PPRRIIRROOČČNNIIKK ZZAA IINNTTEERRPPRREETTAACCIIJJOO

KKUULLTTUURRNNEE DDEEDDIIŠŠČČIINNEE

ET

N

O E

KO

Program delno sofinancira MŠŠ in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Projekt Odpiranje sistemov izobraževanja in usposabljanja v širše okolje-partnerstva; »Sistem usposabljanja in izobraževanja za kvaliteto bivanja in dela« se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.

REPUBLIKA SLOVENIJA

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT

Zavod za podporo in razvoj kmetijstva, turizma in etnologije Ul.II.Bataljona 2, p.p. 70 3230 Šentjur

ŠOLSKI CENTER SLOV. KONJICE–ZREČE, Tattenbachova 2a, 3210 Slov. Konjice

2

Kazalo: 1. KAJ JE INTERPRETACIJA ......................................................................................... 3

2. ZAKAJ INTERPRETACIJA......................................................................................... 3

3. INTERPRETACIJA IN TURIZEM............................................................................... 4

4. NALOGE IN CILJI INTERPRETACIJE ...................................................................... 4

5. SREDSTVA IN OBLIKE INTERPRETACIJE............................................................. 6

6. KAKOVOSTNA INTERPRETACIJA........................................................................ 10

Izbor tem za interpretacijo ............................................................................................... 11

Upravljavske okoliščine................................................................................................... 11

Sredstva, oblike in metode interpretacije......................................................................... 13

8. PREDNOSTI IN SLABOSTI NAJPOGOSTEJŠIH SREDSTEV

INTERPRETACIJE ............................................................................................................. 20

Načrtovanje doživetij ....................................................................................................... 22

9. EVALVACIJA interpretacije dediščine ...................................................................... 24

10. Temeljna literatura: .................................................................................................. 26

3

1. KAJ JE INTERPRETACIJA

Interpretacija je oblika komunikacije, ki je stara toliko kot človeški rod. Gre za

prenašanje in posredovanje razumevanja, smisla, vrednot, konceptov in odnosov kar je

temelj človeške kulture. Seveda so se načini in sredstva interpretacije spreminjali in

tudi v današnjem času so v različnih družbenih in kulturnih okoljih načini interpretacije

različni.

Interpretacija naravne in kulturne dediščine je eno od ključnih orodij za ohranjanje te

dediščine. In ker sta naravna in kulturna dediščina ključni sestavni del lokalne

identitete, je interpretacija kot komunikacijski proces izjemno pomembna tudi za njeno

ohranjanje.

Interpretacija je razkrivanje neštetih pomenov določenega predmeta,

živega bitja, spomenika ali območja. Interpretacija je način

komunikacije, ki pomaga razumeti in ceniti svet, ki nas obdaja.

2. ZAKAJ INTERPRETACIJA

Ohranjanje naravne in kulturne dediščine ter lokalne identitete je pomembno predvsem

za kakovost življenja ljudi, ki so v nekem okolju doma. Trajnostni razvoj, kot ga

razume Organizacija združenih narodov, pomeni tako zadovoljevanje potreb sedanje

generacije, da v ničemer ne ogroža zadovoljevanja potreb prihodnjih generacij in

zajema tudi ohranjanje kakovosti naravnega, kulturnega in socialnega okolja. Sodobni

čas je čas zelo hitrih sprememb. Močni procesi globalizacije prinašajo vse večje

poenotenje, izginjanje vsega tradicionalnega in lokalnega. Po drugi strani pa prav zato

vprašanje osebne, skupnostne in lokalne identitete dobiva vse večji pomen. Tudi

gospodarskega. Izrazita in dobro definirana ter ohranjena lokalna identiteta je lahko

razvojna prednost, za domačine pa del kakovosti življenja. Kulturna dediščina beleži in

izraza dolgotrajne procese zgodovinskega razvoja in pomeni bistvo identitete

4

narodnostnih, pokrajinskih in lokalnih skupnosti, hkrati pa je neločljiv del sodobnega

življenja. Zato je treba interpretacijo obravnavati predvsem kot orodje, ki sluzi

domačinom za utrjevanje lastne identitete.

3. INTERPRETACIJA IN TURIZEM V sodobnem turizmu 21. stoletja je kakovostna interpretacija dediščine dobila izjemno

velik pomen. Turizem je potovanje k drugačnemu, novemu, zanimivemu. Interpretacija,

ki razkriva na prvi pogled skrita dejstva, koncepte in vsebine, vzbuja čustvene odzive in

vrednote ter utrjuje identiteto, je izredno pomembno orodje za ustvarjanje kakovostnih

sodobnih turističnih doživetij, pa tudi dodane vrednosti turističnih produktov. Turizem

na podlagi doživljanja naravne in kulturne dediščine dandanes ni več le ogledovanje,

ampak je doživljanje in razumevanje. Brez kakovostne interpretacije si tega ni mogoče

več zamisliti.

V najširšem smislu pripadata naravna in kulturna dediščina vsemu človeštvu. Vsak od

nas ima pravico in dolžnost razumeti, ceniti in ohranjati univerzalne vrednote te

dediščine. Interpretacija je zelo pomembno orodje pri tem.

4. NALOGE IN CILJI INTERPRETACIJE

Interpretacija ni posredovanje informacij, ampak ustvarjanje odnosov.

Poglavitni cilj interpretacije ni zgolj informiranje z nizanjem dejstev, ampak predvsem

odkrivanje njihovega pomena, vplivanje na odnos in vedenje ter vzbujanje zanimanja.

Interpretacija naj bi informirala, ozavestila, omogočila globlje razumevanje naravnega,

družbenega in kulturnega okolja, obogatila znanje in vzbudila zanimanje za iskanje

novih spoznanj o okolju in tudi o samem sebi. Kakovostna interpretacija vedno temelji

na resničnih dejstvih in avtentičnih zgodbah. V tem se bistveno razlikuje od turistične

5

animacije in načrtovanja atrakcij, kjer avtentičnost in stvarna dejstva ne igrajo velike

vloge in je pomembno le, da je dogajanje zanimivo in se turisti zabavajo. Seveda je

interpretacija dediščine lahko turistična atrakcija, a glavni cilji interpretacije niso

slikovitost za vsako ceno, atraktivnost ali zabavnost sama po sebi.

Naloge interpretacije so:

- pritegniti pozornost,

- informirati, izobraziti in ozavestiti,

- obogatiti doživetja z golobjim razumevanjem kulturnega in naravnega okolja,

- vzpostaviti spoštljiv odnos do naravne in kulturne dediščine ter pomagati pri njunem

ohranjanju,

- dvigniti zavest domačinov o pomembnosti in vrednotah njihove dediščine, ohranjati

njihov stik z dediščino in krepiti lokalno identiteto,

- med posebno pomembnimi nalogami interpretacije je tudi prevajanje jezika strok v jezik

navadne laične javnosti. Zato velja pravilo, naj se interpretacijska sporočila izogibajo

strokovni latovščini. Vse, tudi najbolj zapletena znanstvena spoznanja, je mogoče

povedati na enostaven in vsem razumljiv način.

OSNOVNA NAČELA INTERPRETACIJE

• izziv, provokacija (provoke)- vzbuditi pozornost in zanimanje

• povezati vsebino z vsakdanjim življenjem (relate)

• razkritje sporočila (reveal)- razumevanje, odgovor na izziv

• celovitost / enotnost sporočila (big picture)-nosilna tema, ki se

stalno ponavlja v različnih oblikah

Lokalna identiteta seveda ni nekaj nespremenljivega in večnega. Zato je zelo

pomembno, da pri interpretaciji upoštevamo in spoštujemo časovno opredeljenost: ali z

6

interpretacijo pripovedujemo zgodbo o »tukaj in zdaj« ali zgodbo o »tukaj v tem in tem

obdobju«. Zgodbo o »tukaj in zdaj« domačini navadno zelo dobro poznajo in ne čutijo

potrebe po interpretaciji lastne realnosti, ki jo vsak dan živijo. Drugače pa je z

obiskovalci. Zanje »tukaj in zdaj« pogosto ni nič manj zanimivo kot »tukaj pred 1000

leti« in bolj ko prihajajo iz drugačnega okolja, bolj potrebujejo tudi interpretacijo

sodobnega vsakdanjega življenja območja, kamor prihajajo. Interpretacija zato ni nujno

zazrta v pretekla obdobja, lahko posreduje tudi smisle, vrednote, koncepte in odnose,

kakršni so tukaj in zdaj. (Za obiskovalce iz mesta ni nič manj zanimivo spoznati, kako

poteka sodobna pridelava mleka, kot spoznavati življenje pasne planine pred 100 leti.

Oboje je za sodobnega meščana svet, ki ga morajo šele odkriti, spoznati in razumeti ter

si do njega ustvariti osebni odnos.)

INTERPRETACIJA NI

Komuniciranje zgolj enega gledanja

Manipuliranje z dejstvi, da bi dosegli

propagandni cilj

Pretirano poenostavljanje

Podcenjevanje občinstva

Onemogočanje dialoga

Zatiranje osebnega mnenja in odnosa posameznikov

5. SREDSTVA IN OBLIKE INTERPRETACIJE Sredstva in oblike interpretacije naravne in kulturne dediščine so lahko zelo različna.

Predvsem interpretacijo delimo na osebno in neosebno:

7

OSEBNA INTERPRETACIJA

(Človek – interpretator v neposrednem

stiku z občinstvom)

Pripovedovanje

Demonstracija

Inštruktorstvo

Vodenje

Uprizarjanje

NEOSEBNA

INTERPRETACIJA(Človeka -

interpretatorja nadomeščajo različna

druga sredstva, neposrednega stika s

človskom - interpretatorjem ni)

Table

Tiskovine

Zemljevidi

Interpretacijski kioski

Avdio sredstva

Video sredstva

Multivizije in film

Internet in interaktivni displeji

Digitalna sredstva v povezavi z GPS -

navigacijo - -

Razstave

Interpretacijski centri

Obe vrsti interpretacije se lahko prepletata in dopolnjujeta.

Kulturne dejavnosti (glasba, ples, likovne dejavnosti, film, video, gledališče,

književnost) so lahko zelo pomembna sredstva kakovostne interpretacije. Toda če gre

za interpretacijo, so kulturne dejavnosti prav to: sredstva v službi komunikacijskega

procesa, ki ima jasne cilje, kot smo jih navedli zgoraj. Zaradi dejstva, da dobra

interpretacija posreduje ne le informacije, ampak tudi vrednote, koncepte in čustvene

odzive, je jezik umetnosti pogosto zelo učinkovit za doseganje ciljev interpretacije.

Glede nato, da si želimo, da bi si tisti, ki jim je interpretacija namenjena, njena

sporočila trajno zapomnili, je treba opozoriti na to, kako ljudje pomnimo.

8

V povprečju si zapomnimo:

10% tega, kar slišimo,

30% tega, kar preberemo,

50% tega, kar opazujemo,

90% tega, kar sami

počnemo. Interpretacija bo uspešnejša, če bo spodbujala ljudi k aktivnemu sodelovanju, če bo

vključevala čim več čutov in posredovala čim bolj jasna komunikacijska sporocila.

Utemeljitelj interpretacije kot komunikacijske stroke Freeman Tilden je leta 1957

postavil temeljna načela kakovostne interpretacije:

- interpretacija mora povezati temo, ki jo interpretiramo, z osebnimi izkušnjami in

doživetji ljudi, ki jim je interpretacija namenjena,

- interpretacija mora zadovoljevati potrebe ljudi, ki jim je namenjena, zato je treba te

potrebe najprej prepoznati,

- interpretacija ni informiranje, ampak razkrivanje globljega smisla informacij, ki

prispevajo k celovitemu razumevanju,

- dobra interpretacija je umetnost, ki se je da do določene mere naučiti, vendar vsak ne

more postati zares vrhunski interpretator,

- naloga interpretacije je, da vzbuja zanimanje, provocira, vzpodbuja razmišljanje in

vzpostavljanje osebnega odnosa, da navdihuje in naredi navidez dolgočasna dejstva

zanimiva in razburljiva,

- cilj interpretacije je razumevanje celote, ne zgolj posamičnih delov,

9

- interpretacija za otroke nikakor ne sme biti le poenostavitev interpretacije za odrasle,

za otroke je treba interpretacijo načrtovati specifično in namensko,

- posebej načrtovano interpretacijo potrebujejo tudi starejši in ljudje s posebnimi

potrebami (gibalno ovirani, slepi, gluhi ...),

- temo je dobro osvetliti s čim več različnih zornih kotov, vendar morajo biti ključna

sporočila jasna,

- interpretacija mora razkriti spoznanja, do katerih se brez interpretacije ljudje z lastnim

opazovanjem ne bi sami dokopali ali vsaj ne prav hitro,

- interpretacija mora biti zanimiva, privlačna in zabavna,

- interpretacija mora temeljiti na avtentičnih dejstvih ter slediti smernicam in

spoznanjem strok, ki obravnavajo dediščino.

10

6. KAKOVOSTNA INTERPRETACIJA ZA KVALITETNO NACRTOVANJE INTERPRETACIJE JE

POTREBNO OBVLADATI MARSIKAJ:

Novinarstvo

Marketing

Psihologijo

Pedagogiko in andragogiko

Osnove načrtovanja rekreacije, doživetij in turizma

Medijsko načrtovanje

Upravljanje in finance

Za kakovostno interpretacijo je nujno, da je skrbno in strateško načrtovana. Samo če so

teme in cilji interpretacije jasno določeni, če natanko vemo, kaj želimo interpretirati in

komu, pa tudi zakaj, če premišljeno izberemo načine in sredstva interpretacije, bomo

lahko spremljali, kako uspešna in učinkovita je interpretacija, in po potrebi izboljševali

pomanjkljivosti.

Upravljavske okoliščine

SREDSTVO

TEMA CILJI METODE IZVAJALCI

OBČINSTVO

območje, TEHNIKE

predmeti,

pojavi.

KAJ ZAKAJ KAKO KDO

KOMU

11

Izbor tem za interpretacijo

Interpretiramo lahko širša ali ožja območja, predmete ali pojave. Prvi korak pri

načrtovanju interpretacije je, da naredimo kataster vseh elementov naravne in kulturne

dediščine določenega območja, vseh zanimivih zgodb in vseh tistih elementov, ki

tvorijo lokalno identiteto območja. Seveda je to velika kopica. Vsako območje, vsaka

vas in vsaka hiša ima svoje zgodbe in svojo identiteto.

Vsega nikakor ne moremo interpretirati, med kopico mogočih tem je treba neusmiljeno

narediti selekcijo in izbrati najpomembnejše, najbolj značilne. Zlato pravilo je, da je

bolje manj tem s kakovostno interpretacijo kot veliko različnih tem, ki so šibko

interpretirane, Ena sama res zanimiva tema s kakovostno interpretacijo lahko naredi

nepozaben vtis. Kopica tem pa zapusti v obiskovalcu samo zmedo in nelagodnost

nerazumevanja. Če imamo opraviti z lokacijo, ki je res zelo bogata z naravno in

kulturno dediščino, zasnujemo interpretacijo posameznih tem tako, da vsaka predstavlja

samostojno doživetje. Vsega seveda obiskovalec ne more doživeti na enkrat, se bo pa

vračal in sčasoma doumel celotno zgodbo lokacije. Pazimo, da ga ob glavni temi ravno

toliko opozorimo na druge, da vzbudimo radovednost in ponudimo nadaljevanje

zgodbe. V turistični interpretaciji pravimo temu »Šeherezadin princip«. Veliko bolje

kot nizati vsa dejstva in goro podatkov naenkrat, je pripovedovati vsako zgodbo

posebej, tako da občinstvo v njej res uživa, a hkrati tako, da se že ponuja tudi

nadaljevanje.

Osrednja tema, ki si jo izberemo, ima lahko tudi podteme, vendar ni priporočljivo, da

jih je več kot pet. Omenili smo ze, da je kakovostna interpretacija tista, ki temo

osvetljuje z različnih zornih kotov.

Upravljavske okoliščine

Na to, kako bomo zasnovali interpretacijo, v znatni meri vplivajo upravljavske

okoliščine, ki veljajo za posamezna območja in objekte dediščine. Vsekakor moramo

upoštevati pravila in omejitve, ki izhajajo iz varstva dediščine. Interpretacija

12

oziroma doživljanje dediščine v nobenem primeru ne sme te dediščine kakor koli

ogrožati. Prav tako se ne sme zgoditi, da bi interpretacija okrnila doživljanje dediščine.

(Ogromna interpretacijska tabla, ki zakriva najlepsi razgled na neokrnjeno naravo, je

enaka polomija kot vodnik, ki hoče po vsej sili razlagati pomen cerkve, v kateri je naj

globlje doživljanje obiskovalca v miru in tišini cerkvenega prostora.)

Med najpomembnejše upravljavske okoliščine, ki jih je nujno upoštevati pri

nacrtovanju interpretacije, sodijo tudi:

- višina finančnih sredstev, ki so na voljo,

- lastništvo,

- človeški viri,

- dostopnost,

- varnost,

- nosilna zmogljivost območja.

7. CILJI INTERPRETACIJE

Ključno vprašanje je seveda, kaj bi z interpretacijo radi dosegli. Če je edini odgovor

»Atrakcijo za obiskovalce!«, je zelo verjetno, da tisto, kar se bo izcimilo, ne bo

interpretacija, ampak v najboljšem primeru turistična animacija, katere glavni cilj je le

fascinirati in zabavati. Temeljni cilji interpretacije so povsem drugačni, čeprav je

dobrodošlo, da je atraktivna, zanimiva in zabavna.

Zavedati se je treba, da je vsak kraj, vsaka naravna ali kulturna vrednota edinstvena in

posebna, zato ni mogoče izdelati modelov interpretacije, ki bi bili enako primerni za

različne lokacije ali teme. Vsak primer posebej zahteva razvoj takih oblik, načinov in

sredstev interpretacije, s katerimi dosežemo najboljše rezultate. Pogosto se zgodi, da

uspešen primer v enem kraju skušajo posnemati drugje v želji, da bi tekmovali za

obiskovalce. Veliko bolje je, da vsak kraj razvije interpretacijo na podlagi svoje

zgodbe, po možnosti drugačne od vseh drugih. Tako ne bo tekmovanja, ampak se bodo

turistični produkti dopolnjevali med seboj.

13

Od vsega začetka načrtovanja interpretacije si moramo zastaviti jasne cilje - kaj bi z

interpretacijo radi dosegli. Najbolje je, da po posvetovanju vseh zainteresiranih

(nosilcev turistične dejavnosti, upravljavca, domačinov, strokovnjakov) oblikujemo

izjavo o nameri - o tem, kaj bi z interpretacijo radi dosegli.

Ključna tri vprašanja, ki si jih mora načrtovalec interpretacije zastaviti, so:

1. Kaj hočem, da obiskovalci izvedo?

2. Kaj hočem, da obiskovalci občutijo?

3. Kaj hočem, da obiskovalci storijo?

Sredstva, oblike in metode interpretacije Zelo pomembno je, da se lotimo izbire oblik, sredstev in metod interpretacije šele

potem, ko določimo cilje in teme. Nikakor ne sme sredstvo določati tem in ciljev!

(Pogosto se zgodi, da se ljudje navdušijo nad sredstvom interpretacije in ga hočejo po

vsej sili prenesti v svoje okolje, čeprav je za interpretiranje dejanske lokalne dediščine

popolnoma neprimerno. Uprizarjanje viteških iger je lahko kakovostna interpretacija

nekega gradu, popolnoma neumestno pa je to početi v vaškem okolju, ki z vitezi in

viteškimi igrami ni imelo nikoli nič skupnega!) Vsa sredstva in metode interpretacije

imajo svoje prednosti in tudi slabosti. Od konkretnega položaja, ciljev in okoliščin je

odvisno, katero sredstvo bomo izbrali.

IZJAVA O NAMERI

IZOBRAŽEVALNI CILJI

KONZERVATORSKI,

NARAVOVARSTVENI CILJI

FINANČNI CILJI VZGOJNI CILJI VEDENJSKI CILJI ČUSTVENI CILJI

14

Interpretaciiski center - v finančnem, izvedbenem in organizacijskem smislu daleč

najzahtevnejše sredstvo interpretacije. Da bi bil tak center dolgoročno sposoben

finančnega preživetja, je nujna vstopnina, to pa pomeni, da mora ponujati zares zelo

kakovostno in močno doživljanje in da mora biti zagotovljeno dovolj veliko število

obiskovalcev. Nikakor ni nujno, da je tak center namenjen le obiskovalcem od drugod.

Sodobni interpretacijski centri združujejo več namenov: prezentacijo dediščine,

interpretacijo, prostore za vaje, delavnice, kjer lahko delajo rokodelci, poteka

inštruktorstvo za domačo mladež in za goste, kuhinjo, ki ustreza higienskim

standardom in kjer lahko pripravljajo lokalne kulinarične specialitete za prodajo,

organizirajo tečaje priprave jedi ipd. Tak center lahko zajema tudi predavalnice,

družabne prostore, dvorano za prireditve, trgovino, gostinske prostore ipd.

Interpretacijski kiosk - mogoče so različne izvedbe, lahko vsebuje interaktivni displej,

lahko gre za prostor, kjer so pod streho na voljo brezplačna tiskana gradiva, lahko gre

za avdio portale ipd.

Muzej na prostem (ekomuzej, skansen) - gre za objekt, ki ga ohranjamo v stanju, v

kakršnem je bil v določenem obdobju v preteklosti, z izrecnim namenom prikazati

»trenutek v času«- to pomeni, da ne ohranjamo le objekta, ampak interpretiramo tudi

vse njegove takratne funkcije, način delovanja ipd. Skansen je lahko v obliki

»zamrznjene zgodovine« -objekt je tak, kot bi ga uporabniki ravnokar nenadoma za hip

zapustili ali ga naseljujejo naturalistične lutke, ali pa je prizorišče »žive zgodovine« -to

pomeni, da živi ljudje kar se da avtentično ponazarjajo življenje v določenem obdobju.

(Primer: stara žaga venecianka je lahko prazen, nedelujoč objekt, kjer si je mogoče

ogledati vse, kot je bilo, ko je se delovala, vključno z orodji, fazami obdelave lesa,

ponazoritvijo delovanja; lahko pa dejansko deluje in v njej dela ekipa ljudi, ki igrajo

vloge iz obdobja, ko je bila žaga še na višku uporabe, zares žagajo in opravljajo

različna dela in vse skupaj v prvi osebi tudi interpretirajo obiskovalcem; lahko pa je

žaga revitalizirana v tehnološkem smislu, z njo pa delajo sodobni ljudje, ki so

pripovedovalci zgodb o sedanjosti in preteklosti žage. Gre za tri zelo različne pristope!)

15

Živa zgodovina - je dejansko neke vrste gledališče, ki uprizarja življenjske situacije iz

preteklih obdobij. Izjemnega pomena je dosledna avtentičnost, od kostumov do

uporabljenega jezika, od ustreznih pravil obnašanja in medsebojnih odnosov do načinov

dela, opravil ipd. Lahko gre recimo za uprizarjanje drvarjenja po starem, uprizarjanja

preje, koledovanja, tudi folklorni nastop ima, če gre za kakovostno interpretacijo, vse

lastnosti igranja žive zgodovine (saj dandanes običaji, tudi če so se živi, niso več taki,

kot so bili pred 100 in več leti, ljudje ne nosijo več kmečke noše ipd.). Živa zgodovina

je poleg interpretacijskega centra najzahtevnejša oblika osebne interpretacije. Poudariti

je treba, da pri živi zgodovini ne gre za uprizarjanje preteklosti le zaradi atrakcije,

slikovitosti ali zelje po preoblačenju v kostume iz drugih časov, živa zgodovina je

sredstvo za doseganje interpretacijskih ciljev. Toda mora učiti o preteklosti,

izpostavljati, v čem se je življenje nekoč razlikovalo od današnjega, v čem pa smo si

ljudje vseh dob podobni; pojasnjevati mora socialne odnose, vrednote, šege, navade,

načine vedenja, gibanja, dojemanje sveta ipd. Pomemben element žive zgodovine je

jezik. Oseba, ki naj bi ponazarjala lik iz preteklosti, ne more govoriti sodobnega jezika,

Vsak lik, ki nastopa v živi zgodovini, mora biti natančno definiran, in oseba, ki ta lik

igra, ne sme niti za hip »pasti iz vloge«. Kostum sam, torej oblačenje v oblačila iz

preteklih dob, je šele začetek poti do ustvarjanja celovitega lika iz preteklosti. Živa

zgodovina ima več podvrsti:

- uprizarjanje pomembnih zgodovinskih dogodkov, katerih potek je znan (na primer

bitke, podpisa mirovne pogodbe ipd.),

- uprizarjanje segmentov vsakdanjega življenja (pri čemer so obiskovalci potniki v času

- posebna oblika tega je, kadar tudi obiskovalci sodelujejo v rekonstrukciji preteklega

obdobja in niso le opazovalci, ampak akterji; za to pa je seveda potrebna predhodna

priprava ali vsaj grobo seznanjanje z liki, ki jih prevzamejo, njihovim socialnim

statusom, pričakovanim vedenjem in vlogo v dogajanju. Taka oblika se zgodi, kadar gre

za velika srečanja društev ljubiteljev določenih zgodovinskih obdobij, na katerih so

skupine, ki ponazarjajo ljudi iz preteklosti, ključni gostje. Glede na priljubljenost

preteklosti in število vikinških, keltskih, rimskih, srednjeveških in tudi poznejših skupin

je to postala že posebna oblika turizma. Večina teh skupin zelo veliko pozornost

posveča avtentičnosti, veliko znanje imajo o obdobju, s katerim se ukvarjajo, in

16

šarlatansko izpeljane prireditve jih žalijo! Tako imenovane rimske pojedine, kjer goste

oblečejo v rjuhe in plastične sandale in jih med večerjo, pri kateri postrežejo purana in

polento, zabava napol gola plesalka, seveda nimajo popolnoma nič skupnega z

interpretacijo dediščine ali živo zgodovino!),

- nastop osebe iz preteklega obdobja, ki nastopa kot pripovedovalec o svojem času v

sodobnem okolju (pri čemer je interpretator potnik v času),

- uprizarjanje praznovanj, življenjskih in letnih šeg (vsaka »kmečka ohcet« še zdaleč ni

interpretacija!),

- izvajanje obredij, ki se niso ohranila do danes, v njihovi nekdanji obliki; lahko z

interpretacijskim komentarjem.

Demonstracija - poteka lahko v povsem sodobnem kontekstu, čeprav demonstrator

prikazuje in interpretira stara znanja, spretnosti, postopke ipd. Značilen primer je

recimo žganje kope (gre za star delovni postopek, ki pa ne poteka kot simuliranje

življenja v 19. stoletju, ampak ga izvajajo povsem sodobni ljudje, po starem), pogosto

gre za demonstriranje povsem sodobnih in vsakodnevnih prvin življenja, na primer

sodobnih kmečkih opravil (interpretiranje strojne molze ni za meščana nič manj

zanimivo kot prikaz starih pastirskih spretnosti v obliki žive zgodovine!).

Interpretativno vodenje - gre za osebno interpretiranje, ki ga obiskovalcem ponuja

vodnik - interpretator. Lahko poteka peš ali s prevoznim sredstvom (voznik fjakerja

lahko na primer v obliki osebnega vodenja, ki je hkrati uprizarjanje žive zgodovine,

interpretira način potovanja iz preteklega časa, hkrati pa je še vodnik- interpretator v

sodobnem smislu).

Interpretacijske delavnice - od demonstracije se bistveno razlikujejo potem, da tu

obiskovalci izrazito aktivno sodelujejo, lahko se naučijo določenih veščin, kreativno

ustvarjajo, spoznavajo lastne sposobnosti, čustvene odzive ipd. (Lahko gre recimo za

učenje preje, košnje, tkanja, mlačve ipd. lahko gre za učenje izdelovanja določenih

izdelkov, prepoznavanje dreves z zavezanimi očmi z dotikanjem, soočenje z gozdom

ponoči, učenje sirjenja ipd.).

17

Pripovedovanje zgodb - seveda je to daleč najstarejša in tudi izjemno učinkovita oblika

interpretacije, za katero pa je dandanes pravzaprav najtežje ustvariti pravo okolje.

Interpretacijsko pripovedovanje zgodb je lahko resnična umetnost in vsekakor ni vsak

primeren za tako nalogo. Dober pripovedovalec pa je lahko izjemen interpretator (lahko

gre na primer za pripovedovanje lovskih doživetij, lokalnih izročil, osebnih izkušenj),

zelo naravno okolje za tako interpretiranje je recimo gostilna, večer ob kresu, zimski

večer ob kaminu v hotelu, lahko je to povezano z določenimi oblikami žive zgodovine,

recimo uprizorjena preja, ki se je lahko poleg predic - pripovedovalk udeleži tudi

občinstvo.

Interaktivne spletne strani - izjemno pomembno je oblikovanje - vizualna sporočila so

namreč izjemno močna in bistveno vplivajo na interpretacijsko učinkovitost!

Pomemben del takih spletnih strani so zvoki. (Lahko slišimo murne, petje škrjančka,

veter v krošnjah, šelestenje listja. Lahko slišimo pripovedovalca, celo dramatizirane

zvočne odlomke. Tudi glasba je lahko orodje interpretacije.).

Kulinarična doživetja - hrano, pijačo in vse, kar je z njima povezano, lahko uporabimo

kot zelo učinkovito sredstvo interpretacije, vonj in okus sta namreč pomembno

povezana s človekovim dolgoročnim spominom. Poleg tega kulinarično doživetje

vključuje VSE čute takih sredstev pa ni ravno veliko. Za interpretacijo lahko služijo

hrana, pijača, jedilni list, vrečke za sladkor, papirnati podstavki, pogrinjek, način

postrežbe, kulinarični dogodek, vodena kulinarična tura, kulinarična delavnica ipd.

Najzahtevnejša oblika je kulinarični dogodek kot del žive zgodovine - uprizarjanje

zgodovinske kulinarike oziroma prehranskih situacij. Hrana in vse, kar je povezano z

njo, se dotika tako rekoč vseh segmentov življenja človeške skupnosti, povezano pa je

tudi z naravnim okoljem. Zato je interpretacija s pomočjo kulinaričnih doživetij lahko

izjemno učinkovita za doseganje interpretacijskih ciljev vseh vrst.

Spominki - dandanes je kakovosten suvenir bodisi uporaben predmet bodisi dekorativen

predmet vrhunskega dizajna ali celo umetniško delo. Suvenirji so lahko odlično

sredstvo interpretacije, zlasti če je predmetu dodana se dodatna interpretacija na

18

embalaži, v posebni tiskovini, privesku. Interpretacija predmetu tudi bistveno poveča

vrednost, lokalni izdelki lahko nosijo izjemno močna interpretacijska sporočila.

Razglednice - pogosto pozabljamo, kako pomembna sporočila o kraju ali območju

posredujejo razglednice. Poleg tega so to sporočila, ki jih obiskovalci pošiljajo daleč na

okoli. Kakovostna razglednica, zasnovana za doseganje interpretacijskih ciljev, lahko

zelo učinkovito posreduje sporočila o območju, dediščini, načinu življenja ali

vrednotah.

Koledarji - koledar je nekaj, kar človeka spremlja vse leto - bodisi da gre za stenski,

namizni ali kakšen drugačen koledar. Ne le da lahko koledar spregovori z vizualno

podobo, materiali, lahko ima več funkcij, lahko se po preteku leta spremeni v knjižico,

priročnik, poster ipd.

Listi (leafier) - razmeroma pogosto sredstvo, ki lahko zelo dobro interpretira izdelek,

dogodek, v določenih primerih območje (recimo, če gre za interpretativni zemljevid ali

načrt).

Zloženke - ob tablah so prav zloženke najpogostejše uporabljano sredstvo interpretacije.

Učinkovite so le, če so interpretacijsko orodje, ki sluzi kot dopolnitev lastnemu

raziskovanju na terenu (pravzaprav so v tem primeru poceni miniaturni priročnik za

samo-vodeno spoznavanje) ali če na zelo učinkovit način interpretirajo zelo splošne

pojme, pojave ipd. Sicer pa jih ljudje navadno zelo hitro zavržejo, ker se mečkajo.

Zloženke kot listi lahko zelo dobro interpretirajo lokalne izdelke, ki so jim priložene.

Težava z njimi je odmetavanje, pomenijo vir smeti.

Tematske interpretacijske brošurice -gre za majhne žepne knjižice, ki so lahko zelo

učinkovito sredstvo za interpretiranje posameznih spomenikov, tem in mikrolokacij (na

primer življenje svizca, travnik, drevesno vrsto, hudournik, pasno planino ipd.).

19

Priročniki za samo-vodene interpretacijske poti – samo-vodene poti so za obiskovalce

ena najprivlačnejših in najpomembnejših oblik interpretacije. Gre za poti, kjer so

posamezni elementi in lokacije, ki jih želimo interpretirati, navadno označeni samo s

številkami (morebiti le z najnujnejšimi sporočili na tablah), glavna interpretacija pa je

na voljo v priročniku. Tak tip poti je bila načrtovana Slovenska geološka pot, ki pa ima

žal priročnik le za del od Jezerskega do Jesenic (pa še ta ni ravno zelo interpretativno

zasnovan!). Ena dobrih strani tega sredstva je tudi to, da lahko ista pot služi za interpret

različnih specialnih tem - obiskovalec si lahko na primer izbere, da jo bo doživel

predvsem z botaničnega stališča, da bo spoznaval predvsem ledeniške sledove. Teme so

lahko združene v istem priročniku, lahko pa tudi pa ločene (številkam na lokacijah so v

takem primeru dodani se slikovni si na primer rožica, fosil, ptica ipd.).

Dnevniki poti - gre za vnaprej pripravljene publikacije, ki združuje prej omenjeni

priročnik z vnaprej pripravljenimi prostori, kamor obiskovalec vnaša svoje zapise o

opažanjih, fotografije, risbe, suho listje, žige ipd.

Tematske monografije –te so učinkovito interpretacijsko sredstvo pred takrat, kadar gre

za publikacije z dobršno mero avtorskega in umetniškega naboja, bodisi da gre za

fotografije ali pa za besedila (Dnevnik Ane seveda ni bil napisan z interpretacijskimi

nameni, a bi težko našli učinkovitejše sredstvo za interpretiranje položaja Židov med

drugo svetovno vojno).

Avdio sredstva - avdio sredstva je mogoče uporabiti namesto interpretacijskih tabel na

referenčnih točkah (tematska pot z avdio vodenjem lahko gre za kioske, veliko

pogosteje pa si obiskovalec sposodi napravo za predvaja slušalke), kot zvočno kuliso,

ki se samodejno vključi ob prihodu obiskovalcev (uporabno zlasti v interjerjih), kot

ozadje internetnih strani, kot neke »radijsko igro« ipd. Izjemno učinkovito in uporabno

sredstvo za osbe z motnjami vida!!! Lahko gre za posredovanje zvočnih učinkov,

glasov sumov, lahko pa gre za pravo dramatizirano pripoved ali celo dramo, zvočni

potopis ipd. Zvočna podoba pokrajine je zelo zgovorna zadeva.

Avdio-vizualna sredstva – multivizije, filmi, TV oddaje, lahko jih posredujemo v

dvorani, na displeju, preko interneta, na zgoščenkah, AV vizitkah ipd. Nedvomno so to

20

zelo učinkovita sredstva interpretacije! TV je dandanes ne glede na konkurenco

interneta se zmeraj daleč najvplivnejši medij, ki posreduje informacije, ampak tudi

ustvarja razpoloženja, čustvene odzive in bistveno vpliva celo na vrednote in etična

stališča ljudi.

Interpretacijske table - na začetkih in najbolj ključnih točkah tematskih poti so

nenadomestljive. Sicer pa se zdaleč niso tako učinkovite, kot se zdi glede na veliko

razširjenost njihove uporabe. Praviloma so mizaste table primernejše kot navpične (te

so pogosto zelo moteče, ker zapirajo pogled na tisto, kar naj bi interpretirale). Tabla je

smiselno sredstvo interpretacije, če se nanaša na teme, ki jih lahko obiskovalec v

neposredni okolici res sam doživi (vidi, sliši, vonja), ali če pojasnjujejo kompleksne

pojave, ki so tako pomembni, da bi jih moral razumeti vsak, pa bi si jih sam težko

pojasnil (recimo nastanek rečne doline ali zakodirana sporočila zgradbe gotske

katedrale). Besedilo mora biti kratko in jedrnato (ljudje ne hodijo po terenu, da bi brali,

raje počnejo to doma, preden gredo na izlet ali pa po njem).

8. PREDNOSTI IN SLABOSTI NAJPOGOSTEJŠIH SREDSTEV INTERPRETACIJE

sredstvo prednosti slabosti

Table • Omogočajo

samostojnost gostov

•Dosežejo veliko

obiskovalcev

•Majhni stroški

•Enostavna raba

•Kombinacija besedila in

slik

•Pomaga pri orientaciji

•Ni zelo privlačno

•Lahko je moteče v okolju

•Izpostavljeno

vandalizmu in

vremenskim vplivom

Vodene ture in sprehodi •Zelo učinkovito

•Prilagodljivo gostov

•Dosežemo omejeno

število

21

•Omogoča predstavljanje

zapletenih zgodb

•Osebni stik

•Potreben je dober

marketing

•Precej administracije

Samovodene ture in

sprehodi

(označene referenčne

točke + tiskana ali avdio

gradiva)

Najsodobnejša varianta:

interpretacija referenčnih

točk - s pomočjo GPS in

dlančnika

•Zelo učinkovito!

•Aktivira obiskovalca

• Nemoteče na kraju

samem •Omogoča izčrpno

interpretacijo

• Omogoča povsem

različne temena isti

lokaciji odvisno od izbora

obiskovalca)

• Zahteva predhodno

pripravo obiskovalca

•Zahteva veliko

strokovnega dela za

pripravo gradiv, kar je

razmeroma drago

Tiskovine

•Uporaba na kraju samem

in drugje

•Lahko vsebuje

podrobnosti

•Pomaga pri orientaciji

•Omogoča predpripravo

gostov

•Problem učinkovite

distribucije

•Potrebno je

dopolnjevanje in dotisk

•Problem odmetavanja

Zvočna interpretacija

•Lahko je večjezična

•Možnost dramatizacije

•Možnost karakterizacije

•Omogoča lasten tempo

doživljanja

• Obiskovalce izolira med

seboj

•Precej drago

•Logistični zapleti

(izposoja slušalk...)

Interaktivni displej

•Aktivira obiskovalce

•Sodoben videz

•Možnost kreativne

kombinacije besedil, slik

in zvoka

•Zelo draga namestitev

•Drago vzdrževanje

•Zahteva izobražene

obiskovalce

•Tehnologija hitro zastari

22

Interpretacijski center

•Omogoča kompleksne

predstavitve

•Lahko je velika atrakcija

•Doseže zelo veliko

število obiskovalcev

•Zajema lahko vsa

sredstva

•Zelo drago!

• Velika konkurenca

(doživetje mora biti zares

izjemno, da si ljudje

vzamejo čas)

• Zahteva visoko

usposobljeno osebje in

upravo

Načrtovanje doživetij Ena od nalog interpretacije je tudi povečati kakovost doživetij obiskovalcev. Kljub vsej

zapletenosti psiholoških procesov, ki sooblikujejo doživetje in tudi posameznikovo

oceno, ali je šlo pri nekem doživetju za pozitivno ali negativno izkušnjo, je doživetja

mogoče v veliki meri oblikovati in načrtovati.

Na vsakrsno doživetje posameznika vplivajo štiri glavne skupine dejavnikov:

- kulturni (širše kulturno okolje, subkultura),

-družbeni (razred,sloj, skupina,družina),

-osebni (spol, starost, poklic, izobrazba, samopodoba, osebnost...),

-psihološki (zaznave, motivacija, prepričanja, stališča, vrednote, čustva, predhodne

izkušnje, osebnost, pričakovanja...),

Vse štiri skupine dejavnikov je treba upoštevati, ko načrtujemo, kaj naj bi gostje pri nas

doživeli in kako-pa tudi za kakšno ceno.

23

Psiholog Maslow je človekove potrebe razdelil na več skupin, ki jih je razvrstil v

Obliki piramide: (Hierarhija človekovih potreb po Maslowu-dopolnjena 1970)

Zares kakovostno turistično doživetje (recimo počitnice, potovanje, izlet) zadovoljuje

potrebe iz vse piramide torej tudi čustvene potrebe, potrebo po znanju in razumevanju,

pa tudi po samouresničenju (po ustvarjalnosti, osebnostnem napredovanju, dosežkih ...).

Za zadovoljevanje mnogih človekovih potreb sta kulturno okolje (s kulturno dediščino

vred) in narava nenadomestljiva. Seveda ne le za turiste, ampak tudi za domačine.

Kulturna dediščina je zlasti temeljna za zadovoljitev potrebe po znanju in razumevanju.

Kdo smo? Od kod prihajamo? Kakšna je prihodnost, ki nas čaka? Kako so živeli ljudje

pred nami, je bilo njihovo življenje podobno našemu, v čem se je razlikovalo? Kaj je

Potreba po

harmoniji

Potreba po zanju in

razumevanju

Potreba po pozitivni samopodobi

Potrebe po varnosti

Telesne potrebe

Potreba po

samouresničevanju

24

značilno za skupnost, ki sem jo obiskal ima podobne vrednote, kot so moje, ali

drugačne? O vsem tem lahko pripoveduje interpretacija okolja, ki ga gost obišče

oziroma v katerem ljudje živijo.

Interpretacija nekega okolja se nikakor ne začne šele na kraju samem. Prav tako ne

obiskovalčevo doživetje. Govorimo o treh fazah enega in drugega:

- pred prihodom (pričakovanje, raziskovanje) - v tej fazi je velik pomen informacij,

interpretativni marketing

- na kraju samem - v tej fazi je zlasti pomembna kakovost doživetja in interpretacije,

- po vrnitvi domov (refleksija) - na to fazo lahko se dolgo vplivajo interpretacijska

sredstva, ki jih obiskovalec prinese s seboj domov (izdelki, literatura, zloženke, albumi,

video in avdio zapisi, vonjave...)

Na vse tri faze lahko vplivamo s komuniciranjem, zlasti z interpretativnim

komuniciranjem.

9. EVALVACIJA interpretacije dediščine Načine, kako bomo ocenili kakovost, uspešnost in učinkovitost tega, kar smo počeli

kako bomo interpretacijo evalvirali je treba vključiti že v načrtovanje.

Organizacija ICOMOS je izoblikovala kriterije za ocenjevanje kakovosti interpretacije

območij kulturne dediščine. IUCN je podobno izoblikovala kriterije za kakovost

interpretacije naravne dediščine. Oboji so skrbno pretehtani in oblikovani na podlagi

dolgoletnih izkušenj in primerov dobrih in slabih praks. Na tem mestu vseh ne bomo

ponavljali, saj gre za objavljene kriterije in načela, ki so univerzalno uporabni in

dostopni na svetovnem spletu. Ti kriteriji lahko služijo kot opora pri ocenjevanju

kakovosti. Ključna načela kakovostne interpretacije pa so:

1. dostopnost

2. razumljivost

3. prilagojenost lokalnim okoliščinam

4. avtentičnost

5. trajnostnost

25

6. skrb za vključevanje vseh skupin domačinov in obiskovalcev, ljudi s posebnimi

potrebami, manjšin

7. posvečanje ustrezne pozornosti raziskovanju, strokovnim podlagam, usposabljanju,

izobraževanju in evalvaciji

8. prispevek k ohranjanju snovne in nesnovne kulturne dediščine ter naravnih in

duhovnih vrednot območja

Interpretacija lahko vsako od teh načel izpolnjuje v celoti, deloma, sploh ne, lahko pa je

tudi v neposrednem nasprotju z njim.

Učinkovitost in uspešnost, deloma pa tudi kakovost interpretacije lahko ocenjujemo

tudi z različnimi evalvacijskimi tehnikami:

-zbiranje mnenj obiskovalcev(knjiga mnenj, vpisna knjiga...),

-presoja specialista (ki si ogleda postopke, sredstva, predstavitve, nastope, jih primerja

z omenjenimi mednarodnimi kriteriji in poda svojo oceno oziroma kritične prlpombe in

pohvale),

- opazovanje vedenja obiskovalcev (kje se dolgo mudijo, kje sploh ne, kaj prijemajo, na

kaj se naslanjajo, ali upoštevajo pravila vedenja, ki jih narekuje varstvo dediščine,...),

- vprašalniki (ki jih izpolnijo na kraju samem ali vrnejo po posti ali izpolnjujejo preko

spletne strani...),

- interaktivni kvizi in igrice,

-intervjuji,

-proučevanje testnih skupin (ne proučujemo reakcij vseh obiskovalcev, ampak manjse

skupine, ki pa je tipičen vzorec),

- štetje obiska (upadanje obiska je jasen znak, da je z interpretacijo nekaj narobe!).

V uvodu smo omenili, da je interpretacija komunikacijski proces. Komunikacija pa

pomeni izmenjavo sporočil v obeh smereh sporočanje in prejemanje sporočil. Za

kakovost interpretacije je izjemno pomembno, da ne le sporočamo, ampak tudi

sprejemamo sporočila. Če ne znamo prisluhniti obiskovalcem, njihovemu verbalnemu

in neverbalnemu sporočanju, bomo težko ocenili, ali smo komunikacijske cilje dosegli

ali ne. Brez tega pa ni mogoče popravljati pomanjkljivosti in izboljševati interpretacije.

26

10. Temeljna literatura:

Vir:, Marjeta Keršič Svetel

Beck Larry, Cable Ted: Interpretation for the 21st Century: Fifteen Guiding Principles

for Interpreting Nature and Culture. Sagamore Publishing; 2nd edition (2002)

Brochu Lisa, Merriman Tim: Personal Interpretation: Connecting Your Audience to

Heritage Resources. InterpPress (2007)

Howard Peter: Heritage: Management, Interpretation, Identity. Continuum International

Publishing (2003)

Chitty Gill: Managing Historic Sites and Buildings: Balancing Presentation and

Preservation - Issues in Heritage Management. Routledge (1999)

Knapp Doug: Applied Interpretation: Putting Research into Practice. InterpPress (200S)

Knudson, Cable, Beck: Interpretation of Cultural and Natural Rsources. Acorn

Naturalists (2007)

Veverka John A.: Interpretive Master Planning: The Essential Planning Guide for

Interpretive Centers, Parks, Self-Guided Trails. Historic Sites, Zoos, Exhibits &

Programs (1998)

O'Sullivan Ellen , Spangler Kathy: Experience Marketing - Strategies for the New

Millennium. Venture Publishing (2000).

SPLETNA GRADIVA IN DOKUMENTI

ICOMOS Ename Charter (ICOMOS Listina o interpretacji dediščine):

http://www,enamecharter.org/

Dokumenti Scotish Natural Heritage, ki so povezani z ekoturizmom in interpretacijo:

http://www.greentourism.Qrg.uk/publications.html

Avstralsko združenje za interpretacijo: http://www.interpretationaustralia.asn.au/

Novozelandsko združenje za interpretacijo: http://www.interpretationnz.co.nz/

NAI: http://www.interpnet.com/

Transinterpret: http://www.transinterpret.net/insights