prispevek družinske medicine v pouku na medicinski fakulteti (27.6.2012)

Prispevek družinske medicine v pouku na medicinskih fakultetah – slovenske in evropske perspektiveJanko Kersnik

INAVGURALNO PREDAVANJE

Maribor, 27. junij 2012

27. 6. 2012 Prispevek DM MF 2

Osebna izkaznica

Mojstrana Jesenice Ljubljana

Kranjska Gora Bled

Ljubljana Evropa Maribor

1960

1975/79

1979/85

1987-

1992-

1994-

1994-

2007 (2001)


Mojstrana 1960


Jesenice 1975/79


Ljubljana 1979/85


Kranjska Gora 1987-


Bled 1992-


Ljubljana 1994-


Evropa 1994-


Maribor 2007 (2001)


Kaj lahko družinska medicina posreduje študentom medicine? osnovnozdravstveni pristop v osebo usmerjena zdravstvena oskrba usmerjen pristop k obravnavi zdravstvenih

težav celovita oskrba usmerjenost v skupnost celosten pristop


The European definitions of the key features of the discipline of general practice: the role of the GP and core competencies.Justin Allen, Bernard Gay, Harry Crebolder, Jan Heyrman, Igor Švab, and Paul Ram


Vloga Evropskega združenja zdravnikov družinske medicine (EURACT)


Kaj posredujemo študentom?

osnovnozdravstveni pristop v osebo usmerjena zdravstvena oskrba usmerjen pristop k obravnavi zdravstvenih



BOLEZENBOLEZEN

samozdravljenjesamozdravljenje SAMOPOMOČSAMOPOMOČ

sekundarnasekundarna ravenraven

družinskamedicinadružinskamedicina

laičnapomočlaičnapomoč

drugizdravilci

drugizdravilci

ZDRAVSTVENA MOTNJAZDRAVSTVENA MOTNJA

ZDRAVSTVENA

TEŽAVA

ZDRAVSTVENA

TEŽAVA

ZDRAVSTVENA

SLUŽBA

ZDRAVSTVENA

SLUŽBA

1. prehod: vedenje ob bolezni 1. prehod: vedenje ob bolezni

vsi z zdravstvenimi težavamivsi z zdravstvenimi težavami

vsi, ki iščejo pomoč pri ZDMvsi, ki iščejo pomoč pri ZDM

vsi diagnosticirani pri ZDMvsi diagnosticirani pri ZDM

vsi hospitaliziranivsi hospitalizirani

vsi pri kliničnem specilalistuvsi pri kliničnem specialistu

2. prehod: odkrivanje 2. prehod: odkrivanje

4. prehod: sprejem

.

prehod: sprejem

3. prehod: napotitev 3. prehod: napotitev

GORA ZDRAVSTVENIH TEŽAV


Uporaba zdravstvene službe na 1000 prebivalcev – 1960 v ZDA

Imajo vsaj eno bolezen ali poškodbo

Vsaj enkrat obiščejo zdravnika

(9) Napoteni v bolnišnico

(5) Napotenih k drugemu zdravniku

(1) Napotenih v terciarno bolnišnico

1000

750

250

Source: White et al., N Engl J Med 1961; 265: 885-92.


Uporaba zdravstvene službe na 1000 prebivalcev – 2000 v ZDA

Imajo vsaj en simptom

Razmišljajo o iskanju pomoči

Obiščejo zdravnika v osnovnem zdravstvu

Obiščejo KAM(21) Obiščejo kliničnega

specialista(14) Oskrbovanih doma(13) Obiščejo dežurno

ambulanto(8) Hospstaliziranih(1) Hospitaliziranih v terciarni

ustanovi

Source: Green et al., N Engl J Med 2001; 344: 2021-5.

1000

800

327

217

65


Uporaba zdravstvene službe na 1000 prebivalcev – 2011 v Sloveniji Imajo vsaj en simptom

Obiščejo zdravnika v osnovnem zdravstvu

Obiščejo kliničnega specialista

Obiščejo dežurno ambulanto

(37) Hospitaliziranih v bolnišnici ali terciarni ustanovi

(31) Obiščejo KAM

(7) Hišni obisk

Source: Lastna raziskava.

1000

785

314

195

72


Osnovnozdravstveni pristop

pogostnost pojavljanja določenih bolezni v osnovnem zdravstvu,

pristop k obravnavi neselekcioniranih zdravstvenih težav in

organizacija dela ambulante, kjer dela.


30 najpogostejših diagnoz

Virusne okužbe 1,11 %Gastritis 1,09 %Astma 1,08 %Ponovni predpis Rp., izdaja bol. lista 0,95 %Akutni bronhitis 0,94 %Kronična obstruktivna pljučna bol. 0,94 %Cerebrovaskularne bolezni 0,87 %Artroza kolena 0,82 %Preventivni pregledi 0,80 %Zvini sklepov 0,76 %Benigna hipertrofija prostate 0,75 %Artroza kolka 0,73 %Bolečine v sklepih 0,73 %Bolečine v trebuhu 0,72 %Dorzopatije ledvene hrbtenice 0,70 %

Arterijska hipertenzija 12,46 %Akutna infekcijske bolezni zg. dihal 4,09 %Motnje v metabolizmu lipoproteinov 2,80 %Inzulinsko neodvisna sladkorna bol. 2,76 %Bolečina v križu 2,60 %Depresija 1,78 %Ishemična bolezen srca z AP 1,60 %Bolečina v križu z išhialgijo 1,52 %Dorzopatije vratu 1,52 %Površinska rana kože 1,44 %Cistitis 1,30 %Poškodbe v obliki različnih udarnin 1,14 %Anksiozne motnje 1,14 %Osteoporoza 1,14 %Preddvorna fibrilacija/undulacija 1,12 %


Pogostost bolezniRegistrirani Št. Spol (M) Starost Trajanje %

1460 1778 13,4 1 Astma 26 30,8% 55,0 16,0 1,8%2 BHP 72 100,0% 72,3 5,7 4,9%3 Depresija 95 28,4% 60,2 9,4 6,5%4 HA 458 48,5% 69,3 11,9 31,4%

5 IBS 23 69,6% 68,2 4,7 1,6%6 Kajenje 427 59,0% 53,5 27,5 29,2%7 Rak 97 53,6% 68,3 8,7 6,6%8 KOPB 40 65,0% 68,8 9,0 2,7%9 KVB>20 189 63,0% 62,9 4,2 12,9%

10 Sladkorna 122 55,7% 67,3 9,0 8,4%11 Antikoagulantno 50 56,0% 74,3 4,8 3,4%12 Migrena 38 26,3% 48,5 14,2 2,6%13 Protin 42 92,9% 68,4 23,3 2,9%14 Shizofrenija 15 53,3% 54,0 18,2 1,0%

15 Sr. popuščanje 12 66,7% 77,4 2,4 0,8%16 Ščitnica 72 31,9% 68,7 11,0 4,9%17 Benzodiazepini 37 43,2% 65,1 7,8 2,5%


Pristop k obravnavi neselekcioniranih zdravstvenih težav 30-letna sicer zdrava ženska: “Prihajam

zaradi bolečin v prsih. Zadnja dva tedna me je večkrat bolelo v prsih, stiskalo me je v vratu, imela sem mravljince v levi roki. To me prebudi sredi noči skoraj vsak dan. Strah me je bilo, da bi umrla, kot je moj 55-letni oče pred enim letom.”

Kaj bi bil odgovor skoraj vsakega študenta?


Organizacija dela ambulante


Pomen družine in okolja

posameznik

osebnost

delodružina


Opis družine in njenega delovanja


Družinski krog

M

BO

SM


moški

ženska

umrli

zelo tesne vezi

medsebojne napetosti

člani gospodinjstva

splav

r

p

l

u

rojen

poročen

ločen

umrl

DRUŽINA: ŠT. KARTONA: DATUM:

r 12/10/28 r 5/7/33 r 4/5/31 r 25/9/35

r 12/11/59

r 3/4/57

r 9/1/55r 5/7/53

r 1/9/75 r 10/12/77

u 3/12/85u

p 3/5/75

l 12/2/81 r 13/1/58

p 25/5/85

r 6/1/911/8/85

Ida

JožeStane

Stanko Jožica

Marija

DRUŽINSKO DREVO

MarijaAlojz AnaMiha

šibke vezi

tesnejše vezi


Družinski APGAR

vprašalnik o družinskem delovanju (APGAR I) in podporni vlogi družine (APGAR II).

Izraz družinski APGAR nastane iz začetnic angleških besed adaptation/prilagoditev partnership/partnerstvo growth/razvoj družine affection/čustvena sprejetost resolution/rešitev


Kompleksnost posveta z bolnikom

Gotovost

So

gla

sje

Sintetično-analitično

Rutinsko

Intuitivno

↑STRES↑DELO↓ZNANJE↓VEŠČINE↓ODNOS


PREDHODNO POZNAVANJE

PREDOČENE TEŽAVE MOŽNOST

NEVARNEGA POTEKA

VERJETNOST ZDRAVLJIVOST

IZJEMNOST

PREDHODNA RAZLAGA ZDRAVSTVENE TEŽAVE

DELOVNE (MOŽNE) DIAGNOZE

USMERJENA DODATNA ANAMNEZA + PREGLED

USMERJENE PREISKAVE UPORABA ČASA

DIAGNOZA

UKREPANJE

NI DIAGNOZE

USPEH NEUSPEH

DUŠEVNO - TELESNO, NUJNO - NENUJNO,

AKUTNO - KRONIČNO, ORGANSKI SISTEM

1

2

3

4

5

6

27 do 90 % 90%

0 do 24%

0 do 17 % %


Usmerjen pristop k obravnavi zdravstvenih težav Iskanje prave mere med tveganjem in

odločitvami o preiskavah, pregledih in napotitvah.

V pomoč so: poznavanje epidemiologije zdravilni poskus oz. izkustveno zdravljenje vključevanje bolnikov in dogovor z njimi o načinu

zdravljenja stalnost odnosa med zdravnikom in bolnikom uporaba časa v diagnostične in zdravilne namene –

t.i. odprto čakanje veščine


Stalnost odnosa med zdravnikom in bolnikom

Isti člani tima Ista lokacija Bolnikova

dokumentacija


Uporaba časa – odprto čakanje

0

2

4

6

8

10

0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

Čas (dnevi)

Teža

zn

ako

v

A

B

C


Veščine


Celovita oskrba

A OBRAVNAVA TRENUTNIH

ZDRAVSTVENIH TEŽAV

C VPLIV NA NAVADE PRI

ISKANJU ZDRAVNIŠKE POMOČI

B VODENJE KRONIČNIH

BOLEZNI IN STANJ

D PRILOŽNOSTNO

ZDRAVSTVENO PROSVETLJEVANJE


Usmerjenost v skupnost

Poleg bolnika, ki ga ima pred seboj, mora upoštevati tudi interes širše skupnosti: ogrožene skupine in posamezniki racionalnost pri delu zakonski okviri (prijavna dolžnost) sodelovanje v aktivnostih v skupnosti


Delo v skupnosti


Ocena zmožnosti okolja za oskrbo bolnega


Celostni (holistični) pristop

Biopsihosocialni model, ki človeka umesti v njegov… osebnostni, delovni, okoljski, bivanjski in družinski

…svet.


Uporaba umetnosti v medicini

Profesionalizem Empatija Sporočanje slabe

novice Shajanje z neizbežnim Soočanje s smrtjo Duhovnost Humanizem

Klemenc-Ketiš Z, Kersnik J. Using movies to teach professionalism to medical students.

BMC Medical Education 2011.


Pouk v DM na MF po Evropi

Od nič ur do 6 mesecev Ponekod repetitorij kliničnih tem “Odlagališče” za ure vaj Samo predavanja Samo vaje Pouk o družinski medicini

Kje je mesto bolnika?


Komplementarnost pouka DM na MF Kakšen bo zdravnik prihodnosti? Obvladovanje tehnologij Uporaba znanja, veščin in tehnologije Odnos do bolnika, sodelavcev in družbe Socialn(omedicinsk)i vidik zdravstvene

dejavnosti Vodenje posveta in sporazumevanje Obravnava drobnih, vsakdanjih problemov Shajanje z negotovostjo


BOLEZENBOLEZEN

samozdravljenjesamozdravljenje SAMOPOMOČSAMOPOMOČ

sekundarnasekundarna ravenraven

družinskamedicinadružinskamedicina

laičnapomočlaičnapomoč

drugizdravilci

drugizdravilci

ZDRAVSTVENA MOTNJAZDRAVSTVENA MOTNJA

ZDRAVSTVENA

TEŽAVA

ZDRAVSTVENA

TEŽAVA

ZDRAVSTVENA

SLUŽBA

ZDRAVSTVENA

SLUŽBA

1. prehod: vedenje ob bolezni 1. prehod: vedenje ob bolezni

vsi z zdravstvenimi težavamivsi z zdravstvenimi težavami

vsi, ki iščejo pomoč pri ZDMvsi, ki iščejo pomoč pri ZDM

vsi diagnosticirani pri ZDMvsi diagnosticirani pri ZDM

vsi hospitaliziranivsi hospitalizirani

vsi pri kliničnem specilalistuvsi pri kliničnem specialistu

2. prehod: odkrivanje 2. prehod: odkrivanje

4. prehod: sprejem

.

prehod: sprejem

3. prehod: napotitev 3. prehod: napotitev

GORA ZDRAVSTVENIH TEŽAV


Temelji prihodnjega razvoja

Hvala za Vašo pozornost!

Non e verbis,

ex operibus cognoscimini.

prispevek družinske medicine v pouku na medicinski fakulteti (27.6.2012)

Health & Medicine