priročnik za indukcijske motorje in generatorje · priročnik za indukcijske motorje in...

Priročnik za indukcijske motorje in generatorje


Varnostna navodilaAMA, AMB, AMG, AMH, AMI, AMK, AMZ, HXR, M3BM, NMI, NXR

1. SplošnoVedno upoštevajte splošne varnostne predpise, posebne ureditve na posameznem delovišču in varnostna navodila v tem dokumentu.

2. Predvidena uporabaElektrični stroji imajo nevarne dele pod napetostjo in vrteče se dele, lahko pa imajo tudi vroče površine. Ni dovoljeno vzpenjati se na stroj. Vsa dela pri prevozu, skladiščenju, vgradnji, priključitvi, prvem zagonu, upravljanju in vzdrževanju morajo opravljati odgovorne in usposobljene osebe (skladno z EN 50 110-1 / DIN VDE 0105 / IEC 60364). Neustrezno ravnanje lahko povzroči hude telesne poškodbe in materialno škodo. Nevarnost!

Ti stroji so namenjeni za industrijske in gospodarske instalacije kot sestavni deli, kot jih opredeljuje Direktiva o strojih 2006/42. Njihov zagon ni dovoljen, dokler ni ugotovljena skladnost končnega izdelka z omenjeno direktivo (upoštevajte posebne lokalne predpise o varnosti in vgradnji, kot je npr. EN 60204).

Ti stroji izpolnjujejo zahteve harmonizirane serije standardov EN 60034/DIN VDE 0530. Prepovedana je njihova uporaba v eksplozivni atmosferi, razen če so izrecno projektirani za tako uporabo (upoštevajte dodatna navodila).

V nobenem primeru ne uporabljajte stopnje zaščite IP23 na odprtem. Modeli z zračnim hlajenjem so običajno namenjeni za temperature okolice od –20 °C do +40 °C in za nadmorske višine 1000 m. Pri strojih s hlajenjem zrak-voda naj temperatura okolice ne bo nižja od +5 °C (pri strojih z drsnimi ležaji upoštevajte navodila proizvajalca). V vsakem primeru upoštevajte podatke glede odstopanj na nazivni tablici. Pogoji na terenu morajo biti skladni z vsemi navedbami na nazivni tablici.

3. Prevoz, skladiščenjeMorebitne ugotovljene poškodbe med prevozom nemudoma javite prevozniku. Po potrebi prenehajte s pripravami za zagon. Dvižna ušesa so dimenzionirana za težo stroja, zato jih ne izpostavljajte dodatnim obremenitvam. Pazite, da uporabljate dvižna ušesa prave vrste. Po potrebi uporabljajte primerne, dovolj močne pripomočke za prevoz (npr. vrvi). Pred zagonom odstranite transportne blokade (denimo blokade ležajev, blažilnike vibracij). Shranite jih za poznejšo uporabo.

Za skladiščenje strojev zagotovite suh prostor brez prahu in vibracij (nevarnost poškodb ležajev v mirovanju). Pred zagonom izmerite izolacijsko upornost. Pri vrednostih 1 kna volt nazivne napetosti osušite navitje. Upoštevajte navodila proizvajalca. Pri dolgotrajnem skladiščenju obvezno upoštevajte predpisane postopke.

Varnostna navodila - 13BFP 000 090 R0142 REV G


4. VgradnjaPoskrbite za enakomerno podporo, trdno postavitev na noge ali prirobnico in natančno izravnavo. Pazite, da po vgradnji ni nevarnosti resonance pri frekvenci vrtenja in dvojni frekvenci omrežne napetosti. Zavrtite rotor in prisluhnite morebitnim nenormalnim šumom drsanja delov. Preverite smer vrtenja nesklopljenega stroja.

Pri nameščanju ali odstranjevanju sklopk in drugih pogonskih delov upoštevajte navodila proizvajalca ter te dele zavarujte s ščitniki. Pri poskusnem zagonu nesklopljenega stroja zavarujte moznik na gredi. Varujte ležaje stroja pred prevelikimi radialnimi in aksialnimi obremenitvami (upoštevajte proizvajalčevo dokumentacijo). Način uravnoteženja stroja je označen kot H = polovični oziroma F = celotni moznik. Pri uravnoteženju s polovičnim moznikom mora biti sklopka uravnotežena s polovičnim moznikom. Pri uravnoteženju s celotnim moznikom mora biti sklopka uravnotežena brez moznika. Če je del moznika na gredi viden, ugotovite mehansko uravnoteženost.

Povežite potrebne priključke sistema prezračevanja in hladilnega sistema. Prezračevalni zrak mora imeti neoviran pretok, sistem prezračevanja ne sme neposredno zajemati izpušnega zraka, niti od sosednje opreme.

5. Električna priključitevVsa dela mora opraviti izključno usposobljeno osebje pri mirujočem stroju. Pred začetkom dela dosledno izpolnite naslednje varnostne zahteve:

• Odklopite opremo z električne napetosti!

• Zaščitite jo pred nenadzorovanim vklopom!

• Preverite, ali je oprema varno izolirana od napajalne napetosti!

• Priklopite jo na ozemljitev in vzpostavite kratek stik!

• Pokrijte ali drugače preprečite dostop do delov pod napetostjo v okolici!

• Odklopite pomožne tokokroge (npr. gretje za preprečevanje kondenzacije) z električne napetosti!

Prekoračitev mejnih vrednosti območja A po EN 60034-1 / DIN VDE 0530-1 – napetost ±5 %, frekvenca ±2 %, valovna oblika in simetrija – povzroča višje naraščanje temperature in vpliva na elektromagnetno združljivost. Upoštevajte oznake na nazivni tablici in na shemi vezave v priključni omarici.

Priključitev mora biti izvedena tako, da je zagotovljena trajna varnost električnega priključka. Uporabite ustrezne kabelske priključne sponke. Vzpostavite in vzdržujte varno ekvipotencialno vezavo.

Razmiki med neizoliranimi deli pod napetostjo ter med takimi deli in ozemljitvijo ne smejo biti manjši, kot jih predpisujejo ustrezni standardi ali morda proizvajalčeva dokumentacija.

V priključni omarici ne sme biti tujkov, umazanije ali vlage. Neuporabljene uvodne odprtine za kable na omarici prahotesno in vodotesno zaprite. Kadar stroj teče odklopljen, zavarujte moznik na gredi. Če ima stroj pomožno opremo, pred zagonom preverite delovanje te opreme.

Za pravilno vgradnjo (npr. ločitev signalnih kablov od močnostnih, uporabo oklepljenih kablov) odgovarja izvajalec vgradnje.

2 - Varnostna navodila 3BFP 000 090 R0142 REV G


6. ObratovanjeMed obratovanjem v sklopljenem stanju je sprejemljiva jakost vibracij v območju "zadovoljivo" (Vefekt 4,5 mm/s) po ISO 3945. (Generatorji z batnimi motorji po ISO 8528-9.) Ob odstopanjih od normalnega obratovanja – npr. pri povišanih temperaturah, šumih, vibracijah – odklopite stroj, če ste v dvomih. Ugotovite vzrok in se po potrebi posvetujte s proizvajalcem.

Ne onesposabljajte ali premoščajte zaščitnih naprav, niti med poskusnim delovanjem. Če je hladilni sistem močno onesnažen, ga redno čistite. Od časa do časa odmašite zamašene izpustne odprtine za kondenzat.

Pred prvim zagonom namažite ležaje. Drsne ležaje mažite med tekom stroja. Upoštevajte navodila na mazalni tablici. Uporabljajte pravo vrsto masti. Pri strojih z drsnimi ležaji upoštevajte omejitev intervala menjave olja; če je vgrajen sistem za dovod olja, preverjajte, ali ta sistem deluje.

7. Vzdrževanje in servisiranjeUpoštevajte proizvajalčeva obratovalna navodila. Podrobnejša navodila najdete v obširnem priročniku za uporabnika. Shranite ta varnostna navodila!

8. Frekvenčni pretvornikDa bi izravnali potenciale med ohišjem motorja in gnano napravo, je treba pri izvedbah s frekvenčnim pretvornikom uporabiti zunanji ozemljitveni priključek za ohišje motorja, razen če sta obe napravi montirani na isto kovinsko podlago. Za motorje velikosti nad IEC 280 uporabite ploski vodnik 0,75 x 70 mm ali najmanj dva okrogla vodnika 50 mm². Razdalja med okroglima vodnikoma mora biti najmanj 150 mm.

Ta povezava je namenjena izključno izenačevanju potencialov. Nima funkcije električne varnosti. Če sta motor in menjalnik nameščena na skupno jekleno podlago, izenačevanje potencialov ni potrebno.

Uporabljajte le predpisane kable, priključke in kabelske uvodnice, ki ustrezajo zahtevam elektromagnetne združljivosti (EMC). (Glejte navodila za frekvenčne pretvornike.)

Potential equalisation

Plate/strip Cables/wires

Driven machinery

V1 U1 W1PE 3~ M

0.75 mm

70 mm

> 150 mm

min 50 mm

Izenačevanje potencialovPlošča/ploščato

vodiloKabli/okrogla vodila

min. 50 mmGnana oprema



Dodatna varnostna navodila za sinhronske stroje s trajnimi magneti

Električna priključitev in obratovanjeSinhronski stroj s trajnimi magneti med vrtenjem gredi inducira napetost na sponkah. Inducirana napetost je premo sorazmerna hitrosti vrtenja in je lahko nevarna že pri majhnih hitrostih. Pred odpiranjem priključne omarice in/ali delom na nezaščitenih priključnih sponkah zavarujte gred pred vrtenjem.

OPOZORILO: Sponke stroja, ki ga napaja frekvenčni pretvornik, so lahko pod napetostjo tudi pri mirujočem stroju.

OPOZORILO: Pri delu na napajalnem sistemu se zavarujte pred nevarnostjo motorskega delovanja.

OPOZORILO: Pazite, da stroj ne prekorači najvišje dovoljene hitrosti vrtenja. Glejte priročnike za svoj stroj.

Vzdrževanje in servisiranjeSinhronske stroje s trajnimi magneti smejo servisirati samo pooblaščene servisne delavnice, ki jih je usposobil in pooblastil ABB. Podrobnejše informacije o servisiranju sinhronskih strojev s trajnimi magneti lahko dobite pri ABB.

OPOZORILO: Sinhronske stroje s trajnimi magneti sme odpirati in vzdrževati samo usposobljeno osebje, ki pozna ustrezne varnostne zahteve.

OPOZORILO: Rotorja sinhronskega stroja s trajnimi magneti ni dovoljeno odstranjevati brez posebnih namenskih orodij.

OPOZORILO: Sipana magnetna polja iz razstavljenega sinhronskega stroja s trajnimi magneti ali iz rotorja, odstranjenega iz takega stroja, lahko motijo delovanje ali poškodujejo drugo električno ali elektromagnetno opremo, npr. srčne spodbujevalnike, kreditne kartice.

OPOZORILO: Pazite, da v notranjost sinhronskega stroja s trajnimi magneti ne zaidejo kovinski predmeti ali smeti in ne pridejo v stik z rotorjem.

OPOZORILO: Pred zapiranjem odprtega sinhronskega stroja s trajnimi magneti iz notranjosti stroja odstranite vse dele, ki ne spadajo v stroj, in smeti.

OPOMBA: Pri vrtenju ločenega rotorja sinhronskega stroja s trajnimi magneti pazite, da sipana magnetna polja in morebitna inducirana napetost ne poškodujejo opreme v okolici, npr. stružnic ali naprav za uravnoteženje.



Dodatna varnostna navodila za elektromotorje za eksplozivneatmosfere

OPOMBA: Navodila je treba upoštevati, zato da zagotovite varnost pri vgradnji, delovanju in vzdrževanju motorja. Z njimi mora biti seznanjen vsak, ki namešča, upravlja ali vzdržuje motor ali z njim povezano opremo. Neupoštevanje navodil lahko vodi v razveljavitev garancije.

OPOZORILO: Motorji za eksplozivne atmosfere so posebej načrtovani tako, da so skladni z veljavnimi predpisi o nevarnosti eksplozije. Z neprimerno rabo, neustrezno priključitvijo ali predelavo, tudi najmanjšo, lahko ogrozite njihovo zanesljivost.

Upoštevati je treba standarde za priključitev in uporabo električne opreme v eksplozivnih atmosferah, zlasti nacionalne standarde za vgradnjo (glejte standarde: EN 60079-14, EN 60079-17, GOST-R 52350.14, GOST-R 52350.17, GB3836.15, IEC 60079-14, IEC 60079-17). Vsa popravila in remonti morajo biti izvedeni skladno s standardi IEC 60079-19, EN 60079-19, GOST-R 52350.19 in GB 3836.13. S temi napravami sme delati le osebje, ki je za to usposobljeno in je seznanjeno s temi standardi.

Izjava o skladnostiVsi stroji Ex proizvajalca ABB, namenjeni za eksplozivne atmosfere, so skladni z Direktivo ATEX 94/9/ES in imajo na nazivni tablici oznako CE.

VeljavnostTa navodila veljajo za v nadaljevanju naštete tipe električnih motorjev ABB Oy, ki se uporabljajo v strojih v eksplozivnih atmosferah:

Ex nA brez iskrenja, Razred I Razd. 2, Razred I Cona 2

- Indukcijski stroji AMA, velikosti od 315 do 500

- Indukcijski stroji AMI, velikosti od 400 do 630

- Indukcijski stroji HXR, velikosti od 315 do 560

- Sinhronski stroji AMZ, velikosti od 710 do 2500

Povečana varnost Ex e






Nadtlak Ex pxe, Ex pze, Ex px, Ex pz




- Sinhronski stroji AMZ, velikosti od 710 do 2500

Zaščita pred vžigom prahu (DIP), Ex tD, Razred II Razd. 2, Razred II Cona 22, Razred III




- Indukcijski stroji M3GM, velikosti od 315 do 450

(Za nekatere vrste strojev za posebne aplikacije ali posebnih izvedb so morda potrebne še dodatne informacije.)

Skladnost s standardiPoleg tega, da so skladni s standardi, ki se nanašajo na strojne in električne karakteristike motorjev, morajo biti motorji, ki so načrtovani za eksplozivne atmosfere, skladni še z naslednjimi mednarodnimi oz. nacionalnimi standardi:

• Standardi, ki se nanašajo na splošne zahteve za eksplozivne atmosfere:

– EN 60079-0

– IEC 60079-0

– GB 3836.1

– GOST-R IEC 60079-0

• Standardi, ki se nanašajo na zaščito Ex p:

– EN 60079-2

– IEC 60079-2

– GB 3836.5

– GOST-R IEC 60079-2

• Standardi, ki se nanašajo na zaščito Ex e:

– EN 60079-7

– IEC 60079-7

– GB 3836.3

– GOST-R 52350.7

• Standardi, ki se nanašajo na zaščito Ex nA:

– EN 60079-15

– IEC 60079-15



– GB 3836.8

– GOST-R IEC 60079-15

• Standardi, ki se nanašajo na zaščito pred vnetljivim prahom:

– EN 61241-1; EN 60079-31

– IEC 61241-1; IEC 60079-31

– GB 12476.1

– GOST-R IEC 61241-0; GOST-R IEC 61241-1-1; GOST-R IEC 60079-31

• Nacionalni zakonik o elektriki (NEC):

– NFPA 70

– Kanadski zakonik o elektriki, Del I (Zakonik CE):

– C 22-1-98

Stroje ABB (velja samo za skupino II) je mogoče vgraditi v področjih s temi oznakami:

Atmosfera (EN);

G – eksplozivna atmosfera zaradi plinov

D – eksplozivna atmosfera zaradi prahu

Pregled ob prevzemu• Stroj takoj po prevzemu preglejte in preverite, ali so vidne morebitne zunanje

poškodbe. Če jih najdete, o tem nemudoma obvestite špediterja.

• Na nazivni tablici preverite vse nazivne podatke, še zlasti napetost, vezavo navitij (zvezda ali trikot), kategorijo, vrsto zaščite in temperaturni razred.

Pri vseh delih upoštevajte naslednja pravila!

OPOZORILO: Preden začnete delo na stroju ali gnani opremi, opremo izklopite in zavarujte pred nenamernim vklopom. Delo ne sme potekati v eksplozivni atmosferi.

Zagon in ponovni zagon

• Največje dovoljeno število zaporednih zagonov je navedeno v tehnični dokumentaciji stroja.

• Nov zagon lahko začnete šele po tem, ko se stroj ohladi na temperaturo okolice (-> hladni zagoni) ali obratovalno temperaturo (-> topli zagoni).

Cona (IEC) Kategorija (EN) Oznaka

1 2 Ex px, Ex pxe, Ex e

2 3 Ex nA, Ex pz, Ex pze



Ozemljitev in izenačevanje potencialov

• Pred zagonom preverite, ali so vsi ozemljitveni kabli in kabli za izenačevanje potencialov pravilno priključeni.

• Ne odstranjujte nobenega tovarniško nameščenega ozemljitvenega kabla ali kabla za izenačevanje potencialov.

Razmiki, razdalje za zaščito pred plazilnimi tokovi in ločitve

• Ne predelujte priključnih omaric tako, da bi zmanjšali razmike ali razdalje za zaščito pred plazilnimi tokovi med deli v omarici.

• Ne vgrajujte nove opreme v priključne omarice, ne da bi se posvetovali s podjetjem ABB Oy.

• Po vsakem vzdrževalnem delu na rotorju ali ležajih ne pozabite izmeriti reže med rotorjem in statorjem. Zračna reža med rotorjem in statorjem mora biti enaka na vseh točkah.

• Po vsakem vzdrževalnem delu centrirajte ventilator glede na okrov ventilatorja ali usmernik zraka. Razmik mora znašati vsaj 1 % največjega premera ventilatorja in mora biti skladen s standardi.

Priključki v priključnih omaricah

• Vsi priključki v priključnih omaricah morajo biti izvedeni s konektorji, odobrenimi za izvedbe Ex, ki jih je proizvajalec dobavil skupaj s strojem. Drugače se posvetujte s podjetjem ABB Oy.

• Vsi priključki v pomožnih priključnih omaricah, označeni kot lastnovarni tokokrogi (Ex i), morajo biti priključeni na ustrezne varnostne pregrade.

• Energetsko omejeni tokokrogi (Ex nL) in lastnovarni tokokrogi (Ex i) morajo biti ločeni od drugih električnih tokokrogov z ločilno ploščo ali s 50-mm razdaljo za zaščito pred plazilnimi tokovi. Podrobnejša navodila najdete na vezalni shemi in risbah priključnih omaric.

Grelniki prostora

• Če se takoj po ustavitvi motorja vklopi nereguliran grelnik za preprečevanje kondenzacije, ustrezno poskrbite za uravnavanje temperature v ohišju motorja. Grelnik za preprečevanje kondenzacije lahko deluje le v okolju z uravnavano temperaturo.

Prezračevanje pred zagonom

• Nekateri stroji izvedb Ex nA in Ex e morajo imeti opremo za prezračevanje pred zagonom.

• Pred zagonom preverite, ali je treba ohišje stroja prepihati, da iz njega odstranite vnetljive pline. Stranka sama in/ali pristojni organ odločita, ali je prezračevanje pred zagonom potrebno ali ne, po oceni tveganj.

OPOMBA: Če si ta varnostna navodila in priročnik za uporabnika v čem nasprotujejo, prevladajo ta varnostna navodila.



Poglavje 1 - Uvod1.1 Splošno ......................................................................................................... 1

1.2 Pomembna opomba...................................................................................... 1

1.3 Omejitev odgovornosti .................................................................................. 2

1.4 Dokumentacija .............................................................................................. 21.4.1 Dokumentacija stroja ..................................................................... 21.4.2 Informacije, ki niso vključene v dokumentaciji ............................... 31.4.3 Enote, uporabljene v priročniku za uporabnika.............................. 3

1.5 Identifikacija stroja ........................................................................................ 31.5.1 Serijska številka stroja ................................................................... 31.5.2 Nazivna tablica .............................................................................. 3

Poglavje 2 - Prevoz in odstranjevanje embalaže2.1 Zaščitni ukrepi pred prevozom...................................................................... 6

2.1.1 Splošno.......................................................................................... 62.1.2 Ležajna tablica............................................................................... 6

2.2 Dvigovanje stroja .......................................................................................... 82.2.1 Dvigovanje stroja v embalaži za prevoz po morju ......................... 92.2.2 Dvigovanje stroja na paleti .......................................................... 102.2.3 Dvigovanje stroja v embalaži ....................................................... 10

2.3 Obračanje navpično vgrajenega stroja ....................................................... 11

2.4 Preverjanje ob prevzemu in jemanju iz embalaže ...................................... 122.4.1 Preverjanje ob prevzemu............................................................. 122.4.2 Preverjanje ob jemanju iz embalaže............................................ 12

2.5 Navodila za namestitev glavne priključne omarice in delov hladilnika........ 122.5.1 Namestitev glavne priključne omarice ......................................... 122.5.2 Namestitev delov hladilnika ......................................................... 13

2.6 Skladiščenje................................................................................................ 132.6.1 Kratkotrajno skladiščenje (do 2 meseca)..................................... 132.6.2 Dolgotrajno skladiščenje (nad 2 meseca).................................... 142.6.3 Kotalni ležaji ................................................................................ 152.6.4 Drsni ležaji ................................................................................... 172.6.5 Odprtine....................................................................................... 17

2.7 Pregledi, zapisniki ....................................................................................... 17

Poglavje 3 - Vgradnja in izravnava3.1 Splošno ....................................................................................................... 18

3.2 Projektiranje temeljev.................................................................................. 183.2.1 Splošno........................................................................................ 183.2.2 Sile na temelj ............................................................................... 193.2.3 Prirobnice za navpično vgrajene stroje........................................ 19

3.3 Priprava stroja pred vgradnjo...................................................................... 193.3.1 Meritve izolacijske upornosti........................................................ 193.3.2 Odstranitev transportne blokade ................................................. 203.3.3 Vrsta sklopke ............................................................................... 203.3.4 Montaža polovic sklopke ............................................................. 20

3.3.4.1 Uravnoteženje sklopke............................................ 203.3.4.2 Montaža .................................................................. 21

3.3.5 Jermenski pogon ......................................................................... 21

- i3BFP 000 090 R0142 REV G


3.3.6 Izpustni čepi ................................................................................. 21

3.4 Vgradnja na betonski temelj ........................................................................ 223.4.1 Obseg dobave ............................................................................. 223.4.2 Splošne priprave.......................................................................... 223.4.3 Priprava temeljev ......................................................................... 22

3.4.3.1 Priprava temeljev in odprtin za zalivanje ................. 223.4.3.2 Priprava temeljnih sornikov in podstavkov .............. 22

3.4.4 Postavitev strojev......................................................................... 243.4.5 Izravnava ..................................................................................... 243.4.6 Zalivanje ...................................................................................... 243.4.7 Končna namestitev in pregled ..................................................... 24

3.4.7.1 Pozicioniranje s pozicionirnimi zatiči skozi noge stroja ... 253.4.7.2 Okrovi in ohišja ........................................................ 25

3.5 Vgradnja na jeklen temelj............................................................................ 253.5.1 Obseg dobave ............................................................................. 253.5.2 Preverjanje temelja ...................................................................... 253.5.3 Postavitev strojev......................................................................... 253.5.4 Izravnava ..................................................................................... 253.5.5 Končna namestitev in pregled ..................................................... 26

3.5.5.1 Pozicioniranje s pozicionirnimi zatiči skozi noge stroja ... 263.5.5.2 Okrovi in ohišja ........................................................ 26

3.5.6 Vgradnja prirobničnih strojev na jeklen temelj ............................. 26

3.6 Izravnava..................................................................................................... 273.6.1 Splošno........................................................................................ 273.6.2 Groba izravnava po višini............................................................. 273.6.3 Groba nastavitev.......................................................................... 283.6.4 Korekcija toplotnega raztezanja................................................... 29

3.6.4.1 Splošno ................................................................... 293.6.4.2 Toplotni raztezek navzgor ....................................... 293.6.4.3 Toplotni aksialni dvig ............................................... 30

3.6.5 Končna izravnava ........................................................................ 303.6.5.1 Splošno ................................................................... 303.6.5.2 Opletanje polovic sklopke........................................ 303.6.5.3 Izravnava vzporednosti, kotna in osna izravnava.... 313.6.5.4 Izravnava................................................................. 323.6.5.5 Dopustna neizravnanost.......................................... 33

3.7 Oskrba po vgradnji ...................................................................................... 34

Poglavje 4 - Mehanska in električna priključitev4.1 Splošno ....................................................................................................... 35

4.2 Mehanska priključitev.................................................................................. 354.2.1 Priključki hladilnega zraka............................................................ 354.2.2 Priključki hladilne vode................................................................. 35

4.2.2.1 Hladilniki zrak-voda ................................................. 354.2.2.2 Ohišja z vodnim hlajenjem ...................................... 35

4.2.3 Dovod olja v drsne ležaje............................................................. 364.2.4 Priključitev cevi za prepihovalni zrak ........................................... 374.2.5 Vgradnja merilnih pretvornikov vibracij ........................................ 374.2.6 Dovod zraka za prepihovanje ...................................................... 374.2.7 Dovod oljne megle v valjčni ležaj ................................................. 39

ii - 3BFP 000 090 R0142 REV G


4.3 Električna priključitev .................................................................................. 404.3.1 Splošno........................................................................................ 404.3.2 Varnost ........................................................................................ 404.3.3 Meritve izolacijske upornosti........................................................ 414.3.4 Oprema glavne priključne omarice .............................................. 41

4.3.4.1 Dobava brez glavne priključne omarice .................. 414.3.5 Izolacijski razmiki glavnih električnih priključkov.......................... 414.3.6 Glavni električni kabli ................................................................... 424.3.7 Sekundarni kabli za priključitev drsnega obroča.......................... 424.3.8 Pomožna priključna omarica........................................................ 42

4.3.8.1 Priključitev pomožne opreme in instrumentov......... 434.3.8.2 Priključitev motorja zunanjega ventilatorja .............. 43

4.3.9 Ozemljitveni priključki .................................................................. 434.3.10 Zahteve za stroje, ki jih napajajo frekvenčni pretvorniki .............. 44

4.3.10.1 Glavni kabel ............................................................ 444.3.10.2 Ozemljitev glavnega kabla ...................................... 444.3.10.3 Pomožni kabli .......................................................... 44

Poglavje 5 - Zagon5.1 Splošno ....................................................................................................... 45

5.2 Preverjanje mehanske vgradnje ................................................................. 45

5.3 Meritve izolacijske upornosti ....................................................................... 45

5.4 Preverjanje električne vgradnje................................................................... 45

5.5 Krmilna in zaščitna oprema......................................................................... 465.5.1 Splošno........................................................................................ 465.5.2 Temperatura statorskega navitja ................................................. 47

5.5.2.1 Splošno ................................................................... 475.5.2.2 Uporovni temperaturni detektorji ............................. 475.5.2.3 Termistorji ............................................................... 47

5.5.3 Nadzor temperatur ležajev........................................................... 475.5.3.1 Splošno ................................................................... 475.5.3.2 Uporovni temperaturni detektorji ............................. 475.5.3.3 Termistorji ............................................................... 48

5.5.4 Zaščitna oprema.......................................................................... 48

5.6 Prvi poskusni zagon.................................................................................... 485.6.1 Splošno........................................................................................ 485.6.2 Varnostni ukrepi pred prvim poskusnim zagonom....................... 485.6.3 Zagon .......................................................................................... 49

5.6.3.1 Smer vrtenja ............................................................ 495.6.3.2 Zagon strojev z drsnimi obroči ................................ 495.6.3.3 Zagon strojev Ex p .................................................. 50

5.7 Prvi tek stroja .............................................................................................. 505.7.1 Nadzor med prvim tekom............................................................. 505.7.2 Preverjanja med tekom stroja ...................................................... 515.7.3 Ležaji ........................................................................................... 51

5.7.3.1 Stroji s kotalnimi ležaji ............................................. 515.7.3.2 Stroji z drsnimi ležaji ............................................... 52

5.7.4 Vibracije ....................................................................................... 525.7.5 Temperaturne ravni ..................................................................... 525.7.6 Prenosniki toplote ........................................................................ 53

- iii3BFP 000 090 R0142 REV G


5.7.7 Drsni obroči.................................................................................. 53

5.8 Ustavitev ..................................................................................................... 53

Poglavje 6 - Obratovanje6.1 Splošno ....................................................................................................... 54

6.2 Normalni delovni pogoji............................................................................... 54

6.3 Število zagonov........................................................................................... 54

6.4 Nadzor......................................................................................................... 556.4.1 Ležaji ........................................................................................... 556.4.2 Vibracije ....................................................................................... 556.4.3 Temperature ................................................................................ 556.4.4 Prenosnik toplote ......................................................................... 566.4.5 Sestav drsnih obročev ................................................................. 56

6.5 Stalno spremljanje delovanja ...................................................................... 56

6.6 Ustavitev ..................................................................................................... 56

Poglavje 7 - Vzdrževanje7.1 Preventivno vzdrževanje ............................................................................. 57

7.2 Varnostna navodila ..................................................................................... 57

7.3 Program vzdrževanja .................................................................................. 587.3.1 Priporočeni program vzdrževanja ................................................ 60

7.3.1.1 Splošna konstrukcija ............................................... 617.3.1.2 Glavni napajalni priključek....................................... 617.3.1.3 Stator in rotor........................................................... 627.3.1.4 Pomožna oprema .................................................... 627.3.1.5 Sestav drsnih obročev............................................. 637.3.1.6 Sistem mazanja in ležaji .......................................... 637.3.1.7 Hladilni sistem ......................................................... 64

7.4 Vzdrževanje splošnih konstrukcij ................................................................ 657.4.1 Trdnost pritrditev.......................................................................... 657.4.2 Vibracije in hrup ........................................................................... 667.4.3 Vibracije ohišij ležajev.................................................................. 67

7.4.3.1 Merilni postopki in delovni pogoji............................. 677.4.3.2 Klasifikacija glede na elastičnost podpore............... 687.4.3.3 Ovrednotenje........................................................... 68

7.4.4 Vibracije gredi .............................................................................. 69

7.5 Vzdrževanje ležajev in mazalnega sistema ................................................ 697.5.1 Drsni ležaji ................................................................................... 69

7.5.1.1 Raven olja ............................................................... 697.5.1.2 Temperatura ležaja ................................................. 70

7.5.2 Mazanje drsnih ležajev ................................................................ 707.5.2.1 Temperatura mazalnega olja................................... 707.5.2.2 Preverjanje maziva.................................................. 707.5.2.3 Priporočene kontrolne vrednosti mazalnega olja..... 707.5.2.4 Kakovosti olja .......................................................... 717.5.2.5 Program menjave za mineralna olja ........................ 72

7.5.3 Kotalni ležaji................................................................................. 737.5.3.1 Konstrukcija ležaja .................................................. 737.5.3.2 Ležajna tablica ........................................................ 73

iv - 3BFP 000 090 R0142 REV G


7.5.3.3 Intervali obnavljanja maziva .................................... 737.5.3.4 Obnovitev maziva.................................................... 747.5.3.5 Ležajna mast ........................................................... 757.5.3.6 Vzdrževanje ležajev ................................................ 76

7.5.4 Izolacija ležajev in preverjanje izolacijske upornosti ležajev........ 767.5.4.1 Postopek ................................................................. 777.5.4.2 Čistoča izolacije ležaja ............................................ 78

7.6 Vzdrževanje statorskih in rotorskih navitij ................................................... 797.6.1 Posebna varnostna navodila za vzdrževanje navitij .................... 797.6.2 Časovni načrt vzdrževanja........................................................... 807.6.3 Pravilna obratovalna temperatura................................................ 817.6.4 Preskus izolacijske upornosti....................................................... 81

7.6.4.1 Pretvorba izmerjenih vrednosti izolacijskih upornosti..... 817.6.4.2 Splošne smernice.................................................... 837.6.4.3 Najnižje vrednosti izolacijske upornosti................... 837.6.4.4 Meritve izolacijske upornosti statorskega navitja .... 837.6.4.5 Meritve izolacijske upornosti rotorskega navitja ...... 84

7.6.5 Meritve izolacijske upornosti pomožne opreme........................... 857.6.6 Polarizacijski indeks..................................................................... 857.6.7 Drugi vzdrževalni posegi.............................................................. 86

7.7 Vzdrževanje drsnih obročev in sestavov krtačk .......................................... 867.7.1 Skrb za drsne obroče .................................................................. 86

7.7.1.1 Obdobje mirovanja .................................................. 867.7.1.2 Obraba .................................................................... 87

7.7.2 Skrb za sestav krtačk .................................................................. 877.7.2.1 Pritisk krtačk............................................................ 87

7.8 Vzdrževanje hladilnih enot .......................................................................... 887.8.1 Navodila za vzdrževanje strojev z odprtim zračnim hlajenjem .... 88

7.8.1.1 Čiščenje filtrov ......................................................... 887.8.2 Navodila za vzdrževanje prenosnikov toplote zrak-voda............. 897.8.3 Navodila za vzdrževanje prenosnikov toplote zrak-zrak.............. 89

7.8.3.1 Kroženje zraka ........................................................ 897.8.3.2 Čiščenje .................................................................. 90

7.8.4 Vzdrževanje zunanjih motorjev ventilatorjev................................ 90

7.9 Popravila, razstavljanje, sestavljanje .......................................................... 90

Poglavje 8 - Odpravljanje težav8.1 Odpravljanje težav ...................................................................................... 91

8.1.1 Mehansko delovanje.................................................................... 928.1.2 Sistem mazanja in ležaji .............................................................. 93

8.1.2.1 Sistem mazanja in kotalni ležaji .............................. 938.1.2.2 Sistem mazanja in drsni ležaji ................................. 94

8.1.3 Toplotno delovanje ...................................................................... 968.1.3.1 Toplotno delovanje, odprt zračni hladilni sistem...... 968.1.3.2 Toplotno delovanje, hladilni sistem zrak-zrak.......... 978.1.3.3 Toplotno delovanje, hladilni sistem zrak-voda......... 988.1.3.4 Toplotno delovanje, hladilna rebra .......................... 99

8.2 Puščanje olja na drsnih ležajih.................................................................. 1008.2.1 Olje ............................................................................................ 1008.2.2 Drsni ležaji ................................................................................. 101

- v3BFP 000 090 R0142 REV G


8.2.3 Preverjanje ležaja: ..................................................................... 1018.2.4 Oljni rezervoar in cevi ................................................................ 1018.2.5 Preverjanje oljnega rezervoarja in cevi ...................................... 1028.2.6 Uporaba ..................................................................................... 1028.2.7 Preverjanje uporabe .................................................................. 103

8.3 Električno delovanje, krmiljenje in zaščita................................................. 1078.3.1 Proženje zaščit .......................................................................... 1078.3.2 Uporovni temperaturni detektorji Pt-100 .................................... 107

8.4 Drsni obroči in krtačke............................................................................... 1098.4.1 Obraba krtačk ............................................................................ 1098.4.2 Iskrenje krtačk............................................................................ 109

8.5 Toplotno delovanje in hladilni sistem ........................................................ 109

Poglavje 9 - Storitve za ves življenjski cikel motorjev in generatorjev9.1 Podpora po nakupu................................................................................... 111

9.1.1 Storitveni produkti: ..................................................................... 1119.1.2 Podpora in garancije .................................................................. 1119.1.3 Podatki za stik s Servisno službo za motorje in generatorje...... 112

9.2 Nadomestni deli za rotacijske električne stroje ......................................... 1129.2.1 Splošno o nadomestnih delih..................................................... 1129.2.2 Redne menjave delov ................................................................ 1139.2.3 Potrebni nadomestni deli ........................................................... 1139.2.4 Izbira najprimernejšega kompleta nadomestnih delov............... 1139.2.5 Značilni priporočeni nadomestni deli v posameznih kompletih........ 114

9.2.5.1 Operativni komplet nadomestnih delov ................ 1149.2.5.2 Priporočeni komplet nadomestnih delov................ 1149.2.5.3 Kapitalni nadomestni deli ...................................... 1159.2.5.4 Operativni komplet nadomestnih delov ................. 1159.2.5.5 Nadomestni del Količina........................................ 1169.2.5.6 Kapitalni nadomestni deli ...................................... 1169.2.5.7 Operativni komplet nadomestnih delov ................. 1169.2.5.8 Priporočeni komplet nadomestnih delov................ 1179.2.5.9 Kapitalni nadomestni deli ...................................... 117

9.2.6 Navodila za naročanje ............................................................... 117

Poglavje 10 - Recikliranje10.1 Uvod.......................................................................................................... 118

10.2 Povprečna vsebnost materialov ................................................................ 118

10.3 Recikliranje embalažnega materiala ......................................................... 118

10.4 Razstavljanje stroja ................................................................................... 119

10.5 Ločitev materialov ..................................................................................... 11910.5.1 Ohišje, ohišja ležajev, pokrovi in ventilatorji............................... 11910.5.2 Deli z električno izolacijo............................................................ 11910.5.3 Trajni magneti ............................................................................ 12010.5.4 Nevarni odpadki ......................................................................... 12010.5.5 Odpadki za odlagališče.............................................................. 120

POROČILO O ZAGONU ...................................................................................... 121Tipična razporeditev napisnih tablic ..................................................................... 131Tipična priključitev glavnih napajalnih kablov....................................................... 133

vi - 3BFP 000 090 R0142 REV G


Poglavje 1 Uvod

1.1 SplošnoTa priročnik za uporabnika vsebuje navodila za prevoz, skladiščenje, namestitev, zagon, upravljanje in vzdrževanje rotacijskih električnih strojev proizvajalca ABB.

Priročnik vsebuje navodila za vse vidike upravljanja, vzdrževanja in nadzora stroja. Za zagotovitev pravilnega delovanja in dolge življenjske dobe stroja je pomembno, da pred vsakršnim poseganjem v stroj skrbno preučite vsebino tega priročnika in drugo dokumentacijo, ki se nanaša na stroj.

OPOMBA: Ta priročnik za uporabnika morda ne vsebuje kake posebnosti, vgrajene na zahtevo stranke. Dodatne informacije najdete v projektni dokumentaciji.

Ukrepe, opisane v tem priročniku, naj izvaja samo usposobljeno osebje z izkušnjami s podobnimi opravili in po pooblastilu uporabnika.

Tega dokumenta in njegovih delov ni dovoljeno reproducirati ali kopirati brez izrecne pisne odobritve ABB, vsebine ni dovoljeno razkrivati tretjim osebam niti uporabljati v kakršen koli neodobren namen.

ABB se trudi ves čas izboljševati kakovost podatkov in navodil v tem priročniku za uporabnika ter z veseljem sprejema predloge za izboljšave. Za kontaktne podatke glejte Poglavje 9.1.3 Podatki za stik s Servisno službo za motorje in generatorje.

OPOMBA: Ta navodila je treba upoštevati, da zagotovite varno in pravilno vgradnjo, uporabo ter vzdrževanje stroja. Z njimi mora biti seznanjen vsak, ki namešča, upravlja ali vzdržuje motor ali z njim povezano opremo. Neupoštevanje navodil vodi v razveljavitev garancije.

1.2 Pomembna opombaNavodila v tem priročniku so ponekod splošne narave in veljajo za različne stroje proizvajalca ABB.

Ob razhajanjih med vsebino priročnika in dejansko dobavljeno opremo mora uporabnik svoje ravnanje izbrati po inženirski presoji. Če ste v dvomih, pokličite ABB.

Varnostna navodila v točki Varnostna navodila na začetku priročnika obvezno upoštevajte v vseh okoliščinah.

Varnost je odvisna od pozornosti, skrbnosti in previdnosti oseb, ki stroje upravljajo in servisirajo. Poleg upoštevanja vseh varnostnih postopkov je bistvena tudi pazljivost v bližini stroja – ves čas pazite na varnost.

OPOMBA: Da ne pride do nesreč, morajo biti varnostni ukrepi in naprave, predpisani na delovišču, skladni z navodili in pravili varnosti pri delu. To zajema splošne varnostne predpise v državi, posebne dogovore za posamezno delovišče in varnostna navodila v tem priročniku ter posebna varnostna navodila, priložena stroju.

Uvod - 13BFP 000 090 R0142 REV H


1.3 Omejitev odgovornostiABB v nobenem primeru ne odgovarja za neposredno, posredno, posebno, postransko ali posledično škodo kakršne koli narave ali vrste zaradi uporabe tega dokumenta, niti ne odgovarja za postransko ali posledično škodo zaradi uporabe kakršne koli programske ali strojne opreme, opisane v tem dokumentu.

Izdana garancija krije napake pri izdelavi in materialih. Garancija ne krije škode na stroju, osebnih poškodb ali škode, ki jo utrpijo tretje osebe, zaradi neustreznega skladiščenja, nepravilne vgradnje ali upravljanja stroja. Garancijski pogoji so podrobneje opredeljeni v pogojih Orgalime S2000.

OPOMBA: Izdana garancija ne velja v primeru sprememb obratovalnih pogojev ali sprememb konstrukcije stroja ali popravil na stroju brez predhodne odobritve tovarne ABB, ki je stroj dobavila.

OPOMBA: Lokalna zastopstva ABB lahko uporabljajo garancijske pogoje, ki se od navedenih razlikujejo v kaki podrobnosti; morebitne razlike so navedene v prodajnih ali garancijskih pogojih.

Kontaktni podatki so navedeni na hrbtni strani tega priročnika za uporabnika. Pri obravnavi vprašanj o stroju obvezno navedite serijsko številko stroja.

1.4 Dokumentacija

1.4.1 Dokumentacija strojaPriporočamo, da pred vsakim ukrepanjem skrbno preučite dokumentacijo strojev. Vsakemu stroju so v plastičnem ovitku, pritrjenem na okviru stroja, priloženi ta priročnik in varnostna navodila.

OPOMBA: Dokumentacija je posredovana stranki, ki je opremo naročila. Za dodatne izvode teh dokumentov se obrnite na lokalno zastopstvo ABB ali na naš oddelek za podporo po nakupu; glejte Poglavje 9.1.3 Podatki za stik s Servisno službo za motorje in generatorje.

Poleg tega dokumenta so vsakemu stroju priloženi dimenzijska risba, električna vezalna shema in podatkovni list z naslednjimi podatki:

• Vgradne mere in gabariti stroja.

• Teža stroja in obremenitev temeljev.

• Razporeditev dvižnih ušes stroja.

• Instrumentacija in razporeditev pribora.

• Zahteve glede ležajnega olja in maziv.

• Glavni in pomožni priključki.

OPOMBA: Ta priročnik za uporabnika morda ne vsebuje kake posebnosti, vgrajene na zahtevo stranke. Dodatne informacije najdete v projektni dokumentaciji. Ob razhajanjih med tem priročnikom in dodatno dokumentacijo stroja velja dodatna dokumentacija.

2 - Uvod 3BFP 000 090 R0142 REV H


1.4.2 Informacije, ki niso vključene v dokumentacijiTa priročnik za uporabnika ne vključuje nikakršnih informacij o morebitni opremi za zagon, zaščito ali krmiljenje vrtljajev. Te informacije podajajo priročniki za omenjeno opremo.

1.4.3 Enote, uporabljene v priročniku za uporabnikaMerske enote, uporabljene v tem priročniku za uporabnika, temeljijo na sistemu enot SI (metričnem) in sistemu enot ZDA.

1.5 Identifikacija stroja

1.5.1 Serijska številka strojaVsak stroj je identificiran s 7-mestno serijsko številko. Vtisnjena je na nazivni tablici stroja, pa tudi na okviru stroja.

Serijsko številko navedite pri vsaki korespondenci v zvezi s strojem, saj je edina enoznačna informacija, ki se uporablja za identificiranje stroja.

1.5.2 Nazivna tablicaNazivna tablica iz nerjavnega jekla je trajno pritrjena na okvir stroja in je ni dovoljeno odstraniti. Mesto nazivne tablice na stroju prikazuje Dodatek Tipična razporeditev napisnih tablic.

Nazivna tablica prikazuje proizvodne, identifikacijske, električne in mehanske podatke; glejte sliko Slika 1-1 Nazivna tablica za stroje za neposredni priklop, izdelane skladno z IEC (stroje izvedbe Ex po Direktivi ATEX).

Slika 1-1 Nazivna tablica za stroje za neposredni priklop, izdelane skladno z IEC (stroje izvedbe Ex po Direktivi ATEX)

Uvod - 33BFP 000 090 R0142 REV H


Slika 1-2 Nazivna tablica za stroje s frekvenčnimi pretvorniki, izdelane skladno z IEC

Slika 1-3 Nazivna tablica za stroje za neposredni priklop, izdelane skladno z NEMA

1. Oznaka tipa2. Leto izdelave3. Uporaba4. Tip priključitve5. Razred izolacije6. Teža stroja [kg] ali [lbs]

4 - Uvod 3BFP 000 090 R0142 REV H


7. Stopnja zaščite [razred IP]8. Tip hlajenja [koda IC]9. Način vgradnje [koda IM] (IEC)10. Dodatni podatki11. Proizvajalec12. Serijska številka13. Izhodna moč [kW] ali [KM]14. Statorska napetost [V]15. Frekvenca [Hz]16. Vrtljaji [vrt/min]17. Statorski tok [A]18. Faktor moči [cosf]19. Oznaka CSA20. Standard21. Oznaka blokade rotorja, kVA/KM (NEMA)22. Temperatura okolja [°C] (NEMA)23. Servisni faktor (NEMA)

Uvod - 53BFP 000 090 R0142 REV H


Poglavje 2 Prevoz in odstranjevanje embalaže

2.1 Zaščitni ukrepi pred prevozom

2.1.1 SplošnoPred odpremo stroja iz tovarne so opravljeni naslednji zaščitni ukrepi. Enake zaščitne ukrepe opravite tudi pred vsakim poznejšim premikanjem stroja:

• Nekateri stroji, med njimi vsi stroji z drsnimi ali valjčnimi ležaji, imajo nameščene transportne blokade.

Naslednja alineja za vrsto ležajev: Kotalni ležaj

• Kroglični in valjčni ležaji so namazani z mazivom, navedenim na ležajni tablici, pritrjeni na okviru stroja; glejte Poglavje 2.1.2 Ležajna tablica

Naslednja alineja za vrsto ležajev: Drsni ležaji

• Drsni ležaji so namočeni v olje in posušeni. Vsi dovodi in odvodi olja ter cevi za olje so začepljeni. To zagotavlja zadostno zaščito pred korozijo.

Naslednja alineja za način hlajenja: Zrak-voda

• Iz hladilnikov zrak-voda je hladivo izpuščeno, dovodi in odvodi so začepljeni.

• Obdelane kovinske površine, kot je podaljšek gredi, so zaščitene pred korozijo s protikorozijskim premazom.

• Da je stroj med natovarjanjem, prevozom po morju in raztovarjanjem ustrezno zaščiten pred poškodbami zaradi vode, pršenja slanice, vlage, rjavenja in vibracij, mora biti dobavljen v embalaži, primerni za prevoz po morju.

2.1.2 Ležajna tablicaLežajna tablica iz nerjavnega jekla je pritrjena na okvir stroja. Mesto ležajne tablice na stroju prikazuje Dodatek Tipična razporeditev napisnih tablic.

Na ležajni tablici sta navedena tip ležajev in predpisano mazivo; glejte Slika 2-1 Ležajna tablica za kotalne ležaje, mazane z mastjo in Slika 2-2 Ležajna tablica za drsne ležaje.

6 - Prevoz in odstranjevanje embalaže 3BFP 000 090 R0142 REV H


Naslednja slika za vrsto ležajev: Kotalni ležaj

Slika 2-1 Ležajna tablica za kotalne ležaje, mazane z mastjo

1. Tip ležaja na D-strani

2. Tip ležaja na ND-strani

3. Interval mazanja

4. Količina masti za ležaj na D-strani

5. Količina masti za ležaj na ND-strani

6. Dodatne informacije

7. Tip masti ob odpremi iz tovarne

Naslednja slika za vrsto ležajev: Drsni ležaji

Slika 2-2 Ležajna tablica za drsne ležaje

Prevoz in odstranjevanje embalaže - 73BFP 000 090 R0142 REV H


1. Tip ležaja na D-strani

2. Tip ležaja na ND-strani

3. Interval menjave olja

4. Razred viskoznosti

5. Količina olja za ležaj na D-strani (za samomazanje)

6. Količina olja za ležaj na ND-strani (za samomazanje)

7. Način mazanja ležaja na D-strani. Pretok in tlak olja za ležaj s prisilnim mazanjem

8. Način mazanja ležaja na ND-strani. Pretok in tlak olja za ležaj s prisilnim mazanjem

9. Zračnost na rotorski strani (osna zračnost)

OPOMBA: Podatke na ležajni ploščici dosledno upoštevajte. Neupoštevanje razveljavi garancijo za ležaje.

2.2 Dvigovanje strojaPred dvigovanjem stroja se prepričajte, da imate na voljo primerno opremo za dvigovanje in da je osebje seznanjeno z nalogami pri dvigovanju. Teža stroja je navedena na nazivni tablici, na dimenzijski risbi in na seznamu vsebine pošiljke.

OPOMBA: Uporabljajte izključno dvižne nastavke oziroma ušesa, namenjena za dvigovanje celotnega stroja. Ne uporabljajte morebitnih dodatnih dvižnih nastavkov oziroma ušes, saj so ti namenjeni le za servisiranje.

OPOMBA: Stroji z enakim ohišjem imajo lahko različno težišče zaradi različnih izhodov, načina vgradnje in dodatne opreme.

OPOMBA: Pred dviganjem se prepričajte, da ušesni vijaki oz. vgrajeni dvižni nastavki niso poškodovani. Poškodovanih dvižnih ušes ne smete uporabljati.

OPOMBA: Pred dvigovanjem je treba ušesne vijake pritegniti. Po potrebi položaj ušesnega vijaka prilagodite z ustreznimi podložkami.

OPOMBA: Kadar stroj dvigujete podprt na dnu, uporabljajte samo mesta s standardno oznako po ISO 7000-0625; glejte Slika 2-3 Oznaka Vpni tukaj (ISO 7000-0625).



Slika 2-3 Oznaka Vpni tukaj (ISO 7000-0625)

2.2.1 Dvigovanje stroja v embalaži za prevoz po morjuEmbalaža za prevoz po morju je običajno lesen zaboj, znotraj obložen z nepremočljivo folijo. Embalažo za prevoz po morju se dviguje z viličarjem, z vilicami pod dnom embalaže ali z dvigalom z dvižnimi zankami. Mesta za zanke so označena na embalaži.

Slika 2-4 Dvigovanje vodoravnih in navpičnih strojev v embalaži za prevoz po morju z dvigalom, ob uporabi dvižnih ušes stroja



2.2.2 Dvigovanje stroja na paletiStroj, pritrjen na paleti, dvigujte z dvigalom ob uporabi dvižnih ušes stroja; glejte Slika 2-5 Dvigovanje vodoravnih in navpičnih strojev na paleti z dvigalom, ob uporabi dvižnih ušes stroja, ali z viličarjem, z vilicami pod paleto. Stroj je pritrjen na paleto z vijaki.

Slika 2-5 Dvigovanje vodoravnih in navpičnih strojev na paleti z dvigalom, ob uporabi dvižnih ušes stroja

2.2.3 Dvigovanje stroja v embalažiUporabljajte primerno dvižno opremo! Stroj vedno dvigujte z dvigalom ob uporabi dvižnih ušes na ohišju stroja; glejte Slika 2-6 Dvigovanje strojev v embalaži. Stroja nikoli ne dvigujte z viličarjem z vilicami pod dnom ali nogami stroja.



Slika 2-6 Dvigovanje strojev v embalaži

Naslednje poglavje za način vgradnje: Navpična vgradnja

2.3 Obračanje navpično vgrajenega strojaNavpično vgrajen stroj je včasih treba obrniti v vodoravno lego, npr. ob menjavi ležajev, in obratno. To prikazuje Slika 2-7 Stroj z vrtljivimi dvižnimi ušesi: dvigovanje in obračanje. Med postopkom pazite, da ne poškodujete barve ali kakega dela. Blokado ležaja odstranite oziroma namestite šele takrat, ko je stroj v navpični legi.

Slika 2-7 Stroj z vrtljivimi dvižnimi ušesi: dvigovanje in obračanje



2.4 Preverjanje ob prevzemu in jemanju iz embalaže

2.4.1 Preverjanje ob prevzemuStroj in embalažo ob prevzemu obvezno takoj preglejte. Morebitne poškodbe med prevozom fotografirajte in javite najpozneje v enem (1) tednu po prevzemu, če boste uveljavljali zavarovanje med transportom. Zato je pomembno, da morebitne znake malomarnega ravnanja preverite ter takoj javite prevozniku in dobavitelju. Uporabite kontrolne sezname v dodatku Dodatek POROČILO O ZAGONU.

Če stroja ne boste namestili takoj po prevzemu, ga ne smete puščati brez nadzora oziroma brez zaščitnih ukrepov. Podrobnejša navodila najdete v točki Poglavje 2.6 Skladiščenje.

2.4.2 Preverjanje ob jemanju iz embalažeStroj postavite na ravno podlago, ki ni izpostavljena vibracijam, tako da ne ovira drugih del.

Po odstranitvi embalaže preverite, da stroj ni poškodovan in da je priložen ves pribor. Odkljukajte pribor na priloženem seznamu vsebine pošiljke. Če sumite, da je stroj poškodovan ali da manjka kak del pošiljke, napravite ustrezne fotografije in ugotovitve nemudoma javite dobavitelju. Uporabite kontrolne sezname v dodatku Dodatek POROČILO O ZAGONU.

Navodila za pravilno recikliranje in odstranjevanje embalaže podaja Poglavje 10 Recikliranje.

2.5 Navodila za namestitev glavne priključne omarice in delov hladilnikaTa navodila veljajo, če je stroj dobavljen z opremo, npr. glavno priključno omarico ali deli hladilnika, v razstavljenem stanju. Za pravilno razporeditve delov glejte dimenzijsko risbo v projektni dokumentaciji. Vsi vijaki, matice in podložke so priloženi.

Mehansko vgradnjo mora opraviti izkušeno osebje. Dele, ki bodo pod električno napetostjo, kot so statorski kabli, mora namestiti usposobljeno osebje.

Ves čas upoštevajte varnostna navodila; podrobnejša navodila najdete v točki Varnostna navodila na začetku priročnika.

Skrbno se ravnajte po teh navodilih, da se izognete nevarnosti razveljavitve garancijskih pogojev iz prodajne pogodbe projekta.

2.5.1 Namestitev glavne priključne omariceGlavna priključna omarica je priložena stroju v ločeni embalaži. Glavno priključno omarico namestite po naslednjih navodilih.

1. Odprite embalažo in dvignite glavno priključno omarico z ustrezno dvižno napravo (npr. dvigalom); uporabite dvižna ušesa na glavni priključni omarici.

2. Preverite, da na priključnih delih ni prahu ali umazanije.

3. Pripravite priložene vijake in podložke za namestitev.



4. Dvignite glavno priključno omarico neposredno na ohišje stroja na predvideno mesto za priključitev (glejte dimenzijsko risbo, priloženo projektni dokumentaciji).

5. Samo za glavne priključne omarice po NEMA: Povlecite statorske kable skozi opno na pokrovu.

6. Priključite glavno priključno omarico z vijaki, priloženimi ohišju stroja. Preverite, da je priključna površina na ohišju stroja zavarovana z izolacijskim tesnilom.

7. Pritegnite vse vijake z navorom največ 200 Nm (glejte preglednico Preglednica 7-2 Splošni navori pritegovanja).

Samo za glavne priključne omarice po NEMA: Po mehanski namestitvi glavne priključne omarice na ohišje stroja priključite statorske kable na sponke:

1. Preverite oznake na statorskih kablih in sponkah.

2. Statorske kable priključite na ustrezne sponke po oznakah na kablih (U1, V1, W1 oziroma L1, L2, L3). Podrobnejša navodila najdete v električni vezalni shemi.

3. Pritegnite tovarniško nameščene vijake z navorom največ 80 Nm (glejte preglednico Dodatek Tipična priključitev glavnih napajalnih kablov).

2.5.2 Namestitev delov hladilnikaČe so deli hladilnega sistema (npr. glušnik, zračni kanal) dobavljeni posebej, jih namestite na mestu vgradnje po naslednjih navodilih.

1. Odprite embalažo hladilnika/hladilnih delov in dvignite dele z ustrezno dvižno napravo (npr. dvigalom); uporabite dvižna ušesa na embalaži.

2. Preverite, da na priključnih delih ni prahu ali umazanije.

3. Razporeditev delov je prikazana na dimenzijski risbi v projektni dokumentaciji.

4. Preverite, ali so v pošiljki vsi priključni deli, vijaki, podložke in matice.

5. Dvignite hladilne dele na mesto in jih pritrdite s priloženimi priključnimi deli. Pazite, da so na svojih mestih tudi vsa tesnila.

6. Pritegnite vse vijake z navorom največ 80 Nm (glejte preglednico Preglednica 7-2 Splošni navori pritegovanja).

2.6 Skladiščenje

2.6.1 Kratkotrajno skladiščenje (do 2 meseca)Stroj skladiščite v primernem skladišču pod nadzorovanimi pogoji okolja. Primerno skladišče oziroma skladiščni prostor zagotavlja:

• stabilno temperaturo, po možnosti v območju od 10 ºC do 50 ºC. Kadar so grelniki za preprečevanje kondenzacije vključeni in temperatura okolja presega 50 ºC, je treba zagotoviti, da se stroj ne pregreva;

• nizko relativno vlažnost zraka, po možnosti pod 75 %. Temperatura stroja mora biti ves čas nad temperaturo rosišča, da vlaga ne kondenzira v notranjosti stroja. Če je stroj opremljen z grelniki za preprečevanje kondenzacije, jih je treba priključiti na napajanje. Občasno preverjajte delovanje grelnikov za preprečevanje



kondenzacije. Če stroj ni opremljen z grelniki za preprečevanje kondenzacije, je treba zagotoviti drug način ogrevanja stroja in preprečevanja kondenzacije vlage v stroju;

• stabilno oporo brez večjih vibracij in udarcev. Če sumite, da so vibracije premočne, stroj izolirajte tako, da pod njegove noge podložite primerne gumijaste bloke;

• prezračevanje s čistim zrakom brez prahu ali korozivnih plinov;

• zaščito pred škodljivim mrčesom in glodavci.

Če morate stroj skladiščiti na odprtem, ga nikoli ne puščajte v dobavljenem stanju, v prevozni embalaži. Nasprotno, stroj morate

• vzeti iz plastične folije;

• pokriti, da popolnoma preprečite nevarnost vdora dežja v stroj. Pokrov pa mora omogočati prezračevanje stroja;

• postaviti na najmanj 100 mm visoke toge podpore, da vlaga ne more vdirati v stroj od spodaj;

• primerno prezračevati. Če stroj pustite v prevozni embalaži, morate v embalažo narediti dovolj velike prezračevalne odprtine;

• zaščititi pred škodljivim mrčesom in glodavci.

Uporabite kontrolne sezname v točki Poglavje 2 Prevoz in odstranjevanje embalaže v dodatku Dodatek POROČILO O ZAGONU.

2.6.2 Dolgotrajno skladiščenje (nad 2 meseca)Poleg ukrepov, opisanih pri kratkotrajnem skladiščenju, upoštevajte še naslednja navodila.

Vsake tri mesece izmerite izolacijsko upornost in temperaturo navitij; glejte točko Poglavje 7 Vzdrževanje.

Vsake tri mesece preverite stanje lakiranih površin. Če opazite korozijo, jo odstranite in obnovite zaščitni premaz

Vsake tri mesece preverite stanje protikorozijskega premaza na golih kovinskih površinah (npr. na gredeh). Če opazite korozijo, jo odstranite s finim brusnim papirjem in obnovite protikorozijsko zaščito.

Če stroj skladiščite v lesenem zaboju, napravite vanj male prezračevalne odprtine. Zaščitite notranjost pred vdorom vode, mrčesa in zajedavcev; glejte sliko Slika 2-8 Prezračevalne odprtine.

Uporabite kontrolne sezname v točki Poglavje 2 Skladiščenje v dodatku Dodatek POROČILO O ZAGONU.



Slika 2-8 Prezračevalne odprtine

Naslednji odstavek za način hlajenja: Plaščni vodni hladilnik

Stroje s plaščnimi vodnimi hladilniki napolnite z mešanico vode in glikola, ki vsebuje najmanj 50 % glikola. Glikol lahko nadomestite z drugo podobno tekočino. Pazite, da mešanica pri skladiščni temperaturi ne zmrzuje. Ko mešanico nalijete, zaprite dovodne in odvodne odprtine.

Naslednje poglavje za vrsto ležajev: Kotalni ležaj

2.6.3 Kotalni ležajiIzvedite naslednje ukrepe:

• Kotalni ležaji morajo biti med skladiščenjem dobro namazani. Primerne vrste masti so navedene v točki Poglavje 2.1.2 Ležajna tablica.

• Vsake tri mesece zavrtite rotor za 10 obratov; s tem ohranjate ležaje v brezhibnem stanju. Med vrtenjem rotorja odstranite morebitne transportne blokade.

• Stroj je lahko opremljen s transportno blokado, ki ščiti ležaje pred poškodbami med prevozom in skladiščenjem. Občasno preverjajte blokado ležajev. Transportno blokado pritegnite glede na tip aksialno-radialnega ležaja; glejte preglednico Preglednica 2-1 Navor pritegovanja za vodoravne stroje (vijak z mazanjem).

OPOMBA:Če blokado preveč pritegnete, poškodujete ležaj.

OPOMBA: Vgrajeni tip ležajev je naveden na ležajni tablici; glejte točko Poglavje 2.1.2 Ležajna tablica, podatki o aksialno-radialnem ležaju pa na dimenzijski risbi.



Naslednja preglednica za način vgradnje: Vodoravna vgradnjaPreglednica 2-1. Navor pritegovanja za vodoravne stroje (vijak z mazanjem)

Naslednja preglednica za način vgradnje: Navpična vgradnja Preglednica 2-2. Navor pritegovanja za navpične stroje (vijak z mazanjem)

Tip aksialno-radialnega ležaja

Navor pritegovanja [Nm]

Navor pritegovanja [funt-čevelj]

6316 45 33

6317 50 37

6319 60 44

6322 120 90

6324 140 100

6326 160 120

6330 240 180

6334 300 220

6034 140 100

6038 160 120

6044 230 170




7317 30 22

7319 30 22

7322 60 44

7324 60 44

7326 90 66

7330 160 120

7334 350 260



Naslednje poglavje za vrsto ležajev: Drsni ležaji

2.6.4 Drsni ležajiIzvedite naslednje ukrepe:

• Stroji z drsnimi ležaji so dobavljeni brez maziva, tj. olja. Preverite, ali je notranjost ležaja zaščitena z oljno prevleko. Če čas skladiščenja presega dva meseca, v ležaj skozi polnilno odprtino vbrizgajte Tectyl 511 ali drugo ustrezno snov. Protikorozijsko zaščito obnavljajte na vsakih šest mesecev največ dve leti. Če čas skladiščenja presega dve leti, je treba ležaj razstaviti in zaščititi posebej.

• Po skladiščenju in pred zagonom ležaj odprite ter preglejte vse njegove dele. Vse znake korozije odstranite s finim brusnim papirjem. Če se je gred vtisnila v spodnjo polovico ležajne obloge, je treba ta del zamenjati z novim.

• Stroji z drsnimi ležaji so opremljeni s transportno blokado, ki ščiti ležaje pred poškodbami med prevozom in skladiščenjem. Občasno preverjajte transportno blokado. Transportno blokado pritegnite glede na tip aksialno-radialnega ležaja; glejte preglednico Preglednica 2-1 Navor pritegovanja za vodoravne stroje (vijak z mazanjem).

OPOMBA:Če blokado preveč pritegnete, poškodujete ležaj.Preglednica 2-3. Navor pritegovanja (vijak z mazanjem). Aksialno-radialni ležaj prenaša silo blokade

2.6.5 OdprtineČe so zaradi nepriključenih kablov na priključnih omaricah ali cevi na prirobnicah puščene kakšne odprtine, jih je treba zatesniti. Hladilnike in cevi v stroju je treba pred zatesnitvijo očistiti in posušiti. Posušite jih z vpihovanjem toplega suhega zraka skozi cevi.

2.7 Pregledi, zapisnikiČas skladiščenja, zaščitne ukrepe in meritve, vključno z datumi, je treba dokumentirati. Ustrezne kontrolne sezname najdete v dodatku Dodatek POROČILO O ZAGONU.




ZM_LB 7 100 74

EF_LB 9 250 180

EF_LB 11 300 220

EF_LB 14 600 440

EM_LB 14 600 440

EF_LB 18 900 670



Poglavje 3 Vgradnja in izravnava

3.1 SplošnoSkrbno načrtovanje in priprava zagotovita preprosto in pravilno vgradnjo, pogoje za varno obratovanje in dobro dostopnost.

Naslednji odstavek za vrsto zaščite: Vsi stroji za nevarna območja

Upoštevati je treba standarde za priključitev in uporabo električne opreme v nevarnih območjih, zlasti nacionalne standarde za vgradnjo (glejte standard IEC 60079-14).

OPOMBA: Med vgradnjo je treba upoštevati splošne in lokalne predpise o varnosti pri delu.

OPOMBA: Med delom v bližini stroja poskrbite za zaščito stroja.

OPOMBA: Stroja ne uporabljajte kot točko ozemljitve pri varjenju.

3.2 Projektiranje temeljev

3.2.1 SplošnoProjekt temelja mora zagotoviti varne pogoje obratovanja in čim boljšo dostopnost. Okoli stroja pustite dovolj prostora za preprost dostop pri vzdrževanju in nadzoru. Hladilni zrak mora pritekati k stroju in odtekati od njega neovirano. Poskrbite, da drugi stroji ali oprema v bližini stroja ne segrevajo hladilnega zraka za stroj ali delov stroja, kot so ležaji.

Temelj mora biti močen, tog, raven in zaščiten pred zunanjimi vibracijami. Preveriti je treba tudi nevarnost resonance stroja in temelja. Da ne pride do resonančnih vibracij stroja, mora biti lastna frekvenca temelja skupaj s strojem zunaj območja ±20 % okoli obratovalne vrtilne frekvence.

Temelj naj bo po možnosti betonski, sprejemljiva pa je tudi pravilno projektirana jeklena konstrukcija. Pri konstruiranju upoštevajte zahteve glede sidranja na temelj, zagotavljanja zraka, vode in olja, razvoda kablov, pa tudi razporeditve odprtin za zalivanje. Razporeditev odprtin za zalivanje in višina temelja morata ustrezati zadevnim meram na priloženi dimenzijski risbi.

Temelj mora biti projektiran tako, da omogoča podlaganje nog stroja z 2-mm distančnimi podložkami, kar zagotavlja potrebno območje za izravnavo in olajšuje morebitno poznejšo namestitev nadomestnega stroja. Višina gredi stroja in višina nog imata določene proizvodne tolerance, kar se kompenzira z 2-mm distančnimi podložkami.

OPOMBA: Izračun in projektiranje temelja ne spadata v okvir dobave ABB, to je obveznost stranke ali tretjega izvajalca. Tudi zalivanje običajno ne spada v obseg del in odgovornosti ABB.

18 - Vgradnja in izravnava 3BFP 000 090 R0142 REV H


3.2.2 Sile na temeljTemelj in montažni vijaki morajo biti dimenzionirani tako, da lahko prenesejo sunke mehanskega navora, do katerih pride ob vsakem zagonu stroja ali ob kratkem stiku. Sila ob kratkem stiku ima obliko postopoma dušenega sinusnega valovanja v izmenični smeri. Velikost teh sil je navedena na dimenzijski risbi stroja.

Naslednje poglavje za način vgradnje: Navpična vgradnja

3.2.3 Prirobnice za navpično vgrajene strojeStroji za prirobnično navpično vgradnjo so opremljeni z montažno prirobnico po standardu IEC 60072. Prirobnica stroja mora biti v vsakem primeru nameščena na protiprirobnico na temelju.

Priporočena je uporaba montažnega adapterja za lažji priklop sklopke in za lažje pregledovanje med obratovanjem.

3.3 Priprava stroja pred vgradnjoStroj pripravite na vgradnjo na naslednji način:

• Pred vsemi drugimi pripravami izmerite izolacijsko upornost izolacije statorskega navitja po navodilih v točki Poglavje 3.3.1 Meritve izolacijske upornosti

• Odstranite morebitno transportno blokado. Shranite jo za poznejšo uporabo. Podrobnejša navodila najdete v točki Poglavje 3.3.2 Odstranitev transportne blokade.

• Preverite, ali je pripravljena mast skladna z zahtevami na ležajni tablici; glejte točko Poglavje 2.1.2 Ležajna tablica . Druge priporočene masti so naštete v točki Poglavje 7.5.3.5 Ležajna mast.

Naslednja alineja in opomba za vrsto ležajev: Drsni ležaji

• Napolnite drsne ležaje z ustreznim oljem. Ustrezna olja so našteta v točki Poglavje 7.5.2.4 Kakovosti olja.

OPOMBA: Drsni ležaji so ob dobavi brez olja!

• Z belim špiritom odstranite protikorozijsko zaščito z gredi in nog stroja.

• Namestite polovico sklopke po navodilih v točki Poglavje 3.3.4 Montaža polovic sklopke.

• Preverite, ali so izpustni čepi na dnu na obeh straneh stroja odprti; glejte točko Poglavje 3.3.6 Izpustni čepi.

3.3.1 Meritve izolacijske upornostiPred prvim zagonom stroja, po dolgem obdobju mirovanja ali v okviru splošnega vzdrževanja je treba izmeriti izolacijsko upornost stroja. Meritve zajemajo statorsko navitje in vse pomožne naprave. Pri strojih z drsnim obročem meritve zajemajo tudi rotorsko navitje; glejte točko Poglavje 7.6.4 Preskus izolacijske upornosti.

Vgradnja in izravnava - 193BFP 000 090 R0142 REV H


3.3.2 Odstranitev transportne blokadeNekateri stroji, med njimi vsi stroji z drsnimi ali valjčnimi ležaji, imajo nameščene transportne blokade. Pri strojih z drsnimi ali cilindričnimi valjčnimi ležaji je transportna blokada jeklen drog, pritrjen na ščitnik ležaja na D-strani in na konec gredi.

Transportno blokado je treba pred vgradnjo odstraniti. Z gredi je treba očistiti protikorozijski premaz. Transportno blokado shranite za poznejšo uporabo.

OPOMBA: Da ne pride do poškodb ležajev, transportno blokado namestite nazaj na stroj ob vsakem premikanju motorja, prevozu na drugo lokacijo ali skladiščenju. Glejte točko Poglavje 2.1 Zaščitni ukrepi pred prevozom.

3.3.3 Vrsta sklopke

Naslednji odstavek za vrsto ležajev: Kotalni ležaj

Stroj s kotalnimi ležaji je treba povezati z gnanim strojem z elastično sklopko, npr. s sklopko s sorniki, ali z zobniškimi sklopkami.

Če je aksialno fiksirani ležaj vgrajen na N-strani (glejte dimenzijsko risbo), poskrbite, da je ves čas omogočeno neovirano aksialno premikanje med polovicama sklopke, da je mogoče toplotno raztezanje gredi stroja brez poškodb ležajev. Pričakovano toplotno aksialno raztezanje rotorja lahko izračunate po postopku v točki Poglavje 3.6.4 Korekcija toplotnega raztezanja.

Naslednji odstavek za način vgradnje: Navpična vgradnja

Stroji za navpično vgradnjo so projektirani tako, da lahko prenašajo del obremenitve z gredi gnanega stroja. V takem primeru morata biti polovici sklopke zaščiteni pred drsenjem v aksialni smeri z blokirno ploščo na koncu gredi.

OPOMBA: Stroj ni primeren za jermenski, verižni ali zobniški prenos, razen če je posebej projektiran za ta namen. Enako velja za aplikacije z velikimi aksialnimi obremenitvami.

Naslednji odstavek za vrsto ležajev: Drsni ležaj z aksialno zračnostjo

Konstrukcija drsnega ležaja omogoča premikanje rotorja v aksialni smeri med mehanskima omejilnikoma. Standardni ležaji ne morejo prenašati nikakršnih aksialnih sil z gnanega stroja. Vsaka aksialna sila z gnanega stroja poškoduje ležaj. Torej mora vse aksialne obremenitve prenašati gnani stroj, sklopka pa mora imeti omejeno aksialno zračnost.

3.3.4 Montaža polovic sklopke

3.3.4.1 Uravnoteženje sklopke

Rotor je standardno dinamično uravnotežen s polovičnim moznikom. Oznaka načina uravnoteženja je vtisnjena na koncu gredi:

• H = polovični moznik

• F = polni moznik

Polovica sklopke mora biti uravnotežena temu ustrezno.



3.3.4.2 Montaža

Pri montaži polovice sklopke upoštevajte naslednja navodila.

• Upoštevajte splošna navodila dobavitelja sklopke.

• Polovica sklopke ima lahko znatno težo. Morda potrebujete primerno dvižno opremo.

• Očistite protikorozijski premaz z gredi ter preverite mere gredi in sklopke po priloženih risbah. Poskrbite tudi, da sta utora za moznik v sklopki in v gredi čista ter brez zarobkov.

• Gred in vrtino v pestu na tanko namažite z oljem, da si olajšate montažo polovice sklopke. Naležnih površin nikoli ne mažite z molibdenovim disulfidom (Molykote) ali podobnimi sredstvi.

• Sklopka mora biti zaščitena s ščitnikom.

OPOMBA: Da ne poškodujete ležajev, med montažo polovice sklopke nanje ne sme delovati nikakršna dodatna sila.

3.3.5 Jermenski pogonVsi stroji, predvideni za jermenski pogon, so na D-strani opremljeni s cilindričnimi valjčnimi ležaji. Pri vgradnji jermenskega pogona pazite, da sta pogonska in gnana jermenica pravilno poravnani.

OPOMBA: Pred uporabo tudi obvezno preverite, ali so konec gredi in ležaji primerni za jermenski pogon. Pazite, da radialna sila ne presega vrednosti, navedene v podatkih naročila.

3.3.6 Izpustni čepiStroji imajo na dnu vgrajene izpustne čepe. Izpustna odprtina je oblikovana tako, da preprečuje vdor prahu v stroj, omogoča pa odtekanje kondenzata. Izpustne odprtine morajo biti ves čas odprte, tj. polovica čepa gleda ven, polovica pa ga je notri. Izpustni čep odprete tako, da ga izvlečete iz ohišja. Pri strojih AMA/AMI 560-630 izpustni čep (vijak M12) odprete za 6 - 12mm.

Naslednji odstavek za način vgradnje: Vodoravna vgradnja

Pri vodoravnih strojih je na vsaki strani stroja vgrajen po en izpustni čep.

Naslednji odstavek za način vgradnje: Navpična vgradnja

Pri navpičnih strojih sta na dnu spodnjega okrova vgrajena dva izpustna čepa.

Glavna priključna omarica ima na dnu en izpustni čep, ki mora biti med obratovanjem zaprt.

Naslednje poglavje za način vgradnje: Vodoravna vgradnja na betonski temelj



3.4 Vgradnja na betonski temelj

3.4.1 Obseg dobaveDobava stroja običajno ne zajema vgradnje, distančnih podložk, pritrdilnih vijakov, kompleta za temeljno ploščo in kompleta za podložno ploščo. Vse to je predmet posebnega naročila.

Če je treba izvrtati nove pritrdilne odprtine, njihovo ustreznost preverite pri ABB.

3.4.2 Splošne pripravePred začetkom postopka vgradnje poskrbite za naslednje:

• Zagotovite si pločevino za distančne podložke stroja. Za izravnavo stroja boste potrebovali podložke debelin 1; 0,5; 0,2; 0,1 in 0,05 mm.

• Priskrbite si plastično kladivo, nastavitvene vijake ali hidravlične dvigalke za nastavljanje v aksialni in vodoravni smeri.

• Priskrbite si merilne urice, še raje pa laserski optični analizator, za natančno in točno izravnavanje stroja.

• Priskrbite si preprosto ročico za vrtenje rotorja med izravnavanjem.

• Pri vgradnji na prostem poskrbite za zaščito pred dežjem in soncem, da odpravite merilne napake med izravnavanjem.

OPOMBA: Stroj ima ob dobavi na vsaki nogi nameščen vijak za nastavljanje po višini.

3.4.3 Priprava temeljev

3.4.3.1 Priprava temeljev in odprtin za zalivanje

Za sidranje stroja na betonski temelj se uporabljajo temeljni sorniki ali podstavki.

Pri pripravi temelja upoštevajte naslednje:

• Zgornji del temelja pometite ali očistite s sesalnikom.

• Stene odprtin za zalivanje morajo imeti grobo površino za dober oprijem. Zato morajo biti tudi oprane in splaknjene, da v njih ni nesnage ali prahu. Olje in mast odstranite tako, da odsekate zunanjo onesnaženo plast betona.

• Preverite, ali položaji odprtin za zalivanje in višina temelja ustrezajo meram na priloženih risbah.

• Na temelj pritrdite jekleno žico, ki označuje srednjico stroja. Označite tudi aksialni položaj stroja.

3.4.3.2 Priprava temeljnih sornikov in podstavkov

Če je dogovorjena tudi dobava distančnih podložk in temeljnih sornikov, so ti deli dobavljeni posebej. Sestavite jih na mestu vgradnje.



OPOMBA: Da temeljni sorniki dobro vprimejo v beton, ne smejo biti pobarvani, umazani ali prašni.

Slika 3-1 Tipični sestav temeljnih sornikov

Pri vgrajevanju temeljnih sornikov oziroma podstavka mora biti stroj dvignjen nad tlemi na dvigalu. Postopek je naslednji; glejte sliko Slika 3-1 Tipični sestav temeljnih sornikov:

• Z belim špiritom očistite dele, zaščitene s protikorozijskim premazom.

• Privijte izravnalne vijake v temeljne sornike (poz. 5) oziroma podstavke.

• Ovijte en sloj traku okoli zgornjega dela sidrnih vijakov (poz. 2), kot kaže Slika 3-1 Tipični sestav temeljnih sornikov. Trak preprečuje, da bi se zgornji del vijaka prijel betona, tako da je mogoče po strditvi betona vijak dodatno pritegniti.

• Namestite sidrni vijak (poz. 2) v temeljne plošče (poz. 1) oziroma podstavke, tako da vrh sidrnih vijakov sega 1–2 mm nad zgornjo površino matic (poz. 4).

• Namestite sidrno prirobnico (poz. 3) in spodnjo matico (poz. 4) na sidrne vijake (poz. 2). Pritrdite sidrno prirobnico (poz. 3) na vijaka z varjenjem in pritegnite matici. Če varjenje ni mogoče, utrdite sidrno prirobnico med dvema maticama.

KONIČNI ZATIČ (POZ. 9) JE POTREBEN SAMO NA POGONSKI STRANI MOTORJA.

X) TRAK NI VKLJUČEN V DOBAVO.

SIDRNI VIJAK ZA VGRADNJO V TEMELJ. TEMELJNI SORNIKI SO DOBAVLJENI POSEBEJ. EN KOMPLET VSEBUJE DELE ZA EN STROJ (4 KOSE).

POZICIJA NAZIV DELOV VELIKOST KOLIČINA/KOMPLET [KOSOV]

1 PLOŠČA 70 x 200 x 440 42 SORNIK M36x500/4S+100 83 PRIROBNICA 10 x 60 x 210 44 MATICA M36 165 DVIŽNI VIJAK M24x60 86 PRITRDILNI

VIJAK M36x90/90 4

7 DIST. PODLOŽKA 2 x 170 x 250 48 PODPORNA

PLOŠČA 25 x 100 x 180 4

9 KONIČNI ZATIČ 10 x 100 210 DVIŽNI VIJAK M16x55 4



• Ko je sestavljanje temeljnih plošč zaključeno, stroj dvignite in naj visi na dvigalu nad tlemi. Noge stroja, bočne in spodnje površine temeljnih plošč ter sidrne vijake očistite z belim špiritom.

• Namestite sestavljene temeljne sornike oziroma podstavke pod noge stroja s pritrdilnim vijakom (poz. 6) in podložko (poz. 3). Pritrdilni vijak (poz. 6) centrirajte v odprtini stroja tako, da njegov zgornji del ovijete npr. s papirjem, kartonom ali trakom.

• Podstavite 2-milimetrsko distančno podložko (poz. 7) med nogo in ploščo (poz. 1). Ploščo trdno privijte k nogi s pritrdilnim vijakom (poz. 6).

• Podstavite izravnalno ploščo (poz. 8) pod izravnalni vijak (poz. 5).

• Preverite, da se plošča (poz. 1) in sidrna vijaka (poz. 2) tesno prilegajo. Če beton prodre skozi špranjo do matic, poznejše dodatno pritegovanje ne bo mogoče.

OPOMBA: Trak in jeklena plošča nista vključena v dobavi temeljnih sornikov.

3.4.4 Postavitev strojevStroj previdno dvignite in postavite na temelj. Grobo ga izravnajte v vodoravni smeri s pomočjo prej nameščene jeklene žice in oznak aksialnega položaja. Za navpično izravnavo uporabite izravnalne vijake. Zahtevana natančnost položaja je 2 mm.

3.4.5 IzravnavaPostopek izravnave je opisan v točki Poglavje 3.6 Izravnava.

3.4.6 ZalivanjeZalivanje stroja v temelj je zelo pomembna faza vgradnje. Upoštevajte navodila proizvajalca mase za zalivanje.

Uporabite zelo kakovostno maso za zalivanje, ki se ne krči, da z zalivko pozneje ne bo težav. Razpoke v masi za zalivanje ali slab stik z betonom temelja niso dopustni.

3.4.7 Končna namestitev in pregledKo se beton strdi, dvignite stroj nad temelj in ponovno pritegnite sidrne vijake. Matice zavarujte s premostitvijo ali z močnimi udarci s točkalom. Dvignite stroj nazaj na temelj in pritegnite pritrdilne vijake.

Preverite izravnanost, da vibracije stroja med obratovanjem ne bodo presegale sprejemljivih mej. Po potrebi ga dodatno izravnajte z distančnimi podložkami, nato ga pozicionirajte s pozicionirnimi zatiči skozi luknje na nogah na D-strani.



3.4.7.1 Pozicioniranje s pozicionirnimi zatiči skozi noge stroja

Stroj ima na vsaki nogi na D-strani po eno luknjo za pozicionirni zatič. Poglobite luknje, tj. prevrtajte jih naprej v jekleni temelj. Potem luknje konično povrtajte s povrtalom. Skozi luknje namestite ustrezne konične zatiče, ki stroj natančno izravnajo in pozneje olajšujejo ponovno nameščanje stroja po morebitni odstranitvi s temelja.

3.4.7.2 Okrovi in ohišja

Za zaključek namestitve sklopke spojite med seboj polovici sklopke po navodilih proizvajalca sklopke.

OPOMBA: Sklopka mora biti zaščitena s ščitnikom.

Po postavitvi stroja, izravnavi in namestitvi pribora skrbno preverite, da v ohišjih ne ostane kako orodje ali drug predmet. Očistite tudi ves prah in smeti.

Pri nameščanju pokrovov preverite brezhibnost vseh tesnilnih trakov.

Orodja in pripomočke za izravnavo in sestavljanje shranite skupaj s transportno blokado za poznejšo uporabo.

Naslednje poglavje za način vgradnje: Vodoravna vgradnja na jeklen temelj

3.5 Vgradnja na jeklen temelj

3.5.1 Obseg dobaveDobava stroja običajno ne vključuje vgradnje, distančnih podložk in pritrdilnih vijakov. Vse to je predmet posebnega naročila.

Če je treba izvrtati nove pritrdilne odprtine, njihovo ustreznost preverite pri ABB.

3.5.2 Preverjanje temeljaPreden dvignete stroj na temelj, preverite naslednje.

• Skrbno očistite temelj.

• Preverite, da je temelj raven in planparalelen v mejah 0,1 mm.

• Temelj ne sme biti izpostavljen zunanjim vibracijam.

3.5.3 Postavitev strojevStroj previdno dvignite in postavite na temelj.

3.5.4 IzravnavaPostopek izravnave je opisan v točki Poglavje 3.6 Izravnava.



3.5.5 Končna namestitev in pregled

3.5.5.1 Pozicioniranje s pozicionirnimi zatiči skozi noge stroja

Stroj ima na vsaki nogi na D-strani po eno luknjo za pozicionirni zatič. Poglobite luknje, tj. prevrtajte jih naprej v jekleni temelj. Potem luknje konično povrtajte s povrtalom. Skozi luknje namestite ustrezne konične zatiče, ki stroj natančno izravnajo in pozneje olajšujejo ponovno nameščanje stroja po morebitni odstranitvi s temelja.

3.5.5.2 Okrovi in ohišja

Za zaključek namestitve sklopke spojite med seboj polovici sklopke po navodilih proizvajalca sklopke.

OPOMBA: Sklopka mora biti zaščitena s ščitnikom.

Po postavitvi stroja, izravnavi in namestitvi pribora skrbno preverite, da v ohišjih ne ostane kako orodje ali drug predmet. Očistite tudi ves prah in smeti.

Pri nameščanju pokrovov preverite brezhibnost vseh tesnilnih trakov.

Orodja in pripomočke za izravnavo in sestavljanje shranite skupaj s transportno blokado za poznejšo uporabo.

Naslednje poglavje samo za način vgradnje: Navpična vgradnja

3.5.6 Vgradnja prirobničnih strojev na jeklen temeljPrirobnica pri navpični vgradnji stroja poenostavlja vgradnjo in priključitev sklopke, pa tudi olajšuje pregledovanje sklopke med obratovanjem. Prirobnice za vgradnjo strojev ABB morajo biti projektirane po standardu IEC.

Vgradna prirobnica ni del dobave od ABB.

Slika 3-2 Vgradna prirobnica

Stroj dvignite in postavite na vgradno prirobnico. Rahlo pritegnite pritrdilne vijake.



3.6 Izravnava

3.6.1 SplošnoZa zagotovitev dolge življenjske dobe in brezhibnega delovanja pogonskega in gnanega stroja morata biti stroja med seboj pravilno poravnana. To pomeni, da morata biti tako radialno kot kotno medsebojno odstopanje gredi strojev čim manjši. Izravnavo opravite kar najbolj skrbno, saj neporavnanost povzroča poškodbe ležajev in gredi.

Pred postopkom izravnave namestite polovici sklopke, glejte točko Poglavje 3.3.4 Montaža polovic sklopke. Polovici sklopke na pogonskem in gnanem stroju med seboj rahlo privijačite, da se med izravnavanjem lahko prosto premikata ena glede na drugo.

Naslednje besedilo velja za vgradnjo na betonski in vgradnjo na jeklen temelj. Pri betonskem temelju distančne podložke niso potrebne, če sta bila izravnava in zalivanje opravljena pravilno.

3.6.2 Groba izravnava po višiniZa lažje izravnavanje in namestitev distančnih podložk so noge stroja opremljene z dvižnimi vijaki; glejte sliko Slika 3-3 Navpično poravnavanje noge stroja. Stroj naj stoji na dvižnih vijakih. Pozor: Stroj mora stati na vseh štirih nogah (vijakih), planparalelno v mejah 0,1 mm. V nasprotnem primeru se bo ohišje stroja zvilo ali upognilo, to pa lahko povzroči poškodbe ležajev ali druge poškodbe.

Preverite poravnanost stroja v navpični, vodoravni in osni smeri. Poravnajte ga s podstavljanjem distančnih podložk pod noge. Vodoravno poravnanost stroja preverjate z vodno tehtnico.

Slika 3-3 Navpično poravnavanje noge stroja

Noga stroja

DvižniVijak

Pritrdilni vijak

Distančna podložka

Temelj



3.6.3 Groba nastavitevZa lažjo izravnavo v osni in prečni smeri postavite na vogale konzole z nastavitvenimi vijaki; glejte sliko Slika 3-4 Postavitev konzole.

Slika 3-4 Postavitev konzole

Konzolo prislonite ob rob temelja in pritrdite z ekspanzijskim vijakom; glejte sliko Slika 3-5 Pritrditev konzole. Stroj premaknite z nastavitvenimi vijaki tako, da sta srednjici gredi pogonskega in gnanega stroja grobo poravnani ter da sta polovici sklopke na želeni medsebojni razdalji. Nastavitvene vijake pustite rahlo pritegnjene.

Slika 3-5 Pritrditev konzole

OPOMBA: Slika 3-5 Pritrditev konzole prikazuje konzolo, pritrjeno na betonski temelj; pri jeklenem temelju uporabite podobno konzolo.

Naslednji odstavek in slika za vrsto ležajev: Drsni ležaj z aksialno zračnostjo

Drsni ležaj na D-strani je opremljen s kazalcem, ki kaže sredino tekalnega območja, ki je na gredi označena z utorom. Na gredi sta tudi utora, ki označujeta mehanski omejitvi zračnosti rotorja. Položaj je pravilen, ko je konica kazalca poravnana z utorom sredine tekalnega območja na gredi; glejte sliko Slika 3-6 Oznake na gredi in kazalec sredine tekalnega območja. Upoštevajte, da sredina tekalnega območja ne sovpada nujno z magnetno sredino, saj lahko ventilator vleče rotor iz magnetne sredine.

KONZOLA Z NASTAVITVENIM VIJAKOM

BRACKET WITH ADJUSTING SCREW

EXPANSION BOLT

KONZOLA Z NASTAVITVENIM VIJAKOM

EKSPANZIJSKI VIJAK



Slika 3-6 Oznake na gredi in kazalec sredine tekalnega območja

3.6.4 Korekcija toplotnega raztezanja

3.6.4.1 Splošno

Temperatura med obratovanjem znatno vpliva na nastavitev stroja, zato jo je treba upoštevati tudi med izravnavanjem. Med postavljanjem je stroj hladnejši, kot bo pozneje med obratovanjem. Zato bo sredina gredi med obratovanjem višje, torej bolj oddaljena od nog, kot med mirovanjem.

Zato je včasih treba upoštevati kompenzacijo toplotnega raztezka glede na obratovalno temperaturo gnanega stroja, vrsto sklopke, razdaljo med strojema itd.

3.6.4.2 Toplotni raztezek navzgor

Toplotni raztezek razdalje med nogami in sredino gredi električnega stroja je mogoče približno izračunati po naslednji enačbi:

H = × T × H, kjer so

H=toplotni raztezek [mm]

=10 × 10-6 K-1

T=40 K

H=višina gredi [mm]

OPOMBA: Pri določanju celotnega toplotnega raztezka upoštevajte toplotni raztezek gnanega stroja glede na električni stroj.

KAZALEC ZUNANJE TESNILO

SREDINA TEKALNEGA OBMOČJA

OMEJITVI ZRAČNOSTI ROTORJA



3.6.4.3 Toplotni aksialni dvig

Če je premikanje ležaja na negnani strani blokirano v smeri osi, je treba upoštevati toplotni raztezek v osni smeri. Katera stran stroja je blokirana, je navedeno na dimenzijski risbi.

Pričakovani osni toplotni raztezek rotorja je premo sorazmeren z dolžino statorskega ohišja in ga je mogoče približno izračunati po naslednji enačbi:

L = × T × L , kjer so

L=toplotni raztezek [mm]

=10 × 10-6 K-1

T=50 K (for AMA, AMB, AMK, AMI), 80 K (for AMH, HXR, M3BM, M3GM)

L=dolžina ohišja [mm]

OPOMBA: Poskrbite, da je ves čas omogočeno neovirano aksialno premikanje med polovicama sklopke (razen pri togih sklopkah), da je mogoče osno toplotno raztezanje gredi stroja brez poškodb ležajev.

3.6.5 Končna izravnava

3.6.5.1 Splošno

V spodnjem opisu se pri izravnavi uporabljajo merilne urice, na trgu pa je seveda na voljo tudi drugačna in natančnejša merilna oprema. Opis temelji na merilnih uricah zato, da je mogoče nazorneje opisati tudi teorijo izravnavanja.

OPOMBA: Meritve opravljajte šele po tem, ko so podstavljene ustrezne distančne podložke in so pritrdilni vijaki pravilno pritegnjeni.

OPOMBA: Meritve pri končni izravnavi obvezno zapišite za poznejšo uporabo.

3.6.5.2 Opletanje polovic sklopke

Postopek izravnave začnite z meritvijo opletanja polovic sklopke. Ta meritev pokaže morebitne netočnosti položajev gredi in/ali polovic sklopke.

Izmerite opletanje polovice sklopke glede na ohišje ležaja stroja. Merilni urici postavite, kot kaže Slika 3-7 Merjenje opletanja polovice sklopke. Podobno izmerite opletanje polovice sklopke na gnanem stroju glede na ležajno ohišje tega stroja.

Pri stroju z drsnimi ležaji potrebujete za vrtenje rotorja preprosto ročico.

Naslednja opomba za vrsto ležajev: Drsni ležaji

OPOMBA: Drsne ležaje je treba pred vrtenjem napolniti z oljem.

Dopustno je opletanje največ 0,02 mm.



Slika 3-7 Merjenje opletanja polovice sklopke

3.6.5.3 Izravnava vzporednosti, kotna in osna izravnava

Po grobi postavitvi stroja, kot je opisana v točkah Poglavje 3.6.2 Groba izravnava po višini in Poglavje 3.6.3 Groba nastavitev, lahko začnete s fino izravnavo. Ta korak opravite skrajno skrbno. V nasprotnem primeru lahko pride do hudih vibracij in poškodb tako pogonskega kot gnanega stroja.

Pri izravnavanju upoštevajte priporočila proizvajalca sklopke. Stroj je treba izravnati glede vzporednosti, kota in položaja v osni smeri. Priporočila za izravnavanje sklopke najdete tudi v nekaterih standardnih publikacijah, npr. BS 3170:1972 "Elastične sklopke za prenos moči".

Po načelih splošne prakse naj odstopanja vzporednosti in kota ne presegajo 0,05–0,10 mm, odstopanje v osni smeri pa ne 0,10 mm; glejte sliko Slika 3-8 Opredelitev neizravnanosti. To ustreza opletanju 0,10–0,20 mm glede vzporednosti in kota.



Slika 3-8 Opredelitev neizravnanosti

3.6.5.4 Izravnava

Stroj izravnate po naslednjih smernicah.

1. Stroj naj stoji na dvižnih vijakih.

2. Vrtite rotor in preverjajte opletanje konca gredi; glejte točko Poglavje 3.6.3 Groba nastavitev.


OPOMBA: Drsne ležaje je treba pred vrtenjem napolniti z oljem.

3. Namestite opremo za izravnavanje. Če uporabljate merilne urice, je priporočljivo nastaviti merilno urico tako, da imate na voljo po približno polovice skale v vsako smer. Preverite togost nosilcev merilnih uric, da ni nevarnosti povesa; glejte sliko Slika 3-9 Preverjanje izravnanosti z merilnimi uricami.

Slika 3-9 Preverjanje izravnanosti z merilnimi uricami

Kotna neizravnanost b

Kotna neizravnanost a

Kot

na

nei

zra

vnan

ost

r

Radialna izravnava Kotna izravnava



4. Izmerite in zapišite odčitke neizravnanosti vzporednosti, kota in aksialnega položaja na štirih mestih: na vrhu, spodaj, na desni in na levi, tj. na vsakih 90°, pri čemer istočasno vrtite obe gredi. Odčitke zapišite.

5. Izravnajte stroj v navpični smeri s pomočjo dvižnih vijakov ali hidravličnih dvigalk. Za lažje izravnavanje v navpični ravnini so pri vodoravnih strojih vse noge opremljene z dvižnimi vijaki; glejte sliko Slika 3-3 Navpično poravnavanje noge stroja. Na natančnost izravnanosti stroja lahko vpliva tudi toplotno raztezanje njegovega ohišja; glejte točko Poglavje 3.6.4 Korekcija toplotnega raztezanja.

6. Izmerite razdaljo med dnom nog stroja in podlago ter si pripravite ustrezne podložne prizme ali zagozde oziroma ustrezno količino distančnih podložk.

7. Namestite podstavke oziroma distančne podložke pod noge stroja. Popustite dvižne vijake in pritegnite pritrdilne vijake.

8. Ponovno preverite izravnanost. Po potrebi jo popravite.

9. Sestavite zapisnik za preverjanje v prihodnje.

10. Ponovno pritegnite matice in jih zavarujte z varjenjem ali udarci s točkalom.

11. Namestite pozicionirne zatiče za lažje poznejše ponovno postavljanje stroja; glejte točko Poglavje 3.4.7.1 Pozicioniranje s pozicionirnimi zatiči skozi noge stroja.

3.6.5.5 Dopustna neizravnanost

Toleranc izravnanosti ni mogoče enoznačno predpisati, saj je vplivnih dejavnikov preveč. Preveliko odstopanje povzroča vibracije in lahko povzroči poškodbe ležajev ali druge poškodbe. Zato si je priporočljivo prizadevati za čim ožje tolerance. Največje dopustne neizravnanosti prikazuje Preglednica 3-1 Priporočene dopustne neizravnanosti. Neizravnanosti so opredeljene na sliki Slika 3-8 Opredelitev neizravnanosti.

OPOMBA: Tolerance, ki jih navaja proizvajalec sklopke, veljajo za sklopko, ne pa za sestav pogonskega in gnanega stroja. Tolerance, ki jih navaja proizvajalec sklopke, naj vam služijo kot smernice le, če so ožje od največjih dopustnih neizravnanosti v preglednici Preglednica 3-1 Priporočene dopustne neizravnanosti.



Preglednica 3-1. Priporočene dopustne neizravnanosti

3.7 Oskrba po vgradnjiČe bo stroj po vgradnji dalj časa miroval, so potrebni enaki ukrepi, kot so opisani v točki Poglavje 2.6.1 Kratkotrajno skladiščenje (do 2 meseca) . Ne pozabite gredi zavrteti za 10 obratov vsake tri mesece, samomazalne ležaje pa je treba napolniti z oljem. Če je stroj izpostavljen zunanjim vibracijam, je treba sklopko gredi odpreti, noge stroja pa podstaviti z ustreznimi gumijastimi podstavki.

Naslednja opomba za vrsto ležajev: Kotalni ležaj

OPOMBA: Zunanje vibracije poškodujejo kotalne površine v ležajih, torej ležajem skrajšajo življenjsko dobo.


OPOMBA: Zunanje vibracije poškodujejo drsne površine v ležajih, torej ležajem skrajšajo življenjsko dobo.

Podatki sklopke Dopustna neizravnanost

Sklopka

– premer

Vrsta sklopke Vzporednost

r

Kot

b

Osni položaj

a

100–250 mm

(4 – 10”)

Toga prirobnica 0.02 mm

(0,8 mil)

0.01 mm

(0.4 mil)

0.02 mm

(0,8 mil)

Zobniška 0.05 mm

(2 mil)

0.03 mm

(1 mil)

0.05 mm

(2 mil)

Elastična 0.10 mm

(4 mil)

0.05 mm

(2 mil)

0.10 mm

(4 mil)

250–500 mm

(10 – 20”)

Toga prirobnica 0.02 mm

(0,8 mil)

0.02 mm

(0,8 mil)

0.02 mm

(0,8 mil)

Zobniška 0.05 mm

(2 mil)

0.05 mm

(2 mil)

0.05 mm

(2 mil)

Elastična 0.10 mm

(4 mil)

0.10 mm

(4 mil)

0.10 mm

(4 mil)



Poglavje 4 Mehanska in električna priključitev

4.1 SplošnoMehansko in električno priključitev opravite po zaključeni postavitvi in izravnavi. Mehanska priključitev zajema priključitev zračnih kanalov, vodnih cevi in/ali sistema za dovod olja, če ga stroj ima.

Električna priključitev zajema povezavo glavnih in pomožnih kablov, ozemljitvenih kablov in morebitnih kablov motorjev zunanjih ventilatorjev.

Napotke, kaj je treba storiti, najdete na dimenzijski risbi, električni vezalni shemi in podatkovnem listu, ki so priloženi stroju.

OPOMBA: Dodatnih vgradnih lukenj nikoli ne vrtajte skozi ohišje, saj bi lahko s tem poškodovali stroj.

4.2 Mehanska priključitev

Naslednje poglavje za način hlajenja: Zrak z dovodom po kanalih

4.2.1 Priključki hladilnega zrakaStroji, predvideni za hlajenje z dovodom zraka do stroja/odvodom od njega po kanalih, so opremljeni s priključnimi prirobnicami, ki so označene na dimenzijski risbi.

Pred priključitvijo na stroj te kanale temeljito očistite in preverite, da niso s čim zamašeni. Stike zatesnite z ustreznimi tesnili. Po priključitvi preverite morebitno puščanje iz zračnih kanalov.

Naslednje poglavje za način hlajenja: Zrak-voda, plaščni vodni hladilnik

4.2.2 Priključki hladilne vode

Naslednje poglavje za način hlajenja: Zrak-voda

4.2.2.1 Hladilniki zrak-voda

Stroji, opremljeni s prenosnikom toplote zrak-voda, imajo vgrajene prirobnice po standardu DIN 633 oziroma ANSI B 16.5. Povežite prirobnice in zatesnite stike z ustreznimi tesnili. Pred zagonom stroja je treba odpreti dovod vode.

Naslednje poglavje za način hlajenja: Plaščni vodni hladilnik

4.2.2.2 Ohišja z vodnim hlajenjem

Vodno hlajenje jeklenega ohišja mora biti izvedeno z zaprtim obtokom sladke vode. Prirobnice za hladilno vodo so izdelane po zahtevah stranke in so opisane na dimenzijski risbi.

Mehanska in električna priključitev - 353BFP 000 090 R0142 REV H


Hladilna voda kroži po ceveh, vgrajenih v ohišje stroja. Ohišje in cevi so izdelani iz ogljikovega jekla po standardu EN 10025: S235 JRG2, kar je enakovredno standardu DIN 17100 - RSt 37-2. Ta material v slani ali onesnaženi vodi močno korodira. Korozijski produkti in usedline nesnage lahko zamašijo pretok vode po ceveh. Zato je pomembno, da v hladilnem sistemu uporabljate čisto inhibirano vodo.

Standardne vrednosti hladilne vode za hladilni sistem:

• pH 7,0–9,0

• Alkalnost (CaCO3) > 1 mmol/kg

• Klor (Cl) < 20 mg/kg

• Sulfati < 100 mg/kg

• Koncentracija KMnO4 < 20 mg/kg

• Koncentracija Al < 0,3 mg/kg

• Koncentracija Mn < 0,05 mg/kg

Te zahteve večinoma izpolnjuje običajna vodovodna voda, tj. voda za gospodinjstvo.

Hladilna voda mora biti tudi inhibirana s sredstvom, ki hladilni sistem ščiti pred korozijo, onesnaženjem in, po potrebi, zmrzovanjem. Pri izbiri inhibitorja je treba upoštevati vse materiale, ki prihajajo v stik s hladilno vodo (cevi, prenosnik toplote itd.).

Priporočeni inhibitor:

Proizvajalec ASHLAND

Izdelek RD-25

ki je primeren za jeklo, baker, aluminij in vrsto drugih materialov.

Za priključitev stroja na vodno napeljavo uporabljajte samo primerne priključne elemente in tesnila visokega razreda. Po priključitvi cevi preverite morebitno puščanje.


4.2.3 Dovod olja v drsne ležajeStroji s sistemom prisilnega mazanja so opremljeni s prirobnicami za oljne cevi, nekateri tudi z manometri in merilniki pretoka. Vgradite vse potrebne oljne cevi in priključite enote za pogon pretoka olja.

Sistem za dovod olja vgradite v bližini stroja, enako oddaljen od obeh ležajev. Pred priključitvijo cevi na ležaja preverite sistem za dovod olja tako, da skozenj poženete olje za preplakovanje. Zatem odstranite in očistite oljni filter.

Oljni rezervoar mora biti konstruiran tako, da iz njega ne more prek povratnega voda delovati na ležaj nikakršen tlak.

Vgradite in priključite dovodne cevi za olje na ležaja. Vgradite odvodne cevi za olje navzdol pod kotom najmanj 15° od ležajev, to je pod padcem 250–300 mm/m. Če je padec odvodne cevi premajhen, se raven olja v ležaju dvigne, olje prepočasi odteka iz ležaja v rezervoar, zato lahko začne olje puščati ali pa je njegov pretok moten.

OPOMBA: Pri napeljevanju cevi ali druge opreme ne vrtajte lukenj skozi ohišje stroja, da stroja ne poškodujete.

36 - Mehanska in električna priključitev 3BFP 000 090 R0142 REV H


V sistem za dovod olja nalijte ustrezno olje prave viskoznosti. Predpisana vrsta olja in viskoznost sta navedeni na dimenzijski risbi. Če ste v dvomih glede čistoče olja, ga pretočite skozi sito z mrežo 0,01 mm, da iz njega odstranite nesnago.

Pred zagonom stroja vklopite sistem za dovod olja in preverite morebitno puščanje olja v tokokrogu. V sistemu je prava količina olja, kadar olje sega do polovice kontrolnega okenca.

OPOMBA: Ob dobavi so ležaji brez maziva.

OPOMBA:Če stroj zaganjate brez maziva, se ležaji takoj poškodujejo.

Naslednje poglavje za vrsto zaščite: Ex p

4.2.4 Priključitev cevi za prepihovalni zrakStroj izvedbe EEx p ali Ex p je zaščiten pred eksplozijo z nadtlakom. Opremljen je s krmilnim sistemom, ki obsega tudi krmilno enoto za zrak in razbremenilni ventil. Kot zaščitni plin sistem uporablja komprimiran zrak brez nečistoč. Pred zagonom je treba stroja prepihati, da odstranite morebitne nevarne pline. Med obratovanjem je stroj pod nadtlakom, da nevarni plini ne morejo vdreti vanj.

Sistem za prepihovanje in dovod zraka pod tlakom priključite na prirobnico na krmilni enoti za zrak. Tlak zraka na dovodu mora biti v območju od 4 do 8 bar. Zahtevani pretok zraka med prepihovanjem in vzdrževanjem nadtlaka je naveden na certifikatu Ex. Krmilni sistem je podrobneje opisan v navodilih proizvajalca.

4.2.5 Vgradnja merilnih pretvornikov vibracijČe bodo merilni pretvorniki vibracij po vgradnji segali iz ohišja stroja, so dobavljeni posebej, da se med prevozom ne bi poškodovali.

Postopek priprave merilnih pretvornikov vibracij za uporabo je naslednji:

1. Odklopite priložene merilne pretvornike vibracij z njihovih kablov.

2. Odstranite zaščitne čepe iz navojnih vgradnih odprtin na končnem ščitu stroja.

3. Zaščitite naležne površine pred korozijo z ustreznim zaščitnim sredstvom.

4. Vgradite merilne pretvornike vibracij v navojne vgradne odprtine. Navor pritegovanja je odvisen od vrste pretvornika:

• PYM TRV18: 10 Nm

• PYM 330400_: 3,3 Nm

• PYM 330500_: 4,5 Nm

5. Na koncu priključite kable na merilne pretvornike vibracij.

Naslednje poglavje za vrsto zaščite: Ex e in Ex n

4.2.6 Dovod zraka za prepihovanjeGlede na klasifikacijo Ex je lahko motor opremljen s priključki za zrak. Če te priključke ima, jih povežite po navodilih v nadaljevanju.



Podrobnejše podatke podaja točka Prezračevanje pred zagonom na začetku priročnika.

Priključki za stroje AMA/AMI

Slika 4-1 Priključki za stroje AMA/AMI

• Dovod zraka: priključite samo na eno stran ohišja; uporabite vse tri priključke.

• Odvod zraka: priključite na hladilnik na eni strani.

Priključki za stroje HXR

Dovod zraka in odvod zraka morata biti priključena na nasprotnih straneh in nasprotnih koncih motorja.

Dovod zraka

Odvod zraka



Slika 4-2 Priključki za dovod zraka in odvod zraka za stroje HXR

Naslednje poglavje za vrsto ležajev: Kotalni ležaji z mazanjem z oljno meglo

4.2.7 Dovod oljne megle v valjčni ležajStroji z mazanjem z oljno meglo so opremljeni s priključki za cevi. Priklopite naprave za pogon obtoka olja.

Sistem za dovod olja namestite v bližini stroja. Pred priključitvijo cevi na ležaja preverite sistem za dovod olja tako, da skozenj poženete olje za preplakovanje. Zatem odstranite in očistite oljni filter.

Vgradite in priključite dovodne in odvodne cevi za olje na ležaja.

OPOMBA: Pri napeljevanju cevi ali druge opreme ne vrtajte lukenj skozi ohišje stroja, da stroja ne poškodujete.

V sistem za dovod olja nalijte ustrezno olje prave viskoznosti. Predpisana vrsta olja in viskoznost sta navedeni na dimenzijski risbi. Če niste prepričani, da je olje čisto, ga pretočite skozi sito z mrežo 0,01 mm, da iz njega odstranite nesnago.

Pred zagonom stroja vklopite sistem za dovod olja in preverite morebitno puščanje olja v tokokrogu.

OPOMBA: Ob dobavi so ležaji brez maziva.

OPOMBA: Ne zaganjajte stroja z nenamazanimi ležaji, da jih ne poškodujete.

Dovod zraka

Odvod zraka

D-Stran N-Stran

Pogled od zgoraj



4.3 Električna priključitev

4.3.1 SplošnoVarnostna navodila v točki Varnostna navodila na začetku priročnika obvezno upoštevajte v vseh okoliščinah.

Električno priključitev v celoti načrtujte vnaprej, preden se je lotite. Pred začetkom nameščanja priključkov preučite električne vezalne sheme, ki ste jih prejeli s strojem. Nujno preverite, ali sta napetost in frekvenca omrežja skladni s podatki na nazivni tablici stroja.

Odstopanja omrežne napetosti in frekvence morajo biti v mejah, ki jih predpisuje ustrezni standard. Upoštevajte oznake na nazivni tablici in na shemi vezave v priključni omarici. Dodatne informacije najdete na podatkovnem listu stroja.

OPOMBA: Pred začetkom napeljevanja obvezno preverite, da dovodni kabli niso že priključeni na omrežno napetost in da so kabli priključeni na zaščitno ozemljitev.

OPOMBA: Preverite vse podatke na nazivni tablici, še zlasti podatke o napetosti in priključitvi navitij.

Naslednji odstavek za vrsto rotorja: Trajni magneti

Stroji so namenjeni za pogone s spremenljivimi vrtljaji, torej za napajanje s frekvenčnimi pretvorniki. Frekvenčni pretvornik mora biti predviden za delovanje s sinhronskimi stroji s trajnimi magneti. Če ste v dvomih glede združljivosti sinhronskega stroja s trajnimi magneti in frekvenčnega pretvornika, se obrnite na zastopstvo ABB.

4.3.2 VarnostElektrična dela sme opravljati samo usposobljeno osebje. Spoštovati je treba naslednja pravila:

• Odklopite vso opremo, tudi pomožno, z električne napetosti.

• Zaščitite opremo pred nenadzorovanim vklopom.

• Preverite, da so vsi deli ločeni od svojih virov napajanja.

• Priključite vse dele na zaščitno ozemljitev in vzpostavite kratek stik na tokokrogih.

• Pokrijte ali drugače preprečite dostop do delov pod napetostjo v okolici.

• Če ima sekundarni tokokrog tokovnega transformatorja podaljšek, poskrbite, da med uporabo ne bo deloval v odprtem tokokrogu.

Naslednja alineja za vrsto rotorja: Rotor s trajnimi magneti

• Sinhroni stroj s trajnimi magneti med vrtenjem gredi generira napetost. Pred odpiranjem priključne omarice zavarujte gred pred vrtenjem. Ne odpirajte omarice in ne dotikajte se golih sponk, če se gred stroja vrti. Upoštevajte Varnostna navodila na začetku priročnika.



4.3.3 Meritve izolacijske upornostiPred prvim zagonom stroja, po dolgem obdobju mirovanja ali v okviru splošnega vzdrževanja je treba izmeriti izolacijsko upornost stroja; glejte Poglavje 7.6.4 Preskus izolacijske upornosti..

4.3.4 Oprema glavne priključne omarice V notranjosti priključne omarice ne sme biti umazanije, vlage ali tujkov. Sama omarica, kabelske uvodnice in neuporabljene kabelske odprtine morajo biti prahotesno in vodotesno zaprte.

Glavna priključna omarica ima na dnu izpustno odprtino. Med prevozom in skladiščenjem mora biti odprtina odprta, tj. polovica čepa mora gledati ven, polovica pa biti notri. Med obratovanjem mora biti odprtina zaprta, vendar jo od časa do časa odprite. Če omarico po dobavi obračate, preverite delovanje izpustne odprtine, po potrebi pa odprtino premestite na najnižjo točko omarice.

Nekatere glavne priključne omarice je mogoče obračati v korakih po 90 stopinj. Pred obračanjem preverite, ali je kabel med statorskim navitjem in priključno omarico dovolj dolg.

4.3.4.1 Dobava brez glavne priključne omarice

Če je stroj dobavljen brez glavne priključne omarice, pred zagonom zaščitite priključne kable statorja z ozemljenim ščitnikom. Ščitnik mora imeti enako ali višjo stopnjo zaščite ohišja in razred eksplozijske zaščite kot stroj.

Priključne kable statorja skrajšajte, da se čim manj premikajo in se zaradi premikanja ne poškodujejo. Za ustreznost nosilcev priključnih kablov statorja odgovarja izvajalec priključitve. Napeljava priključnih kablov statorja mora zagotavljati dovolj prostora, da se kabli ne pregrevajo. Priključni kabli statorja ne smejo biti napeljani čez ostre robove. Najmanjši dovoljeni radij krivljenja priključnih kablov statorja je 6-kratnik zunanjega premera kabla.

4.3.5 Izolacijski razmiki glavnih električnih priključkovPriključek glavnih električnih kablov mora biti projektiran tako, da prenese zahtevne obratovalne pogoje, v katerih so lahko izolatorji izpostavljeni umazaniji, vlagi in napetostnim sunkom. Za dolgotrajno in brezhibno delovanje so torej pomembni zadostni izolacijski razmiki in razdalje za zaščito pred plazilnimi tokovi. Najmanjši izolacijski razmiki in razdalje za zaščito pred plazilnimi tokovi morajo dosegati ali presegati zahteve:

• lokalnih predpisov,

• standardov,

• klasifikacijskih pravil,

• klasifikacije Ex.

Zahteve glede izolacijskih razmikov in razdalj za zaščito pred plazilnimi tokovi veljajo med dvema fazama ter med posamezno fazo in ozemljitvijo. Zračni izolacijski razmik je najkrajša zračna razdalja med dvema točkama na različnih električnih potencialih (napetostih). Površinska razdalja za zaščito pred plazilnimi tokovi je najkrajša razdalja vzdolž soležnih površin med dvema točkama na različnih električnih potencialih (napetostih).



4.3.6 Glavni električni kabliVelikost dovodnih kablov mora zadoščati za največjo tokovno obremenitev po lokalnih standardih. Kabelske sponke morajo biti ustrezne vrste in pravilne velikosti. Priključitev vseh naprav je treba preveriti.

Priključki glavnih električnih kablov morajo biti pravilno pritegnjeni, da je zagotovljen zanesljiv stik med delovanjem. Podrobnejša navodila najdete v točki Dodatek Tipična priključitev glavnih napajalnih kablov.

Naslednja opomba za vrsto zaščite: Vsa nevarna območja

OPOMBA: Pri strojih Ex morajo biti kabelske uvodnice oziroma kabelske puše certificirane za izvedbe Ex. Uvodnice in puše ne spadajo v okvir proizvajalčeve dobave.

OPOMBA: Pred začetkom napeljevanja obvezno preverite, da dovodni kabli niso že priključeni na omrežno napetost in da so kabli priključeni na zaščitno ozemljitev.

Priključne sponke statorja imajo črkovne oznake U, V in W po standardu IEC 60034-8 oziroma T1, T2 in T3 po standardu NEMA MG-1. Ničelna sponka ima oznako N (IEC) oziroma T0 (NEMA). Pri odstranjevanju izolacije, rezanju in izoliranju visokonapetostnih kablov upoštevajte navodila proizvajalca kabla.

Kabli morajo biti podprti tako, da na zbiralke v priključni omarici ne deluje nikakršna mehanska obremenitev.

OPOMBA: Preverite zaporedje faz glede na vezalno shemo.

Naslednji odstavek za vrsto rotorja: Rotor s trajnimi magneti

OPOMBA: Sinhronski stroji s trajnimi magneti morajo biti opremljeni z oklepljenimi simetričnimi kabli in uvodnicami s stikom 360° (uvodnicami EMC).

Naslednji odstavek za vrsto rotorja: Drsni obroči

4.3.7 Sekundarni kabli za priključitev drsnega obročaOhišje drsnega obroča na negnani strani stroja služi tudi kot priključna omarica za sekundarne kable; njegov razred zaščite je enak razredu zaščite stroja.

Kable je mogoče priključiti z ene ali druge strani. Priključite jih na sponke rotorja na priključni plošči, ki ima prostora za šest kabelskih sponk na fazo. Sponke so označene s črkami K, L in M skladno s standardno publikacijo IEC 60034-8.

OPOMBA: Pred priključevanjem kablov pazljivo preučite vezalno shemo, ki ste jo prejeli s strojem.

4.3.8 Pomožna priključna omaricaPomožne priključne omarice so nameščene na ohišju stroja po zahtevah stranke oziroma glede na opremo; njihova razporeditev je prikazana na dimenzijski risbi stroja.

Pomožne priključne omarice so opremljene z vrstnimi sponkami in kabelskimi uvodnicami; glejte sliko



Slika 4-3 Značilna pomožna priključna omarica. Velikost vodnikov je običajno omejena na 2,5 mm² , napetost pa je omejena na 750 V. Kabelske uvodnice so primerne za kable premera 10 – 16 mm.

Naslednja opomba za vrsto zaščite: Vsi stroji za nevarna območja

OPOMBA: Pri strojih Ex morajo biti kabelske uvodnice oziroma kabelske puše certificirane za izvedbe Ex. Uvodnice in puše ne spadajo v okvir proizvajalčeve dobave.

Slika 4-3 Značilna pomožna priključna omarica

4.3.8.1 Priključitev pomožne opreme in instrumentov

Pomožno opremo in instrumente priključite po vezalni shemi.

OPOMBA: Pred priključevanjem kablov pazljivo preučite vezalno shemo, ki ste jo prejeli s strojem. Pred prvim zagonom preverite priključitev in delovanje pomožne opreme.

OPOMBA: Sponke pomožne opreme, ki so pri izklopljenem stroju običajno pod napetostjo, ustrezno označite.

4.3.8.2 Priključitev motorja zunanjega ventilatorja

Zunanji ventilator običajno poganja trifazni asinhronski motor. Priključna omarica tega motorja je običajno nameščena na njegovem ohišju. Nazivna tablica motorja zunanjega ventilatorja prikazuje predpisano napetost in frekvenco. Smer vrtenja ventilatorja je prikazana s puščico na tablici na prirobnici glavnega stroja.

OPOMBA: Pred zagonom glavnega stroja vizualno preverite smer vrtenja motorja zunanjega ventilatorja. Če se ventilator vrti v napačni smeri, je treba zamenjati zaporedje faz motorja zunanjega ventilatorja.

4.3.9 Ozemljitveni priključkiOhišje stroja, glavna priključna omarica, pomožna priključna omarica in priključena oprema morajo biti priključeni na zaščitno ozemljitev. Priključki na zaščitno ozemljitev in napajalni priključki morajo zaščititi ohišje stroja pred nevarnimi ali škodljivimi električnimi potenciali (napetostmi).



OPOMBA: Preden stroj priključite na napajalno napetost, morate izvesti ozemljitev po veljavnih predpisih.

OPOMBA: Garancija ne krije poškodb ležajev zaradi neustrezne ozemljitve ali napeljave kablov.

Stroj in priključne omarice označite s simboli ozemljitve skladno z veljavnimi standardi.

Naslednje poglavje za vrsto aplikacije: Pogon s spremenljivimi vrtljaji

4.3.10 Zahteve za stroje, ki jih napajajo frekvenčni pretvornikiDirektiva EMC (89/336/EGS, kot je spremenjena z Direktivo 93/68/EGS) predpisuje, da mora stroj na izmenični tok, ki ga napaja frekvenčni pretvornik, imeti oklepljene kable, kot je opisano spodaj. Podatke o drugih enakovrednih kablih lahko dobite pri zastopstvu ABB.

4.3.10.1 Glavni kabel

Glavni napajalni kabel med strojem in frekvenčnim pretvornikom mora biti simetričen trižilni oklopljeni kabel, ki izpolnjuje zahteve glede sevanih emisij, navedene v osnovnem standardu za oddajanje v industrijskem okolju, EN 50081-2. Za dodatne informacije glejte priročnik ABB Ozemljitev in priključitev kablov pogonskega sistema (3AFY 61201998 REV C).

4.3.10.2 Ozemljitev glavnega kabla

Direktiva EMC predpisuje visokofrekvenčno ozemljitev glavnega kabla. To se doseže s 360-stopinjsko ozemljitvijo oklepov kablov na vstopih kablov v stroj in v frekvenčni pretvornik. Ozemljitev na stroju izvedete denimo z uvodi kablov EMC ROX SYSTEM za oklepljene kabelske razvode.

OPOMBA: 360-stopinjska visokofrekvenčna ozemljitev vstopov kablov je potrebna za odpravo elektromagnetnih motenj. Poleg tega morajo po varnostnih predpisih biti oklepi kablov priključeni na zaščitno ozemljitev (PE).

4.3.10.3 Pomožni kabli

Direktiva EMC predpisuje, da morajo biti pomožni kabli oklepljeni. Za 360-stopinjsko visokofrekvenčno ozemljitev kabelskih oklepov na vstopih kablov morajo biti uporabljene posebne kabelske uvodnice.



Poglavje 5 Zagon

5.1 SplošnoPoročilo o zagonu je zelo pomembno za poznejše servisiranje, vzdrževanje in ugotavljanje napak.

Zagon šteje za zaključenega šele po tem, ko je sestavljeno in arhivirano ustrezno poročilo o zagonu.

Poročilo o zagonu mora biti na voljo ob uveljavljanju garancijskih zahtevkov za stroj. Za kontaktne podatke glejte točko Poglavje 9.1.3 Podatki za stik s Servisno službo za motorje in generatorje.

Priporočena oblika poročila o zagonu je prikazana v dodatku Dodatek POROČILO O ZAGONU.

5.2 Preverjanje mehanske vgradnjePred zagonom preverite izravnanost stroja:

• Preglejte poročilo o izravnavi in preverite, da je stroj izravnan skladno z zahtevami ABB za izravnavo v točki Poglavje 3.6 Izravnava

• Zapisnik o izravnavi mora biti obvezno vključen v poročilo o zagonu.

Preverite, ali je stroj pravilno zasidran na temelju:

• Preverite morebitne razpoke v temelju in njegovo splošno stanje.

• Preverite privitost pritrdilnih vijakov.

Dodatna preverjanja, kjer so potrebna:

• Pred začetkom vrtenja rotorja preverite, ali je sistem mazanja zagnan in deluje.

• Če je mogoče, rotor zavrtite z roko in preverite, ali se vrti neovirano in brez nenormalnih šumov.

• Preverite priključitev glavne priključne omarice in hladilnega sistema.

• Preverite priključitev cevi za olje in hladilno vodo ter morebitno puščanje med obratovanjem.

• Preverite tlak in pretok olja in hladilne vode.

5.3 Meritve izolacijske upornostiPred prvim zagonom stroja, po dolgem obdobju mirovanja ali v okviru splošnega vzdrževanja je treba izmeriti izolacijsko upornost stroja; glejte Poglavje 7.6.4 Preskus izolacijske upornosti.

5.4 Preverjanje električne vgradnjeElektrične kable lahko trajno priključite na sponke v glavni priključni omarici po meritvi izolacijske upornosti statorja; glejte točko Poglavje 7.6.4 Preskus izolacijske upornosti.

Zagon - 453BFP 000 090 R0142 REV H


Preverite priključitev električnih kablov:

• Preverite, ali so vijaki sponk kabelskih priključkov pritegnjeni s pravilnim navorom.

• Preverite, ali so električni kabli pravilno napeljani.

• Preverite, ali so električni kabli pravilno zavarovani pred mehanskimi obremenitvami.

• Preverite priključitev pomožne opreme.

OPOMBA:Če je stroj dobavljen brez glavne priključne omarice, upoštevajte točko Poglavje 4.3.4.1 Dobava brez glavne priključne omarice.


OPOMBA:Če se takoj po ustavitvi motorja vklopi nereguliran grelnik za preprečevanje kondenzacije, ustrezno poskrbite za uravnavanje temperature v ohišju motorja. Grelnik za preprečevanje kondenzacije lahko deluje le v okolju z uravnavano temperaturo.

5.5 Krmilna in zaščitna oprema

5.5.1 SplošnoStroj je opremljen s temperaturnimi detektorji, ki jih priključite na sistem za nadzor temperature in toplotno zaščito. Razporeditev in vrste ter nastavitve temperaturnih detektorjev so podane na dimenzijski risbi in na vezalni shemi stroja.

Nastavitev temperaturnega alarma pri uporovnih temperaturnih detektorjih (RTD, Pt-100) naj bo čim nižja. Pri nastavljanju upoštevajte rezultate preskusov ali ugotovljene obratovalne temperature. Temperaturni alarm je lahko nastavljen za 10 K nad obratovalno temperaturo stroja pri normalni obremenitvi pri najvišji temperaturi okolice.

Uporabljen je dvofunkcijski sistem nadzora temperature; spodnja raven se normalno uporablja kot alarmna raven, zgornja raven pa kot raven proženja.

OPOMBA:Če se sproži zaščita stroja, pred ponovnim zagonom stroja obvezno ugotovite in odpravite vzrok. V primeru alarma ugotovite vzrok in stanje uredite. Uporabite vodnik za ugotavljanje težav; glejte točko Poglavje 8.1 Odpravljanje težav.

Naslednja opomba za vrsto rotorja: Rotor s trajnimi magneti

OPOMBA: Sinhronski stroji z rotorji s trajnimi magneti so opremljeni z uporovnimi temperaturnimi tipali Pt100 in/ali termistorji. Obvezno uporabljajte to zaščitno opremo, da ne pride do preobremenitve stroja.

46 - Zagon 3BFP 000 090 R0142 REV H


5.5.2 Temperatura statorskega navitja

5.5.2.1 Splošno

Statorska navitja so izdelana po zahtevah za temperaturni razred F, za katerega velja temperaturna omejitev 155 °C. Visoka temperatura pospešuje staranje izolacije in skrajša življenjsko dobo navitja. Zato je treba temeljito pretehtati nastavitve prožilne in alarmne ravni temperaturne zaščite navitja.

5.5.2.2 Uporovni temperaturni detektorji

Priporočene najvišje temperaturne nastavitve:

Pri določanju temperaturnih nastavitev upoštevajte vezalno shemo, ki jo prejmete s strojem. Pri nastavljanju temperaturnega alarma priporočamo uporabo postopka, opisanega v točki Poglavje 5.5.1 Splošno.

5.5.2.3 Termistorji

Če je stroj opremljen s termistorji (PTC), je delovna temperatura termistorjev navedena na vezalni shemi. Izbirate lahko med delovanjem z alarmnim ali prožilnim signalom. Če je stroj opremljen s šestimi termistorji, je mogoča uporaba tako alarmnih kot prožilnih signalov.

5.5.3 Nadzor temperatur ležajev

5.5.3.1 Splošno

Ležaji so lahko opremljeni s temperaturnimi detektorji za nadzor temperature ležajev. z naraščanjem temperature viskoznost olja oziroma masti pada. Če viskoznost pade pod določeno mejo, mazivo ne more več vzdrževati mazalne plasti v ležaju in ležaj odpove, lahko pa pride tudi do poškodbe gredi.

Če je stroj opremljen z uporovnimi temperaturnimi detektorji, je priporočljivo, da temperaturo ležajev nadzorujete ves čas. Če temperatura ležaja nenadoma naraste, takoj ustavite stroj, saj je naraščanje temperature lahko znak odpovedi ležaja.

5.5.3.2 Uporovni temperaturni detektorji

Priporočene najvišje temperaturne nastavitve:

Pri določanju temperaturnih nastavitev upoštevajte vezalno shemo, ki jo prejmete s strojem. Pri nastavljanju temperaturnega alarma priporočamo uporabo postopka, opisanega v točki Poglavje 5.5.1 Splošno.

Zagon - 473BFP 000 090 R0142 REV H


5.5.3.3 Termistorji

Če so kotalni ležaji opremljeni s termistorji (PTC), je delovna temperatura termistorjev navedena na vezalni shemi. Izbirate lahko med delovanjem z alarmnim ali prožilnim signalom. Če je kotalni ležaj opremljen z dvema termistorjema, je mogoča uporaba tako alarmnega kot prožilnega signala.

5.5.4 Zaščitna opremaStroj mora biti zaščiten pred različnimi motnjami, napakami in preobremenitvami, ki bi ga lahko poškodovale. Zaščita mora biti skladna s pravili in predpisi države, v kateri stroj obratuje.

Vrednosti parametrov stroja za nastavitve relejev so navedene v dokumentu "Obratovalni podatki stroja", ki je del dokumentacije, prejete s strojem.

OPOMBA: Proizvajalec stroja ne odgovarja za nastavljanje zaščitne opreme na mestu vgradnje.

5.6 Prvi poskusni zagon

5.6.1 SplošnoPrvi poskusni zagon je standardni postopek po zaključku vgradnje in izravnave, mehanske in električne priključitve, preverjanja pred zagonom in aktiviranja zaščitne opreme.

OPOMBA: Po možnosti naj bo prvi poskusni zagon izveden s sproščeno sklopko med pogonskim in gnanim strojem. Obremenitev stroja mora biti v vsakem primeru čim manjša.

5.6.2 Varnostni ukrepi pred prvim poskusnim zagonomPred prvim poskusnim zagonom opravite vizualni pregled stroja in njegove opreme. Preverite, ali so opravljena vsa potrebna dela, preverjanja in nastavitve.

Pred poskusnim zagonom je treba opraviti naslednja preverjanja in meritve:

• Če polovica sklopke ni nameščena, zaščitite ali odstranite moznik na gredi.

Naslednja alineja za vrsto ležajev: Drsni ležaji

• Napolnite oljni rezervoar in po potrebi tudi sistem dovoda olja za drsne ležaje s predpisano količino priporočenega olja. Zaženite sistem dovoda olja.

Naslednja alineja za vrsto ležajev: Kotalni ležaj

• Rotor zavrtite z roko in preverite morebitne nenormalne šume iz ležajev. Za vrtenje rotorja z drsnimi ležaji potrebujete preprosto ročico.

Naslednja alineja za vrsto ležajev: Kotalni ležaji z mazanjem z oljno meglo

• Sistem za dovod olja napolnite s predpisano količino priporočenega olja. Zaženite sistem dovoda olja.

48 - Zagon 3BFP 000 090 R0142 REV H


Naslednja alineja za način hlajenja: Zrak-voda

• Pri strojih s hlajenjem zrak-voda vklopite dovod hladilne vode. Preverite tesnjenje prirobnic in hladilne enote.

• Po vezalni shemi preverite ožičenje, kable in priključke na zbiralkah.

• Preverite ozemljitveno opremo in ozemljitvene priključke.

• Preglejte releje za zagon, krmiljenje, zaščito in alarmiranje pri vseh napravah.

• Preverite izolacijsko upornost navitij in druge opreme.

• Namestite pokrove stroja in utrdite tesnila na gredeh.

• Očistite stroj in njegovo okolico.

Naslednja alineja za vrsto zaščite: Ex p

• Prepihajte ohišje stroja Ex in vzpostavite nadtlak v njem. Upoštevajte navodila za prepihovanje in vzdrževanje nadtlaka.

5.6.3 ZagonPrvi zagon naj traja približno eno (1) sekundo; v tem času preverite smer vrtenja stroja. Če ima stroj vgrajen zunanji ventilator, preverite tudi smer vrtenja njegovega motorja. Preverite tudi, da vrteči se deli ne zadevajo ob mirujoče dele.

OPOMBA:Če stroj nima aksialnega ležaja in ga zaženete s sproščeno sklopko, je normalno, da se gred nekoliko premakne v aksialni smeri in nato umiri.

5.6.3.1 Smer vrtenja

Cilj prvega zagona je preveriti smer vrtenja stroja. Stroj se mora vrteti v smeri, ki je označena s puščico na tablici na ohišju ali na okrovu ventilatorja. Smer vrtenja zunanjega ventilatorja je označena s puščico na tablici ob motorju ventilatorja. Stroj se sme vrteti le v označeni smeri. Smer vrtenja je označena na označevalni tablici; glejte dodatek Dodatek Tipična priključitev glavnih napajalnih kablov.

Stroji, predvideni za vrtenje v obeh smereh, so označeni s puščico z glavama na obeh koncih na nazivni tablici in na ohišju stroja.

Če zaradi določenega razloga želite obrniti smer vrtenja stroja glede na oznake, je treba zamenjati hladilne ventilatorje v notranjem in/ali zunanjem hladilnem tokokrogu ter oznako na nazivni tablici.

Smer vrtenja obrnete z medsebojno zamenjavo faz električnega priključka.

Naslednje poglavje za vrsto rotorja: Drsni obroči

5.6.3.2 Zagon strojev z drsnimi obroči

Stroji z drsnimi obroči ne morejo delovati brez zaganjalnika. Tipični zaganjalnik je spremenljiv upor, priključen na vsako fazo rotorja prek drsnih obročev. Zaganjalnik izberete glede na potrebna zagonski navor in tok. Zagon običajno poteka z nazivnim tokom in nazivnim navorom.

Zagon - 493BFP 000 090 R0142 REV H


Med zagonom se upornost zaganjalnika zmanjša in prelomna hitrost navora se premakne navzgor. Vrtljaji stroja so vedno med prelomno hitrostjo navora in sinhronsko hitrostjo. Delovanje v območju med mirovanjem in prelomnim navorom ali zastoj med zagonom nista dovoljena.

OPOMBA:Če pred zagonom stoja ne preverite in nastavite celotnega sestava drsnih obročev, se lahko oprema hudo poškoduje! Preveriti je treba tudi priključke zaganjalnika in njegovo delovanje.

OPOMBA: Pred zagonom stroja mora biti naprava za dvig ščetk v zagonskem položaju.

Naslednje poglavje za vrsto zaščite: Ex p

5.6.3.3 Zagon strojev Ex p

Ohišje stroja Ex p je zaščiteno pred eksplozijo z nadtlakom med obratovanjem. Pred vzpostavitvijo nadtlaka je treba ohišje stroja prepihati s čistim zrakom. Podrobna navodila za zagon opreme za prepihovanje in vzdrževanje nadtlaka so navedena v posebnem priročniku. Če opazite kako znatnejše puščanje zraka iz ohišja stroja, je treba netesne stike ustrezno zatesniti.

Sistem za prepihovanje in vzdrževanje nadtlaka mora biti vključen v sistem blokad ob zagonu. Alarmne signale in signale stanja enote priključite v krmilni sistem glavnega odklopnika. Tako stroja ne bo mogoče zagnati pred zaključkom prepihovanja in vzpostavljanja nadtlaka v ohišju stroja.

5.7 Prvi tek strojaPo uspešnem prvem poskusnem zagonu spojite sklopko med pogonskim in gnanim strojem, nato lahko stroj ponovno zaženete.

5.7.1 Nadzor med prvim tekomMed prvim tekom stroja preverite, ali stroj deluje, kot je predvideno. Pogosto preverjajte ravni vibracij, temperature navitij in ležajev ter drugo opremo. Če stroj deluje, kot je predvideno, ga lahko pustite teči dalj časa.

Preverite delovno obremenitev stroja s primerjanjem bremenskega toka in vrednosti z nazivne tablice stroja.

Zapisujte odčitke temperatur iz temperaturnih detektorjev navitij in ležajev. Temperature preverjajte pogosto, da ne prekoračijo omejitev. Priporočeno je stalno spremljanje temperatur.

OPOMBA:Če nimate na voljo uporovnih temperaturnih detektorjev (RTD, Pt-100) ali podobnih, po možnosti merite temperature zunanjih površin v območjih ležajev. Temperatura ležaja je približno 10 °C višja od temperature površine.

Ob odstopanjih od pričakovanega normalnega delovanja, npr. ob povišani temperaturi, šumu ali vibracijah, ustavite stroj in ugotovite vzrok odstopanja. Po potrebi se posvetujte s proizvajalcem stroja.

OPOMBA: Med tekom stroja ali med iskanjem vzroka nenormalnega delovanja stroja ne odklapljajte nobene zaščitne naprave.

50 - Zagon 3BFP 000 090 R0142 REV H


5.7.2 Preverjanja med tekom strojaPrvih nekaj dni delovanja je pomembno pozorno nadzirati stroj, tj. paziti na morebitne spremembe glede vibracij ali temperatur ali pojave nenormalnih šumov.

5.7.3 LežajiRotacijski električni stroji proizvajalca ABB so opremljeni s kotalnimi ali drsnimi ležaji.


5.7.3.1 Stroji s kotalnimi ležaji

Pri novo vgrajenem stroju ali pri stroju, ki je miroval več kot dva meseca, vbrizgajte novo mast v ležaje takoj po zagonu. S tem zagotovite, da imajo ležaji svežo mast in da je interval ponovnega mazanja pravilen.

Novo mast je treba vbrizgati v ležaje med delovanjem stroja, vbrizgava pa se jo, dokler stara mast oz. odvečna nova mast ne začne izhajati skozi mazalni kanal na dnu ohišja ležaja (glejte Slika 5-1 Primer mazalnega kanala skozi sklop ležaja vodoravnega stroja.

Slika 5-1 Primer mazalnega kanala skozi sklop ležaja vodoravnega stroja

OPOMBA: Za začetno mazanje je lahko potrebnih več odmerkov masti (od 3- do 10-krat večja količina od navedene na mazalni tablici).

OPOMBA: Interval ponovnega mazanja ne bo nikoli daljši od 12 mesecev.

Podatek o vrsti originalne masti, ki je bila uporabljena, najdete na ležajni tablici na stroju. Sprejemljive vrste masti lahko najdete v Poglavje 7.5.3 Kotalni ležaji.

D-STRAN N-STRAN

Zagon - 513BFP 000 090 R0142 REV H


OPOMBA: Ne mešajte različnih masti. V ležaju je lahko le ena vrsta masti in ne zmes dveh ali več masti.

Temperatura ležajev bo zaradi presežka masti na začetku narasla. Po nekaj urah bo presežno mast iztisnilo skozi mazalni ventil, temperatura ležaja pa se bo povrnila na normalno delovno temperaturo.

Če je mogoče, po nekaj urah delovanja stroja izmerite vibracije ali vrednosti udarnih valov (SPM) na priključkih za merjenje udarnih valov (SPM) ter vrednosti zabeležite za poznejšo uporabo.


5.7.3.2 Stroji z drsnimi ležaji

Preverite, da se noben vrteči se del ne drgne ob mirujoče dele. Skozi kontrolno okence preverite raven olja v ležaju. Najbolje je, če olje sega do sredine kontrolnega okenca, količina olja pa je sprejemljiva, če je gladina olja v območju kontrolnega okenca.

Na začetku ves čas preverjajte temperaturo in raven olja v ležajih. To je še zlasti pomembno pri ležajih s samomazanjem. Če se temperatura ležaja nenadoma dvigne, takoj ustavite stroj in pred ponovnim zagonom ugotovite vzrok nenadnega dviga temperature. Če iz merilne opreme ne morete ugotoviti logičnega vzroka, je priporočljivo ležaj odpreti in preveriti njegovo stanje. Če je stroj še v garanciji, se morate pred vsakršnim ukrepanjem obrniti na proizvajalca.

Pri ležajih s samomazanjem vrtenje oljnega prstana preverjate skozi kontrolno okence na vrhu ležaja. Če se oljni prstan ne vrti, takoj ustavite stroj, saj se pri mirujočem oljnem prstanu ležaj okvari.

Pri strojih s prisilnim mazanjem tlak olja nastavljate s tlačnim ventilom in šobo. Normalni dobavni tlak je 125 kPa ± 25 kPa. Tak tlak zagotavlja pravilen dotok olja v ležaj. Višji tlak ne prinaša nikakršne dodatne koristi, lahko pa povzroči puščanje olja na ležajih. Tudi pretok olja je predpisan na dimenzijski risbi.

OPOMBA: Sistem mazanja mora biti projektiran tako, da je tlak v ležaju enak atmosferskemu (zunanjemu) tlaku. Če na ležaj deluje atmosferski tlak iz dovodne ali odvodne oljne cevi, začne olje puščati.

5.7.4 VibracijePodrobneje obravnava vibracije Poglavje 7.4.2 Vibracije in hrup.

5.7.5 Temperaturne ravniMed delovanjem stroja preverjajte temperature ležajev, statorskega navitja in hladilnega zraka.

Temperature navitja in ležajev lahko pri polni obremenitvi dosežejo stabilno raven šele po nekaj (4–8) urah delovanja.

Temperatura statorskega navitja je odvisna od obremenitve stroja. Če pri prvem zagonu ne morete dovolj hitro vzpostaviti polne obremenitve, dejansko obremenitev in temperaturo zapišite v poročilo o zagonu.

Priporočene nastavitve alarmnih in prožilnih ravni najdete na glavni vezalni shemi.

52 - Zagon 3BFP 000 090 R0142 REV H


Naslednje poglavje za vrsto hlajenja: Zrak-zrak in zrak-voda

5.7.6 Prenosniki toplotePred zagonom preverite tesnost vseh priključkov in morebitno puščanje sistema. Potem ko stroj deluje nekaj časa, preverite hladilni sistem. Preverjajte, ali hladilni medij, če ga sistem uporablja, in zrak krožita neovirano.


5.7.7 Drsni obročiPreverite, da krtačke na drsnih obročih ne iskrijo.

5.8 UstavitevPostopek ustavitve stroja je odvisen od vrste uporabe, osnovne smernice pa so:

• Zmanjšajte obremenitev gnane opreme, če to pride v poštev.

• Izklopite glavno stikalo.

• Če so vgrajeni, vklopite grelnike za zaščito pred kondenzacijo, če tega ne napravi že avtomatika.

Naslednja alineja za vrsto hlajenja: Zrak-voda, plaščni vodni hladilnik

• Pri strojih z vodnim hlajenjem zaprite pretok hladilne vode, da v stroju ni kondenzacije.

Zagon - 533BFP 000 090 R0142 REV H


Poglavje 6 Obratovanje

6.1 SplošnoZa brezhibno delovanje je treba za stroj skrbeti in ga natančno nadzorovati.

Pred vsakim zagonom stroja preverite oziroma poskrbite za naslednje:

• Ležaji so namazani z mastjo oziroma napolnjeni z oljem do predpisane ravni, skladno s tehničnimi zahtevami proizvajalca in dimenzijsko risbo.

• Hladilni sistem deluje.

• Ohišje stroja je prepihano in v njem je vzpostavljen nadtlak, če je to predvideno.

• V teku ni noben vzdrževalni poseg.

• Osebje in oprema, povezana s strojem, sta pripravljena na zagon stroja.

Postopek zagona je opisan v točki Poglavje 5.6.3 Zagon.

Če opazite kakšno odstopanje od pričakovanega normalnega delovanja, npr. ob povišani temperaturi, šumu ali vibracijah, ustavite stroj in ugotovite vzrok odstopanja. Po potrebi se posvetujte s proizvajalcem stroja.

OPOMBA: Med delovanjem pod obremenitvijo so lahko površine stroja vroče.


OPOMBA:Če stroj preobremenjujete, lahko pride do razmagnetenja trajnih magnetov in poškodb navitij.

6.2 Normalni delovni pogojiStroji proizvajalca ABB so projektirani tako, da vsak lahko deluje v normalnih delovnih pogojih po standardih IEC oziroma NEMA, zahtevah stranke in internih standardih ABB.

Delovni pogoji, kot sta najvišja temperatura okolice in najvišja nadmorska višina, so navedeni na podatkovnem listu, ki ga prejmete s projektno dokumentacijo. Temelj ne sme biti izpostavljen zunanjim vibracijam, v okoliškem zraku ne sme biti prahu, soli in korozivnih plinov ali snovi.

OPOMBA: Varnostna navodila v točki Varnostna navodila na začetku priročnika obvezno upoštevajte v vseh okoliščinah.

6.3 Število zagonovDovoljeno število zaporednih zagonov pri strojih z napajanjem neposredno iz omrežja je v glavnem odvisno od karakteristik bremena (krivulje vrtljaji-navor, vztrajnosti) ter od vrste in konstrukcije stroja. Preveč zagonov in/ali prevelike obremenitve med zagonom povzročajo prekomerne temperature in obremenitve stroja, s tem pa pospešujejo staranje in krajšajo življenjsko dobo stroja ali celo vodijo do odpovedi stroja.

54 - Obratovanje 3BFP 000 090 R0142 REV H


Podatke o dovoljenem številu zaporednih zagonov ali letnem številu zagonov najdete na podatkovnem listu, lahko pa vprašate proizvajalca. Za določitev pogostosti zagonov je treba poznati karakteristike priklopljenega bremena. Kot smernica velja, da je pri tipični uporabi stroja največje dovoljeno število zagonov 1000 na leto.

Uporabljajte sistem za spremljanje števila zagonov, vzdrževalne intervale pa določajte na podlagi ekvivalentnih obratovalnih ur; glejte točko Poglavje 7.3 Program vzdrževanja.

OPOMBA: Varnostna navodila v točki Varnostna navodila na začetku priročnika obvezno upoštevajte v vseh okoliščinah.

6.4 NadzorObratovalno osebje mora stroj pregledovati v rednih intervalih. To pomeni, da mora stroj in priključeno opremo preverjati s sluhom, tipom in vohom, da si ustvari občutek o normalnem obratovalnem stanju.

Cilj nadzornega pregledovanja je, da se osebje seznani z opremo. To je bistveno za pravočasno odkrivanje in odpravljanje nenormalnih pojavov.

Ločitev med nadzorom in vzdrževanjem je precej zabrisana. Običajni nadzor delovanja zajema zapisovanje obratovalnih podatkov, kot so obremenitev, temperature in vibracije. Ti podatki so koristni pri vzdrževanju in servisiranju.

• V prvem obdobju obratovanja (do 200 ur) mora biti nadzor intenziven. Treba je pogosto preverjati temperature ležajev in navitij, obremenitev, tok, hlajenje, mazanje in vibracije.

• V naslednjem obdobju (200–1000 ur) zadostuje eno preverjanje na dan. Ugotovitve pri pregledih je treba zapisovati in shranjevati za poznejšo uporabo. Če je delovanje neprekinjeno in stabilno, je mogoče pogostost pregledov zmanjšati.

Ustrezne kontrolne sezname najdete v dodatku Dodatek POROČILO O ZAGONU.

6.4.1 LežajiPazljivo spremljajte temperature in mazanje ležajev; glejte točko Poglavje 5.7.3 Ležaji.

6.4.2 VibracijeSpremljajte ravni vibracij sestava pogonski-gnani stroj; glejte točko Poglavje 7.4.3 Vibracije ohišij ležajev.

6.4.3 TemperatureMed delovanjem stroja preverjajte temperature ležajev, statorskega navitja in hladilnega zraka; glejte točko Poglavje 5.7.5 Temperaturne ravni.

Naslednje poglavje za vrsto hlajenja: Zrak-zrak in zrak-voda

Obratovanje - 553BFP 000 090 R0142 REV H


6.4.4 Prenosnik toplotePreverjajte tesnost vseh priključkov in morebitno puščanje sistema. Preverjajte, ali hladilni medij, če ga sistem uporablja, in zrak krožita neovirano.


6.4.5 Sestav drsnih obročevSpremljajte obrabo grafitnih krtačk in krtačke zamenjajte, preden presežejo mejno obrabo. Preverjajte, da krtačke ne iskrijo.

Skrbite, da so površine drsnih obročev gladke. Če niso, je treba drsne obroče zgladiti na stružnici. V idealnih razmerah se v prvih nekaj urah delovanja na drsnih obročih ustvari enakomerna plast rjave patine.

Preverite tesnjenje ohišja drsnih obročev. V ohišje ne smejo vdirati voda, mast, olje ali prah.

6.5 Stalno spremljanje delovanjaStalno spremljanje delovanja zajema zapisovanje obratovalnih podatkov, kot so obremenitev, temperature in vibracije. Ti podatki so koristni pri vzdrževanju in servisiranju.

6.6 UstavitevKadar stroj ne deluje, morajo biti vklopljeni grelniki za preprečevanje kondenzacije, če so vgrajeni. To preprečuje kondenzacijo v stroju.

Naslednji odstavek za način hlajenja: Zrak-voda, plaščni vodni hladilnik

Pri strojih z vodnim hlajenjem je treba zapreti pretok vode, da ne prihaja do kondenzacije v stroju.

OPOMBA: Za grelno opremo je morda treba vzdrževati priključno omarico pod napetostjo.

56 - Obratovanje 3BFP 000 090 R0142 REV H


Poglavje 7 Vzdrževanje

7.1 Preventivno vzdrževanjeRotacijski stroj je pogosto pomemben del večjega postroja; ob pravilnem nadzoru in vzdrževanju bo deloval zanesljivo ter dosegel normalno življenjsko dobo.

Namen vzdrževanja je torej:

• Zagotoviti, da bo stroj deloval zanesljivo brez nepredvidenih ukrepov ali posegov.

• Oceniti in načrtovati servisne posege tako, da so časi izpadov čim krajši.

Ločitev med nadzorom in vzdrževanjem je precej zabrisana. Tako običajni nadzor delovanja kot vzdrževanje zajemata zapisovanje obratovalnih podatkov, kot so obremenitev, temperature in vibracije, pa tudi preverjanje mazanja in merjenje izolacijskih upornosti.

Po prvem zagonu ali vzdrževalnih delih mora biti nadzor intenziven. Treba je pogosto preverjati temperature ležajev in navitij, obremenitev, tok, hlajenje, mazanje in vibracije.

To poglavje vsebuje priporočila za program vzdrževanja in navodila za izvajanje običajnih vzdrževalnih posegov. Navodila in priporočila pazljivo preberite ter uporabite kot izhodišče pri načrtovanju programa vzdrževanja. Upoštevajte, da priporočila glede vzdrževanja v tem poglavju pomenijo najnižjo raven vzdrževanja. Z intenzivnejšim vzdrževanjem in nadzorom dosežete večjo zanesljivost in dolgoročno razpoložljivost stroja.

Podatki, ki jih zberete pri nadzoru in vzdrževanju, so koristni pri ocenjevanju in načrtovanju dodatnega servisiranja. Če kateri od podatkov nakazuje neobičajno obnašanje, vam lahko vodnik za ugotavljanje težav v točki Poglavje 8 Odpravljanje težav pomaga ugotoviti vzrok.

ABB priporoča, da za oblikovanje programov za vzdrževanje, izvedbo dejanskega vzdrževanja in morebitno odpravljanje težav uporabite strokovnjake. Pri teh zadevah vam bo z veseljem pomagala Servisna služba za motorje in generatorje ABB. Podatke za stik z Oddelkom za poprodajne storitve ABB najdete v Poglavje 9.1.3 Podatki za stik s Servisno službo za motorje in generatorje.

Pri preventivnem vzdrževanju je bistveno, da imate na voljo izbor ustreznih nadomestnih delov. Dostop do ključnih nadomestnih delov je najbolje zagotoviti tako, da jih imate na zalogi. Pripravljene komplete nadomestnih delov lahko dobite od Oddelka za poprodajne storitve ABB (glejte Poglavje 9.1.3 Podatki za stik s Servisno službo za motorje in generatorje).

7.2 Varnostna navodilaPri delu na električni opremi upoštevajte splošna varnostna navodila za delo na električnih sistemih in lokalne predpise, da ne pride do telesnih poškodb. Pri tem ravnajte po navodilih oseb, odgovornih za varnost.

Osebje, ki opravlja vzdrževanje električne opreme, mora biti zelo kvalificirano. Osebje mora biti usposobljeno za izvajanje ter seznanjeno s konkretnimi vzdrževalnimi postopki in preskusi, ki jih zahtevajo rotacijski električni stroji.

Vzdrževanje - 573BFP 000 090 R0142 REV H


Naslednji trije odstavki za vrsto zaščite: Vsi stroji za nevarna območja

Stroji za delovanje v nevarnih območjih so posebej načrtovani po veljavnih predpisih o nevarnosti eksplozije. Z neprimerno rabo, neustrezno priključitvijo ali predelavo, tudi najmanjšo, lahko ogrozite njihovo zanesljivost.

Upoštevati je treba standarde za priključitev in uporabo električne opreme v nevarnih območjih, zlasti nacionalne standarde za vgradnjo (glejte standarde: IEC 60079-14, IEC 6000-17 and IEC 6007-19). S temi napravami sme delati le osebje, ki je za to usposobljeno in je seznanjeno s temi standardi.

Preden začnete delo na stroju ali gnani opremi, opremo izklopite in zavarujte pred nenamernim vklopom. Delo ne sme potekati v eksplozivni atmosferi.

Splošna varnostna navodila najdete v točki Varnostna navodila na začetku priročnika.


Naslednja opomba za področje uporabe: Pogon s spremenljivimi vrtljaji

OPOMBA:Sponke stroja, ki ga napaja frekvenčni pretvornik, so lahko pod napetostjo tudi pri mirujočem stroju.

7.3 Program vzdrževanja To poglavje vsebuje program vzdrževanja, priporočen za stroje ABB. Ta program vzdrževanja je splošen in ga obravnavajte kot minimalni program vzdrževanja. Pri delovanju v zahtevnih pogojih ali pri visokih zahtevah glede zanesljivosti naj bo vzdrževanje intenzivnejše. Upoštevajte, da sta tudi ob izvajanju tega programa vzdrževanja še vedno potrebna običajna nadzor in spremljanje stanja stroja.

Pomnite, da v nadaljevanju opisani programi, čeprav so prilagojeni vaši vrsti stroja, lahko vsebujejo navedbe opreme, ki ni vgrajena v vseh strojih.

Program vzdrževanja temelji na treh ravneh vzdrževanja, ki se izmenjujejo glede na obratovalne ure. Razlikujejo se po obsegu dela in dolžini izpada stroja: raven 1 zajema hiter vizualni pregled, raven 4 pa zajema zahtevne meritve in zamenjave. Več o kompletih nadomestnih delov za ta vzdrževalna dela najdete v točki Poglavje 9.2 Nadomestni deli za rotacijske električne stroje. Priporočeni vzdrževalni intervali so prikazani v preglednici Preglednica 7-1 Intervali vzdrževanja. Priporočila glede obratovalnih ur v tem poglavju se nanašajo na ekvivalentne obratovalne ure (ekv. h), ki jih lahko izračunate po naslednji enačbi:

OPOMBA:Sinhronski stroj s trajnimi magneti med vrtenjem gredi generira napetost. Pred odpiranjem priključne omarice zavarujte gred pred vrtenjem. Ne odpirajte omarice in ne dotikajte se golih sponk, če se gred stroja vrti. Upoštevajte Varnostna navodila na začetku priročnika.

Sevanje magnetnega polja

Kategorija 2

EN 12198

58 - Vzdrževanje 3BFP 000 090 R0142 REV H


Naslednji odstavek za področje uporabe: Pogon s spremenljivimi vrtljaji

Ekvivalentne obratovalne ure (ekv. h) = dejanske obratovalne ure

Naslednji odstavek za področje uporabe: Pogoni s konstantno hitrostjo

Ekvivalentne obratovalne ure (ekv. h) = dejanske obratovalne ure + število zagonov x 20

Raven 1 (L1)

Vzdrževanje na ravni 1 oziroma vzdrževanje L1 obsega vizualni pregled in drobne vzdrževalne posege. Namen tega vzdrževanja je hitro preveriti, ali se pripravljajo kake težave, preden težave povzročijo odpovedi in nenačrtovane izpade za odpravo teh težav. Na njegovi podlagi lahko tudi ocenite, katera vzdrževalna dela bodo potrebna pri naslednjem večjem remontu.

Trajanje vzdrževanja lahko ocenimo na približno 4–8 ur, odvisno od vrste in instalacije stroja ter podrobnosti pregleda. Orodja za to vzdrževanje obsegajo normalna servisna orodja, tj. ključe in izvijače. Priprave obsegajo odpiranje nadzornih pokrovov. Priporočljivo je, da si pred začetkom tega vzdrževanja priskrbite vsaj operativni komplet nadomestnih delov. Kompleti so opisani v točki Poglavje 9.2.5 Značilni priporočeni nadomestni deli v posameznih kompletih.

Prvo vzdrževanje ravni 1 opravite po 4000 ekvivalentnih obratovalnih urah ali po šestih mesecih od prvega zagona. Pozneje vzdrževanje ravni 1 opravljajte enkrat na leto, v polletnem zamiku z vzdrževanjem ravni 2; glejte preglednico Preglednica 7-1 Intervali vzdrževanja.

Raven 2 (L2)

Vzdrževanje na ravni 2 oziroma vzdrževanje L2 obsega v glavnem preglede in preskuse ter manjše vzdrževalne posege. Namen tega vzdrževanja je ugotoviti morebitne probleme pri delovanju stroja in opraviti manjša popravila, potrebna za nemoteno delovanje.

Trajanje vzdrževanja lahko ocenimo na približno 8–16 ur, odvisno od vrste in instalacije stroja ter obsega potrebnega servisiranja. Orodja za to vzdrževanje obsegajo običajna servisna orodja, univerzalni instrument, navorni ključ in merilnik izolacijske upornosti. Priprave obsegajo odpiranje nadzornih pokrovov in, če je potrebno, odpiranje ležajev. Nadomestne dele za to raven vzdrževanja vsebuje operativni komplet nadomestnih delov. Kompleti so opisani v točki Poglavje 9.2.5 Značilni priporočeni nadomestni deli v posameznih kompletih.

Prvo vzdrževanje ravni 2 opravite po 8000 ekvivalentnih obratovalnih urah ali po enem letu od prvega zagona. Pozneje opravljajte vzdrževanje L2 enkrat na leto oziroma na vsakih 8000 ekvivalentnih obratovalnih ur; glejte preglednico Preglednica 7-1 Intervali vzdrževanja.

Raven 3 (L3)

Vzdrževanje na ravni 3 oziroma vzdrževanje L3 obsega podrobne preglede in preskuse ter večje vzdrževalne posege, ki jih narekujejo ugotovitve vzdrževanja L1 in L2. Namen tega vzdrževanja je odpraviti ugotovljene težave in zamenjati obrabne dele.

Trajanje vzdrževanja lahko ocenimo na približno 16–40 ur, odvisno od vrste in instalacije stroja ter obsega potrebnih popravil in zamenjav. Za to vzdrževanje potrebujete enako orodje kot za vzdrževanje L2, poleg tega pa še endoskop in



osciloskop. Priprave obsegajo odpiranje nadzornih pokrovov, ležajev in vodnega hladilnika, če je vgrajen. Nadomestne dele za to raven vzdrževanja vsebuje priporočeni komplet nadomestnih delov. Kompleti so opisani v točki Poglavje 9.2.5 Značilni priporočeni nadomestni deli v posameznih kompletih.

Vzdrževanje L3 opravite na vsakih 24.000 ekvivalentnih obratovalnih ur oziroma na tri do pet let. Izvedba vzdrževanja L3 nadomešča vzdrževanje L1 oziroma L2, ki bi prišlo na vrsto ob tem času, tako da ostane program vzdrževanj L1 in L2 nespremenjen; glejte preglednico Preglednica 7-1 Intervali vzdrževanja.

Raven 4 (L4)

Vzdrževanje na ravni 4 oziroma vzdrževanje L4 obsega podroben pregled in obsežne vzdrževalne posege. Namen tega vzdrževanja je spet spraviti stroj v zanesljivo obratovalno stanje.

Trajanje vzdrževanja lahko ocenimo na približno 40–80 ur, odvisno predvsem od stanja stroja in potrebnih obnovitvenih posegov. Za to vzdrževanje potrebujete enako orodje kot za vzdrževanje L3, poleg tega pa še opremo za odstranitev rotorja. Priprave obsegajo odpiranje nadzornih pokrovov, ležajev in vodnega hladilnika, če je vgrajen, ter odstranitev rotorja.

Količino in vrsto nadomestnih delov za to vzdrževanje morate določiti pred začetkom vzdrževanja. Potrebujete pa vsaj priporočene nadomestne dele. Kapitalni komplet nadomestnih delov vam omogoča hitro in uspešno izvedbo tega vzdrževanja.

Vzdrževanje L4 opravite na vsakih 80.000 ekvivalentnih obratovalnih ur. Izvedba vzdrževanja L4 nadomešča vzdrževanje L1, L2 oziroma L3, ki bi prišlo na vrsto ob tem času, tako da ostane program vzdrževanj nespremenjen; glejte preglednico Preglednica 7-1 Intervali vzdrževanja.

7.3.1 Priporočeni program vzdrževanjaKratice, uporabljene v programu vzdrževanja:

• V = vizualno preverjanje.

• C = čiščenje.

• D = razstavljanje in sestavljanje.

• R = obnovitev ali zamenjava.

• T = preskušanje in merjenje.

Nekatere možnosti ne veljajo za vse stroje.



Preglednica 7-1.Intervali vzdrževanja

7.3.1.1 Splošna konstrukcija

7.3.1.2 Glavni napajalni priključek

INTERVAL VZDRŽEVANJA

Kot ekvivalentne obratovalne ure ali časovno obdobje, kar se izteče prej

L1 L2 L3 L4

Predmet

vzdrževanja

4 000 ekv. h12 000 ekv. h20 000 ekv. h28 000 ekv. h

8 000 ekv. h16.000 ekv. h

24 000 ekv. h 80.000 ekv. h

½ leta Letno 3–5 let Remont Preverjanje/preskus

Predmet vzdrževanja L1 L2 L3 L4 Preverjanje/preskus

Delovanje stroja V/T V/T V/T V/T Zagon, ustavitev, meritev vibracij, točka praznega teka

Pritrditev in temelj V V/T V/T V/T/D Razpoke, rja, izravnanost

Zunanjost V V V V Rja, puščanje, stanje

Pritrdilni elementi V V/T V/T V/T Trdnost vseh pritrdilnih elementov

Sidrni vijaki V V V/T V/T Privitost, stanje


Visokonapetostni kabli V V/T V/T V/T/D Obraba, pritrditev

Visokonapetostni priključki V V/T V/T V/T/D Oksidacija, pritrditev

Oprema priključnih omaric, tj. prenapetostni kondenzatorji in odvodniki ter tokovni transformatorji

V V V V Splošno stanje

Kabelski prehodi V V V V Stanje kablov na vhodih v stroj ter v notranjosti stroja



7.3.1.3 Stator in rotor

OPOMBA:Priporočljivo je, da povsem zaprt stroj odprete in pregledate njegovo notranjost pogosteje kot na 3–5 let (L3).

7.3.1.4 Pomožna oprema


Jedro statorja V V V V/C Pritrditev, razpoke, vari

Izolacija statorskega navitja

V V/T V/T/C V/T/C Obraba, čistoča, izolacijska upornost, preskus medfazne izolacije, (visokonapetostni preskus)

Previsi statorske tuljave V V V V Poškodbe izolacije

Nosilci statorskih tuljav V V V V Poškodbe izolacije

Zagozde statorskih špranj V V V V Premikanje, trdnost

Priključne zbiralke statorja V V V V Pritrditev, izolacija

Instrumentacija V V V V Stanje kablov in kabelskih vezi

Izolacija rotorskega navitja V V/T V/T/C V/T/C Obraba, čistoča, izolacijska upornost

Uteži za uravnoteženje rotorja

V V V V Premikanje

Središče gredi V V V V Razpoke, korozija

Priključki na rotorju V V V/T V/T Pritrditev, splošno stanje

Ozemljitvene krtačke V V V V Delovanje in splošno stanje


Elementi Pt-100 (stator, hladilni zrak, ležaji)

V V/T V/T V/T Upornost

Grelniki za preprečevanje kondenzacije

V V/T V/T V/T Delovanje, izolacijska upornost

Enkoderji V V V/T V/T Delovanje, splošno stanje, naravnanost

Pomožne priključne omarice

V V/T V/T V/T Splošno stanje, sponke, stanje ožičenja



Naslednja preglednica za vrsto rotorja: Drsni obroči

7.3.1.5 Sestav drsnih obročev

7.3.1.6 Sistem mazanja in ležaji

Naslednja preglednica za vrsto ležajev: Kotalni ležaj


Sestav V V/C V/C V/C Postavitev, izolacija

Nosilci krtačk V V/T V/T V/T Izravnava

Krtačke V V/T V/T V/T Iskrenje, razmak

Kabli drsnih obročev V V V V Obraba, iskrenje

Drsni obroči V/T V/T V/T V/T Obraba, okroglost, patina

Mehanizem krtačk V V/T V/T V/T Izolacijska upornost

Elementi Pt-100 V V/T V/T V/T Upornost

Grelniki za preprečevanje kondenzacije

V V/T V/T V/T Delovanje, izolacijska upornost

Enkoderji V V V/T V/T Delovanje, splošno stanje, naravnanost

Pomožne priključne omarice

V V/T V/T V/T Splošno stanje, sponke, stanje ožičenja


Ležaj med delovanjem T T T/R T/R Splošno stanje, posebni šumi, vibracije

Izrabljena mast V V/C V/C V/C Stanje, čiščenje, izpraznitev zbiralnika izrabljene masti

Obnovitev maziva V V/R V/R V/R Po ležajni tablici

Tesnila V V/D V/D V/D Puščanje

Izolacija ležajev V/C V/C V/C/T V/C/T Čistoča čelnega ščitnika, izolacijska upornost



Naslednja preglednica za vrsto ležajev: Drsni ležaji

7.3.1.7 Hladilni sistem

Naslednja preglednica za vrsto hlajenja: Odprto zračno

Naslednja preglednica za vrsto hlajenja: Zrak-zrak


Sestav ležaja V V/T V/T V/T Pritrditev, splošno stanje

Ležajne puše V/T/D V/T/D Splošno stanje, obraba

Tesnila V V V/T/D V/T/D Puščanje

Izolacija ležajev V V/T V/T/D V/T/D Stanje, izolacijska upornost

Cevi mazalnega sistema V V V/T/D V/T/D Puščanje, delovanje

Mazalno olje V/R V/R V/R V/R Količina, kakovost, pretok

Oljni prstan V V V V Obratovanje

Regulator pretoka olja V V/T V/T V/T/D Obratovanje

Oljni rezervoar V V/C V/C V/C Čistoča, puščanje

Sistem črpanja V V/T V/T V/T Obratovanje

Hladilnik/grelnik olja T T T T Temperatura olja


Ventilator(ji) V V V V Delovanje, stanje

Filtri V/C V/C V/C/R V/C/R Čistoča, delovanje

Poti zraka V V/C V/C V/C Čistoča, delovanje

Material zvocne izolacije V V V V Stanje


Ventilator(ji) V V V V Delovanje, stanje

Cevi V V/C V/C V/C Čistoča, delovanje

Kanali V V/C V/C V/C Čistoča, delovanje

Hladilna rebra V V/C V/C V/C Splošno stanje

Dušilniki vibracij V V V V Stanje in profil

Material zvocne izolacije V V V V Stanje



Naslednja preglednica za vrsto hlajenja: Zrak-voda

7.4 Vzdrževanje splošnih konstrukcijDa bo življenjska doba splošne konstrukcije stroja čim daljša, skrbite, da je zunanjost stroja vedno čista; občasno preverjajte morebitno rjavenje, puščanje in druge poškodbe. Umazanija na zunanjosti stroja izpostavlja ohišje koroziji in lahko ovira hlajenje stroja.

7.4.1 Trdnost pritrditevRedno preverjajte trdnost vseh pritrditev. Zlasti bodite pozorni na zalivko stroja, sidrne vijake in dele rotorja, ki morajo biti ves čas trdno pritrjeni. Če se kateri od teh delov zrahlja, lahko pride do nenadne hude poškodbe celega stroja.

Splošne veljavne vrednosti navorov pritegovanja podaja Preglednica 7-2 Splošni navori pritegovanja.


Prenosnik toplote V V V V Puščanje, delovanje, tlačni preskus

Ventilator V V V V Delovanje, stanje

Cevi V V/C V/C V/C Čistoča, korozija

Kanali V V/C V/C V/C Čistoča, delovanje

Končni okrovi V V/C V/C V/C Puščanje, stanje

Tesnila V V/C V/C V/C Puščanje, stanje

Hladilna rebra V V/C V/C V/C Splošno stanje

Dušilniki vibracij V V V V Stanje in profil

Zaščitne anode V/C V/C Stanje, aktivnost

Regulator pretoka vode V/T V/T V/T V/T Obratovanje



Preglednica 7-2.Splošni navori pritegovanja

OPOMBA:Vrednosti v preglednici Preglednica 7-2 Splošni navori pritegovanja veljajo v splošnem in ne veljajo za posebne elemente, kot so diode, nosilci-izolatorji, ležaji, kabelske sponke ali vpetja polov, sponke na zbiralkah, prenapetostni odvodniki, kondenzatorji, tokovni transformatorji, usmerniki in tiristorski mostički; prav tako ne veljajo, če je v tem priročniku na drugem mestu podana drugačna vrednost.

7.4.2 Vibracije in hrupMočne vibracije ali spremembe vibracij so znak sprememb stanja stroja. Normalne ravni vibracij so lahko precej različne, odvisno od uporabe, vrste stroja in temeljev. Med značilne vzroke močnih vibracij ali hrupa spadajo:

• Izravnava; glejte točko Poglavje 3 Vgradnja in izravnava.

• Reža; glejte točko Poglavje 3 Vgradnja in izravnava.

• Obraba ali poškodbe ležajev.

• Vibracije iz povezanih strojev

• Zrahljane pritrditve ali sidrni vijaki; glejte točko Poglavje 3 Vgradnja in izravnava.

• Neuravnoteženost rotorja.

• Sklopka.

Navor pritegovanja v Nm (funt-čevljih)Razred vijakov 8.8

Velikost Naoljen [Nm] Naoljen [funt-čevelj]

Suh [Nm] Suh [funt-čevelj]

M 4 2.7 2.0 3.0 2.2

M 5 5.0 3.7 5.5 4.1

M 6 9 6.6 9.5 7.0

M 8 22 12 24 18

M 10 44 32 46 34

M 12 75 55 80 59

M 14 120 88 130 96

M 16 180 130 200 150

M 20 360 270 390 290

M 24 610 450 660 490

M 27 900 660 980 720

M 30 1200 890 1300 960

M 36 2100 1500 2300 1700

M 39 2800 2100 3000 2200

M 42 3400 2500 3600 2700

M 48 5200 3800 5600 4100



7.4.3 Vibracije ohišij ležajevNaslednja navodila so sestavljena na osnovi dokumenta ISO 10816-3:1998 Mehanske vibracije – Ocenjevanje tresljajev strojev z merjenjem na mirujočih delih: 3. del: Industrijski stroji nazivnih moči nad 15 kW in nazivnih vrtljajev med 120 vrt/min in 15.000 vrt/min pri merjenju na mestu delovanja.

7.4.3.1 Merilni postopki in delovni pogoji

Merilna oprema

Merilna oprema mora biti primerna za širokopasovno merjenje vibracij (efekt. vrednosti) in mora imeti nepopačen odziv v frekvenčnem območju najmanj od 10 Hz do 1000 Hz skladno z zahtevami ISO 2954. Odvisno od kriterijev vibracij je lahko potrebno merjenje premikov ali merjenje hitrosti ali kombinacije obeh (glejte ISO 10816-1). Pri strojih z vrtljaji blizu 600 vrt/min ali pod to vrednostjo pa spodnja meja frekvenčnega območja nepopačenega odziva ne sme presegati 2 Hz.

Merilna mesta

Meritve se običajno izvajajo na izpostavljenih delih stroja, ki so normalno dostopna. Paziti je treba, da meritve dobro predstavljajo vibracije ohišja ležaja in da ne zajemajo kake lokalne resonance ali ojačenja. Merilna mesta in smeri merjenja vibracij morajo biti taki, da zagotavljajo zadostno občutljivost za dinamične sile na stroju. Običajno je v ta namen treba na vsakem ležajnem pokrovu ali ohišju izbrati dve ortogonalni merilni mesti, kot kaže Slika 7-1 Merilne točke. Merilni pretvorniki so lahko postavljeni na ležajno ohišje pod poljubnim kotom. Pri vodoravnih strojih se običajno izbereta navpična in vodoravna smer. Pri strojih, vgrajenih navpično ali pod kotom, se od uporabljenih mest izbere tisto, pri katerem so odčitki vibracij največji. V določenih primerih je priporočljivo opraviti tudi meritev v aksialni smeri. Izbrana merilna mesta in smeri je treba zapisati skupaj z merilnimi rezultati.

.

Slika 7-1 Merilne točke



7.4.3.2 Klasifikacija glede na elastičnost podpore

Za klasificiranje elastičnosti sestava podpore v predpisanih smereh se uporabljata dve stanji:

• toge podpore,

• elastične podpore.

Ti dve stanji podpore se določita iz razmerja med elastičnostma stroja in temelja. Če je najnižja lastna frekvenca sistema stroja in podpore v smeri merjenja višja od glavne vzbujevalne frekvence (ki je v večini primerov frekvenca vrtenja) za najmanj 25 %, se lahko sistem podpore šteje za togega v tej smeri. Vsi drugi podporni sistemi se lahko štejejo za elastične.

Če razreda sistema stroj-podpora ni mogoče vnaprej določiti na podlagi risb in izračunov, ga je mogoče določiti s preskusom. Veliki in srednje veliki električni stroji z nizkimi hitrostmi imajo običajno toge podpore.

7.4.3.3 Ovrednotenje

ISO 10816-1 podaja splošen opis dveh ocenjevalnih meril za presojo, kako pomembni so vrtljaji, za različne razrede strojev. Eno merilo se nanaša na jakost zaznanih širokopasovnih vibracij, drugo pa se nanaša na spremembe jakosti, ne glede na to, ali jakost raste ali pada.

Območja vrednotenja

Opredeljena so naslednja območja vrednotenja za kvalitativno oceno vibracij pri danem stroju in za oblikovanje smernic za morebitne ukrepe:

Območje A: V to območje običajno spadajo vibracije pri pred kratkim prvič zagnanih strojih.

Območje B: Vibracije v tem območju običajno veljajo za sprejemljive za neomejeno dolgotrajno delovanje.

Območje C: Vibracije v tem območju običajno veljajo za nesprejemljive za dolgotrajno neprekinjeno delovanje. V splošnem lahko stroj v tem stanju deluje omejen čas, dokler ni primerne priložnosti za popravni ukrep.

Območje D: Vibracije na tem območju običajno štejejo za tako hude, da poškodujejo stroj.

Preglednica 7-3.Klasifikacija območij resnosti vibracij za velike stroje nazivne moči nad 300 kW do vključno 500 kW, električne stroje z višino gredi H/315 mm ali večjo

Razred podpore Meja območjaEfekt. hitrost

[mm/s]

Toga A/BB/CC/D

2.34.57.1

Elastična A/BB/CC/D

3.57.111.0



Obratovalne omejitve

Običajna praksa je, da se za dolgotrajno obratovanje določijo obratovalne omejitve vibracij. Te omejitve so podane kot vrednosti ALARM in PROŽENJE.

Preglednica 7-4 prikazuje začetne vrednosti za ALARM in za PROŽENJE za stroje, določene na podlagi izkušenj s podobnimi stroji. Po določenem času se lahko ugotovi stacionarna osnovna vrednost za stroj in temu primerno se prilagodi vrednost za ALARM (glejte ISO 100816-3).

Preglednica 7-4.Začetne vrednosti vibracijskih hitrosti za ALARM in za PROŽENJE za vibracije ohišja ležaja, v mm/s (efekt.)

OPOMBA:To so standardne vrednosti, ki jih lahko prilagodite, če imate na voljo dodatne podatke o vrsti in uporabi stroja.

7.4.4 Vibracije grediPodrobnejše informacije o relativnih vibracijah gredi lahko najdete v standardih ISO 7919-1:1996 Mehanske vibracije strojev, razen batnih – Meritve na vrtečih se gredeh in merila vrednotenja: 1. del: Splošne smernice, in 3. del: Industrijski stroji s sklopkami. Začetne vrednosti za ALARM in PROŽENJE za vibracije gredi so za različne vrste strojev različne in jih lahko pridobite od tovarne.

7.5 Vzdrževanje ležajev in mazalnega sistemaTo poglavje opisuje najpomembnejša vzdrževalna dela na ležajih in mazalnem sistemu.


7.5.1 Drsni ležajiPri normalnih delovnih pogojih drsni ležaji zahtevajo malo vzdrževanja. Redno preverjajte raven olja in puščanje olja, da zagotovite zanesljivo delovanje.

7.5.1.1 Raven olja

Pri drsnem ležaju s samomazanjem je treba redno preverjati raven olja. Najbolje je, če olje sega do sredine kontrolnega okenca, količina olja pa je sprejemljiva, če je gladina olja v območju kontrolnega okenca.

Po potrebi dolijte ustrezno mazivo; glejte točko Poglavje 7.5.2.4 Kakovosti olja.

Razred podporeZač. vrednost

ALARMPROŽENJE

[mm/s] [mm/s]

Toga 3.4 7.1

Elastična 5.3 11.0



Pri drsnem ležaju s prisilnim mazanjem je pravilna raven olja enaka kot pri ležaju s samomazanjem. Pri drsnih ležajih s prisilnim mazanjem je lahko namesto kontrolnega okenca vgrajena prirobnica za odvod olja.

7.5.1.2 Temperatura ležaja

Temperature ležajev merijo uporovni temperaturni detektorji Pt-100. Ker je dvig temperature nad alarmno raven lahko posledica povečanih notranjih izgub v ležaju ali motenj pri hlajenju, je tak dvig temperature pogosto znak težav v stroju ali v mazalnem sistemu, zato je treba temperaturo pazljivo spremljati.

Vzroki nenormalne temperature ležajev so lahko različni, nekaj možnih vzrokov pa je naštetih v točkah Poglavje 7.5.2 Mazanje drsnih ležajev in Poglavje 8.1.2 Sistem mazanja in ležaji. Če dvig temperature spremlja tudi povečanje vibracij, je težava morda povezana tudi z izravnanostjo stroja; glejte točko Poglavje 3 Vgradnja in izravnava, ali s poškodbo ležajne puše; v takem primeru je treba ležaj razstaviti in preveriti.

7.5.2 Mazanje drsnih ležajevStroji so opremljeni z drsnimi ležaji z zelo dolgo življenjsko dobo; pogoj za to pa je stalno mazanje z oljem vrste in kakovosti, kakršni priporoča ABB, ob upoštevanju navodil za menjavo olja.

7.5.2.1 Temperatura mazalnega olja

Pravilna temperatura mazalnega olja je pomemben pogoj za vzdrževanje pravilne delovne temperature ležaja in za zagotavljanje učinkovitosti mazanja ter pravilne viskoznosti mazalnega olja. Pri strojih z dovodom olja lahko neustrezno delovanje hladilnika/grelnika olja in nepravilen pretok olja povzročata težave glede temperature olja. Pri vseh vrstah ležajev je treba ob nepravilnostih glede temperature preveriti kakovost in količino olja. Podrobnejša navodila podajata točki Poglavje 7.5.2.3 Priporočene kontrolne vrednosti mazalnega olja in Poglavje 7.5.2.4 Kakovosti olja.

OPOMBA:Najnižja dovoljena temperatura okolice pri zagonu (brez grelnika olja) znaša 0 °C.

7.5.2.2 Preverjanje maziva

V prvem letu obratovanja je priporočljivo vzeti vzorce olja po približno 1000, 2000 in 4000 obratovalnih urah. Vzorce pošljite v analizo dobavitelju olja. Na podlagi rezultatov lahko določite primeren interval menjave olja.

Po prvi menjavi olja lahko olje analizirate približno na sredini in ob koncu intervala menjave olja.

7.5.2.3 Priporočene kontrolne vrednosti mazalnega olja

Mazalno olje preverjajte glede naslednjih lastnosti:

• Vizualno preverite barvo, motnost in usedline v testni steklenički. Olje mora biti prozorno ali le zanemarljivo motno. Motnost ne sme izvirati iz vsebnosti vode.

• Vsebnost vode ne sme presegati 0,2 %.



• Viskoznost mora biti v tolerančnem območju ±15 % okoli prvotne vrednosti.

• V olju ne sme biti smeti, čistost pa mora ustrezati razredu 18/15 po ISO 4406 oziroma razredu 9 po NAS 1638.

• Količina kovinskih nečistoč ne sme presegati 100 PPM. Trend povečevanja te vrednosti pomeni, da se ležaj obrablja.

• Skupna kislost (TAN) ne sme presegati 1 mg KOH na gram olja. Upoštevajte, da vrednost TAN ne pomeni istega kot vrednost TBN (skupna bazičnost).

• Povohajte olje. Močno kisel vonj ali vonj po osmojenem nista sprejemljiva.

Olje preverite nekaj dni po prvem preskusnem zagonu stroja, tik pred menjavo olja in pozneje po potrebi. Če olje menjate tik po prvem zagonu, ga lahko ponovno uporabite, ko iz njega s filtriranjem ali centrifugiranjem odstranite nabrane obrabne delce.

Če ste v dvomih, lahko vzorec olja pošljete v laboratorij na ugotavljanje viskoznosti, kislosti, penjenja itd.

7.5.2.4 Kakovosti olja

Ležaji so projektirani za olja spodaj naštetih kakovosti.

Spodaj našteta olja vsebujejo naslednje dodatke:

• Inhibitor oksidacije in rjavenja.

• Sredstvo proti penjenju.

• Dodatek za zmanjševanje obrabe.

OPOMBA:Preverite predpisano kakovost olja po ležajni tablici in dimenzijski risbi.



7.5.2.5 Program menjave za mineralna olja

Pri ležajih s samomazanjem so priporočeni intervali čiščenja z menjavo olja na približno 8000 obratovalnih ur, pri ležajih s prisilnim mazanjem pa na približno 20.000 obratovalnih ur.

Pri pogostejših zagonih, visokih temperaturah olja ali hudi onesnaženosti zaradi zunanjih vplivov pa so lahko potrebni tudi krajši intervali menjave olja.

Interval menjave olja je naveden na ležajni tablici in na dimenzijski risbi, glejte točko Poglavje 2.1.2 Ležajna tablica.

ISO VG 22Viscosity 22 cSt

at 40 °C

ISO VG 32Viscosity 32 cSt

at 40 °C

ISO VG 46Viscosity 46 cSt at 40 °C



EnvironmentallyBenign Oils:

Aral Vitam EHF 22 - Vitam EHF 46 - -

Mobil - EALHydraulic Oil 32

EALHydraulic Oil

46- -

Shell - NaturelleHF-E 32

NaturelleHF-E 46

NaturelleHF-E 68 -

Mineral Oils:

Aral Vitam GF 22 Vitam GF 32 Vitam GF 46 Vitam GF 68 Degol CL 100 T

BP Energol CS 22 Energol CS 32 Energol CS 46 Energol CS 68 Energol CS 100

Castrol Hyspin AWS 22 Hyspin AWS 32 Hyspin AWS 46

Hyspin AWS 68

Hyspin AWS 100

Chevron Texaco Rando HDZ 22

Texaco Rando HDZ 32

TexacoRando HDZ

46

Texaco Rando HDZ 68

Texaco Rando HDZ 100

Esso Nuto H 22 Terrestic T 32 Terrestic T 46 Terrestic T 68 -

Klüber LAMORA HLP 32

LAMORAHLP 46

LAMORA HLP 68

CRUCOLAN100

Mobil Velocite Oil No. 10 DTE Oil Light DTE Oil

Medium

DTE Oil Heavy

MediumDTE Oil Heavy

ISO VG 22Viskoznost 22 cSt

pri 40 °C


pri 40 °C


pri 40 °C


pri 40 °C


pri 40 °C

Okolju prijazna olja:

Aral Vitam EHF 22 - Vitam EHF 46 - -

Mobil - EAL Hydraulic Oil 32

EAL Hydraulic Oil 46

- -

Shell - Naturelle HF-E 32 Naturelle HF-E 46 Naturelle HF-E 68 -

Mineralna olja:

Aral Vitam GF 22 Vitam GF 32 Vitam GF 46 Vitam GF 68 Degol CL 100 T

BP Energol CS 22 Energol CS 32 Energol CS 46 Energol CS 68 Energol CS 100

Castrol Hyspin AWS 22 Hyspin AWS 32 Hyspin AWS 46 Hyspin AWS 68 Hyspin AWS 100

Chevron Texaco Rando HDZ 22

Texaco Rando HDZ 32

Texaco Rando HDZ 46

Texaco Rando HDZ 68

Texaco Rando HDZ 100

Esso Nuto H 22 Terrestic T 32 Terrestic T 46 Terrestic T 68 -

Klüber LAMORA HLP 32 LAMORA HLP 46 LAMORA HLP 68 CRUCOLAN 100

Mobil Velocite Oil No. 10 DTE Oil Light DTE Oil Medium DTE Oil Heavy Medium

DTE Oil Heavy

Shell Tellus S 22 Tellus S 32 Tellus S 46 Tellus S 68 Tellus S 100

Total Azolla ZS 22 Azolla ZS 32 Azolla ZS 46 Azolla ZS 68 Azolla ZS 100




7.5.3 Kotalni ležaji

7.5.3.1 Konstrukcija ležaja

Pri normalnih delovnih pogojih kotalni ležaji zahtevajo malo vzdrževanja. Redno mažite ležaje z mastjo visoke kakovosti za kotalne ležaje, da zagotovite zanesljivo delovanje.

7.5.3.2 Ležajna tablica

Vsak stroj ima na ohišju pritrjeno ležajno tablico. Ležajne tablice podajajo podatke o ležajih, kot so:

• Tip ležaja.

• Mazivo.

• Interval obnavljanja maziva.

• Količina maziva pri obnovitvi.

Več o ležajni tablici najdete v točki Poglavje 2.1.2 Ležajna tablica.

OPOMBA:Med uporabo in vzdrževanjem stroja obvezno upoštevajte podatke na ležajni tablici.

7.5.3.3 Intervali obnavljanja maziva

Kotalnim ležajem električnih strojev je treba redno obnavljati mazivo. Interval obnavljanja maziva je naveden na ležajni tablici.

OPOMBA:Ne glede na navedeni interval je treba mazivo v ležaju obnoviti vsaj enkrat na leto.

Intervali obnavljanja maziva so izračunani ob upoštevanju obratovalne temperature 70 °C. Če je obratovalna temperatura nižja ali višja od predpostavljene, je treba interval obnavljanja maziva ustrezno prilagoditi. Višja obratovalna temperatura zahteva krajši interval obnavljanja maziva.

OPOMBA:Če se poveča temperatura okolice, se temu primerno poveča tudi temperatura ležajev. Interval obnavljanja maziva razpolovite za vsakih 15 °C povečanja temperature ležajev oziroma podvojite za vsakih 15 °C zmanjšanja temperature ležajev.

Intervali ponovnega mazanja pri pogonih s frekvenčnimi pretvorniki

Pri obratovanju z več vrtljaji, denimo pri uporabi frekvenčnega pretvornika, ali pri obratovanju z manj vrtljaji in večjimi obremenitvami morajo biti intervali mazanja krajši ali pa morate uporabljati posebno mazivo. V takšnih primerih se posvetujte s Servisno službo za motorje in generatorje ABB.

OPOMBA:Največje dimenzionirane hitrosti motorja ni dovoljeno preseči. Preveriti je treba, ali so ležaji primerni za obratovanje pri visokih vrtljajih.



7.5.3.4 Obnovitev maziva

Vsem kotalnim ležajem rotacijskih električnih strojev je treba obnavljati mazivo; glejte točko Poglavje 7.5.3.3 Intervali obnavljanja maziva. Obnavljanje je lahko ročno ali s samodejnim sistemom. V obeh primerih je treba preverjati, ali ležaj v pravih intervalih dobiva pravo količino prave masti.

OPOMBA:Mast lahko povzroči draženje kože in vnetje oči. Upoštevajte vsa varnostna navodila proizvajalca masti.

Ročno obnavljanje masti v ležajih

Stroji z ročnim obnavljanjem maziva so opremljeni z mazalnimi nastavki. Da v ležaj ne zaide nesnaga, pred vtiranjem masti temeljito očistite mazalni nastavek in njegovo okolico.

Ročno obnavljanje maziva med delovanjem stroja

Ročno obnavljanje maziva med delovanjem stroja:

• Preverite, da imate na voljo primerno mast.

• Očistite mazalne nastavke in njihovo okolico.

• Preverite, da je mazalni kanal odprt; če je opremljen z ročico, ga odprite.

• V ležaj vtisnite predpisano količino masti.

• Pustite, da stroj deluje 1–2 uri, da se odvečna mast iztisne iz ležaja. V tem času se lahko temperatura ležaja začasno dvigne.

• Če ima mazalni kanal ročico, ga zaprite.

OPOMBA:Med obnavljanjem masti pazite na vrteče se dele.

Ročno obnavljanje maziva pri mirujočem stroju

Mazivo obnavljajte po možnosti pri delujočem stroju. Če je to nemogoče ali nevarno, je treba mazivo obnoviti pri mirujočem stroju. V takem primeru:

• Preverite, da imate na voljo primerno mast.

• Ustavite stroj.

• Očistite mazalne nastavke in njihovo okolico.

• Preverite, da je mazalni kanal odprt; če je opremljen z ročico, ga odprite.

• Vtisnite polovico količine predpisane masti v ležaj.

• Pustite stroj nekaj minut teči s polno hitrostjo.

• Ustavite stroj.

• Ko se stroj ustavi, vtisnite v ležaj še ostanek količine predpisane masti.

• Pustite, da stroj deluje 1–2 uri, da se odvečna mast iztisne iz ležaja. V tem času se lahko temperatura ležaja začasno dvigne.

• Če ima mazalni kanal ročico, ga zaprite.



Samodejno obnavljanje maziva

Na trgu so na voljo različne izvedbe sistemov samodejnega obnavljanja maziva. Družba ABB priporoča, da uporabljate samo elektromehanske sisteme obnavljanja maziva. Kakovost masti, ki jo sistem dovaja v ležaje, preverite vsaj enkrat na leto: mast mora biti po videzu in otipu kot nova. Izločanje baznega olja iz mila ni sprejemljivo.

OPOMBA:Če uporabljate sistem za samodejno obnavljanje maziva, podvojite količino masti, navedeno na ležajni tablici.

7.5.3.5 Ležajna mast

Bistveno je, da uporabljate mast visoke kakovosti, ki je iz mila na primerni osnovi. Tako zagotovite dolgo življenjsko dobo in brezhibno delovanje ležajev.

Mast za ponovno mazanje mora imeti naslednje lastnosti:

• mora biti mast, namenjena posebej za kotalne ležaje;

• mora biti kakovostna mast z milom iz litijevega kompleksa in z mineralnim ali PAO-oljem;

• imeti mora viskoznost osnovnega olja od 100 do 160 cSt pri 40 °C;

• imeti mora konsistenco razreda NLGI od 1,5 do 3. Pri strojih, vgrajenih navpično ali v vročih razmerah, se priporoča razred NLGI 2 ali 3;

• imeti mora neprekinjeno temperaturno območje od –30 °C do vsaj +120 °C.

Mast z ustreznimi značilnostmi je na voljo pri vseh večjih proizvajalcih maziv. Če zamenjate znamko masti in ste v dvomih glede združljivosti, se posvetujte s tovarno ABB (glejte Poglavje 9.1.3 Podatki za stik s Servisno službo za motorje in generatorje).

OPOMBA:Ne mešajte različnih masti. V ležaju je lahko le ena vrsta masti in ne zmes dveh ali več masti.

OPOMBA:Priporočamo uporabo dodatkov masti. Pridobiti pa morate pisno jamstvo proizvajalca maziva, da dodatki ne bodo poškodovali ležajev ali poslabšali lastnosti masti v območju obratovalne temperature. To je še zlasti pomembno pri dodatkih EP.

OPOMBA:Uporaba maziv, ki vsebujejo primesi EP, ni priporočljiva.

Priporočena mast za kotalne ležaje

ABB priporoča uporabo katere koli od naslednjih masti za visoke obremenitve:

Na osnovi mineralnega olja:

• Esso Unirex N2, N3 (na osnovi litijevega kompleksa)

Na osnovi sintetičnega olja:

• Fag Arcanol Temp 110 (na osnovi litijevega kompleksa)

• Klüber Klüberplex BEM 41-132 (na posebni litijevi osnovi)

• Lubcon Turmogrease Li 802 EP (na litijevi osnovi)

• Mobil Mobilith SHC 100 (na osnovi litijevega kompleksa)

• Shell Gadus S5 V100 2 (na osnovi litijevega kompleksa)



• Total Multiplex S 2 A (na osnovi litijevega kompleksa)

Pri uporabi drugih masti, ki sicer tudi izpolnjujejo zahteve, interval ponovnega mazanja razpolovite.

Mast za kotalne ležaje za skrajne temperature

Če delovna temperatura ležajev presega 100 °C, se glede primernih masti posvetujte s tovarno ABB.

7.5.3.6 Vzdrževanje ležajev

Življenjska doba ležajev je navadno krajša od življenjske dobe električnega stroja. Zato je treba ležaje občasno menjavati.

Vzdrževanje kotalnih ležajev zahteva posebno pozornost, orodja in organizacijo, da bodo novo vgrajeni ležaji dosegli dolgo življenjsko dobo.

Pri vzdrževanju ležajev poskrbite za naslednje:

• Med vzdrževanjem v ležaj v nobenem primeru ne smejo vdreti umazanija ali tujki.

• Pred sestavljanjem so bili ležaji oprani, posušeni in namazani s primerno mastjo visoke kakovosti za kotalne ležaje.

• Pri razstavljanju in vgrajevanju ležajev ne smete poškodovati. Ležaje je dovoljeno odstranjevati samo z izvlakačem, nameščati pa samo s segrevanjem ali posebnimi namenskimi orodji.

Če morate zamenjati ležaje, vzpostavite stik s Servisno službo za motorje in generatorje ABB. Glejte podatke za stik s Servisom motorjev in generatorjev v Poglavje 9.1.3 Podatki za stik s Servisno službo za motorje in generatorje.

7.5.4 Izolacija ležajev in preverjanje izolacijske upornosti ležajevPreverjanje izolacijske upornosti ležajev je vzdrževalni poseg, ki ga opravijo predvsem v tovarni v okviru končnega sestavljanja in preskušanja. Potrebno pa je tudi pri vseh obsežnejših remontih stroja. Dobra izolacija je potrebna za preprečevanje nevarnosti krožnih tokov v ležajih, ki bi jih lahko inducirala napetost v gredi. Izolacija ležaja na nepogonski strani prekine pot ležajnega toka in s tem odpravi nevarnost poškodb ležaja zaradi ležajnih tokov.

Od ohišja ne smeta biti izolirana oba konca gredi, saj bi imela električno nedoločena gred neznan električni potencial glede na okolico in bi zato lahko poškodovala ležaje. Za lažje preskušanje izolacije ležaja na nepogonski strani pa je pogosto izoliran tudi ležaj na pogonski strani. Med normalnim delovanjem je ta izolacija premoščena z ozemljitvenim kablom; glejte sliko Slika 7-2 Ozemljitveni kabel na D-strani.

OPOMBA:Z izoliranimi ležaji niso opremljeni vsi stroji.

OPOMBA:Stroji z izoliranimi ležaji so označeni z ustrezno nalepko, ki označuje izolirani ležaj.



7.5.4.1 Postopek

Pri stroju z izoliranim ležajem na pogonski strani je treba pred začetkom preskušanja izolacijske upornosti ležaja na nepogonski strani odstraniti ozemljitveni kratkostični kabel z ležaja na pogonski strani. Če ležaj na pogonski strani ni izoliran, je treba pri preskusu izolacijske upornosti ležaja na nepogonski strani odstraniti ležajne puše na pogonski strani ali ščitnik ležaja in dvigniti gred. S tem zagotovite, da med gredjo in drugimi deli stroja, npr. ohišjem stroja ali okrovom ležaja, ni električnega stika.

Slika 7-2 Ozemljitveni kabel na D-strani

Pri vseh strojih je treba odstraniti morebitne ozemljitvene krtačke gredi, krtačke rotorja za napako ozemljitve in sklopko (če je izdelana iz prevodnega materiala). Izolacijsko upornost med gredjo in ozemljitvijo izmerite z napetostjo največ 100 VDC; glejte sliki Slika 7-3 Meritve izolacijske upornosti drsnega ležaja in Slika 7-4 Meritve izolacijske upornosti valjčnega ležaja. Merilni točki na izolaciji ležaja sta na slikah označeni s krogoma.

Izolacijska upornost je sprejemljiva, če njena vrednost presega 10 k



Slika 7-3 Meritve izolacijske upornosti drsnega ležaja

Slika 7-4 Meritve izolacijske upornosti valjčnega ležaja

Naslednje poglavje za vrsto ležajev: Valjčni ležaji

7.5.4.2 Čistoča izolacije ležaja

Izolacija ležaja je vgrajena v končnem ščitniku. Da izolacijske upornosti ne bi zmanjšalo nabiranje nesnage (soli umazanije) na površini izolacije, je treba redno preverjati čistočo izolacije ležajev in končnih ščitnikov okoli izolacije ter te površine po potrebi čistiti. Površine, ki jih je treba redno preverjati in čistiti, prikazuje Slika 7-5 Izolacija ležajev in površine končnih ščitnikov. Območja so na sliki označena s krogom, izolacija pa s puščico.



Slika 7-5 Izolacija ležajev in površine končnih ščitnikov

7.6 Vzdrževanje statorskih in rotorskih navitijNavitja rotacijskih električnih strojev so izpostavljena električnim, mehanskim in toplotnim obremenitvam. Navitja in izolacija se zaradi teh obremenitev postopoma starajo in njihovo stanje se slabša. Življenjsko dobo stroja zato pogosto določa prav trajnost izolacije.

Z ustreznim vzdrževanjem in rednim preskušanjem je mogoče preprečiti ali vsaj upočasniti vrsto procesov, katerih posledice so poškodbe. To poglavje vsebuje splošen opis izvajanja osnovnih vzdrževalnih del in preskusov.

V precej državah servisna služba ABB ponuja pakete popolnega vzdrževalnega servisiranja, ki vključujejo tudi celovito preskušanje.

Pri vzdrževalnih delih na električnih navitjih upoštevajte splošna varnostna navodila za delo na električnih sistemih ter lokalne predpise, da ne pride do telesnih poškodb. Podrobnejša navodila vsebuje Poglavje 7.2 Varnostna navodila.

Neodvisna navodila za preskušanje in vzdrževanje najdete tudi v naslednjih mednarodnih standardih:

1. IEEE Std. 43-2000, IEEE Priporočena praksa preskušanja izolacijske upornosti rotacijskih strojev.

2. IEEE Std. 432-1992, IEEE Vodnik za vzdrževanje izolacije rotacijskih električnih strojev (od 5 KM do največ 10.000 KM).

7.6.1 Posebna varnostna navodila za vzdrževanje navitijMed nevarna dela pri vzdrževanju navitij spadajo:

• Ravnanje z nevarnimi topili, laki in smolami. Pri čiščenju in obnavljanju premazov navitij uporabljate nevarne snovi. Te snovi so lahko nevarne pri vdihavanju, požiranju ali v stiku s kožo in drugimi organi. Ob nesreči poiščite ustrezno zdravniško pomoč.



• Ravnanje z vnetljivimi topili in laki. S temi snovmi sme ravnati in jih uporabljati samo pooblaščeno osebje ob upoštevanju zadevnih varnostnih postopkov.

• Preskušanje pri visoki napetosti (VN). Preskušanje pri visoki napetosti sme opravljati samo pooblaščeno osebje ob upoštevanju zadevnih varnostnih postopkov.

Nevarne snovi, ki se uporabljajo pri vzdrževanju navitij, so:

• Beli špirit: topilo.

• 1,1,1-trikloretan: topilo.

• Zaključni lak: topilo in smola.

• Lepilna smola: epoksi smola.

OPOMBA:Za ravnanje z nevarnimi snovmi pri vzdrževanju veljajo posebna navodila. Ta navodila obvezno upoštevajte.

Med splošne varnostne ukrepe pri vzdrževanju navitij spadajo:

• Čim manj vdihavajte hlape v zraku: zagotovite ustrezno prezračevanje delovišča ali uporabljajte dihalne maske.

• Uporabljajte zaščitno opremo (očala, obutev, čelado in rokavice ter primerna oblačila za zaščito kože). Vedno uporabljajte zaščitne kreme.

• Deli, ki jih lakirate s pršenjem, ohišje stroja in navitja morajo biti med lakiranjem ozemljeni.

• Pri delu v kanalih in na omejenih prostorih upoštevajte ustrezne varnostne ukrepe.

• Preskuse pod napetostjo sme izvajati samo osebje, usposobljeno za dela pri visokih napetostih.

• Na delovišču ne kadite, jejte ali pijte.

Zapisnik preskušanja v okviru vzdrževanja navitij prikazuje Dodatek POROČILO O ZAGONU.

7.6.2 Časovni načrt vzdrževanja Časovni načrt vzdrževanja navitij temelji na treh glavnih načelih:

• Vzdrževanje navitij naj bo urejeno skladno z drugimi vzdrževalnimi opravili na stroju.

• Vzdrževanje opravite samo takrat, ko je potrebno.

• Pomembnejše stroje servisirajte pogosteje kot manj pomembne. Enako velja za navitja, ki so izpostavljena hitremu onesnaževanju, in navitja težkih pogonov.

OPOMBA:Velja približno pravilo, da je treba izolacijsko upornost preskusiti enkrat na leto. To zadostuje pri večini strojev in večini obratovalnih pogojev. Druge preskuse pa je treba opraviti, če nastopijo težave.

Program vzdrževanja celotnega stroja, vključno z navitji, je predstavljen v točki Poglavje 7.3 Program vzdrževanja. Ta program vzdrževanja pa je seveda treba prilagoditi konkretnim okoliščinam pri stranki, torej servisiranju druge opreme in obratovalnim pogojem, vendar pri tem ne smete prekoračiti priporočenih intervalov servisiranja.



7.6.3 Pravilna obratovalna temperaturaPravilno obratovalno temperaturo navitij zagotavljate z vzdrževanjem čistoče zunanjih površin stroja, nadzorom delovanja hladilnega sistema in spremljanjem temperature hladila. Če je hladilo prehladno, lahko pride do kondenzacije v notranjosti stroja. Navitja se lahko navlažijo, izolacijska upornost se lahko zmanjša.

Naslednji odstavek za vrsto hlajenja: Odprto zračno

Pri strojih z zračnim hlajenjem je pomembno nadzorovati čistočo zračnih filtrov. Intervale čiščenja in menjave zračnih filtrov načrtujte glede na lokalne obratovalne pogoje.

Obratovalne temperature statorja nadzorujte z uporovnimi temperaturnimi detektorji. Opazne razlike med odčitki temperaturnih detektorjev so lahko znak poškodb navitij. Preverite, da sprememb ne povzroča lezenje signala v merilnem kanalu.

7.6.4 Preskus izolacijske upornostiV okviru splošnega vzdrževanja, pred prvim zagonom stroja ali pred zagonom po daljšem mirovanju je treba izmeriti izolacijsko upornost statorskega in rotorskega navitja.

Z meritvijo izolacijske upornosti pridobite informacije o vlažnosti in onesnaženosti izolacije. Na osnovi teh informacij lahko določite ustrezne ukrepe čiščenja in sušenja.

Pri novih strojih s suhimi navitji je izolacijska upornost zelo visoka. Upornost izolacije pa je lahko zelo nizka, če je bil stroj med prevozom ali skladiščenjem izpostavljen neprimernim pogojem ali če stroj obratuje nepravilno.

OPOMBA:Takoj po merjenju je treba navitja za kratek čas ozemljiti, da se razelektrijo, in tako preprečiti nevarnost električnega udara.

7.6.4.1 Pretvorba izmerjenih vrednosti izolacijskih upornosti

Da je izmerjene vrednosti izolacijske upornosti mogoče primerjati, so navedene pri temperaturi 40 °C. Dejansko izmerjeno vrednost zato pretvorite v ustrezajočo vrednost pri 40 °C s pomočjo naslednjega diagrama. Ta diagram je uporaben omejeno za temperature, ki so sorazmerno blizu standardni vrednosti 40 °C, saj pri večjih odstopanjih lahko pride do napak.



Slika 7-6 Korelacija med izolacijsko upornostjo in temperaturo

R = vrednost izolacijske upornosti pri dani temperaturi

R40 = ekvivalentna izolacijska upornost pri 40 °C

R40 = k x R

Primer:

R = 30 M, izmerjeno pri 20 °C

k = 0,25

R40 = 0,25 x 30 M = 7,5 M

Preglednica 7-5.Vrednosti temperature v stopinjah Celzija (ºC) in stopinjah Fahrenheita (ºF)

°C 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 110

°F 32 50 68 86 104 122 140 158 176 194 212 230

Temperatura navitja,

stopinje Celzija, °C

Koe

ficie

nt K

tza

izo

laci

jsko

up

orno

st



7.6.4.2 Splošne smernice

Pri odločanju o ukrepanju na osnovi preskusov izolacijske upornosti upoštevajte naslednje smernice:

• Če menite, da je izmerjena vrednost prenizka, je treba navitje očistiti in/ali posušiti. Če to dvoje ne zadostuje, zaprosite za pomoč strokovnjaka.

• Stroje, pri katerih sumite na težave z vlago, skrbno osušite ne glede na izmerjene vrednosti izolacijske upornosti.

• Vrednost izolacijske upornosti pada z naraščanjem temperature navitja.

• Upornost se razpolovi na vsakih 10– 15 K dviga temperature.

OPOMBA:Izolacijska upornost, zapisana v preskusnem poročilu, je običajno znatno višja od vrednosti, izmerjenih na terenu.

7.6.4.3 Najnižje vrednosti izolacijske upornosti

Kriteriji za navitja v normalnem stanju:

Vrednosti izolacijske upornosti suhih navitij bi morale v splošnem znatno presegati najnižje vrednosti. Konkretnih vrednosti ni mogoče navesti, saj se upornosti spreminjajo z vrsto stroja in lokalnimi pogoji. Poleg tega na izolacijsko upornost vplivata starost in raba stroja. Zato so spodnje vrednosti lahko samo smernice.

Spodaj navedene meje izolacijske upornosti veljajo pri 40 °C, pri delovanju preskusne napetosti 1 minuto ali dalj.

• Rotor

Pri indukcijskih strojih z rotorji z navitji: R(1-10 min pri 40 °C) > 5 M

OPOMBA:Grafitni prah na drsnih obročih in golih bakrenih površinah znižuje izolacijsko upornost rotorja.

• Stator

Pri novih statorjih: R(1-10 min pri 40 °C) > 1000 M. Če meritve potekajo v skrajno toplih in vlažnih razmerah, so sprejemljive tudi vrednosti R(1-10 min pri 40 °C) nad 100 M.

Pri rabljenih statorjih: R(1-10 min pri 40 °C) > 100 M

OPOMBA:Če zgoraj navedene vrednosti niso dosežene, je treba ugotoviti vzrok nizke izolacijske upornosti. Nizka vrednost izolacijske upornosti je pogosto posledica prevelike vlage ali umazanije, čeprav je izolacija sama brezhibna.

7.6.4.4 Meritve izolacijske upornosti statorskega navitja

Izolacijska upornost se meri z merilnikom upornosti izolacije. Preskusna napetost znaša 1000 VDC. Preskus traja 1 minuto, zatem vrednost izolacijske upornosti zapišete. Pred opravljanjem preskusa izolacijske upornosti poskrbite za naslednje:

• Preverite, da sekundarni priključki tokovnih transformatorjev (CT), vključno z rezervnimi jedri, niso odprti. Glejte sliko Slika 7-7 Vezave statorskih navitij pri meritvah izolacijske upornosti.

• Preverite, da so odklopljeni vsi električni napajalni kabli.



• Preverite, da so ohišje stroja in statorska navitja, ki jih ne preskušate, ozemljena.

• Izmerite temperaturo navitja.

• Vsi uporovni temperaturni detektorji so ozemljeni.

• Morebitne ozemljitve napetostnih transformatorjev (ki niso običajne) odstranite.

Meritev izolacijske upornosti se izvaja v priključni omarici. Preskus običajno opravite na celotnem navitju kot sestavu, pri tem je merilnik priključen med ohišje stroja in navitje; glejte sliko Slika 7-7 Vezave statorskih navitij pri meritvah izolacijske upornosti. Ohišje je ozemljeno, tri faze statorskega navitja pa ostanejo priključene na nevtralno točko; glejte sliko Slika 7-7 Vezave statorskih navitij pri meritvah izolacijske upornosti.

Če je izmerjena izolacijska upornost celotnega navitja nižja od predpisane in če je mogoče fazna navitja preprosto razklopiti med seboj, lahko izmerite še vsako fazo posebej. To ni mogoče pri vseh strojih. Pri tej meritvi je merilnik priključen med ohišjem stroja in enim od navitij. Ohišje in fazi, ki ju ne merite, so ozemljeni; glejte sliko Slika 7-7 Vezave statorskih navitij pri meritvah izolacijske upornosti.

Kadar merite vsako fazo posebej, je treba odstraniti vse točke zvezdaste vezave sistema navitja. Če točke zvezdaste vezave kakega dela ni mogoče odstraniti, kar je pogosto pri trifaznih napetostnih transformatorjih, je treba odstraniti celotni del.

Slika 7-7 Vezave statorskih navitij pri meritvah izolacijske upornosti

a) Meritev izolacijske upornosti navitja, vezanega v zvezdo.

b) Meritev izolacijske upornosti navitja, vezanega v trikot.

c) Meritev izolacijske upornosti ene faze navitja. 'M' predstavlja merilnik izolacijske upornosti.

Po opravljeni meritvi izolacijske upornosti je treba faze navitja za kratek čas ozemljiti, da se razelektrijo.


7.6.4.5 Meritve izolacijske upornosti rotorskega navitja

Izolacijska upornost rotorskega navitja se meri z merilnikom izolacijske upornosti. Preskusna napetost rotorskega navitja znaša 1000 VDC. Upoštevajte in poskrbite za naslednje:

• Preverite, da so vsi električni napajalni kabli odklopljeni z glavnega napajanja.

• Preverite, da so priključni kabli sestava drsnih obročev odklopljeni z napajanja.

M M M

a) c)b)



• Preverite, da so ohišje stroja in statorska navitja ozemljeni.

• Gred je ozemljena.

• Fazi rotorskega navitja, ki ju ne merite, sta ozemljeni. Rotorsko navitje je lahko notranje vezano v trikot ali zvezdo. V takem primeru faz ni mogoče meriti posamično.

• Priključki grafitnih krtačk so preverjeni in so v dobrem stanju.

• Merilna naprava je preverjena.

• Temperature statorskega navitja so izmerjene in se upoštevajo kot referenčne vrednosti za temperaturo rotorskega navitja.

Merilnik izolacijske upornosti je priključen med celotno rotorsko navitje in gred stroja; glejte sliko Slika 7-8 Meritev izolacijske upornosti rotorskega navitja. Po opravljeni meritvi rotorskega navitja je treba faze rotorskega navitja za kratek čas ozemljiti, da se navitja razelektrijo.

Slika 7-8 Meritev izolacijske upornosti rotorskega navitja

Na zgornji sliki je rotor vezan v zvezdo.

7.6.5 Meritve izolacijske upornosti pomožne opremeDa bo zaščitna in druga pomožna oprema stroja delovala brezhibno, je treba njeno stanje ugotavljati s preskušanjem izolacijske upornosti. Postopek je podrobno opisan v točki Poglavje 7.6 Vzdrževanje statorskih in rotorskih navitij. Preskusna napetost za grelnik prostora naj bo 500 VDC, za drugo pomožno opremo pa 100 VDC. Merjenja izolacijske upornosti detektorjev Pt-100 ali bližinskih stikal ne priporočamo.

7.6.6 Polarizacijski indeksPri preskusu polarizacijskega indeksa se izmeri izolacijska upornost po 15-sekundnem in 1-minutnem (ali 1-minutnem in 10-minutnem) delovanju napetosti. Preskus polarizacijskega indeksa je manj občutljiv na temperaturo kot preskus izolacijske upornosti. Pri temperaturah navitja pod 50 ºC lahko velja, da je neodvisen od temperature. Visoke temperature lahko povzročijo nepredvidljive spremembe polarizacijskega indeksa, zato tega preskusa pri temperaturah nad 50 ºC ne uporabljajte.

M



Nabiranje umazanije in vlage v navitju običajno zmanjšuje izolacijsko upornost in polarizacijski indeks, pa tudi njuno odvisnost od temperature. Tako postaja črta na sliki Slika 7-6 Korelacija med izolacijsko upornostjo in temperaturo položnejša. Navitja z odprtimi razdaljami pred plazečimi tokovi so zelo občutljiva na učinke umazanije in vlage.

Pri določanju najnižje sprejemljive vrednosti, pri kateri je mogoč varen zagon stroja, velja nekaj pravil. Vrednosti polarizacijskega indeksa (PI) so običajno v območju od 1 do 4. Vrednosti blizu 1 pomenijo, da so navitja vlažna in onesnažena.

Najnižja vrednost PI za statorska navitja razreda F je nad 2.

OPOMBA:Če je izolacijska upornost navitja v območju nekaj sto M, polarizacijski indeks ni smiseln kriterij stanja izolacije in ga lahko zanemarite.

7.6.7 Drugi vzdrževalni posegiNavitja proizvajalca ABB običajno delujejo brez težav ter poleg rednega nadzora zahtevajo samo občasno čiščenje in sušenje po navodilih zgoraj. V posebnih primerih, ko je potreben kak vzdrževalni poseg, je najbolje poiskati pomoč strokovnjakov. Služba ABB za podporo po nakupu vam bo z veseljem pomagala pri vzdrževanju navitij električnih strojev; kontaktne podatke najdete v točki Poglavje 9.1.3 Podatki za stik s Servisno službo za motorje in generatorje.

Naslednja poglavja za vrsto rotorja: Drsni obroči

7.7 Vzdrževanje drsnih obročev in sestavov krtačkZa brezhibno delovanje stroja z drsnimi obroči sta obvezni redno pregledovanje in vzdrževanje drsnih obročev in krtačk.

7.7.1 Skrb za drsne obročeDrsne površine drsnih obročev naj bodo ves čas gladke in čiste. Pregledujte drsne obroče in čistite površine izolacije. Ob obrabi krtačk nastaja oglen prah, ki se rad nabira na površinah izolacije v prevodne mostičke. Med drsnimi obroči lahko pride do razelektritev in preskokov, to pa lahko prekine delovanje stroja. Na kontaktni površini drsnih obročev krtačke puščajo patino. Patina je vidna kot obarvanje površine, je normalen pojav in pogosto celo izboljšuje delovanje krtačk, torej je ne štejemo za napako in je ne odstranjujemo.

7.7.1.1 Obdobje mirovanja

Ob začetku daljšega obdobja mirovanja stroja je treba krtačke dvigniti. Med prevozom, skladiščenjem, vgrajevanjem ali daljšimi prekinitvami delovanja se lahko površine drsnih obročev zamažejo ali pokrijejo z umazanijo ipd. Pred ponovnim zagonom stroja preglejte in očistite drsne površine.

min1

min10

15

min1

R

Ror

R

RPI

s



7.7.1.2 Obraba

Če drsni obroči postanejo hrapavi ali deformirani, jih je treba pobrusiti ali postružiti. Asimetrija premera drsnih obročev v celoti ne sme presegati 1,0 mm, na kratkih razdaljah pa je najvišja dopustna vrednost 0,2 mm. Obrabljene ali hudo ožgane drsne obroče je treba zamenjati z novimi.

Izmerite ekscentričnost drsnih obročev z merilno urico. Merilno mesto naj bo na drsnem obroču ali na zunanji površini krtačke. Zapišite najvišjo in najnižjo vrednost pri enem obratu gredi. Razlika med najvišjo in najnižjo vrednostjo ne sme presegati 1,0 mm, lokalno pa ne 0,2 mm. Razlika med zunanjima premeroma dveh drsnih obročev naj po možnosti ne presega 2 mm.

7.7.2 Skrb za sestav krtačkPregledujte sestav krtačk in čistite površine izolacije.

Ob obrabi krtačk nastaja oglen prah, ki se rad nabira na površinah izolacije v prevodne mostičke. Prah s sestava krtačk najbolje odstranite s sesanjem.

7.7.2.1 Pritisk krtačk

Pritisk krtačk mora biti enakomerno porazdeljen po njihovi celotni naležni površini – torej se oblika krtačke mora ujemati z oblino drsnega obroča. Pritisk krtačk spada med najpomembnejše dejavnike delovanja krtačk. Pritisk mora biti v območju 18–20 mN/mm2. Pritisk krtačk merite z vzmetno tehtnico. Vzmetno tehtnico pritrdite na vrh pritisnega vzvoda krtačke in jo povlečete v radialni smeri ravno toliko, da pritisk krtačke popusti. Kdaj pritisk popusti, lahko ugotovite tako, da med krtačko in pritisni vzvod vstavite kos papirja; glejte sliko Slika 7-9 Preverjanje pritiska krtačk z vzmetno tehtnico.

Slika 7-9 Preverjanje pritiska krtačk z vzmetno tehtnico



Naslednja poglavja za vrsto hlajenja: Odprto zračno, zrak-voda in zrak-zrak

7.8 Vzdrževanje hladilnih enotHladilne enote običajno zahtevajo malo vzdrževanja, priporočljivo pa je redno preverjati njihovo stanje, da ves čas delujejo brezhibno.

Stanje materiala zvocne izolacije v prenosnikih toplote in glušnikih je treba pogosto pregledovati. Ce je videti, da se material drobi ali je že zdrobljen, ga je treba zamenjati, iz prenosnika toplote pa je treba odstraniti ostanke, ki bi lahko ovirali tokove zraka.

Naslednje poglavje za vrsto hlajenja: Odprto zračno

7.8.1 Navodila za vzdrževanje strojev z odprtim zračnim hlajenjemKroženje hladilnega zraka običajno poganja ventilator in/ali rotor. Ventilator je lahko nameščen na gredi ali pa ga poganja poseben motor. Mogoča je tudi povezava z zunanjim zračnim tlakom. Glede na izvedbo stroja je obtok lahko osno simetričen ali asimetričen. Hladilni zrak naj bo čim bolj čist, saj vdor umazanije v stroj zmanjša učinkovitost hlajenja.

Zgornji okrovi strojev s standardno vremensko zaščito so dobavljeni s filtri ali brez njih, po zahtevah stranke. Po izrecnem naročilu je lahko zgornji okrov opremljen s stikalom na tlačni padec za nadzor stanja filtrov.

Če temperaturni detektorji navitij ali hladilnega zraka kažejo nenormalno temperaturo, je treba preveriti hladilni sistem. Dva vzdrževalna posega sta preverjanje stanja zračnih filtrov in zagotovitev dobrega kroženja zraka v notranjosti stroja. Notranjost stroja očistite in preverite v okviru remonta ali ob težavah.

Med druge vzroke pomanjkljivega delovanja hladilnega sistema spadata tudi visoka temperatura okolice in visoka temperatura vstopnega zraka. Visoko temperaturo ležajev pa lahko povzročita tudi napaka v delovanju mazanja ležaja ali odpoved ležaja.

Dozdevno visoka temperatura pa je lahko tudi posledica napake v sistemu merjenja temperature – Poglavje 8.3.2 Uporovni temperaturni detektorji Pt-100.

7.8.1.1 Čiščenje filtrov

Filtre je treba redno čistiti. Interval čiščenja je odvisen od čistoče zraka v okolici. Filtre je treba očistiti, če temperaturni detektorji navitij kažejo nenormalno temperaturo ali se približujejo alarmnim vrednostim.

Če uporabljate sistem za nadzor tlačnega padca na filtru, je treba filtre zamenjati takoj po tlačnem alarmu. Raven alarma ustreza 50-odstotni zamašenosti površine zračnega filtra. Obratovalno osebje mora filtre pogosto pregledovati tudi vizualno.

Za čiščenje filter odstranite. Če je zrak v okolici dovolj čist, lahko filtre zamenjate med delovanjem. Redno jih čistite s sesalnikom, najprej s strani dovoda, nato s strani odvoda. Občasno jih je priporočljivo temeljito oprati s čisto vodo, da odstranite nečistoče, ki jih sesanje ne odstrani. Če so zelo zamazani z mastjo, filtre operite z raztopino detergenta. Pred ponovno namestitvijo filtra raztopino detergenta temeljito sperite. Pazite, da zračne filtre nameščate v pravilni smeri, tj. s puščico na ohišju filtra v smeri zračnega toka. Nekatere filtre je mogoče namestiti v obeh smereh. Upoštevajte tudi navodila proizvajalca filtra.



Naslednja poglavja za vrsto hlajenja: Zrak-voda

7.8.2 Navodila za vzdrževanje prenosnikov toplote zrak-vodaČe temperaturni detektorji kažejo normalno temperaturo, detektorji puščanja pa ne kažejo puščanja, hladilni sistem običajno ne zahteva kakega dodatnega preverjanja.

Naslednja poglavja za vrsto hlajenja: Zrak-zrak

7.8.3 Navodila za vzdrževanje prenosnikov toplote zrak-zrak Hladilna enota je nameščena na stroju. Zračne cevi v prenosniku toplote so običajno izdelane iz aluminija.

7.8.3.1 Kroženje zraka

Kroženje notranjega zraka običajno poganja ventilator in/ali rotor. Ventilator je lahko nameščen na gredi ali pa ga poganja poseben motor. Glede na izvedbo stroja je obtok lahko osno simetričen ali asimetričen.

Pretok zunanjega zraka pa običajno poganja ventilator, ki je vgrajen na gredi ali ga poganja poseben motor. Mogoča je tudi povezava z zunanjim zračnim tlakom.

Slika 7-10 Tok zraka (značilna nesimetrična konstrukcija)

Stroj je lahko opremljen z enim ali več temperaturnimi detektorji za nadzor notranjega hladilnega zraka. Če temperaturni detektorji kažejo normalno temperaturo, običajno ni potrebno nikakršno dodatno preverjanje ali vzdrževanje hladilnega sistema.

Če temperaturni detektorji kažejo nenormalno temperaturo ali se temperature hladilnega zraka ali navitij približujejo alarmnim ravnem, je treba hladilni sistem preveriti. Če je treba hladilnike očistiti, upoštevajte navodila v nadaljevanju.



7.8.3.2 Čiščenje

Hladilne površine in cevi se v vsakem primeru sčasoma nekoliko zamažejo. Zamazanost zmanjšuje učinkovitost hlajenja. Zato je treba prenosnik toplote čistiti v rednih intervalih, ki jih določite za vsak primer posebej, glede na lastnosti hladilnega zraka. V začetnem obdobju obratovanja prenosnik toplote pregledujte pogosto.

Prenosnik toplote prepihajte s stisnjenim zrakom ali ga očistite s primerno ščetko. Aluminijastih cevi ne čistite z jekleno ščetko, saj bi jih s tem poškodovali; uporabljajte raje okroglo mehko medeninasto ščetko.

7.8.4 Vzdrževanje zunanjih motorjev ventilatorjevZunanji motorji ventilatorjev ne zahtevajo vzdrževanja, tj. njihovi ležaji so podmazani za celotno življenjsko dobo. Priporočamo vam, da imate na zalogi nadomestni zunanji motor ventilatorja. Motor ventilatorja vzdržujte po navodilih v priročniku za motor.

7.9 Popravila, razstavljanje, sestavljanjeVsa dela v zvezi s popravili, razstavljanjem in sestavljanjem mora opravljati usposobljeno servisno osebje. Za več informacij vzpostavite stik z Oddelkom za poprodajne storitve (glejte Poglavje 9.1.3 Podatki za stik s Servisno službo za motorje in generatorje).


OPOMBA:Stroje za nevarna območja smejo servisirati samo pooblaščene servisne delavnice, ki jih je usposobil in pooblastil ABB.

Naslednja opomba se nanaša na vrsto rotorja: Trajni magnet

OPOMBA:Pred razstavljanjem sinhronega motorja s trajnimi magneti vedno vzpostavite stik s Servisno službo za motorje in generatorje ABB, da dobite podrobnejša navodila.



Poglavje 8 Odpravljanje težav

8.1 Odpravljanje težavTo poglavje je namenjeno za pomoč ob napaki v delovanju rotacijskega električnega stroja, ki ga dobavi ABB. Preglednice za odpravljanje težav, ki so podane v nadaljevanju, vam lahko pomagajo poiskati in odpraviti strojne, električne in toplotne težave ter težave, povezane s sistemom mazanja. Navedene preglede in popravne ukrepe mora vedno opraviti usposobljeno osebje. Če ste v dvomih, vzpostavite stik s Servisno službo za motorje in generatorje ABB, da dobite dodatne informacije ali tehnično pomoč glede odpravljanja težav in vzdrževanja.

Odpravljanje težav - 913BFP 000 090 R0142 REV H


8.1.1 Mehansko delovanje

Odpravljanje težav

Mehansko delovanje

Zaznana napaka

Možen vzrok Popravni ukrep Napaka pri mazanju Preverite kakovost in količino maziva ter delovanje sistema mazanja

Odpoved ležaja Poškodovani deli ležaja Preverite stanje ležaja in zamenjajte dele ležaja Napačno sestavljen ležaj Odprite in pravilno nastavite ležaj

Napaka delovanja ventilatorjev Neuravnoteženi ali poškodovani ventilatorji

Preverite in popravite hladilne ventilatorje

Napaka delovanja hladilnega sistema Preglejte in popravite hladilni sistem

Neizravnanost stroja Preverite izravnanost stroja Neuravnotežen rotor ali gred Ponovno uravnotežite rotor

Vibracije iz povezanih strojev Preverite uravnoteženost povezanih strojev in ustreznost sklopke

Aksialne obremenitve od povezanih strojev Preverite izravnanost in delovanje ter vrsto sklopke

Okvarjena ali nepravilno sestavljena sklopka Preverite delovanje sklopke Nezadostna trdnost temelja Utrdite temelj po navodilih ABB

Napaka v navitju Preverite navitja

Prevelika asimetrija omrežne napetosti Preverite, ali simetrija omrežne napetosti izpolnjuje zahteve Tujki, vlaga ali umazanija v notranjosti stroja Preverite in očistite notranjost stroja, osušite navitja

Vibr

acije

Nen

orm

alni

zvo

ki

92 - Odpravljanje težav 3BFP 000 090 R0142 REV H


8.1.2 Sistem mazanja in ležaji


8.1.2.1 Sistem mazanja in kotalni ležaji

Odpravljanje težav

Sistem mazanja in kotalni ležaji

mazanje z mastjo

Zaznana napaka

Možen vzrok Popravni ukrep Nezadostno mazanje Premalo masti Preverite stanje ležaja, dodajte mast Neprimerna kakovost ali viskoznost masti Preverite priporočila ABB glede masti, zamenjajte mast

Prevelike aksialne sile Napaka na sklopki ali pritrditvi Preverite sklopko, pritrditev in izravnanost

Poslabšana kakovost masti Nepravilen interval obnove masti Preverita priporočila ABB, obnovite mast Neustrezni delovni pogoji Preverite priporočila ABB glede delovnih pogojev in masti

Pretirano mazanje Očistite ležaj in nalijte pravilno količino maziva

Poškodovani deli ležaja

Nečistoče v masti Zamenjajte mast, preverite stanje ležaja Tokovi skozi ležaje Preverite stanje ležaja in izolacije

Popolna odpoved ležaja Zamenjajte ležaj

Normalna obraba Zamenjajte obrabljene dele ležaja

Napaka na instrumentaciji Okvara temperaturnega detektorja Preverite sistem za merjenje temperature ležajev Okvara ležajnih tesnil Preverite ležajna tesnila in kakovost maziva

Nepravilno sestavljen ležaj Zamenjajte ležaj, pazite, da bo pravilno sestavljen

Zunanji prstan se vrti zaradi neuravnoteženosti bremena Ponovno uravnotežite stroj, popravite ležajno gnezdo in zamenjajte ležaj

Šum iz ležaja zaradi deformiranega kotalnega elementa Zamenjajte ležaj Tujki v ležaju Očistite sestav ležaja, preverite stanje tesnila in zamenjajte ležaj

Viso

ka te

mpe

ratu

ra le

žaja

Uha

janj

e m

aziv

a

Hru

p al

i vib

raci

je le

žaja




8.1.2.2 Sistem mazanja in drsni ležaji

Naslednja preglednica za vrsto ležajev: Drsni ležaji s samomazanjem

Odpravljanje težav

Sistem mazanja in drsni ležaji

samomazanje

Zaznana napaka

Možen vzrok Popravni ukrep Nezadostno mazanje Nizka raven olja Preverite puščanje na ležaju, dolijte olje

Neprimerna kakovost olja Preverite priporočila ABB glede olja

Poslabšana kakovost olja Nepravilen interval menjave olja Očistite ležaj in zamenjajte olje Prevelika aksialna obremenitev Napaka na sklopki ali pritrditvi Preverite sklopko, pritrditev in izravnanost

Neizravnanost stroja Ponovno izravnajte stroj

Nepravilno sestavljen ležaj Preverite sestavo in nastavitve ležaja Prevelika količina olja Očistite ležaj in nalijte pravilno količino maziva

Poškodovane ležajne puše

Nečistoče v olju Zamenjajte olje, preverite stanje ležaja, zamenjajte ležajne puše

Tokovi skozi ležaje Obnovite izolacijo ležaja, zamenjajte ležajne puše Popolna odpoved ležaja Zamenjajte dele ležaja

Normalna obraba Zamenjajte ležajne puše

Obratovalna hitrost prenizka Preverite območje obratovalnih hitrosti ležaja Napaka na instrumentaciji Okvara temperaturnega detektorja Preverite sistem za merjenje temperature ležajev

Poškodovana ali obrabljena ležajna tesnila Zamenjajte ležajna tesnila

Zunanji podtlak Rotacijska oprema v bližini Preverite tlake, premestite rotacijsko opremo Notranji nadtlak Napaka pri izravnavanju tlakov Odpravite vzrok notranjega nadtlaka

Poškodovano tesnilo stroja Zamenjajte ali popravite tesnilo stroja

Slabo delovanje oljnega prstana ali diska Odprite ležaj in nastavite delovanje Tujki v ležaju Očistite ležaj in preverite stanje tesnila

Viso

ka te

mpe

ratu

ra le

žaja

Pušč

anje

olja

Olje

v n

otra

njos

ti st

roja

Hru

p al

i vib

raci

je le

žaja

Vidn

o ne

ustr

ezna

kak

ovos

t olja



Naslednja preglednica za vrsto ležajev: Drsni ležaji s prisilnim mazanjem

OPOMBA: V zvezi s puščanjem olja iz drsnih ležajev glejte točko Poglavje 8.2 Puščanje olja na drsnih ležajih.

Zaznana napaka

Možen vzrok Popravni ukrep Nezadostno mazanje Napaka pri pretoku olja Preverite oljno črpalko, oljni reducirni ventil in oljni filter Viskoznost olja previsoka Preverite temperaturo in tip olja

Neprimerna kakovost olja Preverite priporočila ABB glede olja

Temperatura olja na vstopu previsoka Preverite sistem mazanja in nastavite temperaturo olja Poslabšana kakovost olja Nepravilen interval menjave olja Očistite ležaj in zamenjajte olje

Prevelika aksialna obremenitev Napaka na sklopki ali pritrditvi Preverite sklopko, pritrditev in izravnanost

Neizravnanost stroja Ponovno izravnajte stroj Nepravilno sestavljen ležaj Preverite sestavo in nastavitve ležaja

Poškodovane ležajne puše

Nečistoče v olju Zamenjajte olje, preverite stanje ležaja, zamenjajte ležajne puše

Tokovi skozi ležaje Obnovite izolacijo ležaja, zamenjajte ležajne puše Popolna odpoved ležaja Zamenjajte dele ležaja

Normalna obraba Zamenjajte ležajne puše

Obratovalna hitrost prenizka Preverite območje obratovalnih hitrosti ležaja Napaka na instrumentaciji Okvara temperaturnega detektorja Preverite sistem za merjenje temperature ležajev

Poškodovana ali obrabljena ležajna tesnila Zamenjajte ležajna tesnila

Pretok olja prevelik Nepravilna nastavitev regulatorja Preverite in nastavite pravilen pretok olja Težava v povratnem vodu za olje Napaka na oljnih ceveh Preverite nagib povratnih cevi za olje

Zunanji podtlak Rotacijska oprema v bližini Preverite tlake, premestite rotacijsko opremo

Notranji nadtlak Napaka pri izravnavanju tlakov Odpravite vzrok notranjega nadtlaka Poškodovano tesnilo stroja Zamenjajte ali popravite tesnilo stroja

Nepravilno sestavljeni ali vzdrževani cevovodi sistema mazanja Preverite tesnost cevnih priključkov in oljnega filtra

Tujki v ležaju Očistite ležaj in preverite stanje tesnila

Viso

ka te

mpe

ratu

ra le

žaja

Pušč

anje

olja

Olje

v n

otra

njos

ti st

roja

Hru

p al

i vib

raci

je le

žaja

Vidn

o ne

ustr

ezna

kak

ovos

t olja

Odpravljanje težav

Sistem mazanja in drsni ležaji

prisilno mazanje



8.1.3 Toplotno delovanje

Naslednje poglavje za vrsto hlajenja: Odprto zračno ali kanalsko zračno

8.1.3.1 Toplotno delovanje, odprt zračni hladilni sistem

OPOMBA: Glede visoke temperature ležajev glejte preglednico Preglednica 8.1.2 Sistem mazanja in ležaji.

Odpravljanje težav

Toplotno delovanje

odprt zračni hladilni sistem

Zaznana napaka

Možen vzrok Popravni ukrep

Visoka temperatura zraka na vstopuPrevisoka temperatura okolice Znižajte temperaturo okolice z dodatnim prezračevanjem

Vsesavanje izpušnega zraka Zagotovite zadosten odmik stroja od sten in opreme

Vir toplote v bližini Odmaknite vir toplote, preverite prezračevanje

Napaka pri pretoku zraka

Umazana notranjost stroja Očistite dele stroja in špranje za zrak Napačna ureditev hlajenja Preglejte ureditev hlajenja in jo popravite

Zamašene vstopne odprtine za zrak Očistite smeti iz vstopnih odprtin za zrak

Zračni filter je zamašen Očistite ali zamenjajte zračne filtre Pretocne poti zraka zamašene Ocistite pretocne poti zraka, odpravite vzrok mašenja

Poškodovani ventilatorji Zamenjajte ventilatorje

Hladilni ventilator se vrti v napačni smeri Zamenjajte ventilatorje oziroma obrnite smer vrtenja zunanjega ventilatorja

Preobremenitev Nastavitev krmilnega sistema Preverite krmilni sistem stroja, odpravite preobremenitev Prekoračitev hitrosti Preverite dejansko hitrost glede na priporočila ABB

Asimetrija omrežne napetosti Preverite, ali simetrija omrežne napetosti izpolnjuje zahteve

Napaka na instrumentaciji ali v merilnem sistemu Preverite merjenje, tipala in ožičenje Napaka v navitju Preverite navitja

Viso

ka te

mpe

ratu

ra n

avitj

a

Viso

ka te

mpe

ratu

ra h

ladi

lneg

a zr

aka



Naslednje poglavje za vrsto hlajenja: Zrak-zrak

8.1.3.2 Toplotno delovanje, hladilni sistem zrak-zrak


Odpravljanje težav

Toplotno delovanje

hladilni sistem zrak-zrak

Zaznana napaka

Možen vzrok Popravni ukrep Zmanjšana hladilna zmogljivost

sekundarnega tokokrogaPoškodovani ventilatorji Zamenjajte ventilatorje

Ventilator se vrti v napačno smer Zamenjajte ventilatorje Umazana notranjost stroja Očistite dele stroja in špranje za zrak

Pretocne poti zraka zamašene Ocistite pretocne poti zraka, odpravite vzrok mašenja

Zmanjšana hladilna zmogljivostsekundarnega tokokroga

Poškodovan zunanji ventilator Zamenjajte ventilator Ventilator se vrti v napačno smer Zamenjajte ventilator na gredi oziroma uredite delovanje motorja

zunanjega ventilatorja Puščanje hladilnika Popravite hladilnik

Pretocne poti zraka zamašene Ocistite pretocne poti zraka, odpravite vzrok mašenja

Visoka temperaturazraka na vstopu

Previsoka temperatura okolice Znižajte temperaturo okolice z dodatnim prezračevanjem Vsesavanje izpušnega zraka Zagotovite zadosten odmik hladilnika od sten in opreme

Vir toplote v bližini Odmaknite vir toplote, preverite prezračevanje

Preobremenitev Nastavitev krmilnega sistema Preverite krmilni sistem stroja, odpravite preobremenitev Prekoračitev hitrosti Preverite dejansko hitrost glede na priporočila ABB


Napaka na instrumentaciji ali v merilnem sistemu Preverite merjenje, tipala in ožičenje Preveč zagonov Pred ponovnim zagonom pustite, da se stroj ohladi


Viso

ka te

mpe

ratu

ra n

avitj

a

Viso

ka te

mpe

ratu

ra h

ladi

lneg

a zr

aka



Naslednje poglavje za vrsto hlajenja: Zrak-voda

8.1.3.3 Toplotno delovanje, hladilni sistem zrak-voda


Odpravljanje težav

Toplotno delovanje

hladilni sistem zrak-voda

Zaznana napaka

Možen vzrok Popravni ukrep Zmanjšana hladilna zmogljivost

sekundarnega tokokrogaPoškodovan hladilni ventilator Zamenjajte ventilator

Ventilator se vrti v napačno smer Zamenjajte ventilator na gredi oziroma uredite delovanje motorja zunanjega ventilatorja

Umazana notranjost stroja Očistite dele stroja in špranje za zrak

Zmanjšana hladilna zmogljivostsekundarnega tokokroga

Zamašene cevi hladila Odprite hladilnik in očistite cevi

Okvara črpalke hladila Preverite in popravite črpalko

Nepravilna nastavitev regulatorja pretoka

Preverite in nastavite pretok hladila

Puščanje na kolektorju hladilnika Zamenjajte kolektor hladilnika Zrak v hladilniku Odzračite hladilnik skozi odzračevalni vijak

Loputa za hlajenje v sili odprta Tesno zaprite loputo za hlajenje v sili

Temperatura hladilne vode na vstopu previsoka Nastavite temperaturo hladilne vode Preobremenitev Nastavitev krmilnega sistema Preverite krmilni sistem stroja, odpravite preobremenitev




Viso

ka te

mpe

ratu

ra n

avitj

a

Viso

ka te

mpe

ratu

ra h

ladi

lneg

a zr

aka

Ala

rm z

arad

i puš

čanj

a vo

de



Naslednje poglavje za vrsto hlajenja: Hladilna rebra

8.1.3.4 Toplotno delovanje, hladilna rebra

OPOMBA: Glede visoke temperature ležajev glejte poglavje Poglavje 8.1.2 Sistem mazanja in ležaji.

Odpravljanje težav

Toplotno delovanje

hladilna rebra

Zaznana napaka

Možen vzrok Popravni ukrep Preobremenitev Nastavitev krmilnega sistema Preverite krmilni sistem stroja, odpravite preobremenitev Prekoračitev hitrosti Preverite dejansko hitrost glede na priporočila ABB




Umazana zunanjost stroja Očistite zunanjost stroja Zmanjšan pretok zraka Odstranite ovire. Zagotovite zadosten pretok zraka; glejte

dimenzijsko risbo stroja

Viso

ka te

mpe

ratu

ra n

avitj

a




8.2 Puščanje olja na drsnih ležajihŽe zaradi same konstrukcije drsnega ležaja se je težko povsem izogniti puščanju olja, zato je treba majhna puščanja tolerirati.

Olje pa lahko pušča tudi zaradi drugih vzrokov, ne le zaradi konstrukcije ležaja, denimo zaradi neprimerne viskoznosti olja, previsokega tlaka v ležaju, prenizkega tlaka v okolici ležaja ali visoke ravni vibracij ležaja.

Če opazite pretirano puščanje olja, preverite naslednje:

• Preverite, ali je uporabljeno olje skladno s tehničnimi zahtevami.

• Ponovno pritegnite polovici ohišja ležaja in pokrov labirintnega tesnila. To je še zlasti pomembno po daljšem obdobju mirovanja stroja.

• Izmerite vibracije puščajočega ležaja v treh smereh pri polni obremenitvi. Če je raven vibracij visoka, je lahko ohišje ležaja rahlo "popustilo", dovolj, da je olje spralo tesnilno maso med polovicama ohišja.

• Odprite ležaj, očistite površine in nanesite tesnilno maso med polovici ohišja ležaja.

• Preverite, da nič ne povzroča nizkega tlaka ob ležaju. Nizek tlak ob ležaju lahko denimo povzroča kaka oblikovna posebnost gredi ali sklopke.

• Preverite, da v ležaju ni nadtlaka. Nadtlak lahko prihaja v ležaj skozi odvodne cevi za olje, iz sistema mazanja. Nadtlak iz ležaja sprostite z oddušniki ali odzračevalniki na ohišju ležaja.

• Pri sistemu prisilnega mazanja preverite, ali imajo odvodne cevi za olje zadosten nagib.

Če prekomerno puščanje olja opazite tudi po pregledu in preveritvi vseh elementov, ki so navedeni zgoraj in v nadaljevanju, izpolnite obrazec Puščanje olja pri drsnih ležajih RENK in ga pošljite lokalnemu oddelku Servisne službe za motorje in generatorje.

8.2.1 OljeDa bo ležaj deloval, kot je predvideno, mora olje izpolnjevati določena merila glede viskoznosti in čistosti; glejte točki Poglavje 7.5.2.2 Preverjanje maziva in Poglavje 7.5.2.3 Priporočene kontrolne vrednosti mazalnega olja.

Viskoznost

Ležaji so projektirani za delovanje z oljem določene viskoznosti, ki je navedena v dokumentaciji, priloženi električnemu stroju.

Nepravilna viskoznost povzroča motnje pri mazanju, posledice so lahko poškodbe ležaja, pa tudi gredi.



8.2.2 Drsni ležajiDrsni ležaji rotacijskih električnih strojev so pogosto "standardni ležaji", ki se uporabljajo na različnih področjih. Zato sama konstrukcija ležaja sama po sebi običajno ni vzrok puščanja na ležaju in je treba vzrok puščanja poiskati drugje.

Vendar pa je drsni ležaj sestavljen iz več delov in na stikih med njimi lahko pride do puščanja zaradi neustreznega sestavljanja ali pomanjkanja tesnilne mase.

Ohišje ležaja

Ohišje ležaja sestavljata zgornja in spodnja polovica, ki sta spojeni ena z drugo. Na vstopni odprtini ohišja ležaja za gred pa so vgrajena še labirintna tesnila. Ta konstrukcija ni popolnoma hermetična, zato je treba majhna puščanja olja tolerirati.

Dopustno je puščanje v tolikšni količini, da pri ležajih s samomazanjem ni treba dodajati olja med rednimi menjavami olja.

Olje lahko pušča iz ležaja po dveh poteh:

• Skozi labirintno tesnilo.

• Skozi režo med polovicama ohišja ležaja.

Tesnilna masa

Da olje ne pušča iz ležaja skozi reže med deli ohišja, so površine teh stikov namazane s tesnilno maso. ABB priporoča uporabo tesnilne mase Hylomar Blue Heavy. Uporabljate lahko tudi maso Curil T ali podobne.

8.2.3 Preverjanje ležaja:Če sumite, da je vzrok puščanja olja samo ohišje ležaja, lahko napravite naslednje:

1. Ponovno pritegnite ohišje ležaja.

To je še zlasti pomembno ob prvem zagonu stroja ali po daljšem obdobju mirovanja stroja, saj so se lahko deli posedli.

Če polovici ohišja ležaja ne nalegata tesno ena na drugo, lahko olje spere tesnilno maso iz reže med polovicama. To pa je nato vzrok puščanja olja.

2. Odprite ohišje ležaja

Ohišje ležaja lahko odprete in nanesete novo tesnilno maso na stične površine. Pazite, da med tem postopkom v ležaj ne zaidejo umazanija ali tujki. Stične površine najprej popolnoma razmastite, nato pa nanje nanesite tenko plast tesnilne mase.

Naslednje poglavje za vrsto ležajev: Drsni ležaji s prisilnim mazanjem

8.2.4 Oljni rezervoar in ceviZa prisilno mazanje ležajev služijo ločeni oljni rezervoar in cevi.



Oljni rezervoar

Oljni rezervoar je lahko ločen, namenski rezervoar, v nekaterih primerih pa v ta namen služi karter dizelskega motorja. V obeh primerih mora biti oljni rezervoar nameščen dovolj globoko pod ležaji, da olje lahko odteka iz ležajev vanj.

Oljni rezervoar mora biti konstruiran tako, da iz njega ne more prek povratnega voda delovati na ležaj nikakršen tlak.

Oljne cevi

Namen povratnega voda za olje je vračati olje v rezervoar s čim manj pretočnimi upori. To običajno dosežemo z izbiro cevi dovolj velikega premera, tako da hitrost olja v cevi po prerezu ne presega 0,15 m/s.

Vgradite odvodne cevi za olje navzdol pod kotom najmanj 15° od ležajev, to je pod padcem 250–300 mm/m.

Cevi morajo biti položene tako, da je zgoraj omenjeni padec zagotovljen na vseh mestih vzdolž cevi.

Naslednje poglavje za vrsto ležajev: Drsni ležaji s prisilnim mazanjem

8.2.5 Preverjanje oljnega rezervoarja in ceviČe sumite, da je vzrok puščanja olja konstrukcija oljnega rezervoarja ali oljnih cevi, napravite naslednje:

Tlak v oljnem rezervoarju

Preverite atmosferski tlak v oljnem rezervoarju. Tlak ne sme presegati zunanjega tlaka okoli ležaja. Če ga presega, vgradite na rezervoar oddušnik.

Oljne cevi

Preverite, da imajo cevi dovolj velik premer, da niso zamašene in da ima povratni vod zadosten padec vzdolž celotne dolžine.

8.2.6 UporabaVzroki za puščanje na ležajih so lahko povezani ne le z "vgradnjo", ampak tudi z "uporabo".

Naslednji odstavki za vrsto ležajev: Drsni ležaji s prisilnim mazanjem

Tlak olja

Vstopni tlak olja za posamezni ležaj se izračuna glede na želeni pretok olja, zato je treba pri prvem zagonu stroja tlak nastaviti.

Konkretno vrednost tlaka olja za stroj preverite po dokumentaciji, priloženi stroju.

Naslednji odstavek za vrsto ležajev: Drsni ležaji s samomazanjem



Raven olja

Pri drsnem ležaju s samomazanjem je treba redno preverjati raven olja; glejte točko Poglavje 7.5.1.1 Raven olja.

Temperatura olja

Pravilna temperatura mazalnega olja je pomemben pogoj za vzdrževanje pravilne delovne temperature ležaja ter za zagotavljanje učinkovitosti mazanja in pravilne viskoznosti mazalnega olja; glejte točko Poglavje 7.5.2.1 Temperatura mazalnega olja. Upoštevajte tudi vezalno shemo in dimenzijsko risbo.

Vibracije

Prav vsak stroj je izpostavljen vibracijam in je projektiran tako, da jih lahko prenese. Močne vibracije pa lahko privedejo do tega, da se posamezni deli ležaja začnejo obnašati nepredvideno.

Močne vibracije lahko povzročijo različne pojave v plasti olja med gredjo in tekalno površino ležaja, vendar to redko vodi k puščanju olja, pač pa k odpovedi ležaja.

Močne vibracije lahko povzročijo zamike delov ohišja ležaja oziroma njihovo "popuščanje", ravno toliko, da olje lahko vdre v režo med zgornjo in spodnjo polovico ohišja ležaja. Zaradi vibracij se deli ohišja ležaja medsebojno premikajo. To povzroči učinek "črpanja": olje se pretaka v režo med polovicama in nato iz nje. Pri tem odstranjuje tesnilno maso, ležaj pa začne zato puščati.

Zračni tlak v ležaju

Ohišje ležaja ni hermetično zaprt prostor, morebitni nadtlak v ohišju ležaja se sprosti skozi labirintno tesnilo. Pri sproščanju zrak nosi s seboj oljno meglo, kar pomeni puščanje na ležaju.

Nadtlak v ležaju običajno izvira iz drugih delov sistema, ne iz samega ležaja. Najpogostejši vzrok nadtlaka v ležaju je nadtlak v povratni cevi za olje.

Zračni tlak zunaj ležaja

Podobno kot nadtlak v ležaju tudi podtlak v okolici ležaja "srka" zrak iz notranjosti ležaja, zrak pa nosi s seboj olje, kar pomeni puščanje iz ležaja.

Podtlaka okoli ležaja navadno ne povzroča ležaj sam, pač pa deli okoli njega.

Podtlak v bližini ohišja ležaja povzročajo vrteči se deli, ki vlečejo za seboj zrak tako, da ob izstopu gredi iz ležaja nastaja lokalno območne podtlaka.

8.2.7 Preverjanje uporabe

Olje

Preverite kakovost olja.

Naslednji odstavki za vrsto ležajev: Drsni ležaji s prisilnim mazanjem

Preverite in ustrezno nastavite tlak olja na vstopu.



Normalna vrednost tlaka olja je 125 kPa ± 25 kPa, konkretno vrednost za posamezni stroj pa preverite po dokumentaciji, priloženi stroju.

Naslednji odstavki za vrsto ležajev: Drsni ležaji s samomazanjem

Preverjajte raven olja v ležaju.

Preverjajte temperaturo olja. Pri previsoki temperaturi se zmanjša viskoznost olja, zato olje laže uhaja iz ležaja.

OPOMBA:Če ima ležaj vgrajen en sam temperaturni detektor Pt-100, ta običajno meri temperaturo ležaja, ne temperature olja. Temperatura olja je običajno približno 10 °C nižja od temperature ležaja.

Naslednji odstavek za vrsto ležajev: Drsni ležaji s prisilnim mazanjem

Normalna temperatura olja na vstopu je 45 °C, vendar jo preverite po dokumentaciji, priloženi stroju.

Vibracije

Vibracije merite na ohišjih ležajev v treh smereh: aksialni, prečni (vodoravni) in navpični – Poglavje 7.4.3 Vibracije ohišij ležajev.

Zračni tlak v ležaju

Preverite zračne tlake v ležajih in zunaj ležajev.

Kot je opisano zgoraj, nadtlak običajno povzroča nadtlak v oljnem rezervoarju. Nadtlak se iz oljnega rezervoarja prenaša v ležaj skozi povratno cev za olje.

Najboljši način merjenja tlaka v ležaju je skozi odprtino za nalivanje olja ali skozi kontrolno okence na vrhu ležaja.

Če ugotovite nadtlak v ležaju, so potrebni naslednji ukrepi v navedenem vrstnem redu:

• Če je mogoče, na oljni rezervoar vgradite oddušnik. To ni primerna rešitev pri karterjih dizelskih motorjev.

• Poskrbite, da povratna cev za olje vstopa v oljni rezervoar pod gladino olja. To je zelo pomembno pri karterjih dizelskih motorjev.

• Napravite "lovilnik vode" v obliki črke U na povratni cevi za olje.

• Vgradite oddušnik na vrhu ohišja ležaja.

Zračni tlak zunaj ležaja

Preverite zračni tlak v bližini izstopa gredi iz ležaja. To je še zlasti pomembno, če je ležaj vgrajen na stroju s prirobnico ali če je gred nameščena v okrovu ali v kaki drugi konstrukciji, ki lahko skupaj z gredjo deluje kot "centrifugalni ventilator".

Ležaj s prirobnico ima med svojim ohišjem in prirobnico dva kanala, ki običajno zadoščata za kompenzacijo morebitnega podtlaka v okolici izstopa gredi iz ohišja ležaja. Če pa je iz kakršnega koli razloga v tem območju precejšen podtlak, kanala morda ne zadoščata in nekaj zraka še vedno uhaja iz ohišja ležaja. To je zlasti verjetno pri drsnih ležajih z aksialnim delovanjem, saj je pri njih pretok olja večji kot pri radialnih ležajih.



Če opazite ali sumite velik podtlak, je treba izmeriti zračni tlak blizu izstopa gredi iz ohišja ležaja.

Če želite preveriti, ali podtlak zunaj ležaja lahko povzroča puščanje, je treba izmeriti tlak zunaj ležaja (p0) in tlak znotraj ležaja (p2), pa tudi tlak v območju med končnim ščitnikom ter tesnilom stroja (p1). Pri merjenju (p1) vstavite cev kolikor mogoče globoko, kanala pa morata biti začasno zaprta; glejte sliko Slika 8-1 Preverjanje zračnega tlaka v drsnem ležaju in zunaj njega.

Pri analizi stanja primerjajte vrednosti p1 in p2 z vrednostjo p0, ki mora biti izmerjena v razmerah brez motenj ali turbulence blizu stroja. Možna so naslednja stanja:

• p0 = p1 = p2. Če so vsi trije odčitki enaki, puščanja ne povzročajo tlačne razlike. Upoštevajte pa zgoraj navedene ugotovitve za dizelske motorje.

• p2 > p1(= p0). Če je tlak v ležaju višji od tlaka zunaj ležaja, imamo opravka samo z nadtlakom v ležaju.

• p2 (= p0) > p1. Če je tlak zunaj ležaja nižji od tlaka drugod, imamo opravka s podtlakom okoli ležaja.

• p2 > p0 > p1. Če je vsak odčitek drugačen, imamo lahko opravka z nadtlakom v ležaju, obenem pa s podtlakom zunaj ležaja.



Slika 8-1 Preverjanje zračnega tlaka v drsnem ležaju in zunaj njega

Če ugotovite velik podtlak v stroju, npr. med končnim ščitnikom in tesnilom stroja, je zadeva kočljiva, kajti tesnilo stroja je običajno zapleteno odstraniti in nato spet tesno namestiti.

OPOMBA: V nobenem primeru pa podtlaka v ležaju ne odpravljajte z vgradnjo oddušnika, saj boste s tem samo povečali puščanje.



8.3 Električno delovanje, krmiljenje in zaščitaElektrično delovanje rotacijskega električnega stroja je odvisno predvsem od stanja rotorskih in statorskih navitij. Vzdrževanje navitij stroja je opisano v točki Poglavje 7.6 Vzdrževanje statorskih in rotorskih navitij. To poglavje je posvečeno predvsem odpravljanju težav v zvezi s krmilnim in zaščitnim sistemom.

8.3.1 Proženje zaščitStroj mora imeti zaščite v obliki alarmov in proženj pred nenormalnimi obratovalnimi stanji, tako električnimi kot mehanskimi. Nekatere zaščite je mogoče takoj po ugotovitvi napake ponastaviti in stroj takoj spet zagnati.

Primeri zaščit, ki jih je treba po alarmu ali sproženju podrobneje preiskati:

• Visoka temperatura ležajev; glejte točko Poglavje 7.5 Vzdrževanje ležajev in mazalnega sistema.

• Visoka temperatura navitij ali hladilnega zraka; glejte točki Poglavje 7.6 Vzdrževanje statorskih in rotorskih navitij in Poglavje 8.5 Toplotno delovanje in hladilni sistem.

• Nadtok, neuravnovešenost toka in napetosti, prenapetost.

• Zaščita pred vibracijami, Poglavje 7.4.2 Vibracije in hrup.

8.3.2 Uporovni temperaturni detektorji Pt-100Uporovni temperaturni detektorji Pt-100 so bistveni element sistema nadzora stanja stroja in njegove zaščite. Služijo za merjenje temperatur navitij, ležajev in hladilnega zraka. Detektor Pt-100 za merjenje temperature uporablja fino platinasto žičko, ki se lahko ob neprevidnem ravnanju ali zaradi premočnih vibracij poškoduje.

Naslednji pojavi so lahko znak težav z detektorjem Pt-100:

• Neskončna ali ničelna upornost na detektorju.

• Izginjanje merilnega signala med zagonom ali po njem.

• Opazno drugačna vrednost upornosti enega samega detektorja.

Če sumite, da je detektor Pt-100 odpovedal, to v vsakem primeru preverite iz priključne omarice z merjenjem upornosti detektorja pri odklopljenih kablih. Ugotovitve zapišite. Pravilen merilni tok je podan za vsak detektor Pt-100 posebej. Vrednosti upornosti pri različnih temperaturah podaja Preglednica 8-1 Temperaturne vrednosti elementov Pt-100.



Preglednica 8-1. Temperaturne vrednosti elementov Pt-100

Ob odpovedi detektorja Pt-100 za stator imate na izbiro dva ukrepa. Če so v statorskem jedru ostali še kakšni detektorji iz operativne rezerve, lahko uporabite te. Če pa so v uporabi že vsi tovarniško nameščeni delujoči detektorji, lahko namestite na konec navitja nov detektor.

PT100UPOR.

TEMP°C

TEMP°F

PT100UPOR.

TEMPC

TEMP°F

PT100UPOR.

TEMP°C

TEMP°F

100.00 0 32.00 127.07 70 158.00 153.58 140 284.00

100.78 2 35.60 127.84 72 161.60 154.32 142 287.60

101.56 4 39.20 128.60 74 165.20 155.07 144 291.20

102.34 6 42.80 129.37 76 168.80 155.82 146 294.80

103.12 8 46.40 130.13 78 172.40 156.57 148 298.40

103.90 10 50.00 130.89 80 176.00 157.31 150 302.00

104.68 12 53.60 131.66 82 179.60 158.06 152 305.60

105.46 14 57.20 132.42 84 183.20 158.81 154 309.20

106.24 16 60.80 133.18 86 186.80 159.55 156 312.80

107.02 18 64.40 133.94 88 190.40 160.30 158 316.40

107.79 20 68.00 134.70 90 194.00 161.04 160 320.00

108.57 22 71.60 135.46 92 197.60 161.79 162 323.60

109.35 24 75.20 136.22 94 201.20 162.53 164 327.20

110.12 26 78.80 136.98 96 204.80 163.27 166 330.80

110.90 28 82.40 137.74 98 208.40 164.02 168 334.40

111.67 30 86.00 138.50 100 212.00 164.76 170 338.00

112.45 32 89.60 139.26 102 215.60 165.50 172 341.60

113.22 34 93.20 140.02 104 219.20 166.24 174 345.20

113.99 36 96.80 140.77 106 222.80 166.98 176 348.80

114.77 38 100.40 141.53 108 226.40 167.72 178 352.40

115.54 40 104.00 142.29 110 230.00 168.46 180 356.00

116.31 42 107.60 143.04 112 233.60 169.20 182 359.60

117.08 44 111.20 143.80 114 237.20 169.94 184 363.20

117.85 46 114.80 144.55 116 240.80 170.58 186 366.80

118.62 48 118.40 145.31 118 244.40 171.42 188 370.40

119.40 50 122.00 146.06 120 248.00 172.16 190 374.00

120.16 52 125.60 146.81 122 251.60 172.90 192 377.60

120.93 54 129.20 147.57 124 255.20 173.63 194 381.20

121.70 56 132.80 148.32 126 258.80 174.37 196 384.80

122.47 58 136.40 149.07 128 262.40 175.10 198 388.40

123.24 60 140.00 149.83 130 266.00 175.84 200 392.00

124.01 62 143.60 150.57 132 269.60 176.57 202 395.60

124.77 64 147.20 151.33 134 273.20 177.31 204 399.20

125.54 66 150.80 152.04 136 276.80 178.04 206 402.80

126.31 68 154.40 152.83 138 280.40 178.78 208 406.40




8.4 Drsni obroči in krtačke

8.4.1 Obraba krtačkČe se krtačke obrabljajo hitro ali neenakomerno, upoštevajte naslednje:

• Ali je pritisk krtačk v predpisanem območju? Glejte točko Poglavje 7.7.2.1 Pritisk krtačk.

• Ali so kabli krtačk zanesljivo priključeni?

• Ali so drsne površine drsnih obročev poškodovane/obrabljene?

• Ali je možno, da so grafitne krtačke absorbirale olje ali vlago?

• Ali kakovost krtačk ustreza zahtevani za ta stroj?

Kadar koli je izvedljivo:

• Preverite, ali so krtačke v dobrem stanju in ali se lahko neovirano premikajo v držalih

• Preverite brezhibnost kablov krtačk in zanesljivost njihove priključitve.

• S sesalnikom odstranite ogleni prah.

8.4.2 Iskrenje krtačkAli krtačke iskrijo, lahko preverite skozi okence na okrovu drsnih obročev. Iskrenje je pogosto znak neustreznega delovanja. Iskrenje je treba odpraviti takoj. Ugotovite vzroke iskrenja in obnovite brezhibno delovanje. Možni vzroki iskrenja:

• Neustrezna obremenjenost.

• Krtačke se zatikajo v držalih.

• Krtačke so preohlapne v držalih.

• Zrahljane priključne sponke krtačk.

• Nepopolno naleganje krtačk.

• Nepravilen ali neenak pritisk krtačk.

• Napake na drsnih površinah drsnih obročev.

• Uporabljana vrsta grafitnih krtačk ni primerna za obratovalne pogoje.

• Neizravnanost sklopk gredi.

• Neuravnovešen stroj.

• Obrabljeni ležaji, za neenakomerne zračne reže.

8.5 Toplotno delovanje in hladilni sistemZvišanje temperature stroja ima lahko dva osnovna vzroka:

• Učinkovitost hladilnega sistema se je zmanjšala.



• V stroju nastaja preveč toplote.

Če temperatura stroja presega normalne vrednosti, z ustreznimi ukrepi ugotovite, kateri od zgoraj omenjenih osnovnih vzrokov je osrednji v vašem primeru.

OPOMBA: Prevelika tvorba toplote v stroju je lahko posledica težav na navitjih ali asimetrije omrežja; v takem primeru bi bili popravni ukrepi na hladilnem sistemu brez smisla ali celo škodljivi.

Če temperaturni detektorji navitij ali hladilnega zraka kažejo nenormalno temperaturo, je treba preveriti hladilni sistem. Pri hladilnem sistemu imamo opravka z dvema vzdrževalnima nalogama. Ena, očitna, je zagotoviti neovirano in pravilno delovanje prenosnika toplote. To dosežete z rednim čiščenjem in preverjanjem pravilnega delovanja prenosnika toplote.

Preveriti je treba tudi tok zraka oziroma vode skozi prenosnik toplote. Če je hladilnik opremljen z zunanjim ventilatorjem, je treba preveriti njegovo delovanje.

Manj očitna, a enako pomembna naloga je zagotoviti dobro kroženje zraka v primarnem hladilnem tokokrogu v notranjosti stroja. To lahko dosežete s čiščenjem in preverjanjem notranjosti stroja med remonti ali v primerih težav.

Med druge možne vzroke slabšega delovanja prenosnika toplote spadajo povišana temperatura okolice, visoka temperatura zraka oziroma vode na vstopu, nizek pretok zraka oziroma vode.

Visoko temperaturo ležajev pa lahko povzročita tudi napaka v delovanju mazanja ležaja ali odpoved ležaja. Dozdevno visoka temperatura pa je lahko tudi posledica napake v sistemu merjenja temperature – Poglavje 8.3.2 Uporovni temperaturni detektorji Pt-100.



Poglavje 9 Storitve za ves življenjski cikel motorjev in generatorjev

9.1 Podpora po nakupuOd vgradnje in prvega zagona, nadomestnih delov in vzdrževanja, pa vse do nadgradenj in menjav – Servisna služba za motorje in generatorje ABB poskrbi za vse. Na osnovi 120 let izkušenj pri izdelavi motorjev in generatorjev nudimo storitve, ki pomagajo upravljavcem obratov zagotoviti dodano vrednost in optimizirati strošek lastništva.

Z največjo svetovno servisno mrežo na trgu in s pooblaščenimi serviserji, ki so ves čas pripravljeni, da opravijo popravila na vaši lokaciji ali v pooblaščenih servisnih delavnicah, vam lahko ponudimo različne možnosti storitev, ki ustrezajo vašim potrebam.

9.1.1 Storitveni produkti:Ponudimo vam lahko naslednje storitve za motorje in generatorje:

• vgradnja in prvi zagon;

• nadomestni deli;

• vzdrževanje:

– preventivno vzdrževanje,

– napovedno vzdrževanje,

– spremljanje stanja;

• popravila:

– na lokaciji in v delavnici,

– odpravljanja težav na daljavo,

– tehnična podpora;

• inženiring in svetovanje;

• razširitve, nadgradnje in naknadne vgradnje;

• menjave;

• usposabljanje;

• pogodbe o storitvah.

Če želite več informacij, obiščite spletno stran www.abb.com/motors&generators ali vzpostavite stik z lokalno Servisno službo za motorje in generatorje ABB.

9.1.2 Podpora in garancijeVse motorje in generatorje krije tovarniška garancija, ki zajema napake v sestavnih delih, zasnovi, kakovosti izdelave in proizvodnji. Garancijski pogoji in rok so opredeljeni v prodajni pogodbi.

Storitve za ves življenjski cikel motorjev in generatorjev - 1113BFP 000 090 R0142 REV H

http://www.abb.com/motors&generators


Garancijski zahtevek se običajno obdela po uradnem prodajnem kanalu stroja v okviru podjetja ABB. Garancijski zahtevek je treba vložiti v pisni obliki, dober garancijski zahtevek pa vključuje vsaj naslednje:

• serijsko številko stroja,

• lokacijo stroja,

• čim podrobnejši opis težave,

– slike, rezultate meritev ali poročila, ki pomagajo analizirati težavo;

• pričakovanja stranke,

• podatke za stik s stranko.

Podatke za stik glede tehnične podpore in garancij lahko najdete v naslednjem poglavju. Če želite več informacij, obiščite spletno stran www.abb.com/motors&generators.

9.1.3 Podatki za stik s Servisno službo za motorje in generatorjePoiščite stik s svojim lokalnim servisom na spletni strani www.abb.com/motors&generators

Vzpostavite stik z Globalnim centrom za podporo na Finskem po:

• telefonu od 7. do 17. ure (GMT +2): +358 (0)10 22 11

• 24-urni liniji za podporo: +358 (0)10 22 21999

• e-pošti za prodajo: [email protected]

• e-pošti za garancije in tehnično podporo: [email protected]

• faksu: +358 (0)10 22 22544

OPOMBA: Po možnosti dodajte serijsko številko stroja (sedemmestna številka, ki se začne s 46#####), v svoje e-poštno sporočilo kot referenčni podatek.

9.2 Nadomestni deli za rotacijske električne stroje

9.2.1 Splošno o nadomestnih delihStroji proizvajalca ABB so projektirani in izdelani tako, da desetletja in desetletja delujejo zanesljivo in brezhibno. Za to pa sta potrebni pravilni vzdrževanje in upravljanje strojev. Vzdrževanje zajema tudi menjavo obrabnih delov.

V zvezi z obrabo vedno obstaja določena mera negotovosti. Stopnje obrabe teh delov se zelo razlikujejo glede na rabo, okolje in dejanske razmere. Zato je treba stanje teh delov redno preverjati in imeti ves čas na zalogi dovolj nadomestnih delov. Takšni nadomestni deli pomagajo skrajšati čas izpada delovanja stroja, če se pojavi potreba. Obseg zaloge je treba določiti na podlagi pomembnosti rabe, razpoložljivosti določenega nadomestnega dela in priporočila proizvajalca.

112 - Storitve za ves življenjski cikel motorjev in generatorjev 3BFP 000 090 R0142 REV H

mailto:[email protected]


9.2.2 Redne menjave delovNa stičnih ploskvah, ki se med seboj premikata, se obrabi ni mogoče izogniti. Pri električnih strojih je večina mehanske obrabe med vrtečo se gredjo in mirujočimi deli. Deli ležajev, kot so kotalni ležaji, ležajne puše in oljni prstani pri drsnih ležajih, se sčasoma obrabijo in jih je treba zamenjati, tudi ob pravilnem mazanju. Med obrabne dele spadajo še tesnila, ki so v stiku z vrtečimi se gredmi, krtačke, sestavi krtačk in drsni obroči v sestavu drsnih obročev.

Zgoraj omenjeni deli predstavljajo pretežni del, vendar ne celotnega seznama mehanskih obrabnih delov. Ti deli sicer imajo ocenjeno življenjsko dobo, kot smo že omenili, pa so odstopanja dejanske življenjske dobe lahko znatna. Zato je treba imeti na zalogi vsaj te dele. Upoštevajte, da garancija ne krije zamenjave teh delov ob normalni obrabi.

9.2.3 Potrebni nadomestni deliDruge vrste obrabe so posledica povišanih temperatur, električnih motenj in kemičnih reakcij.

Zračni filtri, ki ščitijo notranjost stroja pred onesnaženjem, se zamašijo z nečistočami v zraku in jih je treba zamenjati, da se zagotovita pravilno delovanje hladilne enote in stalna zaščita občutljivih delov stroja.

Električna navitja strojev ABB so dobro zaščitena pred obrabo, a le ob upoštevanju zahtev glede vzdrževanja in obratovalnih pogojev. Obratovalna temperatura ne sme presegati dovoljenega območja, prav tako je treba redno čistiti umazanijo iz navitij. Navitja se lahko hitreje obrabljajo, če so izpostavljena različnim električnim motnjam.

V režah jedra statorja so vgrajeni temperaturni detektorji Pt-100 za temperaturo navitja; teh detektorjev ni mogoče menjati. Zato ima ABB prakso, da v statorsko jedro vgrajuje rezervne detektorje Pt-100. Ti detektorji ne štejejo za običajne nadomestne dele, saj so namenjeni za nadomestitev elementov Pt-100, ki lahko odpovedo med prvim zagonom. Lahko pa jih uporabite tudi ob odpovedi katerega od primarnih detektorjev med obratovanjem. Če odpove tudi nadomestni element, si lahko pomagate tako, da vgradite elemente Pt-100 na konec statorskega navitja.

9.2.4 Izbira najprimernejšega kompleta nadomestnih delovABB ponuja tri vrste standardnih kompletov nadomestnih delov. Osebje, ki najbolje pozna obratovalne pogoje stroja, naj izbere najprimernejši komplet na osnovi pomembnosti delovanja instalacije in finančnih tveganj, ki bi jih pomenil daljši zastoj in izpad proizvodnje.

Operativni komplet nadomestnih delov za zagon in zagotavljanje delovanja:

• To so osnovni nadomestni deli, ki jih morate imeti vedno na voljo.

Priporočeni komplet nadomestnih delov za odpravljanje težav in zagotovitev razpoložljivosti:

• Ti deli morajo biti na voljo med srednjeročnim vzdrževanjem. Ti deli prav tako omogočajo hitro obnovitev delovanja ob napaki v priboru.

Kapitalni nadomestni deli za skrajšanje časa popravila resne okvare:

• Te dele vam priporočamo, če je stroj del bistvenega procesa. Ti deli vam omogočajo hitro obnovitev delovanja tudi ob resni okvari.



9.2.5 Značilni priporočeni nadomestni deli v posameznih kompletihV nadaljevanju je podano splošno priporočilo značilnih nadomestnih delov v različnih kompletih. Da pridobite ponudbo s predračunom za posamezne dele za določen stroj, vzpostavite stik s Servisno službo za motorje in generatorje.

Čeprav je ABB prilagodil komplete nadomestnih delov tako, da ustrezajo stroju, upoštevajte, da lahko vsebujejo določene navedbe pribora, ki ni vgrajen v vseh strojih.

*** Naslednja poglavja se nanašajo na družino izdelkov: HXR in NXR

9.2.5.1 Operativni komplet nadomestnih delov

9.2.5.2 Priporočeni komplet nadomestnih delov

Nadomestni del Količina

Ležaj RTD 1 kos

Ali, pri strojih s kotalnimi ležaji:

Kotalni ležaj 2 kosa

Ali, pri strohij z drsnimi ležaji:

Ležajna puša za D-stran 1 kos

Ležajna puša za N-stran 1 kos

Oljni prstan za D-stran 1 kos

Oljni prstan za N-stran 1 kos

Labirintna tesnila za ležaj za D-stran

2 kosa

Labirintna tesnila za ležaj za N-stran

2 kosa


Operativni komplet nadomestnih delov

1 kos

Grelnik prostora 1 kos

Statorski Pt-100, komplet za naknadno vgradnjo

1 kos

Nosilci ali izolatorji puš 1 kos



9.2.5.3 Kapitalni nadomestni deli

*** Naslednja poglavja se nanašajo na družino izdelkov: AMA, AMB in AMI



Stator 1 kos

Rotor 1 kos



1 kos



1 kos



Stator 1 kos

Rotor 1 kos


Zračni filtri (za stroj IPW24/IC01)

1 komplet

Detektor puščanja vode (za stroj IP55/IC81W)

1 kos

Ležaj RTD 1 kos

Ali, pri strojih s kotalnimi ležaji:


Ali, pri strojih z drsnimi ležaji:






2 kosa


2 kosa



9.2.5.5 Nadomestni del Količina


Naslednja poglavja za družino strojev: AMK




1 kos



1 kos

Element vodnega hladilnika in tesnila

1 kos



Rotor 1 kos

Stator 1 kos


Zračni filtri (za stroj IPW24/IC01)

1 komplet

Zračni filter za ogleni prah za drsne obroče

1 kos

Krtačke 1 komplet

Nosilec krtačke 1 komplet

Detektor puščanja vode (za stroj IP55/IC81W)

1 kos

Ležaj RTD 1 kos

Ali, za stroje s kotalnimi ležaji:


Ali, za stroje z drsnimi ležaji:






9.2.5.8 Priporočeni komplet nadomestnih delov


9.2.6 Navodila za naročanjeZa zagotovitev hitrega in pravilnega naročila in dobave nadomestnih delov je treba osebju našega oddelka za poprodajne storitve sporočiti serijsko številko zadevnega stroja. Serijsko številko najdete na nazivni tablici, ki je pritrjena na ohišje stroja, ali vtisnjeno na ohišje stroja. Poleg tega sporočite specifične in podrobne podatke o delih, ki jih naročate.

Podatke za stik s Servisno službo za motorje in generatorje najdete v Poglavje 9.1.3 Podatki za stik s Servisno službo za motorje in generatorje.



2 kosa


2 kosa



1 kos


Grelnik prostora za sestav drsnih obročev

1 kos

Sestav drsnih obročev 1 kos


1 kos

Tlačno stikalo za nadzor stanja filtra prahu krtačk

1 kos

Element vodnega hladilnika

1 kos



Rotor 1 kos

Stator 1 kos




Poglavje 10 Recikliranje

10.1 UvodABB ravna skladno s svojo okoljsko politiko. ABB vztrajno razvija izdelke v vedno bolj okolju prijazne, pri tem uporablja izsledke analiz možnosti recikliranja in učinkov v življenjskem ciklu. Izdelke, proizvodne procese in vso logistiko načrtujemo ob upoštevanju okoljskih vidikov. Sistem ravnanja z okoljem, potrjen skladno s standardom ISO 14001, je orodje ABB za izvajanje okoljske politike.

Naslednja navodila naj veljajo le kot priporočila za okolju prijazno ravnanje z odsluženimi stroji. Za upoštevanje lokalnih predpisov je odgovorna stranka. Ta priročnik za uporabnika morda ne vsebuje kake posebnosti, vgrajene na zahtevo stranke. Dodatne informacije najdete v projektni dokumentaciji.

10.2 Povprečna vsebnost materialovPovprečna vsebnost materialov, uporabljenih pri izdelavi električnih strojev, znaša:

10.3 Recikliranje embalažnega materialaPo prejemu stroja na lokaciji je treba odstraniti embalažni material.

• Embalažni les je mogoče sežgati.

• V nekaterih državah je embalaža za prevoz po morju izdelana iz impregniranega lesa, ki ga je treba reciklirati po lokalnih predpisih.

Indukcijski stroji z ohišjem iz litega železa

Indukcijski stroji z modularnim jeklenim ohišjem

Jeklo 46 - 55 % 77 - 83 %

Baker 7 - 12 % 10 - 12 %

Lito železo 35 - 45 % 1 - 5 %

Aluminij 0 - 2 % 0 - 1 %

Plastika, guma, izolacijski materiali itd.

1 - 2 % 1 - 2 %

Nerjavno jeklo manj kot 1 % manj kot 1 %

Drugo manj kot 1 % manj kot 1 %

118 - Recikliranje 3BFP 000 090 R0142 REV H


• Plastiko, s katero je ovit stroj, je mogoče reciklirati.

• Morebitni protikorozijski premaz površine stroja je mogoče odstraniti z detergentom na bencinski osnovi in čistilno krpo. Odrabljeno krpo odstranite po lokalnih predpisih.

10.4 Razstavljanje strojaRazstavljanje stroja je preprost postopek, saj je stroj sestavljen z vijaki. Zaradi velike teže delov pa mora biti izvajalec vešč ravnanja s težkimi deli, da prepreči nevarnosti.

10.5 Ločitev materialov

10.5.1 Ohišje, ohišja ležajev, pokrovi in ventilatorjiTi deli so narejeni iz konstrukcijskega jekla, ki ga je mogoče reciklirati skladno z lokalnimi predpisi. Pred taljenjem tega materiala je treba odstraniti vso pomožno opremo, kable in ležaje.

10.5.2 Deli z električno izolacijoGlavna dela, ki vsebujeta električno izolacijo, sta stator in rotor. Iz podobnih materialov pa so izdelani tudi nekateri pomožni deli in z njimi je treba ravnati na enak način. Med take dele spadajo različni izolatorji v priključni omarici, vzbujalnik, napetostni in tokovni transformatorji, energetski kabli, instrumentacijski vodniki, prenapetostni odvodniki in kondenzatorji. Nekateri od teh delov se uporabljajo samo pri sinhronskih strojih, nekateri pa le pri zelo omejenem številu strojev.

Vsi ti deli so po zaključku izdelave stroja v inertnem stanju. Nekateri deli stroja, zlasti stator in rotor, vsebujejo znatne količine bakra, ki ga je mogoče z ustrezno toplotno obdelavo ločiti od organskih veziv električne izolacije, ki v postopku izparijo. Da pare pravilno zgorijo, mora biti peč opremljena z naknadno gorilno komoro. Da so emisije iz procesa kar najmanjše, so priporočeni naslednji pogoji toplotne obdelave in sežiganja v naknadni gorilni komori:

Toplotna obdelava

Temperatura: 380–420 °C

Trajanje: Ko temperatura doseže 90 % ciljne vrednosti, naj vložek ostane pri tej temperaturi najmanj pet ur.

Naknadno sežiganje par veziva

Temperatura: 850–920 °C

Pretok: Pare veziva se morajo v zgorevalni komori zadrževati najmanj tri sekunde.

OPOMBA: Emisije sestavljajo predvsem O2, CO, CO2, NOx, CxHy v obliki plinov in mikroskopskih delcev. Za skladnost procesa z lokalnimi predpisi odgovarja uporabnik.

Recikliranje - 1193BFP 000 090 R0142 REV H


OPOMBA: Zaradi nevarnosti požara ali eksplozije je pri izvajanju toplotne obdelave in vzdrževanju opreme za toplotno obdelavo potrebna posebna pazljivost. Ker se v ta namen uporabljajo različne naprave, ABB ne more predpisati podrobnih navodil za toplotno obdelavo oziroma za vzdrževanje opreme za toplotno obdelavo; za to mora poskrbeti stranka sama.

10.5.3 Trajni magnetiČe se sinhronski stroj s trajnimi magneti preda v talilnico kot celota, v zvezi s trajnimi magneti ni potreben noben poseben ukrep.

Če pa stroj razstavite za temeljitejše recikliranje in če je po razstavljanju potreben prevoz rotorja, je priporočljivo magnete razmagnetiti. Magnete razmagnetite tako, da rotor segrejete v peči toliko, da trajni magneti dosežejo temperaturo +300 °C.

OPOZORILO:Sipana magnetna polja iz razstavljenega sinhronskega stroja s trajnimi magneti ali iz rotorja, odstranjenega iz takega stroja, lahko motijo delovanje ali poškodujejo drugo električno ali elektromagnetno opremo, npr. srčne spodbujevalnike, kreditne kartice.

10.5.4 Nevarni odpadkiOlje iz sistema mazanja je nevaren odpadek, z njim je treba ravnati skladno z lokalnimi predpisi.

10.5.5 Odpadki za odlagališčeVsi izolacijski materiali lahko štejejo za odpadke za odlagališče.

120 - Recikliranje 3BFP 000 090 R0142 REV H


POROČILO O ZAGONUPodatki na tablici nazivnih vrednosti:

Serijska št.

Proizvajalec: ABB Oy

Naslov:

Telefon:Faks:

P.O. Box 186FIN-00381 HELSINKIFINLAND+358 (0) 10 22 11+358 (0) 10 22 22544

Stranka:

Naslov stranke:

Kontaktna oseba:

Telefon:

Mobilni telefon:

Faks:

E-pošta:

- 1213BFP 000 090 R0142 REV H


1 Prevoz

Splošno:

Datum prispetja stroja:

Datum in kraj pregleda:

Podpis prejemnika:

Pregled ob odprtju embalaže: ne da, opravil:

Poškodbe:

Seznam vsebine pošiljke: ne da, manjkajoče postavke:

Stroj: ne da, katere vrste:

Paket: ne da, katere vrste:

Pribor: ne da, katere vrste:

Rezervni deli + orodja: ne da, katere vrste:

Ukrepi zaradi ugotovljenih poškodb:

Fotografirano: ne da, datum:

Sporočeno prevozniku: ne da, komu: datum:

Sporočeno dobavitelju: ne da, komu: datum:

Sporočeno zavarovalnici: ne da, komu: datum:

Način prevoza:

Železnica Letalo Tovornjak

Pošta Kurir ___________ Drug:

Pripombe:

- 1223BFP 000 090 R0142 REV H


2 Skladiščenje

Splošno:

Skladiščenje: ne da, začetek:___________konec:__________________

Čas skladiščenja daljši od 6 mesecev: ne da

Oseba, odgovorna za skladiščenje:

Mesto skladiščenja:

zaprt prostor na prostem

v zaprti trdni embalaži zaščiteno z vodotesno prevleko

Dnevna temperatura _______–_______ºCVlažnost:_______%

Ukrepi med skladiščenjem:

Prevozna embalaža ima prezračevanje: ne da

Uporabljen je zunanji grelnik/ventilator: ne da, vrsta:______________________________________

Uporabljeni so grelniki stroja: ne da, napetost:___________________________________

Spiranje ležajev: ne da, vrsta olja:___________________________________

Okrovi ležajev so odstranjeni: ne da, datum:_____________________________________

Protikorozijska zaščita koncev gredi preverjena:

ne da, vrsta:______________________________________

Protikorozijska zaščita koncev gredi obnovljena:

ne da, datum:_____________________________________

Rotor zasukan za deset obratov vsaka dva meseca: ne da

Vibracije v prostoru skladiščenja: ne da, __________mm/s, efekt.

Prisotnost korozivnih plinov v zraku: ne da, katere vrste:________________________________

Ščetke dvignjene: ne da

Dokumenti stroja shranjeni in zavarovani za poznejšo uporabo: ne da, mesto:____________________________________

Pripombe:

- 1233BFP 000 090 R0142 REV H


3 Mehanska namestitev

Temelji preverjeni glede na risbe stroja: ne da, številka risbe:_____________________________

Sidrni vijaki oziroma podnožne plošče na temeljih (če so predpisani) vgrajeni po navodilih:

ne da

Zračna reža (če pride v poštev) izmerjena:Pri ležajih z nogo vpišite vrednosti 1–4, pri ležajih s prirobnico pa vrednosti A–D

1 ____________ A ____________

2 ____________ B ____________

3 ____________ C ____________

4 ____________ D ____________

D-stran N-stran Vzbujalnik, N-stranvrh vrh vrh

Za izravnavo sklopke uporabite bodisi vrednosti 1–4 bodisi vrednosti A–D

1 ____________

2 ____________

3 ____________

4 ____________

A ____________

B ____________

C ____________

D ____________

Radialna izravnava sklopke Kotna izravnava sklopkevrh vrh

Aksialni položaj rotorja: ET #1:_________mm, ET #2:_________mm

Aksialna razdalja med koncema gredi: __________mmRazdalja podpore rotorja:

______mm ______mm

Odklon ročične gredi je preverjen: ne da

Za zavarovanje položaja stroja po izravnavi so uporabljeni konični vodilni zatiči: ne da

Temeljni vijaki so pritegnjeni z navornim ključem: ne da, velikost vijaka:___________navor:____________Nm

Mazanje vijakov: suho olje, MoS2

Hladilna voda: ne da, količina m3/s

Cevna napeljava hladilnika: gibka toga

Transportna blokada je odstranjena: ne da

Rotor se vrti brez šumov oziroma drgnjenja:

ne da

1

2

3

4

A

BC

D1

A

2

B3

C

4

D1

2

3

4

A

BC

D

1

2

3

4

A

BC

D1

2

3

4

A

BC

D

- 1243BFP 000 090 R0142 REV H


4 Preverjanje mazanja

4.1 Samomazanje

4.2 Prisilno mazanje

4.3 Ležaji, mazani z mastjo:

Ležajno olje: Proizvajalec:________________ Vrsta:_______________________

Kakovost olja ustreza priporočeni: ne da

Ležajno olje je natočeno do predpisane ravni:Označite raven v kontrolnem okencu na desni

Kontrolno okence

Mazalni prstani se vrtijo neovirano: ne da

Ležajno olje: Proizvajalec:________________ Vrsta:_______________________

Kakovost olja ustreza priporočeni: ne da

Mazalni prstani se vrtijo neovirano: ne da

Tlak olja za prisilno mazanje: ___________kPa

Pretok olja: ___________litrov/min

Vrtenje črpalk preverjeno: ne da

Dvižne črpalke preverjene: ne da, alarmna nastavitev:_____kPa, nastavitev razbrem. ventila :______kPa

Oljni filtri preverjeni: ne da

Mast: Proizvajalec:________________ Vrsta:_______________________

Kakovost masti ustreza priporočeni na tablici ležaja: ne da

Prvo mazanje je opravljeno: Datum:_______________ Količina:________g

Pripombe:

- 1253BFP 000 090 R0142 REV H


5 Električna namestitev

5.1 Preskus izolacijske upornosti

5.2 Preskus izolacije pribora

Preskušanje grelnika prostora za nevarna območja

Grelnika prostora ni mogoče preskusiti s preskusom izolacije, saj ima grelnik vgrajene samoomejevalne termistorje. Namesto tega se uporablja preskus grelne zmogljivosti.

Zahteve za preskus:

• Stacionarno stanje (delovanje najmanj eno uro)

• Temperatura okolice od +20 °C do +25 °C

• Električno napajanje: 230 VAC

• Izmerjena vrednost toka mora znašati najmanj 0,1– 0,9 A

Nihanja v omrežju: ne da, napetost:_____–_____V, frekvenca:_____–_____Hz

Delovanje grelnika prostora: ne ročno samodejno, upravlja ga:________________

Grelnik prostora za sestav drsnega obroča:

ne da, napetost:_____________V, moč:______________W

Statorsko navitje (1 min., 1000 VDC): _______M, preskus pri_______ kV, temperatura navitja:ºC

Statorsko navitje (15/60 s ali 1/10 min.): PI =________, preskus pri______ kV, temperatura navitja:ºC

Rotorsko navitje (1 min.): ________M, preskus pri______ kV, temperatura navitja:ºC

Stator vzbujalnika (1 min., 500 VDC): ________M, preskus pri______ kV, temperatura navitja:ºC

Grelnik prostora: __________M (500 VDC)

Detektorji temperature: __________M (100 VDC)

Izolacija ležaja na N-strani: __________M (100 VDC)

Pt 100, stator 1:Pt 100, stator 2:Pt 100, stator 3:Pt 100, stator 4:Pt 100, stator 5:Pt 100, stator 6:

____________________________________________________________

Pt 100, ležaj, D-stran:Pt 100, ležaj, N-stran:

____________________

Pt 100, temperatura zraka 1:Pt 100, temperatura zraka 2:

____________________

Protikondenzacijski grelnik: __________

- 1263BFP 000 090 R0142 REV H


6 Nastavitev zaščit stroja

Proženje nadtokovne zaščite: _______________A _________________ s

Takojšnje proženje nadtokovne zaščite: _______________A _________________ s

Nastavitev prenapetostne zaščite: ne da, nastavitev:

Nastavitev zaščite pred zemeljskim stikom:

ne da, nastavitev:

Nastavitev zaščite pred motorskim obratovanjem:

ne da, nastavitev:

Nastavitev diferencialne zaščite: ne da, nastavitev:

Nadzor vibracij: ne da, alarm:_________mm/s, proženje:____________mm/s

Nadzor temperature:

- v statorskem navitju

- v ležaju

- v ______________________________

ne da, alarm:__________ºC, proženje:______________ºC



Druge zaščitne enote: ne da, vrsta:

- 1273BFP 000 090 R0142 REV H


7 Preskusni tek

7.1 Prvi zagon (samo za nekaj sekund)

Opomba: Preverite, ali prisilno mazanje (če je vgrajeno) deluje!

7.2 Drugi zagon (po možnosti pri sproščeni sklopki)Opomba: Preverite, ali prisilno mazanje (če je vgrajeno) deluje!

Program preverjanja in podatki

Smer vrtenja (gledano od D-strani): urni kazalci nasproti urnim kazalcem

So kakšni nenormalni šumi? ne da, iz:

So kakšni nenormalni šumi? ne da, iz:

Ali stroj nenormalno vibrira? ne da, kje/kako:

Izmerjena raven vibracij ležajev: D-stran:__________ mm/s, efekt.; N-stran:_________ mm/s, efekt.

Tek: stroj teče v redu delovanje ustavljeno, zakaj:

Čas Temperatura ležaja Ravni vibracij ležajev Stator Temperatura statorskega navitja

D-stran N-stran D-stranimm/s

N-stranmm/s

tok Faktor moči

Vzbuj. tok

U V W

h:min ºC ºC efekt. efekt. A cos A ºC ºC ºC

0:00

0:05

0:10

0:15

0:20

Pripombe:

Ugotovitve:

- 1283BFP 000 090 R0142 REV H


8 Preskusni tek (z bremenom)Program preverjanja in podatki

Čas Breme Temp. ležajev Ravni vibracij ležajev Stator Temperatura statorskega navitja

D-stran

N-stran

D-stranimm/s

N-stranmm/s

tok Faktor moči

Vzbuj. tok

U V W

h:min % ºC ºC efekt. efekt. A cos A ºC ºC ºC

0:00

Spekter vibracij priložen: ne da

Čas pospeševanja: __________ s

Temperatura hladilnega zraka: Vstop: __________ ºC Izstop:__________ ºC

Temperatura hladilne vode: Vstop: __________ ºC Izstop:__________ ºC

Pripombe:

- 1293BFP 000 090 R0142 REV H


9 Odobritev stroja

Uporaba stroja odobrena Datum:

Zagon opravil:

Odobril:

- 1303BFP 000 090 R0142 REV H


Obrazec faks sporočila

Datum:

Naslovnik: ABB OyTelefaks: +358 (0) 10 22 22544

Pošiljatelj:

Številka faksa:

Telefon:

E-pošta:

Število strani: 1 + 9 + _________

Sporočilo:

- 1313BFP 000 090 R0142 REV H


Tipična razporeditev napisnih tablic

N-STRAND-STRAN

N-STRAND-STRAN

Pogled A

AMA, AMB, AMI

AMI

AMA, AMB

HXR

Vodoravno vgrajen

HXR

Navpično vgrajen

Nazivna tablica stroja

Tablica ležajev stroja

Tablica z oznako smeri vrtenja

Smer vrtenja, gledano od pogonske strani proti stroju:

Obratna smer urnih kazalcev

Smer urnih kazalcev

Izmenično vrtenje

Strani stroja:D-stran = pogonska stranN-stran = nepogonska stran

N-STRAN

D-STRAN

- 1313BFP 000 090 R0142 REV H


- 1323BFP 000 090 R0142 REV H


Tipična priključitev glavnih napajalnih kablov

PRIKLJUČNI VIJAK M12

Vijak: M12-jeklo

Šestroba matica: M12-jekloNavor pritegovanja 55 Nm.

1

2

PRIKLJUČNI VIJAK

Vijak: M16-bron

Šestroba matica: M16-medeninaNavor pritegovanja 40 Nm.

1

2

OKROGLA SPONKA: DIN 46223

Vijak: M10-jeklo

Pritegovanje do zagotovitve trdnega stika.

1

OZEMLJITVENI VIJAK M12

Vijak: M12 - AISI 316

Šestroba matica: M12 - AISI 316Navor pritegovanja 55 Nm. Ne pritegujte s strojem. Pri maticah z vzmetnimi podložkami je priporočljiva uporaba masti.

1

2

- 1333BFP 000 090 R0142 REV H


- 1343BFP 000 090 R0142 REV H


- 1353BFP 000 090 R0142 REV H

ABB OyMotors and GeneratorsP.O. Box 18600381 Helsinki, FinlandPhone: + 358 (0)10 2211Fax: + 358 (0)10 22 22141

www.abb.com/motors&generators

3BFP

000

090

R01

42 R

EV

H

Obrnite se na nas

priročnik za indukcijske motorje in generatorje · priročnik za indukcijske motorje in...

Documents