problematika izgradnje hidroelektrarn v sloveniji
DESCRIPTION
Problematika izgradnje hidroelektrarn v Sloveniji. Drago Polak univ.dipl.inž.el., direktor SEL. OVE in URE za Slovenijo do 2030. Državni svet, 15.3.2010. STRUKTURA PROIZVODNIH VIROV V RS. PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE V RS. LETO 2008. LETO 2009. Poraba 12.620 GWh. Poraba 11.200 GWh. - PowerPoint PPT PresentationTRANSCRIPT
Drago Polak univ.dipl.inž.el., direktor SELDrago Polak univ.dipl.inž.el., direktor SEL
OVE in URE za Slovenijo do 2030OVE in URE za Slovenijo do 2030 Državni svet, 15.3.2010Državni svet, 15.3.2010
STRUKTURA PROIZVODNIH VIROV V RS
PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE V RS
Poraba 12.620 GWh
LETO 2008 LETO 2009
Poraba 11.200 GWh
DELEŽ ELEKTRIČNE ENERGIJE PRIDOBLJENE IZ HE
IZPOLNJEVANJE CILJEV NACIONALNEGA AKCIJSKEGA NAČRTA UPORABE OVE
Cilj Direktive 2008/28/ES je dvig deleža OVE v končni rabi energije s 15,6% (2006) na 25% (2020)
V EES je možno skladno z Akcijskim načrtom do leta 2020 zgraditi proizvodne objekte in proizvesti dodatno 3146 GWh (11,6 PJ) električne energije iz ekološko sprejemljivih virov
Ekološko sprejemljivi potenciali OVE za prispevek h končnemu cilju dosegajo na področju ogrevanja in hlajenja 7,97 PJ, za uporabo biogoriv v transportu pa 7,0 PJ
Z ozaveščanjem in vzpodbudami v URE (2,04 do 3,67%) potrebna dodatna proizvodnja iz OVE znaša od 2500 do 2770 GWh
CILJNE VREDNOSTI IN TEHNIČNI POTENCIAL OVE(Akcijski načrt Energetske zbornice Slovenije, nov. 2009)
Vrsta OVE Cilj [GWh] Tehnični potencial [GWh]
Dodatna moč do 2020 [MW]
Investicija v tehnologijo [mio. EUR]
Male HE 194 1100 140 322
Velike HE 1299 – (3146) 7700 293 917
Biomasa 267 3183 33 106
Vetrna energija 576 12000 274 299
Geotermalna energija
150 2400 25 115
Sončna energija 469 20463 409 1055
Bioplin 191 4343 25 113
Skupaj 3146 51189 1259 2925
MOŽNI SCENARIJI PROIZVODNJE ELEKTRIČNE ENERGIJE IZ OVE (Akcijski načrt Energetske zbornice Slovenije, nov. 2009)
Scenarij dodatne proizvodnje električne energije iz OVE
Dodatni stroški spodbud proizvodnje električne energije iz OVE po letih do 2020
Soča : 1442 GWh/leto
Sava : 2794 GWh/leto
Drava : 2896 GWh/letoMura: 690 GWh/leto
STANJE IZKORIŠČENOSTI HIDROENERGETSKEGA POTENCIALA SLOVENSKIH REK
HIDROENERGETSKI POTENCIAL V SLOVENIJI
Izkoriščenost potenciala rek do 45 %Drava
97,8%Soča
34,0%Sava
18,5%Mura, Idrijca ni omembe vredno
Slovenija premore okoli 19.440 GWh/leto teoretičnega bruto potenciala slovenskih rek, pri čemer je tehnično izrabljivega potenciala za 9.145 GWh/leto
Ekonomsko sprejemljivega in navidezno nesporno neizkoriščenega potenciala je cca 70% kar predstavlja možnosti dodatne proizvodnje 3.500 GWh iz tega obnovljivega vira
PLANIRANI PROIZVODNI OBJEKTI PO POREČJIH DO LETA 2020 (EZ – poročila energetskih družb o investicijskih namerah)
10
Dravske elektrarne Maribor
Naziv/ime objekta Vrsta projekta Instalirana moč / povečanje [MW]
Letna proizvodnja [GWh] Leto vključitve
HE Zlatoličje Obnova in dogradnja 24 30 2011
HE Mura – veriga 3 HE Novogradnja 30 156 do 2021
ČHE Kozjek Novogradnja 440 2013
HE Formin Obnova in dogradnja 12 15 2021
Skupaj 506 201
Soške elektrarne Nova Gorica
HE Učja Novogradnja 35 31 2015
HE Kobarid – HE Kamno Novogradnja 81 268 do 2028
Veriga HE na Idrijci Novogradnja 114 182 do 2028
HE Zadlaščica Novogradnja 5 18 2021
Skupaj 235 499
Savske elektrarne Ljubljana in HSE
Doinstalacija HE Moste Dogradnja 48 39 2017
Veriga HE na srednji Savi Novogradnja 318 1012 do 2027
HE Krško Novogradnja 43 162 2012
HE Brežice Novogradnja 45 172 2015
HE Mokrice Novogradnja 34 143 2018
ČHE Požarje (Matica) Novogradnja 200 do 2028
Skupaj 688 1528
SKUPAJ 1.429 2.228
OVIRE PRI DOSEGANJU CILJEV
Umeščanje energetskih objektov v prostor (dolgotrajni postopki, neusklajenost aktov, slaba koordinacija državnih organov, nizko zavedanje koristi OVE, civilne iniciative, …), delitev koncesij na več koncesionarjev na enem vodotoku (povečanje stroškov izvedbe projektov in v času eksploatacije neoptimalno vodenje verige, kar slabša izkoriščenost energetskega potenciala, poslabšuje varnost, …)
Ekonomske ovire Dolge vračilne dobe, visoke investicije, nizka dobičkonosnost, nezadostna
podpora bank projektom OVE, nizka predvidljivost subvencij in finančnih tokov, administrativno zahteven sistem odkupnih cen, cene emisijskih kuponov
Tehnične ovire Zapleteni postopki postavitve OVE in priključitve na električno omrežje,
pomanjkanje izkušenega kadra z znanjem o tehnoloških rešitvah, opremi in finančnih spodbudah
OVIRE PRI IZGRADNJI VELIKIH HE
Neupoštevanje eksternih stroškov električne energije iz različnih virov
V letu 2008 je znašala povprečna obremenitev MWh v RS za: HE – 7,776 EUR/MWh TE – 4,16 EUR/MWh
DVIG OKOLJSKIH STROŠKOV ZA SEL V ZADNJIH 10 LETIH
DOBROBITI IZRABE HIDROENERGETSKEGA POTENCIALA SLOVENSKIH REK
Hidroenergija je najpomembnejši domači vir obnovljive energije HE zagotavljajo potrebno stopnjo energetske neodvisnosti ter s tem
dolgoročno zanesljivost v oskrbi HE obratujejo praktično neomejeno dolgo in se le posodobijo in prilagodijo
aktualnim potrebam Planirane HE se nahajajo v bližini centrov porabe električne energije in so zato
potrebne kratke DV povezave HE in ČHE zagotavljajo potrebne sistemske storitve EES, kar zagotavlja
varno, zanesljivo in cenovno optimalno oskrbo potrošnikov Z izgradnjo HE se rešujejo pomembna narodnogospodarska vprašanja kot so
protipoplavna zaščita, oskrba s pitno vodo, namakanje kmetijskih površin, regulacija vodotokov, izraba vodnih površin za rekreacijo in turizem
Zagotavljanje razvoja in konkurenčne sposobnosti domačih izvajalcev, od razvojnih in projektantskih timov, do gradbenih, elektro, strojnih in storitvenih družb
S preudarnim načrtovanjem in obratovanjem HE je možno zminimizirati negativne vplive in ustvariti stabilne pogoje, v katerih je življenje še vedno vsaj enakovredno
MAKROEKONOMSKI UČINKI IZGRADNJE HE NA SREDNJI SAVI
Ob povprečni lastni ceni 30 EUR/MWh se cena električne energije v EES zniža za 8,3% pri povečanem povpraševanju 1 – 3% in pri nespremenjenem povpraševanju po električni energiji 10,8%
Povprečna interna stopnja donosnosti pri 8% diskontni stopnji znaša 6,44%
Pri 8% diskontni stopnji znaša povprečno leto vračila investicije v HE 19,5 let
V času gradnje verige HE bi bilo dodatno zaposlenih 13.478 ljudi (od tega 5.736 v gradbeništvu, v dejavnosti izdelave opreme 3.449, …)
Izgradnja HE vpliva na 667,53 mio EUR večjo neposredno produkcijo slovenskega gospodarstva in 537,66 mio EUR posredno ter 397,16 mio EUR na povečanje DDV
Prihranek 1.339.200 t premoga (1.005 km dolga vlakovna kompozicija), 948.600 t letno manj emisij CO2. Ekonomsko ovrednoteni prihranki emisij 24 mio EUR/letno.
POSLEDICE NEIZPOLNJEVANJA CILJEV AKCIJSKEGA NAČRTA
Ocena stroškov nakupa emisijskih kuponov
TABELA ŠE MANJKA!
Ocena denarne kazni in pavšalnega zneska Dvoletna zamuda – 5,67 mio € Desetletna zamuda – 147,46 mio €
POGLED V LETO 2050
Po ocenah Eurelectrica in EU komisije bo potrebno do leta 2050 izkoristiti vse ekonomsko izkoristljive obnovljive vire ter pri TE uvesti CCS tehnologijo
Slovenija ima na voljo še zadosti tehnično in ekonomsko izkoristljivih obnovljivih virov
V letu 2050 bo v EU sledeča struktura virov za proizvodnjo električne energije:
Obnovljivi viri 56% Nuklearne elektrarne 27% TE s CCS tehnologijo 30% Ostale fosilne elektrarne 5%
HVALA ZA POZORNOST!