priprava programa uvedbe novih pristopov na področju ...€¦ · gre za uporabo recikliranih...

PRIPRAVA PROGRAMA UVEDBENOVIH PRISTOPOV NA PODROČJU

PREVERJANJA IN VGRAJEVANJA ASFALTNIH ZMESI NA AC IN HC

Strokovna naloga

Končno poročilo, naročilo DARS št.: NN-14-01237

SLO ANDružba za svetovanje in inženiring, d.o.o.

Strokovna naloga:

PRIPRAVA PROGRAMA UVEDBE NOVIH PRISTOPOV NA PODROČJU PREVERJANJA IN VGRAJEVANJA ASFALTNIH ZMESI NA AC IN HC

(Končno poročilo, naročilo DARS št.: NN‐14‐01237)

Strokovna naloga:

PRIPRAVA PROGRAMA UVEDBE NOVIH PRISTOPOV NA PODROČJU PREVERJANJA IN VGRAJEVANJA ASFALTNIH ZMESI NA AC IN HC

(Končno poročilo, naročilo DARS št.: NN‐14‐01237)

Avtor:

Slovenko Henigman, univ. dipl. inž. grad.

SLOMAN, Družba za svetovanje in inženiring, d.o.o.

Grosuplje, julij 2015

VSEBINA

I Preskusi asfaltnih zmesi temeljeni na obnašanju ................................................................................. 1 1 Uvod .............................................................................................................................................................................. 1 2 Pričakovani rezultati in koristi za naročnika .............................................................................................. 1 3 Analiza obstoječega stanja in izvedenih aktivnosti ................................................................................ 3 3.1 Zahteva, povezana z obnašanjem (performance related requirement) ...................................... 4 3.2 Zahteva, temelječa na obnašanju (performance based requirement) ......................................... 5 3.3 Poskusna polja na avtocestah .......................................................................................................................... 5 4 Pobude za spremembo tehnične regulative .......................................................................................... 12 4.1 Projektiranje asfaltne zmesi ........................................................................................................................... 12 4.2 Uporaba recikliranih asfaltnih zmesi in toplih asfaltov .................................................................... 13 5 Matrika preiskav in predlog zmesi .............................................................................................................. 14 6 Terminski plan aktivnosti ................................................................................................................................. 14 7 Postopek uvedbe dinamičnih preiskav in tveganja ............................................................................. 15 II Cestogradbeni bitumni .................................................................................................................................... 17 1 Uvod ........................................................................................................................................................................... 17 2 Analiza obstoječega stanja in izvedenih aktivnosti ............................................................................. 18 2.1 Ali se je kakovost bitumnov B50/70 na slovenskem trgu glede na leto 2009 poslabšala (po spremembah produktnega standarda)? ....................................................... 19 2.2 Ali so preiskani vzorci bitumnov B50/70 primerljive kakovosti? .................................................. 20 2.3 Ali se kakovost bitumnov posameznih proizvajalcev pomembno spreminja? ...................... 20 2.4 Ali znamo ugotoviti karakteristike dobavljenih bitumnov po laboratorijskem staranju – simulacija obnašanja bitumnov v letih eksploatacije? ................................................ 20 2.5 Ali znamo ugotoviti karakteristike dobavljenih bitumnov po laboratorijskem staranju – simulacija obnašanja bitumnov v letih eksploatacije? ................................................ 21 2.6 Povzetek ................................................................................................................................................................... 21 3 Pobude za spremembo tehnične regulative .......................................................................................... 22 4 Matrika preiskav za notranjo in zunanjo kontrolo .............................................................................. 22 5 Postopek uvedbe dinamičnih preiskav bitumnov ................................................................................ 22 6 Terminski in finančni plan aktivnosti ......................................................................................................... 23 7 Spremljanje učinkov po uveljavitvi ............................................................................................................. 23 8 Zaključki .................................................................................................................................................................... 23 III Manj hrupni asfalti ............................................................................................................................................. 25 1 Uvod ........................................................................................................................................................................... 25 2 Pričakovani rezultati ob uvedbi in koristi za naročnika .................................................................... 25 2.1 Opis AC Arja vas – Vransko ............................................................................................................................. 26 2.2 Opis AC Slivnica – Draženci ............................................................................................................................. 26 3 Pobude za spremembo tehnične regulative .......................................................................................... 26 4 Matrika preskusov za posamezni tip asfaltnih zmesi ......................................................................... 27 5 Monitoring spremljanja stanja poskusnih polj ...................................................................................... 27 5.1 Monitoring spremljanja stanja poskusnih polj v Sloveniji ............................................................... 27 5.2 Monitoring spremljanja stanja poskusnih polj v Avstriji .................................................................. 30

6 Analiza metod merjenja hrupa (SPB, CPX) .............................................................................................. 37 6.1 Statistična »Pass – by« metoda SPB merjenja emisije hrupa cestnih vozil ............................. 37 6.2 Meritve voznih površin po metodi CPX .................................................................................................... 40 6.2.1 Splošni opis ............................................................................................................................................................ 40 6.2.2 Meritvena prikolica ............................................................................................................................................. 41 6.2.3 Merjenje pnevmatik ........................................................................................................................................... 42 6.2.4 Meritve ..................................................................................................................................................................... 42 6.2.5 Metoda vrednotenja in merilnih rezultatov ........................................................................................... 43 7 Predlog uvedbe poskusnih polj ..................................................................................................................... 43 8 Vplivi na trajnost .................................................................................................................................................. 43 9 Terminski in finančni plan nadaljnjih aktivnosti ................................................................................... 44 10 Postopek uvedbe manj hrupnih asfaltov v uporabo .......................................................................... 44 11 Spremljanje učinkov ........................................................................................................................................... 44 IV Zaključki ................................................................................................................................................................... 46

PRILOGE ................................................................................................................................................................................... 49

1 Zapisniki sestankov Komisije za asfalt (KZA), številke 86, 87, 88 in 89 ...................................... 50 2 Programi preiskav ................................................................................................................................................ 73 3 Asfaltne zmesi za znižanje hrupa ................................................................................................................. 88 4 Spremembe bitumenskih standardov – aktualni predlogi .............................................................. 92 5 Zapisniki koordinacij DARS‐Sloman, številke 1, 2, 3 in 4 ter sestanek pri Asfinagu, Dunaj ........................................................................................................................ 101

POVZETEK

V nalogi so obdelane tri nepovezane asfalterske tematike in sicer

‐ Preskusi asfaltnih zmesi temeljeni na obnašanju

‐ Cestogradbeni bitumni

‐ Manj hrupni asfalti

Pri intenzivni gradnji avtocest v obdobju 1995 – 2010 v Sloveniji je bil dosežen velik razvoj asfalterske

dejavnosti. Po letu 2010 so se gradnja in ostale aktivnosti bolj kot ne ustavile. Ne glede na to so bila v

zadnjih petih letih na avtocestah izvedena nekatera poskusna polja, preko katerih so bili preverjani novi

materiali v asfalterstvu (bitumen z gumo, agregat), asfaltne zmesi za znižanje hrupa (SMA LN, PA) in

dinamični preskusi preverjanja asfaltnih zmesi v laboratoriju (utrujanje, togost, preskusi pri nizkih

temperaturah).

Iz pridobljenih rezultatov je vzpostavljena banka podatkov, ki predstavlja dragocen nabor, tako za

določitev kriterijev, kot za implementacijo tehnologij in postopkov v praksi. Na vseh treh opisanih

segmentih so narejeni določeni koraki naprej, ki pa potrebujejo nadaljevanje. Potrebno je določiti

kriterije, dokončati tehnične specifikacije in v končni fazi tudi uveljaviti te spremembe na projektih. S

slednjim se v zadnjem času ne moremo pohvaliti, četudi so prednosti takšne uporabe nesporne in v

strokovnem smislu ne bi bilo posebno velikih tveganj za uporabo.

Z obravnavano nalogo so na preprost način opisane ugotovitve na posameznem obravnavanem

segmentu, vse v cilju, da nove materiale in tehnologije končno pričnemo uporabljati. V zaključkih so

predlagane tudi nekatere druge izboljšave, ki so v tehničnem smislu nujne in ne predstavljajo posebnih

tveganj za naročnika. Gre za uporabo recikliranih asfaltnih zmesi v novem asfaltu, predlagana je uporaba

toplih asfaltnih zmesi in končno uveljavitev enotne vozne površine na vseh prometnih pasovih. Obseg

prometa na slovenskih avtocestah že dolgo več ne opravičuje uporabo asfaltnih zmesi s karbonatnimi

agregati v obrabnih plasteh.

ABSTRACT

This work discusses three unrelated asphalt topics

‐ Tests of asphalt mixes based on behavior

‐ Road bitumens

‐ Reduced noise asphalts

The intensive construction of motorways in the period from 1995 to 2010 in Slovenia has been

significant for development of asphalt activities. After 2010, the building and other activities have, more

or less, stopped. Regardless, over the past five years testing fields have been made on motorways,

where new asphalt paving materials (bitumen with rubber, aggregate), reduced noise asphalt mixes

(SMA LN, PA) and dynamic verification tests of asphalt mixes in laboratories (fatigue, stiffness, low

temperature tests) have been made.

From the obtained results data bank was made, and represents a valuable collection for determining

criteria and implementation of techniques and procedures in practice. In all three described segments,

certain steps forward have been made, but need continuation. It is necessary to define the criteria,

finish technical specifications and ultimately enforce these changes on projects. In recent times, the

latter can not be commended, even if the benefits of use are unimpaired and in a professional sense

there wouldn't be particularly great risk for their use.

The presented work describes the findings of each particular segment in a simple way, with the aim to

finally start using the new materials and technology. In the conclusions there some other improvements

are suggested that are necessary in technical terms and do not represent specific risks for the client. It is

regarding the use of recycled asphalt mixes in new asphalt, it proposes the use of warm asphalt mixes

and finally the implementation of a uniform road surface on all traffic lanes. For a long time the volume

of traffic on Slovenian motorways does not justify the use of asphalt mixes with carbonate agregates in

wearing courses anymore.

Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC

1

I Preskusi asfaltnih zmesi temeljeni na obnašanju

1 Uvod

Gradnja novih avtocest in drugih prometnih površin ter redno in investicijsko vzdrževanje

obstoječih avtocest je ena od osnovnih nalog Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji, d.d.

(DARS). Glede na to, da je večji del avtocestnega omrežja že zgrajen, se bo velik obseg aktivnosti

osredotočil na obnove in vzdrževanje avtocest, kjer pa bo glavnina del usmerjenih na voziščne

konstrukcije. Voziščne konstrukcije so eden od najpomembnejših elementov ceste, saj se po

njih odvija promet, kateremu so avtoceste namenjene. Od kakovosti voziščne konstrukcije so

odvisni:

‐ Prometna varnost (torne lastnosti, odvajanje vode z vozišča, ravnost, ...)

‐ Udobnost vožnje in nivo uslug uporabnikom

‐ Življenjska doba ceste.

Od načina in postopkov načrtovanja asfaltnih zmesi, ki so vgrajene v voziščne konstrukcije, je v

veliki meri odvisna kakovost grajenih in vzdrževanih voznih površin. Zato je temu segmentu

potrebno nameniti več pozornosti, kot je to bil slučaj v zadnjih letih. Poleg majhnega fizičnega

obsega ukrepov na voziščih so se v zadnjem obdobju v veliki meri ustavile tudi razvojne

aktivnosti tako s strani naročnika, gradbenih izvajalcev in vseh ostalih deležnikov.

Želja strokovne javnosti je, da se trende obrne, kar je glede na pomen slovenskih avtocest in

gostote prometa ter jakosti prometnih obremenitev nujno potrebno. Od tekočega in

kakovostnega prometa na avtocestah je v dobršni meri odvisno gospodarsko in družbeno

življenje v državi.

2 Pričakovani rezultati in koristi za naročnika

Rezultati in posledične koristi boljšega načrtovanja in izvedbe asfalterskih del (proizvodnja in

vgrajevanje) se pokažejo skozi daljše obdobje. V preteklosti (npr. do leta 1995) je bilo ob znatno

manjših in z današnjim stanjem povsem neprimerljivih prometnih obremenitvah bistveno več

plastičnih deformacij (kolesnic) in drugih poškodb na avtocestnih voziščnih konstrukcijah. S

pravilnimi koncepti in dobrim načrtovanjem, uvedbo modernih laboratorijskih preiskav za

preveritev kakovosti asfaltnih zmesi (plasti) in sodelovanja s celotno verigo udeležencev

(projektanti, dimenzionerji, asfaltni tehnologi, proizvajalci in vgrajavalci asfalta, inženirji, …)

nam je uspelo opisano negativno stanje v časovnem obdobju intenzivne izgradnje avtocest

(1995 – 2010) v veliki meri odpraviti. Na omrežju današnjih avtocest, ki so obremenjene z zelo

težko in izredno težko prometno obremenitvijo, teh poškodb v obravnavanem obdobju

praktično ni bilo več zaznati.

Na drugi strani pa ugotavljamo drugačne vrste poškodb, ki se pretežno izkazujejo v različnih

oblikah razpok. Navedene poškodbe so predvsem posledica utrujanja zaradi prešibke voziščne

konstrukcije ali pa zaradi prekoračenih napetosti v asfaltnih plasteh, povzročenih od

temperaturnih nihanj in sprememb, oboje v povezavi z velikimi prometnimi obremenitvami.

Preprečitev napetosti zaradi temperatur bi bilo možno v veliki meri preprečiti z uporabo

dodatno optimiziranih veziv in/ali bolj optimalnega koncepta asfaltnih zmesi, utrujanje zaradi


2

prešibke konstrukcije pa seveda z načrtovanjem večjih debelin posameznih plasti in celotne

voziščne konstrukcije.

V Sloveniji smo ves čas intenzivne izgradnje avtocest uporabljali kakovostna s polimeri

modificirana bitumenska veziva, ki so bila dostopna na našem tržišču. Najprej samo v obrabnih

plasteh, po letu 2000 pa tudi v veznih. Ne glede na to smo imeli v določenem obdobju težave s

kakovostjo obrabno‐zaporne asfaltne zmesi drobirja z bitumenskim mastiksom, kjer je na nekaj

odsekih prišlo do pojava razpok in propada vozišč pred pričakovano življenjsko dobo. Navedeno

je v končni fazi pripeljalo do uvedbe sistematičnih preskusov preverjanja asfaltne plasti pri

nizkih temperaturah. Lahko smo ponosni, da smo kot prvi (tudi v evropskem merilu) uvedli

sistematično preverjanje asfaltnih zmesi pri nizkih temperaturah, kar so v nadaljevanju pričele

tudi nekatere druge države (Nizozemska, Francija, …).

Kljub znatno povečanim debelinam voziščnih konstrukcij po letu 1998 in predvsem po letu 2005

v Sloveniji, smo na eni strani zaradi dediščine preteklosti na drugi pa zaradi filozofije

dimenzionerjev vseskozi hodili po spodnjem rob načrtovanja potrebnih debelin voziščne

konstrukcije. Navedeno je tudi posledica nenehne in izjemno visoke rasti prometnih

obremenitev, ki so vseskozi prehitevale načrtovalce, kar so bile predvsem posledice številnih

političnih sprememb v obdobju med 2000 in 2010 (vstop Slovenije in nato drugih držav v EU in

NATO, uvedba skupne valute EUR, visoka gospodarska rast Slovenije in okoliških držav, …). Z

današnjega zornega kota in obdobja pred letom 2000 je nepredstavljivo, da so prometne

obremenitve v obdobju 2000 – 2010 naraščale med 15 in 17 % povprečno letno. V svetovnem in

evropskem merilu je pričakovana rast prometnih obremenitev med 2 in 4%. Če se v

posameznem obdobju zgodijo večja odstopanja, pa se ta kmalu anulirajo in vrnejo na

dolgoročne napovedi. Obdobje 2000 do 2010 v Sloveniji je bilo res izjemno, neponovljivo, del

avtocestnega sistema, ki je bil zgrajen pred tem in takoj po letu 2000 pa ostaja z razmeroma

šibkimi voziščnimi konstrukcijami, ki jih je praviloma že potrebno v celoti obnoviti. Za preostali

del, ki ni močno poddimenzioniran pa je še pravi čas, da se z manjšimi ojačitvami

(preplastitvami) prepreči prehiter propad in velika gospodarska škoda. DARS je s pomočjo

Inženirja DRI razvil vzoren sistem gospodarjenja z vozišči PMS, preko katerega je razmeroma

enostavno določiti posamezne odseke za izvedbo potrebnih, vendar bistveno manj finančno

zahtevnih ukrepov.

Poleg opisanega pa so seveda zelo pomembni tudi koncepti načrtovanja sestav asfaltnih zmesi.

Da bi lažje optimirali asfaltne zmesi, so potrebne raznovrstne dinamične preiskave v kombinaciji

z uporabo novo konceptiranih zmesi na terenu. Nove preiskave utrujanja, togosti in preskusov

pri nizkih ali visokih temperaturah asfaltnih zmesi, ob različnih dinamičnih obremenitvah, ki

simulirajo prometne obremenitvem, so preskusi, ki nam omogočajo boljšo prognozo obnašanja

asfaltnih voziščnih konstrukcij. V kombinaciji z navedenim pa je seveda potrebno tudi optimirati

in izboljševati vhodne materiale, saj brez ustrezno kakovostnih vhodnih materialov tudi ni

dobrega končnega rezultata. V tem kontekstu ima posebno (najpomembnejšo) vlogo bitumen,

ki v asfaltni zmesi tvori vezivo in med seboj povezuje skelet kamnitih zrn in bitumenske malte,

sestavljene iz kamene moke in bitumna.

Eden od ciljev naloge je predlagati postopek predhodnih in kontrolnih laboratorijskih

preskusov, s katerimi bo možno bolj natančno predvideti obnašanje in uporabo asfaltnih

voziščnih konstrukcij. To so poskusi, ki temeljijo na dinamičnih obremenitvah, s katerimi

simuliramo obremenitve, katerim je podvržena voziščna konstrukcija. Za opisani postopek bo


3

potrebno izdelati ustrezno proceduro uporabe ali izdelati ustrezen dokument, ki bo nadgradil

veljavne standarde serije SIST EN 13108 in nacionalne dodatke SIST 1038.

3 Analiza obstoječega stanja in izvedenih aktivnosti

Na avtocestah se v pretežni meri (več kot 95 %) uporabljajo asfaltne zmesi bitumenskega

betona (AC) in drobirja z bitumenskim mastiksom (SMA). V bistveno manjši meri, kjer želimo

preprečiti kakršenkoli vdor vode (zaščitne asfaltne plasti na premostitvenih objektih dolžine do

30 m ali na hodnikih v predorih), se uporablja asfaltna zmes litega asfalta (MA), na nekaterih

posebnih površinah, kjer je cilj znatno znižanje hrupnosti ali preprečitve zastajanja vode,

(vijačenja) pa se uporablja tudi asfaltna zmes drenažnega asfalta (PA).

Za opisane asfaltne zmesi so preko Slovenskega inštituta za standardizacijo (SIST) sprejeti in

uvedeni naslednji standardi:

‐ Slovenski standard SIST EN 13108‐1:2006: Bitumenski beton (AC)

‐ Slovenski standard SIST EN 13108‐5: 2006: Drobir z bitumenskim mastiksom (SMA)

‐ Slovenski standard SIST EN 13108‐6: 2006: Liti asfalt (MA)

‐ Slovenski standard SIST EN 13108‐7: 2006: Drenažni asfalt (PA)

Evropski standardi so posledica dogovora Evropske komisije in Evropskega združenja za prosto

trgovino in se uveljavljajo preko Evropskega inštituta za standardizacijo CEN in nacionalnih

inštitutov za standardizacijo ( v Sloveniji SIST).

Obvezna uporaba evropskih standardov za asfalt je uveljavljena z letom 2008.

Ker evropski standardi predstavljajo okvir zahtev, ki jih mora upoštevati posamezna država

članica, smo v Sloveniji izdelali in dodatno skupaj z zgoraj navedenimi sprejeli naslednje

standarde:

‐ Slovenski standard SIST 1038‐1: 2008: Bitumenski beton – Zahteve – Pravila za uporabo SIST

EN 13108‐1

‐ Slovenski standard SIST 1038‐5: 2008: Drobir z bitumenskim mastiksom – Zahteve – Pravila

za uporabo SIST EN 13108‐5

‐ Slovenski standard SIST 1038‐6: 2008: Liti asfalt – Zahteve – Pravila za uporabo SIST EN

13108‐6

‐ Slovenski standard SIST 1038‐7: 2008: Drenažni asfalt – Zahteve – Pravila za uporabo SIST EN

13108‐7.

Sprejeti so bili tudi standardi za obvladovanje kakovosti proizvodnje in proizvodov:

‐ Slovenski standard SIST EN 13108‐20: Bitumenske zmesi – specifikacije materialov – 20. del:

Začetni preskus


Kontrola proizvodnje v obratu.

Poleg navedenega so bili v paketu uvedeni tudi standardi:

‐ Slovenski standard SIST 1035 Bitumen in bitumenska veziva – Cestogradbeni bitumni,

modificirani s polimeri – Zahteve – Pravila za uporabo SIST EN 14023


4

‐ Slovenski standard SIST EN 13108‐8. 2006: Bitumenske zmesi – Specifikacije materialov ‐

8. del: ponovno uporabljen asfalt.

S sprejetjem navedenih standardov je bil postavljen okvir tehnične regulative za proizvodnjo

asfaltnih zmesi, ki so se uveljavile v zadnjem desetletju, ko smo zaradi intenzivne izgradnje

avtocest dosegli velik razvoj.

K navedenim standardom je potrebno dodati še celotno paleto standardov serije SIST EN

12697, skupaj 43 standardov, ki opredeljujejo preskusne metode za posamezne lastnosti

asfaltnih zmesi. S temi standardi so natančno opisane aparature, postopki izvedbe od priprave

vzorca do izvedbe posameznega preskusa in vrednotenja preskusa, vključno z navodilom za

izdelavo poročila. Opisani standardi dajejo na voljo orodja, preko katerih asfaltne zmesi

preiskujemo, ne opredeljujejo pa kriterijev lastnosti oziroma kakovosti. Te kriterije si mora

vsaka država določiti glede na pogoje (klima, promet, osnovni materiali) in zmožnosti. Nekatere

zahteve imamo v izdelanih dokumentih določene, druge ne. Predvsem za novejše preskuse, kjer

še nimamo dovolj izkušenj in rezultatov preskusov, je določitev absolutnih mej zahtevno in tudi

tvegano. Pomembno vlogo pri določitvi teh kriterijev in mej v Sloveniji je imela in še ima

Komisija za asfalt (KZA), ki je pravzaprav trenutno edino strokovno kompetentno telo, da takšne

meje lahko postavi. Bi bilo pa potrebno doreči status KZA, ki edina, od vseh v letu 1995

ustanovljenih komisij, še deluje.

Ker produktni standardi opredeljujejo samo proizvodnjo asfaltnih zmesi, je bila za vgrajevanje s

strani ZAS, Združenja asfalterjev Slovenije izdelana in s strani Ministrstva za infrastrukturo (Prej

ministrstva za promet), dne 24.7.2009 izdana TSC 06.300/06.410 Smernica in tehnični pogoji za

graditev asfaltnih plasti. V obravnavani smernici so opredeljeni pogoji za vgrajevanje asfaltnih

zmesi, vključno s popisi del za projektiranje.

V standardu SIST EN 13108‐1:2006: Bitumenski beton (BB) imamo določena dva načina

podajanja lastnosti bitumenskega betona:

‐ Prvi, izkustveni pristop, določa bitumenski beton na podlagi obstoječih receptur

kombiniranih z zahtevami za sestavne materiale in z dodatnimi zahtevami, ki temeljijo na

izvajanju preskusov povezanih z obnašanjem.

‐ Drugi, temeljni pristop (temeljne, funkcionalne, fundamentalne ali na pogoje uporabe

orientirane specifikacije ali zahteve), določa bitumenski beton v smislu zahtev, temelječih na

obnašanju in omejeno predpisano sestavo zmesi ter sestavne materiale, kar omogoča večjo

prostost (svobodo) načrtovalcem in projektantom asfaltnih zmesi.

Pri standardih za ostale asfaltne zmesi (SMA, MA in PA) standardi določajo in omogočajo samo

izkustveni pristop, povezan z obnašanjem, saj zaradi manjše uporabe teh zmesi, še ni na voljo

dovolj podatkov in rezultatov.

V nadaljevanju na kratko opisujemo značilnosti enega in drugega postopka.

3.1 Zahteva, povezana z obnašanjem (performance related requirement)

Uveljavljen, osnovni koncept projektiranja asfaltnih zmesi izhaja predvsem iz dolgoletnih

preteklih izkušenj in temelji na teoriji votlin v asfaltni zmesi (plasti). Najbolj uveljavljen postopek


5

projektiranja asfaltne zmesi je postopek po Marshallu (po ameriškem inženirju Bruc‐u Marshall‐u),

na osnovi katerega je postopek standardizirala ameriška vojska leta 1948), ki zajema 6 osnovnih

korakov:

‐ Izbira kamnitega materiala

‐ Izbira veziva

‐ Priprava vzorcev

‐ Določitev stabilnosti in tečenja

‐ Izračun gostote in vsebnosti votlin

‐ Izbira optimalnega deleža veziva.

Ministrstvo za promet je za pripravo recepture v Sloveniji leta 2001 izdala posebno tehnično

specifikacijo za javne ceste TSC 06.730 – Predhodna sestava asfaltne zmesi, kjer je postopek

natančno opisan.

3.2 Zahteva, temelječa na obnašanju (performance based requirement)

Vedno zahtevnejši pogoji uporabe prometne infrastrukture (asfaltnih cest, letališč, pristaniških

platojev), ki so posledica naraščanja prometnih obremenitev in klimatskih sprememb (višje

temperature, večja nihanja, nepredvidljive padavine,….), zahtevajo od načrtovalcev asfaltnih

vozišč nove in moderne prijeme. Zaradi tega je bilo po letu 1990 razvitih veliko število različnih

laboratorijskih metod, s katerimi simuliramo obremenitve v naravi.

Poleg zahtev, temelječih na obnašanju, so se uveljavili tudi izrazi kot temeljne, funkcionalne,

fundamentalne ali na pogoje uporabe orientirane specifikacije ali zahteve. Ni pomembno kako

jih poimenujemo, pomembno je da dosežemo naslednji potreben korak v razvoju načrtovanja

asfaltnih prometnih površin.

3.3 Poskusna polja na avtocestah

V obdobju med 2009 in 2014 je bilo pri obnovah avtocest izvedenih več poskusnih polj, na

katerih so se sočasno preverjale nove asfaltne zmesi in nove laboratorijske preskusne metode,

ki sta jih vpeljala inštituta javni zavod ZAG in podjetje Igmat, d.d.

Za obravnavano nalogo so nam bila posredovana poročila ZAG za preiskave:

‐ Togosti in določitve modula togosti po standardu SIST EN 12697‐26:2012, Annex B (4PB‐PR,

štiri točkovni upogib, prizmatični preskušanci) in

‐ Odpornosti proti utrujanju po standardu SIST EN 12697‐24:2012, Annex D (4PB‐PR, štiri

točkovni upogib, prizmatični preskušanci).

Rezultate ostalih preskusov smo pridobili preko Poročila o poskusnih poljih izvedenih v sklopu

sanacijskih del na AC omrežju (DRI št. 402‐8/14‐IF‐082 1586 z dne 10.4.2014) in sicer:

‐ Preskusi odpornosti asfaltnih zmesi na trajno preoblikovanje WTT (Wheel Tracking Test)


6

‐ Preskusi asfaltnih zmesi na trajno preoblikovanje v obliki maksimalne deformacijske

napetosti pri triosnem cikličnem tlačnem preskusu

‐ Odpornost asfaltnih zmesi proti razpokam pri nizkih temperaturah po standardu SIST EN

12697‐27.

Poskusna polja so prikazana v Razpredelnici 1: Pregled poskusnih polj z izvedenimi dinamičnimi

preskusi in meritvami hrupa v obdobju 2012 ‐ 2013. V obravnavanem času so bili dinamični

preskusi in meritve hrupa izvajani na asfaltnih zmeseh na treh poskusnih poljih Gabrk – Sežana,

Gabrk – Divača (Kozina) in Šentilj – Pesnica.

Na odsekih Šempeter – Vrtojba in Dramlje – Celje so se izvedle samo meritve hrupa. Rezultati

meritev so prikazani v tretjem poglavju.

Razpredelnica 1: Pregled poskusnih polj z izvedenimi dinamičnimi preskusi in meritvami hrupa v obdobju 2012 ‐2013

Odsek AC

‐ poskusno polje

Stacionaža

l =

Asfaltne zmesi

Bitumen

Agregat

WTT

Preskus

Preskus

Preskus

Preskus

od do PA SMA

LN SMA %/V PMB

45/80‐65

RmB 25/55‐60

Zmesi kamnitih

zrn

Žlindra tvorbe kolesnic

pri nizkih temp.

utrujanja Togosti (E)

Šempeter ‐ Vrtojba

4.050 4.780 730 SMA 11

+ +

2009 0.000 1.950 1.950 PA 11 + +

Dramlje ‐ Celje

1.700 5.760 4.060 SMA 11

+ +

2012 2.035 2.203 168 SMA

LN11 + +

Gabrk ‐ Sežana

0.000 7.982 SMA 11

+ + + + + +

2012 1.800 2.500 700 SMA

LN11 + + + + + +

Gabrk – Divača

1.500 1.970 470 PA 11 + + + + + +

(Kozina) 2013

1.970 2.420 450 SMA

LN 8 + + + + + +

0.00 6.420 6.420 SMA 11

+ + + + + +

Šentilj ‐ Pesnica

7.500 9.400 SMA 11

+ + +

2013 7.860 9.400 1.540 SMA

LN 8 9,5 + + + + + +


7

V razpredelnici 2 so prikazani odseki, na katerih je ZAG iz naslova poskusov na poskusnih poljih

in odsekih, na katerih so se izvajale gradnje ali obnove, izvedel dinamične analize togosti in

utrujanja. Rezultati so analizirani za asfaltne zmesi SMA, SMA LN in PA.

Razpredelnica 2: Pregled poskusnih polj in odsekov obnov z izvedenimi dinamičnimi preskusi v obdobju 2011 ‐2014

V grafikonih 1 do 3 so prikazani rezultati preskusa togosti (elastičnega modula), ki ponazarja

relativno obnašanje asfaltne plasti v vozišču. Ugotovimo lahko, da pri izvedenih poskusih tako

na poskusnih poljih kot na odsekih v sklopu obnov, togost narašča z nižanjem temperature in s

padanjem gostote asfaltne zmesi. Asfaltna zmes, ki ima večji delež prostih votlin ima tudi nižjo

togost.

Grafikon 1: Preskus togosti – elastični modul pri 20° C

0

1000

2000

3000

4000

5000

6000

SMA 11 SMA 8 SMA 11 SMA 11 SMA 11 SMA 11 SMA 11 SMA 11 SMA 8 SMA 11 SMA 11 SMA 11 LN

SMA 11 SMA 11 SMA 8 LN

PA 11 og

SMA 8 LN

SMA 11 SMA 11

Elastični m

odul(Mpa)

Vrsta asfaltne zmesi

Preskus togosti ‐ Elastični modul; 20° C

Togost ( E ) Togost ( E ) Togost ( E ) Utrujanje

Poskusno polje /odsek Datum 10 Hz, 20° C 10 Hz, 0° C 10 Hz, ‐20° C 29 Hz, 20 ° C OPOMBE

Vrsta asfaltne zmesi Vrsta bitumna MPa MPa Mpa µm / m

AC Slivnica ‐ Draženci, B, P 131 19.9.2011 SMA 11 PmB 45/80‐65 A1, A2 5519 17252 29341 0 gradnja

HC Koper ‐ Izola, P23 22.11.2011 SMA 8 PmB 45/80‐65 A2 3567 12845 23569 0

gradnja

AC Slivnica ‐ Draženci,B, P 165 28.9.2011 SMA 11 PmB 45/80‐65 A1, A2 5468 17722 29383 0

gradnja

AC Slivnica ‐ Draženci,B, P 558 28.9.2011 SMA 11

PmB 45/80‐65 A1 4134 14531 26784 0

gradnja


PmB 45/80‐65 A1, A2 4460 16470 28249 0

gradnja


PmB 45/80‐65 3711 14574 27094 0

gradnja

AC Slivnica ‐Pesnica, P 490 16.12.2011 SMA 11

PmB 45/80‐65 A1, A2 4175 16088 28090 0

gradnja

AC Brezje ‐ Podtabor, P 537 6.4.2012 SMA 11

PmB 45/80‐65 A2 5053 15669 28265 214 gradnja

AC Pluska ‐ Ponikve, P 35 10.4.2012 SMA 8 PmB 45/80‐65 A2 5096 16500 27376 0 gradnja

AC Pluska ‐ Ponikve, P 333 11.4.2012 SMA 11

PmB 45/80‐65 A2 4453 15467 27567 0 gradnja

AC Šentilj ‐ Pesnica, P 320 11.4.2012 SMA 11

PmB 45/80‐65 A1, A2 3747 15428 26688 0 gradnja

AC Gabrk ‐ Sežana, km 2,350 8.10.2012 SMA 11 LN PmB 45/80‐65 A2 2920 11314 19966 289 poskusno polje

AC Gabrk ‐ Sežana, km 1,700 8.10.2012 SMA 11

PmB 45/80‐65 A2 3828 14477 24700 326 poskusno polje

AC Gabrk ‐ Kozina, P 26 18.11.2013 SMA 11

PmB 45/80‐65 A2 3648 13615 23686 381 poskusno polje

AC Gabrk ‐ Kozina, km 1,830 18.11.2013 SMA 8 LN PmB 45/80‐65 A2 2101 8117 19013 450 poskusno polje

AC Gabrk ‐ Kozina, km 1,5 18.11.2013 PA 11 og PmB 25/55‐60 A1 1573 6967 14517 252 poskusno polje

AC Šentilj ‐ Pesnica, km 9,144 20.3.2014 SMA 8 LN PmB 45/80‐65 A1, A2 2884 10349 17483 266 poskusno polje

AC Šentilj ‐ Pesnica, km 8,104 8.4.2014 SMA 11 PmB 45/80‐65 A1, A2 3393 13457 23146 326 poskusno polje

AC Šentilj ‐ Pesnica, km 8,064 6.5.2014 SMA 11 PmB 45/80‐65 A1, A3 4095 16496 28797 301 poskusno polje

Obrabne in zaporne


8

Grafikon 2: Preskus togosti – elastični modul pri 0° C

Grafikon 3: Preskus togosti – elastični modul pri ‐20° C

Podobno se je pokazalo pri meritvi utrujanja (grafikon 4), ko so asfaltne zmesi z večjim deležem

prostih votlin izkazale nekoliko nižji odpor proti štiri točkovnim obremenitvam, s katerimi

obremenjujemo asfaltno plast in simuliramo prometno obremenitev.

Navedeni preskusi potrjujejo splošno znana asfalterska pravila, da je bolj »votlava« asfaltna

zmes bolj nosilna in odporna na plastično preoblikovanje, vendar tudi dolgoročno manj

odporna na utrujanje in ima zato posledično praviloma tudi nižjo življenjsko dobo.

0

2000

4000

6000

8000

10000

12000

14000

16000

18000

20000



PA 11 og

SMA 8 LN

SMA 11 SMA 11

Elastični m

odul(Mpa)


Preskus togosti ‐ Elastični modul; 0° C

0

5000

10000

15000

20000

25000

30000

35000



PA 11 og

SMA 8 LN

SMA 11 SMA 11

Elastični m

odul(Mpa)


Preskus togosti ‐ Elastični modul; ‐20° C


9

Grafikon 4: Preskus utrujanja pri 20° C

S preskusi pri nizkih temperaturah smo pričeli po letu 2000, ko smo na nekaterih odsekih

vgrajene SMA ugotovili povečan obseg razpok. Prve preiskave so bile izvedene na TU

Braunschweig (Nemčija) in na TU Wien (Avstrija), ki sta izvajali tovrstne preiskave predvsem v

raziskovalne namene, po postopku, ki ga je razvij prof. dr. Wolfgang Arand. Kmalu za tem pa so

te preiskave po zaslugi dr. Zdravka Ramljaka uvedli tudi v laboratoriju podjetja Ramtech

(Hrvaška).

Kljub temu, da je bil eden od glavnih razlogov za sistematično uvedbo teh preiskav v tem delu

Evrope predvsem Slovenija, smo pri nas te preiskave uvedli šele po letu 2005, ko sta se oba

inštituta (ZAG in Igmat) opremila s potrebno opremo.

252

0

50

100

150

200

250

300

350

400

450

500



PA 11 og SMA 8 LN

SMA 11 SMA 11

Utrujanje ‐ 4PB‐PR; 20° C


10

Razpredelnica 3: Pregled rezultatov preskusov asfaltnih zmesi pri nizkih temperaturah

Preiskava pri nizkih temperaturah sestoji iz dveh preskusov in sicer z:

‐ Enoosnim nateznim preskusom (UTST) in

‐ Ohlajevalnim preskusom (TSRST)

Zap. št. Izvajalec in asfaltna zmes

Temperatura pri največji

rezervi natezne napetosti

[° C]

Največja rezerva natezne

napetosti

[MPa]

1 CP LJ SMA 11 ‐12,9 3,47 2 CMC SMA 11 PmB 45/80‐65 A2 ‐10,3 5,839 3 SCT lormani SMA 11 PmB 45/80‐65 A2 ‐12,1 4,962 4 SCT lormani SMA 11 PmB 45/80‐65 A2 ‐11,2 4,2

5 CGP Drnovo‐Primorje SMA 8 PmB 45/80‐65 A2 ‐11,1 5,84 6 CPM SMA 11 PmB 45/80‐65 A1 ‐11,8 5,24 7 TAP SMA 11 PmA 45/80‐65 A1 ‐11,6 5,33 8 CPK SMA 8 PmB 45/80‐65 A2 ‐10,4 4,99 9 TAP SMA 11 PmA 45/80‐65 A1 ‐11,8 5,51 10 SMA 11‐2006 ‐11,5 4,6594

11 SMA 11‐2006 ‐11,5 5,6238

12 SMA 11‐2006 ‐11,2 5,0123

13 SMA 11‐2006 ‐10,6 4,9537

14 SMA 11‐2006 ‐10,3 6,0722

15 SMA 11‐2006 ‐10,0 5,5147

16 SMA 11‐Bitupol C ‐11,1 5,07 17 SMA 11‐Zalaplast ll ‐11,4 4,48 18 SMA 11‐Vilabit 65 ‐15,1 3,89 19 CP LJ SMA 11‐Vilabit 65 ‐13,9 5,121 20 SCT SMA 11‐Starfalt50‐90 ‐15,6 5,149 21 Strabag SMA 11‐Vilabit 65 ‐12,2 4,392 22 Primorje žlindra SMA11 Polyplast A1 ‐13,9 6,21 23 SCT SMA 11 Vilabit 65 ‐13,1 5,035 24 Primorje SMA 11 45/80‐65 Polyplast A1 ‐10,0 3,377 25 Strabag SMA 11 45/80‐65 Starfalt ‐13,8 6,655 26 CPK SMA LN 11 45/80‐65 Polyplast A1 ‐3,3 2,796 27 CPK SMA LN 11 45/80‐65 Starfalt ‐12,7 4,3

28 CPK SMA 11 45/80‐65 Starfalt ‐13,1 5,594 29 Strabag SMA 11 45/80‐65 ‐14,7 6,26 30 CPG PA 11 og RmB ‐11,1 2,802 31 CPG SMA 8 lnPmB ‐11,7 3,926 32 CPG SMA 11 PmB ‐12,2 6,626


11

Grafikon 5: Rezultati preiskav pri nizkih temperaturah (vir: podatki inštitutov in zbirni prikaz DRI upravljanje investicij)

Končni rezultat obeh preskusov je razlika med značilnimi vrednostmi nateznih trdnosti in

kriogenih napetosti, ki jo označimo kot rezerva natezne trdnosti. Ta rezerva natezne trdnosti

določa posebno značilnost asfaltne zmesi, da poleg nateznih napetosti zaradi ohlajanja prenaša

tudi natezne napetosti zaradi prometne obremenitve. Sposobnost, da hkrati najboljše prenaša

tako kriogene kot natezne napetosti, je najbolj izražena tam, kjer doseže natezna trdnost

največjo vrednost in je sočasno tudi dosežena najnižja temperatura.

Iz grafikona 5 je razvidno, da asfaltne zmesi z večjim deležem prostih votlin (SMA LN) dosegajo

nekoliko nižjo povprečno rezervo natezne napetosti. Izkušnje s temi preskusi v zadnjih več kot

10. letih dokazujejo, da mora asfaltna zmes za doseganje dobre odpornosti pri nizkih

temperaturah dosegati vsaj 4,5 MPa rezerve natezne napetosti, ob čim nižji temperaturi

(oranžna horizontalna premica v grafikonu 5).

Izmed štirih (4) preiskanih asfaltnih zmesi (v grafikonu 5 označene z zeleno barvo) za znižanje

hrupa (SMA LN) sta se dve temu kriteriju približali na okoli 90% (3,9 in 4,3 MPa), dve pa

dosegata samo 60% zahtev (2,8 MPa).

Ostal preskusi asfaltne zmesi SMA kažejo, da smo po slabih izkušnjah okoli leta 2000,

obravnavano lastnost obvladali, saj praktično ni bilo več ugotovljenega rezultata, ki bi bil izpod

4,5 MPa rezerve natezne napetosti. Navedeno dejstvo je potrebno preveriti tudi na terenu, saj

3,5

5,8

5,04,2

5,85,2 5,3 5,0

5,54,7

5,65,0 5,0

6,15,5

5,14,5

3,9

5,1 5,14,4

6,2

5,0

3,4

6,7

2,8

4,3

5,66,3

2,8

3,9

6,6

‐12,9

‐10,3

‐12,1

‐11,2‐11,1‐11,8‐11,6

‐10,4

‐11,8‐11,5‐11,5‐11,2

‐10,6‐10,3‐10

‐11,1‐11,4

‐15,1

‐13,9

‐15,6

‐12,2

‐13,9‐13,1

‐10

‐13,8

‐3,3

‐12,7‐13,1

‐14,7

‐11,1‐11,7

‐12,2

‐20,0

‐15,0

‐10,0

‐5,0

0,0

5,0

10,0

Največjarezerva natezne napetosti (MPa) ‐graf zgoraj

Temperatura pri največji rezervi natezne napetosti(°C)

graf spodaj

Največja rezerva natezne napetosti (v MPa) in pripadajoča temperatura (° C)

[MPa]

[° C]


12

je kot primer na posameznih krakih avtocestnega omrežja ugotovljen povečan obseg razpok

(npr. Novo mesto – Obrežje).

4 Pobude za spremembo tehnične regulative

4.1 Projektiranje asfaltne zmesi

Pri projektiranju asfaltnih zmesi so v večini držav uveljavljene zahteve povezane z obnašanjem,

manj pa se uporabljajo zahteve, temelječe na obnašanju. Nekatere države so že v velikem

obsegu na najbolj obremenjenem omrežju prešle na fundamentalne zahteve, temelječe na

obnašanju. Predvsem sta to filozofijo osvojili v Franciji in na Nizozemskem, ki jim sledijo tudi

ostale države npr. Avstrija, ki nam je sorodna, saj imamo podobne klimatske zahteve, podobne

prometne obremenitve in podoben pristop dojemanja in uveljavljanja asfalterske tehnologije.

Vendar pa Avstrija za razliko od Francije in Nizozemske ta pristop uveljavlja samo v posebnih

primerih.

Takšen primer izvedbe fundamentalnih preiskav je npr. oddaja del po postopku javno

zasebnega partnerstva, pri katerem izvajalec ponudi svoj koncept voziščne konstrukcije, s

katerim uveljavlja prednosti glede na alternativne predloge, ki so lahko tudi cementnobetonska

vozišča, ali konceptualno alternativna asfaltna. V teh primerih izvajalec kot koncesionar

prevzame cesto tudi v upravljanje in vzdrževanje, zato je končna izbira vrste voziščne

konstrukcije v veliki meri odvisna tudi od njegove izbire. Ključno je v kakšnem stanju bo

voziščna konstrukcija ob predaji ceste naročniku. V opisanem ali podobnih primerih, ko izvajalci

iščejo optimalno oziroma najboljšo kakovost, se v glavnem uporablja filozofija na uporabo

orientiranih fundamentalnih preiskav. Takšen pristop je namreč tudi veliko bolj zahteven,

zahteva neprimerno več časa, znanja in je posledično tudi veliko dražji. Zato v Avstriji običajno

tega pristopa ne uporabljajo. Uporabljajo ga torej samo izjemoma v opisanem primeru. Čas bo

pokazal kako bo z razvojem te metode v prihodnje.

Avstrijska družba za raziskave Ceste‐Železnice‐Promet (Österreichische Forschungs‐ gesellschaft

Strasse‐Schiene‐Verkehr, v nadaljevanju: FSV) je 12. marca 2013 skupaj z zveznim Ministrstvom

za promet, inovacije in tehnologije, z avtocestno družbo ASFINAG in vsemi 9. deželnimi

upravami izdala dokument, ki omogoča na pogoje uporabe določene zahteve. Naslov izdanega

dokumenta FSV glasi:

‐ Tehnični pogodbeni pogoji za material (Technical Contract Conditions for Materials), Zahteve

za asfaltne zmesi – na uporabo orientiran dodatek RVS 08.97.06 (Requirements on

Bituminous Mixtures – Performance Based Requirements)

Pri nas smo se že pri pripravi nacionalnih dodatkov SIST 1038‐1,5,6,7 v določeni meri naslonili

na izdelane avstrijske standarde, zato bi kazalo naslednji korak izvesti tudi v tej smeri in se

pripraviti za možnost implementacije tovrstnega sistema.

Ocenjujemo, da je tehnična specifikacija RVS 08.97.06 lahko dober pripomoček za pripravo

dokumenta za našo uporabo.

Navedena tematika je bila obravnavana na 86. sestanku Komisije za asfalt, dne 3. septembra

2014 na DARS (Priloga 1‐1). V razpravi članov komisije je bil izražen dvom ali smo v danem


13

trenutku v Sloveniji v stanju uvesti na pogoje uporabe orientirane laboratorijske preiskave za

načrtovanje asfaltov in voziščnih konstrukcij. Navedeni pristop zahteva bistveno boljše

poznavanje in obvladovanju tematike kot je to danes slučaj pri asfalterskih tehnologih. Iz branže

je odšlo kar nekaj uveljavljenih posameznikov, novih pa še ni, oziroma se še niso strokovno

dovolj usposobili. Naslednji razlog je v stroških za uveljavitev tega koncepta. Kdo je pripravljen

kriti nastale stroške? Za širšo in splošno uporabo konceptov, ki temeljijo na uporabo

orientiranih lastnosti, ta trenutek gotovo nismo pripravljeni. Soglasno mnenje članov KZA je bilo

zato, da kaže s tem še nekoliko počakati.

Ne glede na navedeno pa je po našem mnenju prav, da je dana možnost, da se alternativno v

primeru zahtevnejših projektov uporabi tudi temeljni pristop. Oba na tem segmentu

uveljavljena inštituta v Sloveniji (Igmat in ZAG) sta po našem mnenju ob posebnem

prizadevanju v stanju pripraviti projekt asfaltnih zmesi po temeljnem pristopu. V takšnih

primerih se je potrebno dogovoriti za izhodišča vrednotenja in primerjave z osnovnimi

izkustvenimi preiskavami. Osnova za to lahko predstavlja obstoječi zgoraj omenjeni avstrijski

RVS 08.97.06 (Requirements on Bituminous Mixtures – Performance Based Requirements).

Tako kot je to primer v nekaterih sosednjih državah bi moralo biti tudi pri nas dovoljeno, da

izvajalci ponudijo alternativne koncepte, saj samo na ta način vzpodbujamo ustrezen razvoj

novih konceptov asfaltnih zmesi in asfaltnih voziščnih konstrukcij. Žal se število oddaje

projektov po postopkih javno‐zasebnega partnerstva (PPP) v Evropi v zadnjem času zmanjšalo, v

Sloveniji pa nam po tem postopku ni uspelo realizirati nobene investicije. Morda bo Junkerjev

program investicij ponovno vzpodbudil izvedbo PPP.

Za naročnik DARS bi bilo najbolj realno, da bi vzpodbujal tovrstni razvoj pri zahtevnejših

obnovitvenih delih tako, da bi zahteval alternativno preveritev asfaltnih voziščnih konstrukcij.

Na ta način bi bila izvedba veliko manj tvegana, omogočen bi bil razvoj in prišli bi do boljših

izhodišč za prihodnost in posledično boljših vozišč.

Nastavki za takšne postopke so vzpostavljeni, saj je bilo na več poskusnih poljih v zadnjih letih

izvedeno preverjanje dinamičnih lastnosti asfaltni zmesi (plasti). Je pa potrebno vzpostaviti

regulativni okvir, na katerega se bo izvajalec lahko naslonil in na koncu je seveda potrebna

volja, da se tudi kaj premakne.

4.2 Uporaba recikliranih asfaltnih zmesi in toplih asfaltov

Veliko bolj kot na pogoje uporabe orientirane preiskave je industrija asfalta trenutno

pripravljena na povečanje uporabe recikliranih in toplih asfaltov. Obe tehnologiji se v svetu

intenzivno uveljavljata in tudi v Sloveniji imamo na temu področju že določene, celo bogate

izkušnje. Rezkanec uporabljamo od konca 90. let, topli asfalti pa se poskusno uporabljajo v

zadnjih šestih oziroma sedmih letih.

Uporaba rezkanca v asfaltu je obveznost in dolžnost vseh, ki se kakor koli ukvarjajo z

asfalterstvom. V dokumentih posameznih držav Evropske unije so navedbe, da so naročniki

dolžni vzpodbujati ponovno uporabo asfaltnih zmesi. Navedeno je ena od tematik, ki terja

posebno obravnavo in dogovor za naprej. Dejstvo je, da je v Sloveniji osem asfaltnih obratov

usposobljenih za proizvodnjo asfaltnih zmesi z rezkancem, do največ 20%. Eno podjetje


14

namešča novi asfaltni obrat z vročim bobnom, posebej prirejenim za dodajanje rezkanca. Po tej

tehnologiji je dodatek rezkanca lahko večji kot 50%.

Združenje asfalterjev Slovenije je v letu 2014 izdalo poseben dokument »Asfalt – 100% ponovno

uporabljiv gradbeni proizvod«, ki je bil izdelan kot prevod dokumenta EAPA.

V sklopu naloge so predstavniki izvajalca in naročnika opravili tudi pogovor s predstavniki

avstrijske družbe Asfinag, ki so potrdili uspešno uporabo te tehnologije na omrežju avstrijskih

avtocest. Podrobnosti so razvidne iz Zabeležke razgovora pri Asfinag – Dunaj, 26. maj 2015,

priloga 5‐4.

5 Matrika preiskav in predlog zmesi

Matrika pogostosti preskusov notranje in zunanje kontrole kakovosti se je prvič izdelala na

osnovi razprav na sestankih za kakovost pri izgradnji avtocest, ki je potekal redno mesečno na

ZAG, Zavodu za gradbeništvo (obdobje 1995 – 1998).

Obravnavani sestanki so se v nadaljevanju prestavili v prostore DARS, Družbe za avtoceste,

skrbništvo nad izdelavo programa pa je prevzel DDC‐SKTR (danes DRI‐Tehnični sektor). Program

se je vsakih nekaj let dopolnjeval, usklajevanje posameznih segmentov pa je potekalo preko

posebej v letu 1995 in 1998 ustanovljenih strokovnih komisij, ki delujejo na osnovi sprejetega

poslovnika DARS.

Skrbništvo nad celotnim programom povprečne pogostosti asfalterskih in drugih del ima ves čas

DRI‐Tehnični sektor, nadgrajevanje in optimiranje programa za asfalterska dela pa teče preko

Komisije za asfalt.

V prilogi 2‐1 je prikazana matrika (Program) povprečne pogostosti preskusov za notranjo in

zunanjo kontrolo kakovosti za asfalterska dela na avtocestah, ki je veljala do decembra 2014 v

prilogi 2‐2 pa so prikazane preiskave asfaltnih zmesi v odvisnosti od prometnih obremenitev, ki

se izvajajo pri gradnji in vzdrževanju avtocestnih vozišč. Do sedaj veljavni program je bil sicer

večkrat noveliran, vendar so bile novelacije v zadnjem času izvedene brez ustreznega dogovora

in soglasja strokovne javnosti. V ta namen je bila z naše strani pripravljena nova verzija

programa 117 ‐ januar 2015 v prilogi 2‐3. Preko programa preiskav se odraža veljavnost

vsakokratne tehnične regulative (standardov, tehničnih specifikacij za javne ceste) in posebnih

zahtev naročnika, zato je potrebno Program vseskozi spremljati in aktivno dopolnjevati.

6 Terminski plan aktivnosti

Predlog dopolnjenega programa povprečne pogostosti preskusov za notranjo in zunanjo

kontrolo kakovosti za asfalterska dela na avtocestah je bil obravnavan na 87. in 88. sestankih

KZA (Prilogi 1‐2 in 1‐3), dopolnjen in urejen z naše strani, posredovan Inženirju DRI, ki ga je že

uspešno uporabil za pripravo najnovejšega razpisa za zunanjo kontrolo kakovosti pri obnovah

avtocest v letu 2015. Komisija za asfalt je Program dokončno potrdila s sklepom 3/89 na 89.

sestanku KZA, dne 7.5.2015 (Prilogi 1‐4).


15

7 Postopek uvedbe dinamičnih preiskav in tveganja

Razprava industrije in najbolj relevantnih strokovnjakov je pokazala, da situacija, v kateri smo se

znašli po propadu številnih gradbenih podjetij, ki je povzročila odhod številnih strokovnjakov iz

branže, ne omogoča sistematične uvedbe projektiranja asfaltnih zmesi na pogoje uporabe

orientiranih preskusov. Prav tako je takšen pristop otežkočen zaradi izredno majhnega obsega

aktivnosti na področju proizvodnje asfaltnih zmesi, ki se je znašla na zgodovinskem dnu v

samostojni Sloveniji. Novi pristopi zahtevajo tudi dodatna sredstva, vlaganja v kadre, povečanje

števila sodelavcev v laboratorijih in drugo. Trenutni trendi pri nas pa so žal še vedno obratni, ta

del kadra se še vedno zmanjšuje, razvojnih in tehnoloških oddelkov v podjetij pa praktično ni

več. Vodstva podjetij se ukvarjajo s povsem eksistenčnimi vprašanji, zato je potrebno dodatno

vzpodbuditi naslednje razvojne korake v tej smeri.

Edina možnost v danem trenutku je zato po našem mnenju uvedba tega pristopa na

najzahtevnejših projektih v fazi predhodnih analiz kot priprave za realizacijo projekta in

sistematičnega preverjanja v fazi izvajanja zunanje kontrole kakovosti. V tem kontekstu

predlagamo naslednje:

‐ Zahteva do proizvajalcev v času razpisa, da dokažejo posamezne lastnosti asfaltnih zmesi

(zahteva naročnika)

‐ Preverjanje doseženih in zahtevanih karakteristik s strani proizvajalcev (izvajalcev del) s

strani izvajalca zunanje kontrole kakovosti.

Ocenjujemo, da je glede na stopnje prometnih obremenitev in predvidenih rasti v prihodnje,

takšen pristop nujno potreben. Opisano uveljavitev na pogoje orientiranih preskusov je možno

doseči s pripravo kriterijev, ki so pridobljeni iz rezultatov meritev in preskušanj v zadnjih letih,

do izdelave domačih smernic pa se lahko začasno uporabi RVS08.97.06. Kriterije se lahko

verificira preko KZA in s potrditvijo naročnika. Pred opisanem pa je potrebno urediti status

Komisije za asfalt.


16

VIRI

‐ Slovenski standard SIST EN 13108‐1:2006: Bitumenski beton (BB)

‐ Slovenski standard SIST EN 13108‐5: 2006: Drobir z bitumenskim mastiksom (SMA)

‐ Slovenski standard SIST EN 13108‐6: 2006: Liti asfalt (MA)

‐ Slovenski standard SIST EN 13108‐7: 2006: Drenažni asfalt (PA)


Začetni preskus


Kontrola proizvodnje v obratu.

‐ Slovenski standard SIST 1038‐1: 2008: Bitumenski beton – Zahteve – Pravila za uporabo SIST

EN 13108‐1

‐ Slovenski standard SIST 1038‐5: 2008: Drobir z bitumenskim mastiksom – Zahteve – Pravila

za uporabo SIST EN 13108‐5

‐ Slovenski standard SIST 1038‐6: 2008: Liti asfalt – Zahteve – Pravila za uporabo SIST EN

13108‐6

‐ Slovenski standard SIST 1038‐7: 2008: Drenažni asfalt – Zahteve – Pravila za uporabo SIST EN

13108‐


modificirani s polimeri – Zahteve – Pravila za uporabo SIST EN 14023

‐ Slovenski standard SIST EN 13108‐8. 2006: Bitumenske zmesi – Specifikacije materialov – 8.

del: ponovno uporabljen asfalt

‐ Slovenski standard SIST EN 12697,1‐43

‐ Asfalt, 2. izdaja, ZAS, Združenje asfalterjev Slovenije

‐ Gradiva KZA, Komisije za asfalt

‐ S strani DARS posredovana poročila ZAG


17

II. Cestogradbeni bitumni

1 Uvod

Kljub temu, da je bitumen najstarejši gradbeni proizvod, ki so ga uporabljali že pred več tisoč

leti p.n.š. je še vedno eden od pomembnejših. Znatni del voznih površin tako v Sloveniji kot po

svetu je asfaltnih, osnovno vezivo asfaltnih plasti pa je še vedno bitumen. Kljub številnim z

raznimi dodatki modificiranih bitumnov in tudi velikega obsega uporabe naravnih bitumnov

zaseda še vedno pretežni delež uporabe cestogradbeni bitumen. Pridobivamo ga z destilacijo

surove nafte in/ali mešanjem (blendiranjem) predhodno z oksidiranjem otrjenega destiliranega

bitumna. Od vseh znanih okoli 1.300 vrst surove nafte je samo 10 % uporabne za proizvodnjo

bitumna. V EU28 se letno proizvede okoli 20 mio ton bitumna, od katerega je 10 do 20 %

modificiranega. Naravnega bitumna (asfalta) je bilo na trgu EU28 v zadnjem letu okoli 1.9 mio

ton.

V Sloveniji bitumna ne proizvajamo, zato smo ga v celoti prisiljeni uvažati. Ker naftni koncerni

preostanek nafte, ki je primeren za destilacijo in pridobivanje bitumna (bitumen predstavlja 3 –

4 % produktov rafinerij), lahko uporabijo tudi v druge namene in ker lahko s preostalimi

produkti velikokrat tudi bolje in več zaslužijo, se je v zadnjih desetih letih cena bitumna

nekajkrat povečala in predstavlja vedno večji delež pri proizvodnji asfaltnih zmesi. Navedeno je

tudi posledica dejstva, da se je proizvodnja bitumna koncentrira v manjšemu številu rafinerij, s

čimer se povečujejo transportne razdalje in otežuje dostopnost proizvoda za kupce. V EU28 je

skupaj 115 rafinerij, 74 jih še proizvaja bitumen. Od bližnjih rafinerij so bile v zadnjem času

zaprte rafinerije Rijeka, na Hrvaškem in Mantova, ter Porto Margera v Italiji. V Slovenijo

bitumen uvažamo predvsem iz Avstrije, Madžarske in Italije, občasno pa tudi iz Hrvaške, Srbije

in BiH, v preteklosti pa tudi iz Nemčije. Iz slednje ponovno kažejo zanimanje za izvoz PmB

bitumnov v Slovenijo, kar bi bilo za naš trg zelo dobrodošlo.

V letu 2014 je bilo po zbranih podatkih ZAS, Združenja asfalterjev Slovenije vgrajenega nekaj

nad 66.000 ton bitumna, delež polimernega bitumna je bil 10 %

Od kakovosti bitumnov je v veliki (največji) meri odvisna kakovost asfaltnih površin. Navedeno

je poznano tako iz literature, kot iz prakse, ki jo na temu segmentu v Sloveniji imamo. V

obdobju po letu 2000 smo imeli, kot je že bilo opisano v poglavju I, velike težave s pojavom

razpok na asfaltnih plasteh drobirja z bitumenskim mastiksom. V reševanje so bili vključeni

razpoložljivi domači strokovnjaki, okrepljeni z nekaterimi eksperti iz sosednjih držav (dr.

Zdravko Ramljak, iz Hrvaške, Lothar Druschner, univ. dipl. inž. iz Nemčije). Opravljene so bile

tudi številne laboratorijske analize v inštitutih na Tehnični univerzi Dunaj (prof. dr. Blab), na

Tehnični univerzi Braunschweig (prof. dr. Leutner) in v Zagrebu pri inštitutu Ramtech (dr.

Ramljak). Problematiki je strokovnjakom uspelo priti do dna predvsem z izvedbo

nizkotemperaturnih (enoosni natezni preskus (UTST) in ohlajevalnih preskusov (TSRST)). Na

osnovi pridobljenih rezultatov so bili oblikovani pomembni zaključki, ki so bili implementirani v

prihodnje delo.

Preko mednarodnega sodelovanje so bile pridobljene dragocene izkušnje in znanje, ki je

omogočilo nabavo zahtevne laboratorijske opreme za izvedbo dinamičnih preskusov asfaltnih

zmesi. Oba že prej omenjena inštituta sta se postopoma opremila z moderno laboratorijsko


18

opremo za preverjanje asfaltne zmesi proti utrujanju (2, 3 ali 4 točkovni upogib in indirektni

natezni preskus), za preskus določanja togosti in z zgoraj opisanimi preskusi določitve

odpornosti asfaltnih zmesi na nizke temperature. Obravnavana oprema, ki je tudi zelo draga, je

zahtevna tako za rokovanje kot vzdrževanje in zahteva posebej usposobljeno in tudi motivirano

osebje. Šele na teh osnovah je možno pričeti z izvedbo preskusov in si pridobiti ustrezno banko

podatkov, ki je osnova za določitev zahtev in robnih pogojev za uporabo.

Obravnavane metode sta inštituta osvojila, zato je bilo možno na nekaterih poskusnih poljih na

avtocestah, ki so bila izdelana pri obnovah, opraviti razmeroma veliko število opisanih

preskusov in si pridobiti določeno banko podatkov. Ker sta oba inštituta večkrat po navodilu

naročnika in inženirja sočasno izvajala preskuse, so bile izvedene analize tudi njuna neposredna

medsebojna primerjava.

Ti rezultati so dobra osnova za določitev zahtev in robnih pogojev za asfaltne zmesi/plasti in

uporabljene bitumne v prihodnje. Smer razvoja tehnične regulative gre vedno bolj v dinamično

preverjanje asfaltnih zmesi v kombinaciji z različnimi tipi bitumnov. Ločevanje na vhodne

materiale (Bitumen, zmesi zrn, kamena moka in dodatki) in asfaltne zmesi daje manj

verodostojne rezultate pri napovedovanju obnašanja asfaltnih zmesi. Zato tudi kakovost

bitumnov opisujemo tudi v kombinaciji z asfaltnimi zmesmi.

2 Analiza obstoječega stanja in izvedenih aktivnosti

Na avtocestah se uporabljajo tako cestogradbeni kot s polimeri modificirani bitumni. V

preteklosti (1996 do nekje 2000) smo veliko uporabljali tudi naravni bitumen (Unitaite ali

Gilsonite), ki se je, kljub nesporni kakovosti zaradi tehnoloških težav pri vmešavanju, prenehal

uporabljati.

Polimerne bitumne uporabljamo v obrabnih, obrabno zapornih in veznih plasteh,

cestogradbene pa v nosilnih plasteh in obrabno zapornih plasteh na odstavnih pasovih in

deviacijah.

Za bitumne so bili preko Slovenskega inštituta za standardizacijo (SIST) sprejeti in uvedeni

naslednji standardi:

‐ Slovenski standard SIST EN 12591:2000 Bitumen in bitumenska veziva – Specifikacije za

cestogradbene bitumne

‐ Slovenski standard SIST EN 14023:2005 Bitumen in bitumenska veziva – Okvirna specifikacija

za bitumne, modificirane s polimeri


modificirani s polimeri – Zahteve – Pravila za uporabo SIST EN 14023.

Za preveritev stanja v Sloveniji je DARS naročila strokovni nalogi za preveritev cestogradbenih in

polimernih pri ZAG, Zavodu za gradbeništvo. Pri nalogi na temo cestogradbenih bitumnov je

sodeloval Igmat, v razgovore in pripravo zaključkov pa je bil vključen tudi predstavnik Sloman‐a.

Opravljenih je bilo več koordinacijskih razgovorov, izveden strokovni posvet na temo

cestogradbenih bitumnov v letu 2014 in pripravljeni zaključki posveta kot sledi. V letu 2015 so

bili na srečanju ZAS predstavljeni tudi rezultati polimernih bitumnov. Rezultati slednjih so bili


19

zelo dobri, vendar je ZAG uspel pridobiti vzorce samo dveh proizvajalcev PmB in enega bitumna

z gumo. Navedeno je posledica padca proizvodnje asfalta in pomanjkljivega zanimanja

proizvajalecev za prisotnost na našem trgu.

V nadaljevanju opisujemo izsledke analize za cestogradbene bitumne.

V zadnjih letih ugotavljamo velike spremembe lastnosti bitumenskih veziv po zaključenem

procesu proizvodnje, vgrajevanja in uporabe asfaltnih zmesi. Navedeno se dogaja kljub temu,

da praviloma vsa bitumenska veziva pred uporabo izkazujejo zahtevane in s produktnim

standardom SIST EN 12591 predpisane karakteristike. Spremembe bitumnov v vgrajeni asfaltni

zmesi, ki se odražajo predvsem v hitrem staranju, vodijo do krajšega časa uporabnosti oziroma

hitrejšega propada (razpokanost, razgradnja, …) asfaltnih plasti. Navedene trende ugotavljajo v

vseh primerljivih državah (npr. Avstrija, Nemčija, Madžarska in druge), zato je industrija asfalta

v Evropi pričela z aktivnostmi, s katerimi bi z dodatnimi zahtevami dosegli spremembo

omenjenega standarda. V navedeni proces smo se preko ZAS in EAPA vključili tudi v Sloveniji.

Da bi ugotovili kakovost na našem trgu navzočih bitumnov in predvsem obseg in velikost

opisanega pojava, je bila izvedena obsežna raziskava lastnosti na slovenskem trgu prisotnih

bitumnov B 50/70, ki jo je financirala DARS, Družba za AC v RS, izvedla pa sta jo inštituta Zavod

za gradbeništvo (ZAG) in IGMAT, Inštitut za gradbene materiale, d.d. Prvič v Sloveniji so bili

vzorci bitumna dolgotrajno starani v laboratoriju. Sočasno so bile izvedene novejše

laboratorijske preiskave za določitev odpornosti bitumnov pri različnih temperaturah oziroma v

različnih pogojih uporabe. Vse preiskave so bile izvedene na vhodnih (originalnih) in na

kratkotrajno ter dolgotrajno staranih vzorcih bitumna. S kratkotrajnim staranjem opisujemo

proces proizvodnje in vgrajevanja, z dolgotrajnim staranjem pa proces uporabe asfaltne plasti.

Navedene laboratorijske metode so v Evropi sicer že standardizirane, vendar so rezultati samo

informativne narave in ne predstavljajo zahtev v produktnih standardih. Za navedene zahteve

bo v Evropi zelo težko pridobiti soglasje, saj takim zahtevam zelo nasprotuje bitumenska

industrija. V skrajnem slučaju bodo morali oblikovati dodatne zahteve naročniki, oziroma bodo

posebne zahteve do dobaviteljev postavili proizvajalci in vgrajevalci asfaltnih zmesi, ki želijo, da

vgrajene asfaltne zmesi dosežejo pričakovano življenjsko dobo.

Opisano ne velja oziroma velja v manjši meri tudi za s polimeri modificirane bitumne, kar je

pokazala tudi izvedena preiskava.

Na strokovnem posvetu na obravnavano temo v Poslovni hiši Unija se je maja 2014 zbralo več

kot sedemdeset udeležencev iz Slovenije, prisotni pa so bili tudi predstavniki iz Avstrije (OMV)

in Madžarske (MOL).

ZAKLJUČKI strokovnega srečanja na temo kakovosti bitumnov, so podani v obliki odgovorov, ki

so bili postavljeni na zastavljena vprašanja.

2.1 Ali se je kakovost bitumnov B50/70 na slovenskem trgu glede na leto 2009 poslabšala (po

spremembah produktnega standarda)?

Preiskave vseh odvzetih vzorcev bitumna kažejo, da je kakovost vhodnih (originalnih) bitumnov

na slovenskem trgu praviloma v mejah zahtev standarda (SIST EN 12591:2009). Pri ekstrahiranih


20

bitumnih pa so bila po letu 2009 ugotovljena večja nihanja posameznih kakovostnih

karakteristik.

V letu 2013 je bilo odvzetih osem vzorcev bitumna proizvajalcev IES Mantova, Niš (Pančevo),

Alma Petroli Ravena, Bosanski brod, MOL (Zalaegerszeg) ter Alma Petroli Ravenna in OMV

Schwechat (vzorčeno dvakrat). Kakovost preiskanih osmih vzorcev bitumna, je bila v mejah

zahtev tega standarda. Ugotavljamo pa, da je kakovost preiskanih bitumnov glede na vir

dobavitelja, različna.

Kakovosti bitumnov po kratkotrajnem in dolgotrajnem staranju žal ne moremo primerjati s

stanjem pred letom 2009. Takrat se dolgotrajno staranje ni izvajalo, novejša metoda

kratkotrajnega staranja pa ni primerljiva s prejšnjo.

2.2 Ali so preiskani vzorci bitumnov B50/70 primerljive kakovosti?

‐ Glede na osnovne karakteristike, ki so zahtevane s SIST EN 12591:2009, je kakovost

dobavljenih bitumnov med seboj primerljiva, saj je vseh osem preiskanih bitumnov tipa

B50/70 izpolnjevalo zahteve standarda.

‐ Po kratkotrajnem staranju so se pokazale razlike v karakteristikah.

‐ Preiskave po dolgotrajnem staranju pa kažejo pomembne razlike med obravnavanimi

bitumni in posledično njihov namen uporabe.

2.3 Ali se kakovost bitumnov posameznih proizvajalcev pomembno spreminja?

‐ Od šestih virov sta bila dva vira preiskana dvakrat (Ravenna in MOL). Po en vzorec vsakega

vira je bil odvzet maja 2013, drugo vzorčenje je bilo decembra 2013. Na podlagi preiskav teh

štirih vzorcev ugotavljamo, da so bile karakteristike bitumna posameznega vira, ki je bil

vzorčen decembra, podobne lastnostim vzorca odvzetega maja 2013.

‐ Vzorce iz preostalih štirih virov smo odvzeli samo enkrat, zato homogenost virov v teh

primerih nismo mogli preverjati.

2.4 Ali znamo ugotoviti karakteristike dobavljenih bitumnov po laboratorijskem staranju –

simulacija obnašanja bitumnov v letih eksploatacije?

Izvedene standardizirane preiskave vhodnih in staranih bitumnov so dale primerljive in

ponovljive rezultate. Celovito smo preiskali osem bitumnov B50/70 in dobljeni rezultati se

nanašajo le na te vzorce. Ugotovljeno je bilo, da laboratorijsko dolgotrajno staranje ne vpliva na

karakteristike vseh bitumnov enako.

Z osnovnimi preiskavami (PK, penetracija, Fraass) je potrjeno, da bitumen zelo otrdi.

Posamezne vrednosti parametrov teh preiskav po dolgotrajnem staranju so :

‐ Fraass ‐ temperatura se je zvišala glede na vhodni bitumen za 3o C do 10o C

‐ PK – zmehčišče se je zvišalo za +12o C do 25o C


21

‐ Penetracija se je zmanjšala na 30% do 42% začetne vrednosti

Osnovne preiskave dolgotrajno staranih bitumnov ne dajo dobrih podatkov o temperaturnem

območju uporabe asfaltne zmesi v času eksploatacije.

2.5 Ali znamo ugotoviti karakteristike dobavljenih bitumnov po laboratorijskem staranju –

simulacija obnašanja bitumnov v letih eksploatacije?

Znamo, vendar je treba dobljene rezultate preiskav dolgotrajno staranih bitumnov B50/70

obravnavati previdno.

‐ Nabor podatkov je omejen (samo osem vzorcev).

‐ Nimamo še povezave med laboratorijsko ugotovljenimi karakteristikami bitumnov in

dejanskim obnašanjem asfalta v letih eksploatacije.

‐ Na dolgotrajno obnašanje vgrajene asfaltne zmesi vplivajo tudi drugi dejavniki (sama

proizvodnja asfalta in vgradnja).

Za ugotavljanje teh karakteristik smo izvedli tudi novejši standardizirani preiskavi 'Ugotavljanje

upogibne togosti ‐ reometer z nosilcem, obremenjenim na upogib' (BBR) in 'Ugotavljanje

kompleksnega strižnega modula in faznega kota ‐ dinamični strižni reometer' (DSR).

Rezultate smo vrednotili z zahtevami za bitumne v standardu AASHTO‐320‐10 Performance‐

Graded Asphalt Binder). Ta standard razvršča bitumne glede na temperaturno območje

uporabe ‐ povprečna 7 dnevna maksimalna do minimalna projektna temperatura (način

določitve karakterističnih temperatur je podan v ameriških standardih).

Glede na zahteve tega standard so bili nekateri bitumni B50/70 primerni za temperaturno

območje ‐22o C do +64o C, nekateri pa za manjše temperaturno območje (en vzorec le od ‐16oC

do +58o C).

Laboratorijsko staranje pokaže pomembne razlike v temperaturnem območju uporabe

bitumnov. Osnovne preiskave vhodnih in tudi staranih bitumnov tega ne pokažejo.

2.6 Povzetek

Glede na spremenjene klimatske spremembe (ARSO ugotavlja, da je smiselno obnoviti karto

najvišje temperature zraka s povratno dobo 50 let), velike prometne obremenitve, ki so v

porastu, nove možnosti zagotavljanja kakovosti, ki jih dajejo moderne laboratorijske metode,

pridobljene izkušnje v zadnjih 20. letih v Sloveniji ter revizije EN standardov, ki bodo zaključene

v letu 2015, se v Združenju asfalterjev Slovenije ugotavlja predvsem naslednje:

‐ Razširiti je treba slovenske tehnične zahteve za bitumne, ki bodo zadostile našim pogojem

uporabe. Zahteve so lahko v obliki priporočil, tehničnih specifikacij ali nacionalnega dodatka

k EN standardu. ZAS meni, da je za posamezne kategorije cest smiselno podati dodatne

zahteve za karakteristike bitumnov in asfaltov.


22

‐ Optimizirati naročanje bitumnov glede pogojev uporabe ob sočasni vzpostaviti čim bolj

učinkovite kontrole kakovosti

‐ Podobno kot za bitumne B50/70 preveriti obnašanje cestogradbenih bitumnov tipa B70/100

ter s polimeri modificiranih bitumnov, ki se uporabljajo v slovenskem prostoru.

S polimeri modificirani bitumni so za DARS izjemnega pomena, saj se v obeh zgornjih asfaltnih

plasteh na celotnem avtocestnem omrežju uporablja tovrstne bitumne. Zaradi konkurenčnega

boja so na našem trgu v glavnem prisotni samo še trije proizvajalci bitumna. Sočasno se velike

spremembe obetajo tudi na regulatorni vsebini, saj se pričakuje revizijo evropskega standarda.

Dejstvo je, da podobno kot s cestogradbenim bitumnom tudi s polimernim bitumnom industrija

asfalta ni povsem zadovoljna.

V zvezi z zgornjo pobudo je bil na ZAG, dne 17. septembra 2014 organiziran poseben sestanek,

kjer je bila obravnavana problematika kakovosti asfalta pri gradnji avtocest, s poudarkom na s

polimeri modificiranih bitumnih. Uveljavljajo se nove laboratorijske preiskave (BBR, DSR,

MSCRT), pri čemer še niso dokončno opredeljene zahteve. V letu 2015 ali 2016 se pričakuje tudi

uveljavitev novih zahtev za standard SIST EN 14023, s katerimi bi boljše opisovali zahteve za

polimerne bitumne.

ZAG se je v zadnjih letih opremil z ustrezno laboratorijsko opremo. Prav tako ZAG ugotavlja

nelogičnost zahteve v slovenskem standardu za polimerni bitumen SIST 1035:2008 pri preskusu

»Force‐Ductility«.


Slovenija se je preko ZAS priključila pobudi evropskega asfalterskega združenja EAPA, ki bdi nad

dogajanjem evropskega inštituta za standardizacijo CEN (Draft zapisnika sestankov med EAPA in

Eurobitume (priloga 4‐1), vključno z razpredelnicami novih kriterijev (priloga 4‐2)). Na osnovi

dogovorov skupnih sestankov evropskih inštitucij so se začele uveljavljati spremembe evropskih

standardov za bitumne. Slovenija je svoje stališče v obliki dopisa predhodno že posredovala na

EAPA.

4 Matrika preiskav za notranjo in zunanjo kontrolo

Določena je pogostost notranje in zunanje kontrole kakovosti, pri čemer se je dobra praksa

stalne notranje kontrole na asfaltnih obratih v zadnjem času opustila. O navedenem je

potrebno odpreti diskusijo in ugotoviti smotrnost ponovne takšne zahteve.

5 Postopek uvedbe dinamičnih preiskav bitumnov

Postopek bo v veliki ali izključni meri odvisen od novega standarda za cestogradbeni bitumen.

Ker smo v Sloveniji povsem odvisni od redkih proizvajalcev (dobaviteljev) bitumna, se moramo

na navedeno situacijo ustrezno odzvati in prilagoditi.


23

6 Terminski in finančni plan aktivnosti

Bo izdelan, ko bo znana izdaja novih standardov (priloga 4‐2 zapisnik sestanka EAPA in

Eurobitume).

7 Spremljanje učinkov po uveljavitvi

Učinke uporabe optimalnih bitumnov merimo skozi stanje vozišč in voziščnih konstrukcij.

Kakovost vsake gradnje ali obnove na voziščni konstrukciji je spremljana v času izvedbe

(kontrola s strani izvajalca samega, kontrola nadzornega inženirja in kontrola ter preverjanje s

strani posebej izbrane zunanje kontrole kakovosti), pri čemer je z garancijo, ki jo daje gradbeni

izvajalec, zagotovljeno obvladovanje kakovosti tudi skozi daljše obdobje, ki je praviloma pet (5)

let. V tem obdobju se lahko pojavijo tudi skrite napake. In oboje se pred iztekom garancijske

dobe tudi odpravi. Za vse voziščne površine, ki so ob izteku 5 letne garancijske dobe brez

poškodb pa velja pravilo, da bo takšno stanje veljalo tudi do samega konca življenjske dobe

asfaltne voziščne konstrukcije, ki je brez ukrepov okoli 15 let.

Poleg navedenega je na DARS‐u zelo uspešno vpeljan tudi sistem gospodarjenja z vozišči PMS ‐

Pavement Management System, preko katerega z rednimi pregledi in ocenami po MSI

(modificirani švicarski indeks) ter meritvami karakteristik voznih površin (ravnost, torne

lastnosti, …) ugotavljamo in spremljamo kakovost voziščnih konstrukcij in voznih površin.

8 Zaključki

Preveritev kakovosti cestogradbenih bitumnov na našem trgu je pokazala, da vsi preverjeni

bitumni ustrezajo zahtevam iz veljavnih standardov. Razlike v kakovosti se pokažejo šele pri

dolgotrajnem staranja, ki simulira obnašanje asfaltnih plasti v njegovi življenjski dobi. Navedene

ugotovitve kažejo prihodnji razvoj preverjanja asfaltnih zmesi in voziščnih konstrukcij. Cilj

naročnikov in izvajalcev je, da gradimo asfaltne voziščne konstrukcije, ki bodo brez poškodb

dosegle pričakovane življenjske dobe. In temu se morajo prilagoditi vsi sodelujoči, od

dobaviteljev ter ostalih akterjev.

Za obligatorne zahteve iz tega naslova čas še ni dozorel. Bitumenska industrija trenutno še ne

kaže razumevanja za posredovanje verodostojnih podatkov, ki bi bili obvezujoči. Je pa dosežen

pozitivni korak v smeri objavljanja rezultatov laboratorijskih preskusov s strani proizvajalcev

bitumnov. Na tej osnovi je potrebno graditi za naprej. Naročniki bitumna se morajo v prvem

koraku usposobiti za ocenjevanje rezultatov preiskav, ki bodo na voljo ob posamezni pošiljki

bitumna. In proizvajalci asfalta, ki kupujejo bitumen, bodo odločili ali je kakovost bitumna za

njih ustrezna ali ne. Enako se upravičeno pričakuje tudi od nadzornih inženirjev, ki bi se morali

prav tako usposobiti za ocenjevanje kakovosti bitumnov in posledično asfaltov. V naslednjem

koraku pa lahko pričakujemo bolj zavezujoče zahteve za vse sodelujoče.

Za DARS je najpomembnejša uporaba s polimeri modificiranih bitumnov, saj se ta tip veziva

uporablja tako v vezni kot obrabni asfaltni plasti tako na voznih kot prehitevalnih pasovih.

Kakovost teh bitumnov je bila preverjena v letu 2015, kljub majhnemu številu vzorcev (skupaj 3)

so bili ugotovljeni dobri rezultati obnašanja v procesu dolgotrajnega staranja.

Na osnovi stanja v evropski industriji bitumna, izkušenj pridobljenih v zadnjih letih in izdelanih

analizah za cestogradbene in s polimeri modificirane bitumne (PmB) je za naročnika DARS

najvarnejša uporaba PmB. Cena teh bitumnov ni več bistveno višja od cestogradbenih


24

bitumnov, zato je smiselno slediti usmeritvi, ki jo uporabljajo tudi v Avstriji, da v vseh plasteh na

avtocestah uporabljajo izključno PmB.

Opozarjamo tudi na uporabo rezkanca v asfaltu, kar je treba vzpodbujati, vendar ob uporabi

mehkejših tipov bitumna (npr. B 160 – 220).

VIRI

‐ Slovenski standard SIST EN 12591:2000 Bitumen in bitumenska veziva – Specifikacije za

cestogradbene bitumne

‐ Slovenski standard SIST EN 14023:2005 Bitumen in bitumenska veziva – Okvirna specifikacija

za bitumne, modificirane s polimeri


modificirani s polimeri – Zahteve – Pravila za uporabo SIST EN 14023.

‐ Asfalt, 2. izdaja, ZAS, Združenje asfalterjev Slovenije

‐ Bitumen, Zagotavljanje kakovosti – izvedba osnovnih preskusov, ARBIT, 4/11

‐ Bitumen, Enostaven in kompleksen, ARBIT, 2/12

‐ Bitumen, Dinamični strižni reometer, ARBIT, 1/13

‐ Bitumen, Lastnosti pri nizkih temperaturah, ARBIT, 2/13

‐ Gradiva KZA, Komisije za asfalt

‐ s strani DARS posredovana poročila ZAG


25

III Manj hrupni asfalti

1 Uvod

Na osnovi ugotovitve Svetovne zdravstvene organizacije o hrupu prometa na zdravje ljudi in

stroške varstva je pomembno naslednje:

‐ Hrup prometa ima lahko različne škodljive učinke na zdravje ljudi, je najbolj razširjen in zelo moteč: povzroča napetosti in včasih tudi usodne bolezni. Zato ga je treba obravnavati enako resno kot druge načine onesnaževanja okolja, še posebno, ker vzporedno z naraščanjem prometa trenutno narašča tudi hrup.

‐ Že leta 2000 je bilo več kot 44 % prebivalcev v takratni EU trajno izpostavljenih hrupu prometa nad 55 dB, tj. hrupu, ki je potencialno nevaren za zdravje. Učinek hrupa prometa na njihovo zdravje občutijo milijoni ljudi, številni kot vznemirjenje, nekateri pa tudi kot zelo resne motnje. Strokovna preveritev stanja je pokazala, da je zaradi hrupa prometa vsako leto veliko ljudi zelo prizadetih – utrpijo srčno žilne bolezni (v EU nad 245.000), približno 20 % (skoraj 50.000) jih utrpi srčni napad in prezgodaj umre. Slabšanje zdravja ljudi zaradi učinkov hrupa cestnega prometa se bo nekaj časa še nadaljevalo, nasprotno pa se varnost prometa zaradi uveljavljenih ukrepov izboljšuje. Vplivi hrupa prometa na zdravje (motnje spanca in splošnega počutja, povišan krvni tlak) niso enakomerni: bolj ranljivi so otroci ter starejši in bolni ljudje.

‐ Stroški za varstvo zdravja, neposredno povezani s prekomernim hrupom cestnega prometa, so zelo veliki: v EU znašajo približno 40 milijard evrov na leto (0,4 % celotnega bruto družbenega proizvoda). Pretežni del teh stroškov povzročajo osebna in tovorna vozila.

Poznane oziroma že uveljavljene možnosti za zmanjšanje hrupa cestnega prometa so predvsem

naslednje:

‐ Da bi bila problematika hrupa ublažena, mora biti deležna večjega upoštevanja v politiki. Mejne vrednosti emisij hrupa vozil že od leta 1995 niso bile spremenjene, četudi so tehnologije medtem napredovale.

‐ Zmanjšanje hrupa je treba zagotoviti najprej na izvoru, tj. v proizvodnji pnevmatik in vozil (motorjev in oblike – aerodinamike). Uspešni ukrepi za zmanjšanje hrupa so tudi omejitve hitrosti vozil, predvsem v za hrup občutljivejših območjih, in omejitve vožnje, tudi z lokalnimi zaporami za promet z motornimi vozili.

Za zmanjšanje vplivov hrupa na okolje so uveljavljene in uspešne izvedbe zaščitnih ograj in/ali

zvočna zaščita objektov oziroma aktivna in pasivna zaščita pred hrupom. Najbolj učinkovito

zmanjšanje hrupa cestnega prometa dosežemo z ustreznimi obrabnimi plastmi na voziščih.

2 Pričakovani rezultati ob uvedbi in koristi za naročnika

Rezultati in posledične koristi boljšega načrtovanja in izvedbe asfalterskih zmesi in plasti se

pokažejo skozi daljše obdobje. DARS je s sodelujočimi kot so Inženirji, inštituti, gradbenimi

izvajalci, projektanti že v preteklosti vlagal velike napore v kar se da največjo zaščito

prebivalstva pred hrupom. Zaščita pred hrupom, ki se izvaja je raznovrstna in zajema predvsem:


26

‐ Pasivno zaščita z zamenjavo stavbnega pohištva z novejšim

‐ Postavitev protihrupnih ograj in

‐ Ukrepi na voziščih – vgradnja manj hrupnih asfaltnih površin.

Lahko rečemo, da je zdaleč največja aktivnost na postavljanju protihrupnih ograj. Na avtocestah

je bilo že v preteklosti postavljenih preko 60.000 m protihrupnih ograj, trenutno pa se jih

postavlja dodatnih več deset tisoč metrov, saj poteka okoli 40 mio EUR vreden kohezijski

projekt postavitev dodatnih konstrukcij zaščite proti hrupu, ki je v zaključni fazi.

Žal na področju vgradnje manj hrupnih voznih površin, ki so najboljši možni način zmanjšanja

hrupa na izvoru (skupaj z boljšimi pnevmatikami in znižanja hrupa pogona vozil) ni bilo

narejenega dovolj. Razlogov za slednje je več, eden od pomembnejših pa izvira iz afer kot

posledice raznih pomanjkljivosti (npr. drsnost v Trojanskih predorih), na osnovi katerih se je

razvoj v veliki meri upočasnil ali celo ustavil.

V preteklosti je bilo kar nekaj večjih odsekov, na katerih je bila s strani soglasodajalcev

postavljena zahteva po manj hrupnih voziščih. To je bilo npr. na avtocestnih odsekih Arja vas –

Vransko in Slivnica – Draženci.

2.1 Opis AC Arja vas – Vransko

Zahteva soglasodajalcev je bila uporaba manj hrupnih asfaltnih zmesi. Na osnovi analize DDC je

bila predlagana uporaba SMA 8s, ki se je vgradila in se pozneje tudi uveljavila na avtocestnem

programu. Tako po letu 1998 uporabljamo to asfaltno zmes kot standardno. Splošna ocena, ki je

upoštevana tudi v izračunih je, da SMA glede na klasično asfaltno zmes bitumenskega betona

znižuje hrupno obremenjenost za 2 dB (A).

2.2 Opis AC Slivnica – Draženci

V projektni dokumentaciji je bila določena asfaltna zmes drenažnega asfalta PA 11s (priloga 3 ‐ 1

predlog DDC). Odsek se je gradil kmalu po težavah v Trojanah. Naročnik DARS je postavil

vprašanje v zvezi z zimsko službo in ker ni bilo prepričljivih odgovorov, je dal obrabno plast

preprojektirati v SMA 11. s tem je bila zamujena edinstvena priložnost, da na celotnem odseku

podravske avtoceste Maribor – Gruškovje izvedemo manj hrupno vozno površino.


V sestavi Tehničnega odbora TO 06 Voziščne konstrukcije na MP‐DRSC je bil izdan osnutek

Tehnične specifikacije TSC06.418:2010, ki ga je pripravila Komisija za asfalt. V predlagani

tehnični specifikaciji so dane usmeritve za izvedbo naslednjih asfaltnih zmesi (plasti) za znižanje

hrupa:

‐ Gumirana asfaltna zmes

‐ Drobir z bitumenskim mastiksom SMA 8 in SMA 11, LN in

‐ Drenažni asfalt PA 8 in PA 11


27

Žal je delo v TO 06 zastalo, tako kot v ostalih strokovnih odborih in TSC je ostala na nivoju

delovnega osnutka.

4 Matrika preskusov za posamezni tip asfaltnih zmesi

Velja povsem običajna matrika povprečne pogostosti notranje in zunanje kontrole kakovosti –

priloga, saj meritev hrupa še nimamo uvedenih v našo prakso.

5 Monitoring spremljanja stanja poskusnih polj

5.1 Monitoring spremljanja stanja poskusnih polj v Sloveniji

Rezultati meritev hrupa na v Sloveniji izvedenih poskusnih poljih so se izvedli po metodi SPB.

Zbrali smo rezultate meritev, ki so nam bile na voljo in so prikazane v tem poročilu.

Izvedena so bila naslednja poskusna polja na naslednjih odsekih:

‐ HC Koper – Izola

‐ AC Šentilj – Pesnica

‐ HC Šempeter – Vrtojba

‐ AC Dramlje – Celje

‐ AC Gabrk – Sežana

Ugotovimo lahko, da so trije odseki na primorskem in dva na štajerskem, kar je posledica truda,

ki so ga v to vložili gradbeni izvajalci na teh področjih. Žal na drugem kraku avtocestnega križa

teh prizadevanj ni bilo zaznati.

Izvedena poskusna polja na avtocestah so bila prvenstveno namenjena preveritvi rezultatov, ki

so dostopni preko tuje literature in preveriti usposobljenost izvajalcev in inštitutov ter preko

izvajanja del in vseh razpoložljivih standardnih in nestandardnih (predvsem dinamičnih)

preskusov asfaltnih zmesi in lastnosti voznih površin pridobiti ustrezne izkušnje. Za poskusna

polja ni predvideno sistematično spremljanje in vrednotenje in ga tudi ni možno izvesti iz

naslednjih razlogov:

‐ Neredna pogostost in raznoliki pogoji izvedbe vseh vrst meritev

‐ Različni izvajalci

‐ Različne dolžine odsekov izvedenih poskusnih polj

‐ Različni časovni termini in pogoji ob izvedbi poskusnih polj.

Ne glede na navedeno pa smo z izvedenimi poskusnimi polji pridobili neprecenljive izkušnje, ki

jih bo možno aplicirati v prakso. Poskusna polja bodo služila pri dokončanju osnutka tehnične

specifikacije za to področje, omogočila bo lažjo določitev mej za izvedbo laboratorijskih preiskav

togosti, utrujanja in preskusov pri nizkih temperaturah, izvajalcem je olajšano projektiranje

asfaltnih zmesi za znižanje hrupa, vsi udeleženi v procesu so dobili dodatna znanja in izkušnje.

V razpredelnici 4 in na grafikonih 6 do 8 so prikazani rezultati meritev hrupa po metodi SPBI na

poskusnih poljih na avtocestah. Iz rezultatov meritev lahko ugotovimo predvsem naslednje:

‐ Med različnimi asfaltnimi zmesmi so ugotovljene pomembne razlike pri meritvah hrupa

‐ Na osnovi preverjenih asfaltnih zmesi ugotavljamo 3 nivoje obremenjenosti s hrupom kot

sledi:


28

Najbolj ugodne rezultate dosega asfaltna zmes drenažnega asfalta

Asfaltne zmes SMA je manj ugodna

Asfaltna zmes SMALN kot kombinacija zgoraj navedenih zmesi kaže vmesne rezultate

Navedeni trendi se izkazujejo tako za velike, srednje kot nizke hitrosti.

Opisano seveda ni ničesar novega, ampak že dolgo znano dejstvo, da se hrup s povečanim

deležem prostih votlin v vgrajeni asfaltni plasti zmanjšuje. Pomembno ob tem je tudi dejstvo, da

se s časovno komponento votline v asfaltni plasti zapolnijo in s tem se posledično zmanjša

učinek znižanja hrupa. Asfaltne plasti za zmanjšanje hrupa imajo za to lastnost omejeno

življenjsko dobo in jih je potrebno zaradi tega glede na klasične asfaltne zmesi nekoliko bolj

pogosto obnavljati.

Razpredelnica 4: Poskusna polja – rezultati meritev SPBI za velike hitrosti

HC Koper‐ Izola AC šentilj ‐ Pesnica HC Šemp. ‐ Vrtojba AC Dramlje ‐ Celje AC Gabrk ‐ Sežana AC Dramlje ‐ Celje

nova stara nova nova 1 leto 1 leto 1,5 leta 1,5 leta 1 leto nova nova nova nova

1 2 3 4 5 6 7

majhna 69,3 74,4 69,7 73,6 70,4 71,3 73,1 74,4 76,7 71,8 73,8 74,3 73,7

srednja 74,7 79,8 75,3 79,6 76,9 76,8 78,5 80,2 80,2 77,9 79,2 79,8 78,4

velika 78,4 83 78,8 83,3 83,4 77,4 82,1 83,7 82,7 82,2 82,4 83,7 81,3

PA AC SMA 8 LN SMA 11 SMA 11 PA 11 SMA 11 LN SMA 11 SMA 11 LN SMA 11 SMA 11 LN SMA 11 SMA 11 LN

Grafikon 6: Rezultati meritev SPBI na poskusnih poljih za velike hitrosti

78,4

83

78,8

83,3 83,4

77,4

82,183,7

82,7 82,2 82,483,7

81,3

65

67

69

71

73

75

77

79

81

83

85


Primerjava indeksov SPBI za velike hitrosti pri meritvah na različnih asfaltnih zmeseh v obdobju 2010 ‐ 2014


29

Grafikon 7: Rezultati meritev SPBI na poskusnih poljih za srednje hitrosti

Grafikon 8: Rezultati meritev SPBI na poskusnih poljih za velike hitrosti

Da bi lahko dodatno pojasnili zgornje rezultate, podajamo še rezultate sistematično izvedenega

poskusnega polja v sosednji Avstriji (Bundesministerium fuer Verkehr, Inovation und

Technologie (Strassenforschung) – Test Section for Noise‐Reducing Road Surfaces A12, Dunaj

2012 – avtorja Prof. Dr. Johann Litzka in Dr. Juergen Haberl).

65

67

69

71

73

75

77

79

81

83

85


Primerjava indeksov SPBI za majhne hitrosti pri meritvah na različnih asfaltnih zmeseh v obdobju 2012 ‐ 2014

65

67

69

71

73

75

77

79

81

83

85


Primerjava indeksov SPBI za srednje hitrosti pri meritvah na različnih asfaltnih zmeseh v obdobju 2012 ‐ 2014


30

5.2 Monitoring spremljanja stanja poskusnih polj v Avstriji

Poskusno polje je bilo izdelano na avtocesti A 12 – avtocesti »Inntal« na Tirolskem v letu 2005 in

opazovano naslednjih 6 let do leta 2011. Poskusna polja so izvedena na odseku, ki je

obremenjen z 20.492 vozili na dan (PLDP) in s 3.896 kamioni na dan (PLDP kamionov). Odsek

poskusnih polj je skupaj dolg 4,600 km, posamezno poskusno polje je dolžine med 400 m in 600

m. Posamezni tipi uporabljenih asfaltnih zmesi so opisani v razpredelnici 5. Navedene so oznake

zmesi, ki so jih uporabili in oznake, ki bi jih uporabili pri nas. Vsaka asfaltna zmes je

okarakterizirana z naslednjimi podatki: sejalna krivulja, delež veziva, fotografija vozne površine,

primerjava sejalne krivulje z najbližjo sejalno krivuljo iz veljavnega standarda OE NORM 3580ff.

Navedenih podatkov ne navajamo so pa na voljo v citirani literaturi ali pri avtorju te naloge.

Na opisanem poskusnem polju so prvič v Avstriji pod enakimi pogoji vgradili inovativne vozne

površine za znižanje hrupa. Vgradili so tri različne vrste zmesi SMA, polje enoslojnega

drenažnega asfalta PA, dve polji dvoslojnega drenažnega asfalta PA in dve referenčni polji z

uporabo klasičnih zmesi SMA 11 in AC 11 z uporabo PmB. Rezultati meritev hrupa po statistični

metodi »pass – by« SPB nedvoumno potrjujejo naslednje:

‐ Rezultati meritev drenažnih asfaltov kažejo nedvoumne koristi v pogledu zmanjšanja hrupa

glede na klasične referenčne zmesi do 6 dB(A)

‐ Sočasno se kaže tudi značilna razlika med dvoslojnim in enoslojnim dranažnim asfaltom v

obsegu med 2 in 3 dB(A)

‐ Asfaltne zmesi drobirja z bitumenskim mastiksom SMA za znižanje hrupa LN so manj ugodne

»glasnejše« od drenažnih zmesi PA, med 2 in 4 dB(A), vendar pa so glede na referenčna SMA

11, oziroma AC 11, za 3 dB(A) ugodnejše.

Tudi po petih letih uporabe izvedenih poskusnih polj se kaže podoben nivo hrupne

obremenjenosti kot po sami izvedbi. Še vedno je razlika med najhrupnejšo in najtišjo vozno

površino 6 dB(A). Drenažni asfalti ne kažejo primerjalno bistveno slabših karakteristik, samo

malenkostno se kažejo prve razlike v zmanjšanju medsebojnih razlik, kar daje sklepati, da se

pričel zniževati delež prostih votlin zaradi zapolnitve votlin z odpadki. Same lastnosti voznih

površin in njihovo stanje se v opazovanem obdobju ni bistveno spremenilo.

Opisana tendenca se je pokazala tudi pri preveritvi pnevmatičnega/cestnega hrupa z meritvijo CPX (Close Proximity Method). Pri teh meritvah znaša razlika nivojev hrupa med naglasnejšo in najtišjo vozno površino izraženo s CPX‐indeksom 6 dB(A) po petih letih oziroma 6,2 dB(A) po šestih letih uporabe merjenih voznih površin.

Razpredelnica 5: Asfaltne zmesi uporabljene na poskusnem polju v Avstriji

Poskusno polje

Oznaka zmesi po standardu RVS 01.02.12

Tip asfaltne obrabne plastiOznake, ki bi jih uporabili v Sloveniji

LSMA 8, bitumen modificiran z gumo SMA8, S3 SMA 8g LN

LSMA 11, bitumen modificiran z gumo SMA 11, S3 SMA 11g LN

SMA 11 (PmB) SMA 11, S2 SMA 11 ‐ PmB

LSMA 11 (PmB) SMA 11, S3 SMA 11 LN ‐ PmB

ZDA (PmB) DLPA 8/16, P2 ZDA dvoslojni PA

ZDA bitumen modificiran z gumo DLPA 8/16, P2 ZDA dvoslojni PA

DA 8 bitumen modificiran z gumo PA 8, P2 PA 8 g

pmAB 11 AC 11 deck, A2 AC 11 ‐ PmB


31

V nadaljevanju so prikazani rezultati meritev SPBI in CPX ter zaključki teh meritev.

Meritve SPBI – Asfinag ‐ Meritve SPB 6 mesecev po vgradnji

V razpredelnici 6 in v grafikonu 9 so prikazani rezultati meritev SPBI po šestih mesecih uporabe na avtocesti.

Razpredelnica 6: Rezultati meritev SPBI na poskusnih poljih – 6 mesecev po vgradnji

SMA 8 LN SMA 11 LN SMA 11 SMA 11 LN ZDA

dvosloj.PA ZDA

dvosloj.PA PA 8 AC 11

bitumen BIT + guma BIT + guma PmB PmB PmB BIT + guma BIT + guma PmB

SPBI 6m 81,3 81,3 84,4 82,3 78,3 78,2 80,6 84,3


dvosloj.PA ZDA


Grafikon 9:

81,3 81,3

84,482,3

78,3 78,2

80,6

84,3

65

70

75

80

85

90

SMA 8 LN SMA 11 LN SMA 11 SMA 11 LN ZDA dvosloj.PA

ZDA dvosloj.PA

PA 8 AC 11

Primerjava indeksov SPBI za velike hitrosti pri meritvah na različnih asfaltnih zmeseh v letu 2006 ‐ 6 mesecev po vgradnji


32

‐ Meritve SPB 60 mesecev po vgradnji

V razpredelnici 7 in v grafikonu 10 so prikazani rezultati meritev SPBI po šestdesetih mesecih uporabe na avtocesti.

Razpredelnica 7: Rezultati meritev SPBI na poskusnih poljih – 60 mesecev po vgradnji


dvosloj.PA ZDA



SPBI 60 m 85,2 84,9 85,4 85,1 80,8 79,7 81 83,9


dvosloj.PA ZDA


Grafikon 10:

85,2 84,9 85,4 85,1

80,879,7

81

83,9

65

70

75

80

85

90


ZDA dvosloj.PA

PA 8 AC 11



33

‐ Primerjava meritve SPB - 6 in 60 mesecev po vgradnji

V razpredelnici 8 in v grafikonu 11 so prikazani rezultati meritev SPBI po šestih in šestdesetih mesecih uporabe na avtocesti. Kot že napisano ostajajo pri nekaterih zmeseh enake razlike takoj po vgradnji kot po petih letih uporabe. Na drugi strani lahko pri nekaterih zmeseh ugotovimo znatno znižanje učinka zmanjšanja hrupa. Predvsem se navedeno kaže pri asfaltnih zmeseh SMA LN. Razpredelnica 8: Primerjava Rezultatov meritev SPBI na poskusnih poljih – 6 in 60 mesecev po vgradnji


dvosloj.PA ZDA



60 mesecev po vgradnji

85,2 84,9 85,4 85,1 80,8 79,7 81 83,9

6 mesecev po vgradnji

81,3 81,3 84,4 82,3 78,3 78,2 80,6 84,3

3,9 3,6 1,0 2,8 2,5 1,5 0,4 ‐0,4


dvosloj.PA ZDA


Grafikon 11:

Meritve CPX – Asfinag

3,93,6

1,0

2,82,5

1,5

0,4

‐0,4

‐1,0

0,0

1,0

2,0

3,0

4,0

5,0

6,0

SMA 8 LN SMA 11 LN SMA 11 SMA 11 LN ZDA dvosloj.PA ZDA dvosloj.PA PA 8 AC 11

Primerjava indeksov SPBI za velike hitrosti pri meritvah na različnih asfaltnih zmeseh v letu 2006 in 2011


34

Meritve CPX – Asfinag

‐ Meritve CPX 8 mesecev po vgradnji

V razpredelnici 9 in v grafikonu 12 so prikazani rezultati meritev CPX po osmih mesecih uporabe na avtocesti. Razpredelnica 9: Rezultati meritev CPX na poskusnih poljih – 8 mesecev po vgradnji


dvosloj.PA ZDA dvosloj.PA PA 8 AC 11


CPX 8 mesecev 95 98,2 99,5 98,6 94,9 94 98,2 97,6


Grafikon 12:

9598,2 99,5 98,6

94,9 94

98,2 97,6

65

70

75

80

85

90

95

100

105


Primerjava indeksov CPX za velike hitrosti (100 km/h)pri meritvah na različnih asfaltnih zmeseh v letu 2006 ‐ 8 mesecev po vgradnji


35

‐ Meritve CPX 59 mesecev po vgradnji

V razpredelnici 10 in v grafikonu 13 so prikazani rezultati meritev CPX po devetinpetdesetih mesecih uporabe na avtocesti.

Razpredelnica 10: Rezultati meritev CPX na poskusnih poljih – 59 mesecev po vgradnji




CPX 59 mesecev 102 103,2 103,4 103,6 100,7 97,6 101,9 101,9


Grafikon 13:

102 103,2 103,4 103,6100,7

97,6

101,9 101,9

65

70

75

80

85

90

95

100

105

110


Primerjava indeksov CPX za velike hitrosti (100 km/h) pri meritvah na različnih asfaltnih zmeseh v letu 2010 ‐ 59 mesecev po vgradnji


36

‐ Primerjava meritve CPX - 8 in 59 mesecev po vgradnji

V razpredelnici 11 in v grafikonu 14 so prikazani rezultati meritev SPBI po osmih in devetinpetdesetih mesecih uporabe na avtocesti. Kot že napisano ostajajo pri nekaterih zmeseh enake razlike takoj po vgradnji kot po petih letih uporabe. Na drugi strani lahko pri nekaterih zmeseh ugotovimo znatno znižanje učinka zmanjšanja hrupa. Predvsem se navedeno kaže pri asfaltnih zmeseh SMA LN in tudi pri dvojnem PA – ZDA.

Razpredelnica 11: Primerjava Rezultatov meritev CPX na poskusnih poljih – 8 in 59 mesecev po vgradnji




CPX 59 mesecev 102 103,2 103,4 103,6 100,7 97,6 101,9 101,9

CPX 8 mesecev 95 98,2 99,5 98,6 94,9 94 98,2 97,6

7,0 5,0 3,9 5,0 5,8 3,6 3,7 4,3


Grafikon 14:

7,0

5,03,9

5,05,8

3,6 3,74,3

‐1,0

0,0

1,0

2,0

3,0

4,0

5,0

6,0

7,0

8,0


ZDA dvosloj.PA

PA 8 AC 11



37

6 Analiza metod merjenja hrupa (SPB, CPX)

6.1 Statistična »Pass – by« metoda SPB merjenja emisije hrupa cestnih vozil

Meritve emisije hrupa cestnih vozil po statistični »pass‐by« metodi (SPB) se izvaja skladno s standardom SIST EN ISO 11819‐1:2002. Po tej metodi se na oddaljenosti 7,5 m ± 0,1 m od osi vožnje in na višini 1,2 m ± 0,1 m nad ravnijo površine vozišča meri maksimalne ravni hrupa LA,max posameznih po testnem odseku mimo vozečih vozil v tekočem prometu ob sočasnem merjenju hitrosti vozil, ko peljejo mimo lokacije merilnega mikrofona. Izmerjene maksimalne ravni hrupa LA,max so utežene ravni hrupa, kjer se s korekcijskim filtrom prilagodi občutljivost instrumenta na način, da zaznava take ravni hrupa kot bi jih zaznalo človeško uho. Tako utežene ravni hrupa se izraža v t.i. decibelih A [dB(A)]. Standard SIST EN ISO 11819‐1:2002 opredeljuje pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da so merilni rezultati korektni, kot npr.: odsotnost odbojnih površin, okoli merilnega mikrofona (protihrupne ograje, nasipi ipd.), odsotnost ovir med linijo vožnje in merilnim mikrofonom (varnostne ograje ipd.), ustrezna struktura tal med merjeno cestno površino in merilnim mikrofonom, odsotnost padavin itd. Morebitna odstopanja od pogojev v standardu, katerim se v mnogih primerih zaradi objektivnih razlogov ni mogoče izogniti, je potrebno jasno navesti v poročilu o meritvah. Primer izvajanja SPB meritev je predstavljen na sliki 1.

Slika 1: Primer izvajanja SPB meritev ob avtocesti


38

SPB meritev v prerezu na mestu merilnega mikrofona je shematično predstavljena na sliki 2.

Slika 2: Shematična predstavitev postavitve mikrofona pri SPB meritvah

Emisijo hrupa mimo vozečih vozil se skladno s standardom določa za tri značilne kategorije vozil, in sicer: ‐ kategorija 1: osebna vozila (minimalno potrebno število izmerjenih vozil je 100) ‐ kategorija 2a: dvoosna težka vozila (minimalno potrebno število izmerjenih vozil je 30), ‐ kategorija 2b: večosna težka vozila (minimalno potrebno število izmerjenih vozil je 30). Minimalno potrebno število izmerjenih dvoosnih in večosnih težkih vozil skupaj je 80. Pri navedenih minimalnih številih izmerjenih vozil se pričakuje merilna negotovost v okviru vrednosti po standardu SIST EN ISO 11819‐1:2002. Značilni primer rezultatov meritev za osebna vozila je predstavljen v diagramu 1.

70

72

74

76

78

80

82

84

50 60 70 80 90 100 110 120

Rav

en z

voka

L A

max

(dB

A)

hitrost (km/h)

Diagram 1 - osebna vozila


39

Hrup kotaljenja pnevmatik je proporcionalen logaritmu hitrosti vozil. V diagramu 2 so zato ravni zvoka LA,max iz diagrama 1 predstavljene v odvisnosti od logaritma hitrosti, pri čemer se regresijska krivulja iz diagrama 1 spremeni v premico v diagramu 2.

V diagramu 2 sta predstavljeni tudi spodnja in zgornja meja 95% intervala zaupanja regresijske premice, kar opredeljuje negotovost rezultatov. Iz diagrama 2 odčitane vrednosti ravni zvoka pri logaritmih značilnih hitrosti po standardu SIST EN ISO 11819‐1:2002 so ravni hrupa osebnih vozil Lveh,1 [dB(A)]. Po enakem postopku se iz merilnih rezultatov določi ravni hrupa pri logaritmih značilnih hitrosti za dvoosna težka vozila Lveh,2a [dB(A)] in za večosna težka vozila Lveh,2b [dB(A)]. Zaradi primerljivosti rezultatov je potrebno ugotovljene ravni reducirati na temperaturo 20° C. Da bi lahko primerjali vpliv različnih voznih površin na emisijo hrupa tekočega prometa, se skladno s standardom SIST EN ISO 11819‐1:2002 privzame standardna struktura prometa, torej standardne deleže osebnih, dvoosnih težkih in večosnih težkih vozil. Na tej osnovi se določi statistične »pass‐by« indekse SPBI [dB(A)], in sicer za tri značilne kategorije cest: ‐ za ceste z majhnimi hitrostmi med 45 km/h in 64 km/h, ‐ za ceste s srednjimi hitrostmi med 65 km/h in 99 km/h, ‐ za ceste z velikimi hitrostmi nad 100 km/h. Najbolj natančna vrednost indeksa SPBI je seveda v tisti kategoriji hitrosti, v kateri se je nahajal pretežni del izmerjenih mimo vozečih vozil. Opozoriti je potrebno, da vrednosti indeksov SPBI niso dejanske ravni emitiranega hrupa tekočega prometa, temveč le izvrednotene vrednosti za primerjavo vpliva različnih voznih površin na emisijo hrupa tekočega prometa s standardno strukturo vozil.

y = 25,842x + 28,861R² = 0,5899

70

72

74

76

78

80

82

84

1,70 1,75 1,80 1,85 1,90 1,95 2,00 2,05 2,10

Rav

en z

voka

LA

max

(dB

A)

log v

Diagram 2 - osebna vozila

¸¸


40

Standard predvideva različne možnosti primerjav statističnih indeksov SPBI za različne vozne površine. Kot osnovno možnost predvideva način, da se najprej določi t.i. normalizirana referenčna vozna površina, ki predstavlja fiktivno vozno površino, temelječo na povprečni vrednosti ugotovljenih ravni Lveh na večjem številu izvedenih SPB meritev gostega asfaltnega betona z gladko teksturo in z maksimalno velikostjo zrn med 11 mm in 16 mm. Tako določena normalizirana referenčna vozna površina predstavlja mero, s katero se primerjajo rezultati SPB meritev posameznih voznih površin. Poleg navedene možnosti pa so seveda možne tudi neposredne primerjave rezultatov SPB meritev za različne vozne površine, ali za enake površine različnih starosti, ali za enake površine z različno stopnjo poškodovanosti ipd.

Nenazadnje je potrebno opozoriti, da z meritvami po metodi SPB določimo dejanski emitirani hrup standardne strukture tekočega prometa in ugotavljamo, kako različne vozne površine vplivajo na ta hrup. Hrup kotaljenja pnevmatik v celotnem emitiranem hrupu sicer prevladuje, vendar ni edini. Rezultati SPB meritev nam torej omogočajo, da ugotovimo, kako se vpliv hrupa kotaljenja pnevmatik po različnih voznih površinah odraža v dejansko emitiranem celotnem hrupu cestnega prometa, kar je pomembno npr. pri modeliranju hrupa v okolju ipd. V tem se metoda SPB razlikuje od metode merjenja pri kolesih t.i. CPX metoda meritev (close proximity), kjer se ločeno ugotavlja emisija hrupa kotaljenja pnevmatik po vozni površini, pri čemer se osredotočimo na kotaljenje standardnih avtomobilskih pnevmatik po različnih voznih površinah. Uporabnost CPX meritev je torej bolj v smeri razvoja voznih površin ter preverjanja skladnosti s specifikacijami. Obe metodi meritev se torej med seboj dopolnjujeta.

6.2 Meritve voznih površin po metodi CPX

6.2.1 Splošni opis

Metoda ‐ CPX (Close Proximity Method) je metoda za merjenje pnevmatičnega/cestnega

hrupa. Ta metoda je namenjena za meritve pnevmatičnega/cestnega hrupa brez okoljskih

motenj, kot so hrup motorja ali aerodinamični hrup na karoseriji. Meritve CPX se izvajajo

neprekinjeno, za dokončane cestne odseke, zato je metoda primerna tudi za opredelitev

homogenosti zvočnih lastnosti na cestnih površinah.

Metoda je podrobno opisana v ISO / DIS 11819‐2: "Akustika ‐ Merjenje vpliva cestnih površin na

prometni hrup ‐ 2. del: CPX metoda". Najsodobnejše CPX‐meritve so izvršene s pomočjo

posebej zasnovane dvo ‐ kolesne prikolice, opremljene z referenčnimi pnevmatikami. Na dobro

opredeljenih, kratkih razdaljah do stične površine pnevmatike / stika s cestno površino, so

merilni mikrofoni nameščeni tako pred kot za pnevmatiko za snemanje voznega hrupa. Ker

pnevmatike tečejo v akustično ločenih kolesnih zabojih, se lahko obe kolesi preiskuje ločeno.

Prikolica mora izpolnjevati posebne zahteve glede zvočne izolacije glede na zunanji hrup, npr.

hrup ki ga povzroča vsakodnevni promet: vozila zadaj ali spredaj ter mimoidoča vozila. Posebne

zahteve imajo tudi obloge notranjih površin prikolice, za zagotavljanje skoraj brez‐terenskih

pogojev v merilnih komorah v ustreznem frekvenčnem območju. Tako z mikrofoni registriran

hrup pnevmatik / ceste ni moten z zvokom notranjih površin.


41

6.2.2 Meritvena prikolica

CPX‐prikolica, ki jo uporabljajo verificirani izvajalci meritev, izpolnjuje zahteve v skladu z zgoraj

omenjenim standardom. Njena konstrukcija je prikazana na slikah 3 do 6.

Slika 3: CPX prikolica za CPX‐meritve glede na ISO/DIS 11819‐2 ‐ shematična skica

Slika 4: CPX prikolica Slika 5: Pnevmatika in mikrofon (sprednja pozicija)

Slika 6: Pozicije meritvenih mikrofonov glede na ISO/DIS 11819/2, pogled od zgoraj. Višina

vseh mikrofonov je 100 mm nad cestno površino.

Za standardne meritve se uporablja obvezne meritvene pozicije.


42

6.2.3 Merjenje pnevmatik

Za ponovljive meritve z uporabo CPX‐metode so v uporabi naslednje pnevmatike (glej sliko 7):

Pnevmatika A: Uniroyal Tiger Paw SRTT 225/60 R16

Pnevmatika D: AVON AV4 195/80 R14

Slika 7: Meritvene pnevmatike glede na ISO/DIS 11819‐2

Tlak v pnevmatikah je preverjen pred vsako merilno serijo in je v skladu s standardom,

nastavljen na 2,0 bara.

Pnevmatike A so še posebej občutljive na razlike v značilnostih teksturne površine ceste. Njena

akustično obnašanje ustreza standardnim pnevmatikam za osebne avtomobile. Pnevmatike D

še posebej zaznajo razlike v značilnostih absorpcije zvoka cestnih površin. To je primerljivo z

akustičnostjo tovornih pnevmatik.

6.2.4 Meritve

Meritve CPX se izvajajo z merjenjem pnevmatik A in D. Za vsako od dveh merilnih pnevmatik,

med vožnjo na prometnem pasu, A meri raven zvočnega tlaka registriranega s časovno

konstanto "HITRO" na obveznih mikrofonskih pozicijah, pred in za kontaktno površino

pnevmatike.

Poleg tega se zabeleži tudi temperature zraka in cestne površine ter hitrost vozila. Za natančno

pozicioniranje, se merilni rezultati shranijo skupaj s signali iz GPS sprejemnika. Markirani signali

so zabeleženi na vsak kilometer ceste in na posebnih mestih na cesti v preiskavi (npr. začetek /

konec preskusne steze).


43

Običajno se meritve CPX opravljajo pri konstantni hitrosti 50 km/h v mestu in 80 km/h izven

mesta.

6.2.5 Metoda vrednotenja in merilnih rezultatov

Za vrednotenje rezultatov se izračuna LA, 20m in LD, 20m iz izmerjenih ravni zvočnega tlaka Lp, A in LP,

D, ki jih poda dinamično povprečje v 20 meterskih intervalih za pnevmatiko A in D, za vsako

pozicijo mikrofona.

dB101

lg101

dB1020mA,

iA,P,

n

i

L

nL

dB101

lg101

dB1020mD,

iD,P,

n

i

L

nL

Opomba: Indeksi A in D, v trajanju ravni zvočnega tlaka L se nanašajo na vsako merjenje pnevmatike

posebej. Ta indeks se ne sme mešati s frekvenčnim ponderjem. Vse ravni hrupa so dane v dB (A).

Nato se za vsako merilno pnevmatiko, od obeh merilnih pnevmatičnih setov A in D, določa raven

zvočnega tlaka za posamezne 20 meterske intervale, na obeh obveznih merilnih mestih, pred in za

pnevmatiko se določi aritmetično sredino.

Za primerjavo z drugimi podatki, je potrebno vse rezultate popraviti na referenčno hitrost (običajno 80

km / h) in referenčno temperaturo zraka 20° C.

7 Predlog uvedbe poskusnih polj

Izvedena poskusna polja v zadnjih letih so odgovorila na vprašanja, ki smo si jih zastavili.

Nadaljevanje podobnih poskusnih polj ne bi bilo učinkovito, zato jih ne priporočamo. Sedaj je

čas, da preidemo od besed k dejanjem in pričnemo sistematično uporabljati manj hrupne

asfaltne voziščne površine.

8 Vplivi na trajnost

Iz rezultatov meritev na sistematičnem poskusnem polju v sosednji Avstriji nedvoumno izhaja,

da je za obdobje petih ali šestih let zagotovljeno pričakovano znižanje hrupa. Z veliko gotovostjo

se lahko to obdobje podaljša za dve do tri leta, ko pa je že potrebno načrtovati zamenjavo

plasti. Navedeno tudi sovpada z ostalimi lastnostmi voznih površin, saj po sedmih oziroma

osmih letih lahko pričakujemo posamezne razpoke na izvedeni asfaltni plasti.

Manj hrupni asfalti (PA, SMA LN) izkazujejo tako z izvedenimi dinamičnimi preiskavami, ki so

opisane v tem poročilu, kot tudi našimi izkušnjami pri uporabi drenažnih asfaltov (zadnjih

petnajstih letih je bilo vgrajenih vsaj petdeset vijačnih prehodov), nižjo življenjsko dobo kot

alternativni klasični asfalti AC ali SMA. Vseeno pa je pričakovana življenjska doba daljša kot je

zagotovljena primarna lastnost tovrstnih zmesi, to je znižanje hrupa. Ocenjujemo, da je možno


44

realno vgrajevati in uporabljati asfaltne zmesi PA za obdobje do največ 8 let, in asfaltne zmesi

SMA LN za največ 12 let. Po tem obdobju se pričnejo na posamezni plasti pričakovano pojavljati

poškodbe (predvsem razpoke), zmanjšanje hrupa pa se pričakovano že precej zmanjša, kar

pomeni, da postane prispevek tovrstnega asfalta na znižanje hrupa že vprašljiv. Tovrstne

asfaltne zmesi imajo tudi druge prednosti kot so npr. zmanjšano pršenje v času dežja, boljše

torne lastnosti in podobno. Vse opisano pozitivno vpliva na prometno varnost. V pogojih

izvedbe obrabnih asfaltnih plasti v Sloveniji je uporaba drenažnih asfaltov PA priporočljiva na

primorskem, uporaba SMA LN pa v ostalih predelih države. Zimska služba je namreč pri PA

zahtevna, bistveno nižja pa je lahko tudi življenjska doba tega asfalta, zato jo na celinskem in

gorskem območju ne priporočamo.

9 Terminski in finančni plan nadaljnjih aktivnosti

Predlagamo, da se v vse projektne naloge za pripravo projektne dokumentacije za obnove

vključi zahteva za projektanta, da se alternativno projektira tudi asfaltno zmes za znižanje

hrupa. Prioritetno je potrebno izbrati območja, kjer je ugotovljena večja izpostavljenost hrupni

obremenitvi in na teh odsekih uporabiti asfaltno zmes za znižanje hrupa.

10 Postopek uvedbe manj hrupnih asfaltov v uporabo

Glede na pridobljene izkušnje in dosežene rezultate je možno manj hrupne asfaltne zmesi

uvesti v realno prakso. Predlagamo, da se na ta način že razpiše posamezni ukrep, pri čemer je

potrebno uvesti tudi preverjanje rezultatov znižanja hrupa. Meritve hrupa (6 mesecev po

izgradnji in 6 mesecev pred iztekom garancijskega roka) se vključi v program preiskav zunanje

kontrole kakovosti. Obe preverjeni metodi meritev, tako SPB kot CPX dajeta ustrezne in

primerljive rezultate, zato je v začetni fazi dovolj, da se opravijo meritve SPB, s katerimi imamo

v Sloveniji že dolgoletne izkušnje. Predlagamo, da se meritev izvede v pogostosti 1 meritev na 2

km izvedenega ukrepa.

11 Spremljanje učinkov

Ko bodo izvedeni prvi daljši odseki bodo jasni tudi učinki. Vsekakor je potrebno projektirati

manj hrupne asfaltne plasti najprej tam, kjer je hrupna obremenjenost prebivalcev največja in

kjer so predvideni ukrepi na voziščnih konstrukcijah.

Navedene izvedene plasti za znižanje hrupa je potrebno vzpostaviti tudi sistematično banko

podatkov za spremljanje.

Na osnovi banke podatkov je potrebno te ukrepe vključiti v sistem gospodarjenja PMS in pred

iztekom življenjske dobe 10. let predvideti ustrezno zamenjavo.


45

VIRI

‐ Smernice in tehnični pogoji za asfaltne obrabne plasti za zmanjšanje hrupa, TSC 06.418:2010,

delovni osnutek

‐ Poročilo o poskusnih poljih izvedenih v sklopu sanacijskih del na AC omrežju, Irena Fortuna,

DRI upravljanje investicij, d.o.o.

‐ Gradiva ZAS, Združenja asfalterjev Slovenije

‐ Gradiva ZAG, Zavod za gradbeništvo, mag. Mihael Ramšak, v poglavju 6.1 Statistična metoda

SPB

‐ Gradiva Müller, GmbH, München (D), v poglavju 6.2 Metoda CPX

‐ Bundesministerium fuer Verkehr, Inovation und Technologie (Strassenforschung) – Test Section for

Noise‐Reducing Road Surfaces A12, Dunaj 2012 – avtorja Prof. Dr. Johann Litzka in Dr. Juergen Haberl


46

IV Zaključki

V nalogi so obdelana tri področja preko katerih želi naročnik uvesti nove pristope na področju

preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na avtocestah in hitrih cestah in sicer:

‐ Preskusi asfaltnih zmesi temeljeni na obnašanju


‐ Manj hrupni asfalti.

Ugotovitve, ki izhajajo iz obdelave materialov, rezultatov pridobljenih na osnovi izvedenih

poskusnih polj so naslednji:

‐ Preskusi asfaltnih zmesi (temeljeni na obnašanju)

Pri izvajanju asfalterskih del je v uporabi izkustveni pristop, ki temelji na izvajanju preskusov

povezanih z obnašanjem. Osnova je projektiranje asfaltnih zmesi po Marshallu, kateremu so bili

predvsem v zadnjem času dodani nekateri preskusi, s katerimi se dodatno preko zunanje

kontrole kakovosti preverjajo lastnosti asfaltnih zmesi. Ti preskusi zajemajo preiskave tvorbe

kolesnic pri visokih temperaturah, ki so sicer sestavni del izkustvenega pristopa (odpornost

proti trajnemu preoblikovanju) in preiskave obnašanja asfaltnih površin (velja za zmesi za

obrabne plasti) pri nizkih temperaturah. Z obvladovanjem obnašanja asfaltne zmesi, ki je

vgrajena v asfaltni plasti, pri visokih in nizkih temperaturah imamo pokrit velik del

temperaturnega razpona. Seveda pa poleg temperature na asfaltno plast delujejo tudi

prometne obremenitve, ki so predvsem na avtocestah zelo visoke. Velik del omrežja je

obremenjen z izredno težko prometno obremenitvijo, preostanek pa z težko.

Za obvladovanje asfaltne tehnologije oziroma asfaltne zmesi vgrajene v asfaltne plasti je

potrebno poleg opisanih lastnosti obvladovati tudi obnašanje v spreminjajočih temperaturnih

pogojih, ob čim bolj dejansko primerljivih prometnih obremenitvah. Za simulacijo teh pogojev

so v evropsko prakso uvedeni preskusi utrujanja (resistance to fatigue), ki jih od vseh opisanih

pri nas najmanj obvladujemo in ki zahtevajo veliko večjo pozornost v prihodnje. Za boljše

prognoziranje, ki je koristno tudi pri načrtovanju voziščnih konstrukcij (dimenzioniranju), pa so

pomembni tudi elastični moduli, ki jih pridobimo s preskusi togosti (stiffness). Dodatno pa se v

triaksilanemu aparatu preverja tudi odpornost proti trajnemu preoblikovanju. V Sloveniji sta v

zadnjih letih dva inštituta v stanju izvajati večji del teh preskusov, s katerimi lahko v veliki meri

napovemo obnašanje asfaltnih plasti v času uporabe. Seveda pa je potrebno tako načrtovane

asfaltne zmesi tudi ustrezno proizvesti in vgraditi v asfaltne plasti.

Z uporabo vseh opisanih preskusov in primerno filozofijo smo na poti temeljnega pristopa

načrtovanja in preverjanja asfalterskih del, pri čemer je za uveljavitev tega pristopa potrebno

sprejeti potrebno regulativo. Gre namreč za to, da se je potrebno odločiti za enega od obeh

pristopov. V primeru temeljnega, na pogoje uporabe orientiranega pristopa, se je potrebno

odreči izkustvenim pristopom. Da bi bili v stanju prestopiti v to območje, bi morali najprej

izdelati ustrezno tehnično specifikacijo, ki bi uporabnikom omogočila, da gredo po tej poti.

Razprava o tej tematiki na sestanku Komisije za asfalt je pokazala, da ob oslabitvi strokovnega

potenciala v državi v zadnjih letih, v povezavi z nenehnim padanjem proizvodnje, še nismo v

stanju, da bi ta pristop uvedli. Navedeno pa nikakor ne pomeni, da ne bi bilo potrebno pričeti s


47

pripravami. Da se najprej izdela tehnična specifikacija in postopno nadgradi sistem tako, da bi

lahko v doglednem času omogočili najbolj razvojno naravnanim, da gredo po tej poti. Do tedaj

pa je potrebno nadaljevati delo po zastavljeni smeri, kar pomeni, da se okrepi vlogo zunanje

kontrole kakovosti v pogledu preverjanja dinamičnih lastnosti. Z izdelavo noveliranega

programa preiskav za notranjo in zunanjo kontrolo kakovosti preko te naloge, ki ga je potrdila

tudi Komisija za asfalt, smo prvi korak že izvedli. Naslednji pa pomeni določitev zahtev za

posamezno preiskavo, tako da bodo inštituti lahko podajali ocene o izvedenih preiskavah.

Takšne kriterije lahko postavi skupina strokovnjakov, ki je zbrana v Komisiji za asfalt, ki pa nima

urejenega statusa in deluje na osnovi več kot 17 let starega Poslovnika.


Zaskrbljenost, da se na naš trg dobavlja bitumna heterogenih lastnosti, je bila upravičena. Kljub

temu, da so preiskani bitumni izpolnjevali zahteve, ki so predpisane z veljavnimi evropskimi in

slovenskimi standardi, so izvedeni preskusi kratkotrajnega in dolgotrajnega staranja pokazali

razmeroma velike kakovostne razlike med njimi. To pomeni, da so posamezni bitumni bolj

dolgoročno uporabni kot drugi, kar posledično seveda velja tudi za asfalte. Opisano dejstvo je

predvsem pomembno za asfaltne zmesi, ki so vgrajene v obrabnih plasteh. Na DARS so tovrstne

asfaltne površine vgrajene samo na odstavnih pasovih in na deviacijah.

Zaradi nenehnih rasti prometa na DARS‐ovem omrežju je dozorel čas, da se uporablja enovite

asfaltne površine na vseh prometnih površinah. To pomeni, da bi bilo potrebno preko

projektiranja zagotoviti enovite obrabne plasti na vseh prometnih pasovih (vozni, prehitevalni

in odstavni). Menimo, da bi navedeno zahtevo DARS moral uvesti takoj.

Za DARS so najpomembnejši s polimeri modificirani bitumni, ki so bili preverjeni v letošnjem

letu. Žal so bili na voljo samo trije tipi bitumnov (dva polimerna in en modificiran z gumo),

katerih rezultati kratkotrajnega in dolgotrajnega staranja niso problematični.

Glede na majhne razlike v ceni med polimernim in klasičnim cestogradbenim bitumnom je

smiselno odpreti razpravo ali ne bi DARS v celoti na svojem omrežju zahteval uporabo PmB.

‐ Manj hrupni asfalti

Hrup, kot posledica cestnega prometa je z naraščanjem le‐tega vedno večji problem, pa tudi

izziv. Tega se DARS močno zaveda, zato se tudi izvajajo številni ukrepi.

Najboljši in najbolj učinkovit ukrep zmanjšanja hrupa je zmanjšanje na njegovem izvoru. Poleg

pogona vozil in pnevmatik je to seveda tudi vozna površina. Žal smo v Sloveniji ta segment do

sedaj premalo izkoristili, saj je uporaba manj hrupnih voznih površin za uporabnike in

obremenjene prebivalce ter okolje praktično optimalna, za naročnika pa ne predstavlja

pomembnih dodatnih finančnih obremenitev.

V nalogi smo analizirali izvedena poskusna polja v Sloveniji, ki so kljub nekoliko manjši

sistematičnosti, ki je posledica izvedbe v različnih časovnih obdobjih, z neenotnim

monitoringom, z izvedbo različnih izvajalcev, itd., ponudila odgovore na bistvena vprašanje. Ali

smo v Sloveniji v stanju izvesti manj hrupne asfaltne površine? Odgovor na zastavljeno

vprašanje je zagotovo pritrdilen, saj so bila uspešno izvedena številna poskusna polja.


48

Da bi lahko primerjali dosežene rezultate na poskusnih poljih, smo v nalogi izdelali primerjavo

sistematičnega poskusnega polja, ki ga je organiziralo avstrijsko zvezno ministrstvo skupaj z

družbo Asfinag. Poskusno polje, na katerem so preverili osem različnih manj hrupnih voznih

površin so spremljali 60 mesecev. Izvajali so tako meritve SPBI kot meritve CPX. Doseženi

rezultati kažejo ustrezne učinke manj hrupnih asfaltnih zmesi in skoraj identične rezultate obeh

uporabljenih meritev.

Če navedeno apliciramo na naša poskusna polja lahko ugotovimo, da so rezultati zmanjšanja

hrupa podobni in da so dosežene tudi podobne absolutne vrednosti hrupne obremenjenosti pri

posameznih hitrostih. Prav tako je s tem dan odgovor, da ni tako nujna takojšna uvedba meritev

neposrednih voznih površin (CPX), kot smo predvidevali do sedaj. Bo pa takšna uvedba vsekakor

smotrna ob sistematični izvedbi manj hrupnih voznih površin, ko bo potrebno dokazovati

zmanjšanje hrupa po izvedbi del in pred zaključkom garancijske dobe.

Gradbena operativa je v stanju sprojektirati in izvesti manj hrupne asfalte površine, zato ni

nobenega pomembnega razloga, da se k temu ne pristopi veliko bolj sistematično. Predlagamo,

da se ob pripravi projektnih nalog za izdelavo projektne dokumentacije oceni smotrnost izvedbe

takšne obrabne plasti. V primeru, da je takšna uporaba smotrna, naj se projektantom da

ustrezne usmeritve, tako da bo v projektni dokumentaciji takšna uporaba predvidena. Do takrat

pa je potrebno osnutek tehnične specifikacije, ki je bil pripravljen že od leta 2010, dodelati in

sprejeti. Navedeno je možno izvesti prej kot v enem letu.


49

PRILOGE K POROČILU:

PRILOGA 1 ............................................................................................................................................................................. 50

1‐1 Zapisnik 86. sestanka Komisije za asfalt (KZA) z dne 3.9.2014 ........................................................ 51

1‐2 Zapisnik 87. sestanka Komisije za asfalt (KZA) z dne 19.11.2014 .................................................. 57

1‐3 Zapisnik 88. sestanka Komisije za asfalt (KZA) z dne 14.1.2015 .................................................... 63

1‐4 Zapisnik 89. sestanka Komisije za asfalt (KZA) z dne 7.5.2015 ......................................................... 68

PRILOGA 2 ............................................................................................................................................................................. 73

2‐1 Program povprečne pogostosti preskusov za notranjo in zunanjo kontrolo del za

asfalterska dela in hidroizolacije, verzija programa 116 ‐ do decembra 2014 ........................ 74

2‐2 Preiskave asfaltnih zmesi v odvisnosti od prometnih obremenitev ‐

na osnovi 4. sklepa 84. seje KZA .................................................................................................................... 81

2‐3 Program povprečne pogostosti preskusov za notranjo in zunanjo kontrolo

del za asfalterska dela in hidroizolacije, verzija programa 117 ‐ do januarja 2015 .............. 82

PRILOGA 3 .............................................................................................................................................................................. 89

3‐1 Asfaltne zmesi za znižanje hrupa na AC Slivnica – Draženci (Gruškovje),

predlog sklepa Uprave DARS, 2006 .............................................................................................................. 90

PRILOGA 4 ............................................................................................................................................................................. 92

4‐1 Zapisnik (predlog) skupnega sestanka EAPA – Eurobitume

(Draft Minutes, EAPA TC‐14‐N948) .............................................................................................................. 93

4‐2 Predlogi sprememb kriterijev za cestogradbene ("Draft Annex for provision

of bitumen test data for EN 12591 ‐ Annex X ‐ Informative properties") .................................. 97

in

polimerne bitumne ("Table 1 — Specification framework for polymer

modified bitumen after meeting of 12th of September 2014 in Table 2 —

Specification framework for polymer modified bitumen ‐

Additional Properties after meeting of 29th of August 2014") ........................................................ 98

PRILOGA 5 ........................................................................................................................................................................... 101

5‐1 Zapisniki koordinacij DARS ‐ Sloman .......................................................................................................... 102

5‐2 Zapisnik razgovora pri ASFINAG, Dunaj .................................................................................................... 111

Priloga 1

50

PRILOGA 1

1‐1 Zapisnik 86. sestanka Komisije za asfalt (KZA) z dne 3.9.2014 ........................................................ 51

1‐2 Zapisnik 87. sestanka Komisije za asfalt (KZA) z dne 19.11.2014 .................................................. 57

1‐3 Zapisnik 88. sestanka Komisije za asfalt (KZA) z dne 14.1.2015 .................................................... 63

1‐4 Zapisnik 89. sestanka Komisije za asfalt (KZA) z dne 7.5.2015 ......................................................... 68

Priloga 1

51

Številka: 707‐1‐2014

Datum: 5.9.2014

ZAPISNIK

86. sestanka Komisije za asfalt (KZA) z dne 3.9.2014

Sestanek je bil organiziran v prostorih družbe DARS, Dunajska 7, Ljubljana.

Prisotni:

- člani komisije za asfalt: g. Henigman, g. Ipavec, Prosen, g. Cotič

- ZAG: ga. Turk

- Igmat: g. Ljubič

- DRI: ga. Fortuna

- Pomgrad: g. Donko

- DARS: g. Kušnik (delno) Odsotni:

- DRSC: T. Willenpart

- DRI: ga. Marc

- DARS: g. Poznič

Dnevni red:

1. Pregled zapisnika 85. sestanka KZA 2. Pregled zaključkov strokovnega posveta o bitumnih in nadaljevanje naloge za PmB 3. Novi tehnični dokumenti (tople asfaltne zmesi, recikliranje asfaltnih zmesi, TSC za manj

hrupne asfaltne zmesi, priporočilo (predhodnik standarda ali TSC) za uporabo preskusov temelječih na obnašanju (na uporabo orientirani) za načrtovanje asfaltnih zmesi

4. Pregled Programa za notranjo in zunanjo kontrolo kakovosti – ocena potrebne prilagoditve glede na pogoje (promet, klima, kategorija ceste,….)

5. Razno (Ocena delovanja sistema zagotavljanja in kontrole kakovosti, pregled in prilagoditev članstva KZA, organizacija specialističnih usposabljanj v laboratorijih, sklic TO ZAS,….)

K tč.1 dnevnega reda: Pregled zapisnika

Na zapisnik 85. KZA ni bilo pripomb.

Sklepi so bili realizirani, razen Sklepa 3: »Izvede se pregled asfaltnih površin na odseku Novo

mesto – Obrežje in poda predlog naročniku DARS za izvedbo preiskav.« Zadolžen: DRI.

V razpravi pod to točko je bilo izpostavljeno naslednje:

- Potrebno bi bilo sistematično spremljanje kaj se s cestno površino pod prometom dogaja

(kakšen je morebitni nastanek in razvoj poškodb).

Priloga 1

52

- DARS izvaja sezonske preglede (ni bilo povsem jasno ali sam ali to delo v njegovem imenu

opravlja DRI?)

- Izvajajo se meritve OCV, zadnja meritev je bila izvedena 2012, naslednja bo predvidoma 2015, saj ravno poteka postopek javnega naročila.

Sklep ostaja v veljavi. DRI bo izvedel analizo obstoječih podatkov, izvede se vizualni ogled.

Obstoji možnost, da se naslednja seja KZA izvede na dolenjskem.

Sklep 1: Naslednja seja KZA se po možnosti izvede na Dolenjskem.

Zadolžen: vodja komisije Rok: naslednja seja KZA

S strani DRI (Irena Fortuna) Izdelano je bilo poročilo o poskusnih poljih. Dana je bila ocena, da

so bila poskusna polja ustrezno izvedena, da pa meritve hrupa vedno ne dajejo pričakovanih

rezultatov. V tem kontekstu je bilo izpostavljeno, da meritve po postopku meritev hrupa mimo

vozečih vozil morda niso enakovredne meritvam same vozne površine CPX. Zato je bilo

naročniku predlagano, da ponovno razmisli o meritvah CPX, saj je sicer težko upravičiti celotno

vložena je energijo in stroški v poskusna polja.

Sklep 2: KZA priporoča naročniku, da izvede dodatne meritve CPX.

Zadolžen: Rok: skladno z možnostmi

K tč.2 dnevnega reda: Pregled zaključkov strokovnega posveta o bitumnih in nadaljevanje

naloge za PmB

Podana je bila kratka informacija o aktivnostih v zvezi z analizo na slovenskem trgu prisotnih

cestogradbenih bitumnov. V maju je bil na to temo izveden poseben strokovni posvet, zaključki

posveta so objavljeni na spletni strani ZAS.

V zaključkih so predvidene naslednje nadaljnje aktivnosti:

»Glede na

spremenjene klimatske razmere (ARSO ugotavlja, da je smiselno obnoviti karto najvišje temperature zraka s povratno dobo 50 let),

velike prometne obremenitve, ki so v porastu,

Priloga 1

53

nove možnosti zagotavljanja kakovosti, ki jih dajejo moderne laboratorijske metode,

pridobljene izkušnje v zadnjih 20. letih v Sloveniji ter

revizije EN standardov, ki bodo zaključene v letu 2014,

se ugotavlja (v ZAS in širše) predvsem naslednje:

1. razširiti je treba slovenske tehnične zahteve za bitumne, ki bodo zadostile našim

pogojem uporabe. Zahteve so lahko v obliki priporočil, tehničnih specifikacij ali

nacionalnega dodatka k EN standardu. Za posamezne kategorije cest bi bilo smiselno

podati dodatne zahteve za karakteristike bitumnov in asfaltov.

2. optimizirati naročanje bitumnov glede pogojev uporabe ob sočasni vzpostaviti čim bolj

učinkovite kontrole kakovosti

3. podobno kot za bitumne B50/70 preveriti obnašanje cestogradbenih bitumnov tipa

B70/100 ter s polimeri modificiranih bitumnov, ki se uporabljajo v slovenskem

prostoru.«

V Evropi tečejo razprave glede novelacije standarda EN 12591, ki je v postopku. Prejeli smo

sporočilo EAPA (evropsko asfaltersko združenje), ki se redno sestaja z Eurobitume (evropsko

bitumensko združenje), da so z medsebojnimi usklajevanji in pogajanji prišli do konca.

Navedeno pomeni, da so se uspeli uskladiti glede kratkotrajnega in dolgotrajnega staranja, ki je

potrebno, vendar je največ na kar bo pristal Eurobitume, samo navedba rezultatov preskusov

po izvedenem staranju. Navedba brez zahtev, seveda ni zavezujoča. To bo sicer glede na sedaj

veljavno regulativo izboljšalo informacije, vendar pa s tem pričakovanja asfalterske industrije

niso izpolnjena.

Navedeno pomeni, da bo kupec bitumna moral v prihodnje obvladovati rezultate in kazalce

preskusov po staranju, na osnovi katerih bo lahko optimiral kakovost. Seveda bo to možno

samo v primerih, ko bodo navedbe rafinerij zanesljive.

Predlaga se sprejem naslednjih sklepov:

Sklep 3: Za uporabo cestogradbenih bitumnov se v dogovoru z naročnikom (DARS, DRSC) lahko

postavijo dodatne zahteve, ki bi bile tudi v sozvočju (preskusi po staranju) z novim evropskim

standardom.

Zadolžen: KZA v dogovoru z naročniki Rok: 15.10.2014

Priloga 1

54

Sklep 4: Pripravi se predlog, da se preskusi zunanje kontrole kakovosti razširijo s preskusi

kratkotrajnega in dolgotrajnega staranja.

Zadolžen: Ipavec Rok: 15.10.2014

Sklep 5: Po vzoru naloge za cestogradbeni bitumen se izvedejo preskusi staranja in analiz za

PmB. Naročilo ZAG‐u je v postopku. Informira se o napredku naloge.

Zadolžen: ZAG in Ipavec Rok: naslednja seja KZA

K tč. 3 dnevnega reda: Novi tehnični dokumenti (tople asfaltne zmesi, recikliranje asfaltnih

zmesi, TSC za manj hrupne asfaltne zmesi, priporočilo (predhodnik standarda ali TSC) za

uporabo preskusov temelječih na obnašanju (na uporabo orientirani) za načrtovanje asfaltnih

zmesi

Posredovane so bile samo osnovne informacije o potrebnih dokumentih, s katerimi bomo

kolikor toliko sledili razvoju asfalterstva:

- tople asfaltne zmesi: uporabo asfaltnih zmesi z okoli 30 st. nižjimi temperaturami je trend v

svetu in Evropi, ki mu moramo slediti. V Sloveniji imamo prvi tovrstni obrat (penjeni bitumen), vsi proizvajalci pa lahko znižajo temperature z uporabo dodatkov. V ZAS se pripravlja prevod dokumenta EAPA, ki bo predstavljen na naslednji seji KZA.

- Recikliranje asfaltnih zmesi: na obravnavanem segmentu, kljub določeni ponovni uporabi

starega asfalta v novem asfaltu ne dosegamo povprečnih evropskih rezultatov. Po podatki ZAS za leto 2013 sta samo dva proizvajalca dodajala rezkanec v vroči asfalt in to v

obsegu 5.845 ton. Če je bil rezkanec dodan v obsegu 10 % to pomeni, da je bilo 58.450 ton

asfalta proizvedenega z rezkancem, kar je okoli 4 % celotne proizvodnje .V Evropi je ta delež

v posameznih državah veliko višji (Belgija 49 %, Danska 47 %, Finska 65 %, Francija več kot 60

%, Nizozemska 73 %...)

Potrebno je okrepiti prizadevanja, da se sistematično prične z uporabo rezkanca in da se to

uporabo s strani naročnikov tudi vzpodbuja.

Postavilo se je vprašanje ali niso sanacije vozišč na avtocestah pravzaprav idealne za takšno

uporabo (kontrolirana kakovost obstoječih rezkanih plasti, velike količine rezkanca,…), ter ali

je postopek krpanja poškodb in nadgradnja za dani promet na avtocestah še vedno

optimalen. Ali bi bilo potrebno več odstranjevati in ponovno uporabiti? Navedeno je

tematika za recenzijsko komisijo DARS.

- tehnična specifikacija za manj hrupne asfalte: TSC 06.418:2010 Smernice in tehnični pogoji

za asfaltne obrabne plasti za zmanjšanje hrupa, je bila v obliki delovnega osnutka pripravljena v letu 2010. Ker je delo TO 06 zastalo, se je tudi delo na obravnavani TSC ustavilo. Aktivnosti bi bilo potrebno nadaljevati, saj je problematika hrupa vedno bolj pereča.

Priloga 1

55

- priporočilo (predhodnik standarda ali TSC) za uporabo preskusov temelječih na obnašanju

(na uporabo orientirani) za načrtovanje asfaltnih zmesi: postavljeno je bilo vprašanje ali je trenutna situacija pri nas zrela za tako zahteven prehod. Soglasno mnenje članov KZA je bilo, da kaže še malo počakati.

O navedenih tematikah bo govora na naslednjih sestankih KZA.

Grafikon 1: Razpoložljiv in uporabljen rezkanec po podatkih proizvajalcev asfalta v Sloveniji 2013

Podjetje 1 2 3 4 skupaj

Razpoložljiv oziroma z rezkanjem pridobljeni granulat (rezkanec)

1.700 2.700 5.160 5.060 14.620

V novi asfaltni zmesi ponovno uporabljen rezkanec

500 5.345 0 0 5.845

Uporaba rezkanca v druge namene (nevezane plasti, bankine, zasipi)

1.200 9.948 5.160 3.991 20.299

Sklep 6: Člani KZA so se seznanili s stanjem na področju novih tehničnih dokumentov. Tematika bo

obravnavana na naslednjih komisijah.

Zadolžen: Henigman Rok: naslednja seja KZA

K tč. 4 dnevnega reda: Pregled Programa za notranjo in zunanjo kontrolo kakovosti – ocena potrebne

prilagoditve glede na pogoje (promet, klima, kategorija ceste, …)

Program za notranjo in zunanjo kontrolo kakovosti je potrebno ves čas prilagajati potrebam in stanju. Še

posebej sedaj, ko ugotavljamo, da je veliko strokovnjakov odšlo iz branže in da notranja kontrola

kakovosti komaj kje v pravem pomenu besede opravlja svojo vlogo. Stanje se je v zadnjih letih drastično

poslabšalo.

V navedenem kontekstu se izvede pregled in v naslednji fazi (npr. veljavnost v letu 2015) uvede nov

Programa za notranjo in zunanjo kontrolo kakovosti.

Sklep 7: Izdela se pregled in predlaga novelacijo Programa za notranjo in zunanjo kontrolo kakovosti.

Tematika bo obravnavana, člani KZA naj pripravijo svoje predloge.

Rok: 1. 3. 2014 Zadolžen: člani KZA

K tč 5 dnevnega reda: Razno (Ocena delovanja sistema zagotavljanja in kontrole kakovosti, pregled in

prilagoditev članstva KZA, organizacija specialističnih usposabljanj v laboratorijih, sklic TO ZAS, …)

Priloga 1

56

S strani vodje komisije je bilo ponovljeno stališče glede pomena in potrebnosti komisij in v tem

kontekstu tudi Komisije za asfalt, ki je bilo posredovano skupaj z vabilom na sejo.

V splošnem je bilo glede potrebnosti delovanja komisij doseženo soglasje. Predstavnik DARS g. Kušnik je

izrazil mnenje, da bi bila lahko v prihodnje KZA formalno strokovno telo obeh naročnikov, tako DARS kot

DRSC. Dogovorjeno je, da bi status KZA rešili v letu 2014.

KZA je v zadnjih letih delala v okrnjeni sestavi (odšla oziroma odstopila sta predstavnika izvajalcev g.

Zupan in g. Kušnik, g. Henigman je odšel iz DRI). V tem kontekstu je bilo predlagano, da se KZA okrepi z

go. Ireno Fortuno, univ.dipl.inž.kem. (DRI) in Deanom Donkom, univ.dipl.inž.grad. (Pomgrad)

Sklep 8: V Komisijo za asfalt se kot člana komisije imenujeta:

- Irena Fortuna, univ. dipl. inž. kem., zastopa DRI

- Dean Donko, univ.dipl.inž.grad., zastopa Pomgrad

- Rok: takoj Zadolžen: Henigman

Posredovana je bila informacija, da sta bila inštituta ZAG in Igmat pozvana, da pripravita v sodelovanju z

ZAS izobraževanja (delno usposabljanja) za zahtevne laboratorijske preskuse na bitumnu in asfaltu.

Samo na ta način bodo predstavniki naročnikov, inženirjev, projektantov, izvajalcev,… prišli do

prepotrebnih znanj, kar bo tudi posledično pomenilo, da bodo te preskuse naročali in uporabljali pri

odločitvah.

Nesprejemljivo je, da so podjetja (posebej Javni zavod) opremljen z vso ustrezno opremo, ki pa se ne

uporablja in ne daje tistega kar bi bilo potrebno. Posledice pa so manj trajna vozišča, slabša kakovost

projektiranja, proizvodnje in vgrajevanja.

V razpravi je bilo kar nekaj izraženih pogledov, tudi nasprotovanj, kar kaže predvsem na slabše

medsebojno razumevanje oziroma slabšo informiranost. Podan je bil predlog, da si pogledamo kako je

takšen sistem vpeljan v sosednji Avstriji, kjer tovrstna aktivnost zelo dobro teče.

Sklep 9: Pregleda se sistem izobraževanj v ustanovah v Avstriji. Člani KZA so pozvani, da predlog

podprejo ali pa dajo nasproten predlog takšne organiziranosti. Cilj je pridobiti kritično maso

strokovnjakov, ki bo razumela zahtevne preiskave bitumnov in asfaltov.

Rok: 30. 10. 2014 Zadolžen: člani KZA

Vodja komisije

Slovenko Henigman, univ.dipl.inž.grad.

V vednost:

- DARS: g. Skok, član uprave

- DRSC: g. Grmek, direktor

- Vsem prisotnim in vabljenim

Priloga 1

57


Datum: 20.11.2014

ZAPISNIK



Prisotni:

- člani komisije za asfalt: g. Henigman, Prosen, g. Cotič

- ZAG: ga. Turk (nadomešča g. Ipavca)

- DRI: g. Jurgele (nadomešča go. Fortuna)

- DARS: g. Poznič

Odsotni: opravičeni

- Pomgrad: g. Donko,


- DRI: ga. Marc

Dnevni red:

1. Pregled zapisnika 86. sestanka KZA 2. Novi tehnični dokumenti (tople asfaltne zmesi, recikliranje asfaltnih zmesi, TSC za manj

hrupne asfaltne zmesi); njihova uveljavitev in pobude za pripravo novih 3. Predstavitev programa Dneva asfalterjev, 27. november 2014 na Bledu 4. Priporočila glede uporabe cestogradbenih bitumnov in nadaljevanje naloge za PmB

(dopolnitev standarda za bitumen po predlogu ZAG) 5. Pregled Programa za notranjo in zunanjo kontrolo kakovosti – ocena potrebne prilagoditve

glede na pogoje (promet, klima, kategorija ceste,….) 6. Razno (Ocena delovanja sistema zagotavljanja in kontrole kakovosti)



Sklepi so bili realizirani, razen Sklepa 3, ki ostaja v realizaciji: »Izvede se pregled asfaltnih

površin na odseku Novo mesto – Obrežje in poda predlog naročniku DARS za izvedbo preiskav.«

Zadolžen: DRI.

V razpravi pod to točko je bilo izpostavljeno naslednje:

- Potrebno bi bilo sistematično spremljanje kaj se s cestno površino pod prometom dogaja

(kakšen je morebitni nastanek in razvoj poškodb).

Priloga 1

58

- Izvajajo se meritve OCV, zadnja meritev je bila izvedena 2012, naslednja bo predvidoma

2015, saj ravno poteka postopek javnega naročila.

Sklep ostaja v veljavi. DRI bo izvedel analizo obstoječih podatkov, izvede se vizualni ogled.

Obstoji možnost, da se naslednja seja KZA izvede na Dolenjskem.

Sklep 1: Naslednja seja KZA se po možnosti izvede na Dolenjskem.


S strani DRI (Irena Fortuna) je bilo izdelano poročilo o poskusnih poljih. Dana je bila ocena, da

so bila poskusna polja ustrezno izvedena, da pa meritve hrupa vedno ne dajejo pričakovanih

rezultatov. V tem kontekstu je bilo izpostavljeno, da meritve po postopku meritev hrupa mimo

vozečih vozil SPB morda niso enakovredne meritvam same vozne površine po metodi CPX. Zato

je bilo naročniku predlagano, da ponovno razmisli o meritvah CPX, saj je sicer težko upravičiti

vso vloženo energijo in stroške pri izvedbi poskusnih polj.

Sklep 2: KZA priporoča naročniku, da na poskusnih poljih izvede dodatne meritve CPX.

Zadolžen: Rok: skladno z možnostmi

Sklep 3: Poročilo o poskusnih poljih se v dogovoru z naročnikom razpošlje članom komisije.


K tč.2 dnevnega reda: Novi tehnični dokumenti (tople asfaltne zmesi, recikliranje asfaltnih

zmesi, TSC za manj hrupne asfaltne zmesi); njihova uveljavitev in pobude za pripravo novih

Predstavljena sta bila prevoda dokumentov EAPA. Tople asfaltne zmesi in Recikliranje asfaltnih

zmesi. Obe tehnologiji sta pomembni in jih je potrebno vzpodbujati za čim širšo uporabo.

V razpravi je bilo izraženo predvsem naslednje:

- Ponovna uporaba asfaltnih zmesi (recikliranje): rezkanec je kakovosten gradbeni proizvod, ki pa ga okoljska zakonodaja obravnava kot gradbeni odpadek. Potekajo prizadevanja kako to situacijo obvladovati. V ponedeljek 24.11.2014 je na to temo poseben razgovor.

V skladu z možnostmi je potrebno vzpodbujati ponovno uporabo rezkanca v asfaltu. Pri nas

je osem obratov usposobljenih za hladno dodajanje (do največ 20 %), obrat z vročim bobnom

še ni pričel s proizvodnjo. Za proizvajalce je pomembno, da rezkanec ustrezno pripravijo

(zdrobijo in presejejo ter ustrezno skladiščijo ‐ nadstrešek), kontrolirajo osnovne

Priloga 1

59

karakteristike in izvedejo začetni tipski preskus. Vse ostalo je enako kot pri novih vhodnih

surovinah.

- Tople asfaltne zmesi: ta tehnologija je zelo uporabna tudi v povezavi z uporabo rezkanca.

Veliko bolj kot z uporabo dodatkov se uveljavlja tehnologija penjenega bitumna z dodajanjem vode na asfaltnem obratu. V ta namen je potrebno nabaviti tehnologijo. V Slovenije je s takšno opremo opremljen en asfaltni obrat (Smodinovec).

- V letu 2010 je bila izdelana tehnična specifikacija 06.418:2010 Smernice in tehnični pogoji za asfaltne obrabne plasti za zmanjšanje hrupa, ki je na nivoju delovnega osnutka. V vmesnem času je bilo izdelanih več poskusnih polj (SMA, SMA LN, PA, uporabljeni sta bili vezivi PmB in bitumen z gumo), opravljene so bile meritve hrupa. Na osnovi pregleda rezultatov poskusnih polj je možno nadaljevati s pripravo smernic.

Predlaga se sprejem naslednjih sklepov:

Sklep 4: Pripravljene dokumente (tople asfaltne zmesi, recikliranje asfaltnih zmesi) se čim bolj

uporabi pri delu.

Zadolžen: naročniki, izvajalci Rok: stalen

Sklep 5: TSC 06.418:2010 Smernice in tehnični pogoji za asfaltne obrabne plasti za zmanjšanje

hrupa; se nadgradi v osnutek in predlog. Nosilca naloge je potrebno dogovoriti z naročniki.

Zadolžen: vodja komisije in naročniki Rok: naslednja seja KZA

K tč. 3 dnevnega reda: Predstavitev programa Dneva asfalterjev, 27. november 2014 na Bledu

Podana je bila informacija o srečanju asfalterjev na Bledu. Poleg običajnih tematik in sestankov

je bila podana informacija o načrtovanih predavanjih na temo zagotavljanju trajnostnega

razvoja asfalterske industrije‐predstavitev projekta ReBirth s poudarkom na ponovno uporabo

asfaltnih zmesi in uporabe SMA v vezni asfaltni plasti na najbolj obremenjenem cestnem

omrežju. Navedena tehnologija je uporabna predvsem za podaljšanje trajnosti, izboljšanja

nosilnosti v manjših debelinah in za zmanjšanje votlavosti plasti (npr. v primeru uporabe

drenažnih ali bolj odprtih asfaltnih zmesi).

Podano je bilo vabilo predstavnikom DARS in DRSC, da se udeležijo srečanja, ki je prvenstveno

namenjeno članom.

Sklep 6: Člani KZA so se seznanili s strokovnim delom programa Dneva asfalterjev na Bledu.

Naročniki so posebej povabljeni k udeležbi.

Zadolžen: Henigman Rok: 27.11.2014

Priloga 1

60

K tč. 4 dnevnega reda: Priporočila glede uporabe cestogradbenih bitumnov in nadaljevanje

naloge za PmB (dopolnitev standarda za bitumen po predlogu ZAG)

Povzeti so bili zaključki naloge, ki sta jo na cestogradbenih bitumnih, ki so prisotni na

slovenskem trgu, izvedla ZAG in Igmat. Ugotovljeno je bilo, da bitumni po veljavnih standardih

ustrezajo, da se pri kratkotrajnem staranju ne pokažejo bistvene razlike v doseženi kakovosti.

Situacija se spremeni v primeru dolgotrajnega staranja, tam so razlike med bitumni večje in

predstavljajo razliko v kakovosti.

V EU tečejo prizadevanja, da bi bili bitumni opremljeni z rezultati meritev, ki bi bili obvezni. Žal

tukaj napredka ni pričakovati. Največ, kar je bilo možno doseči, je objava meritev in lastnosti

bitumnov, ki pa ne predstavljajo zahteve. Torej po principu vzemi ali pusti. Vsekakor je za našo

industrijo pomembno obvladovanje kakovosti, kar pomeni ustrezna interpretacija rezultatov in

ukrepanje. Postavljeno je bilo vprašanje kolikšen delež kolegov pozna to tematiko dovolj, da

lahko interpretirajo rezultate.

Ko je bilo izpostavljeno vprašanje organizacije sistemskega izobraževanja, je bilo pojasnjeno, da

nekateri posamezniki iščejo te informacije in nato ustvarjajo nelojalno konkurenco. Zato so

zasebni inštituti do vprašanja organizacije izobraževanj precej zadržani. To morda uspešno in na

ta način poteka v večjih državah, pri nas pa bo lahko ponovno, ko bo na trgu več posla.

Predlaga se, da se še enkrat oceni možnost uvedbe teh izobraževanj (morda preko javnega

zavoda), saj brez ustreznega znanja odgovornih in neposredno tangiranih proizvajalcev,

izvajalcev, predstavnikov laboratorijev, naročnikov in nadzornikov napredka ni pričakovati.

Sledila je predstavitev ge. Mojce Ravnikar Turk na temo problematike nekaterih zahtev za PmB.

Podala je informacijo o reviziji standarda EN 14023:2010, ki je v postopku.

Pojasnila je neustrezno zahtevo v našem standardu SIST 1035:2008 glede zahteve za duktilnost

z meritvijo sile pri 25 st. C. Navedeno nedoslednost je potrebno odpraviti.

Prav tako so bile dane informacije glede usmeritev v novem standardu, nekatere preiskave se

opuščajo (Fraass, morda celo elastični povratek po kratkotrajnem staranju,…), druge (npr. DSR,

BBR in MSCRT) se na novo uvajajo. Spremembe bodo očitno kar velike. Predstavitev je zaključila

z naslednjimi poudarki:

• Preiskave laboratorijsko staranih PmB dajo uporabne podatke o karakteristikah bitumna pri nizkih in visokih temperaturah v daljši življenjski dobi. Zato naj bi te preiskave vpeljal tudi novi evropski standard. Zahteve pa v standardu še ne bodo določene, saj bitumenska industrija temu nasprotuje.

• Potrebno bo novelirati zahteve podane v SIST 1035:2008 za najpomembnejše kakovostne zahteve za lastnosti bitumnov'.

• Potrebno bo novelirati program preiskav notranje in zunanje kontrole za asfalte z uporabljenim PmB

Priloga 1

61

Sklep 7: Proizvajalce in izvajalce je potrebno osveščati o uporabi vrste bitumna glede na pogoje

uporabe. Na lokalnih cestah in še sploh, ko se dodaja rezkanec, je obvezna uporabo mehkejših

tipov bitumnov. Vprašljiva je že uporaba tipa B 70/100, potrebno bi bilo uporabljati vsaj 100‐

150, če ne celo 160‐220. Navedeno tematiko bo potrebno s povečanjem uporabe rezkanca v

vročem asfaltu še odpirati.

Zadolžen: proizvajalci, člani KZA, naročniki Rok: stalen KZA

Sklep 8: Spremljati je treba novelacijo EN standardov za bitumen in spremembe takoj uvesti v

našo prakso. Potrebno se je bolj usposobiti za uporabo dinamičnih metod preverjanja bitumnov

tako po kratkotrajnem kot dolgotrajnem staranju.

Zadolžen: inštituti, proizvajalci, člani KZA, naročniki Rok: stalen KZA

K tč 5 dnevnega reda: Pregled Programa za notranjo in zunanjo kontrolo kakovosti – ocena

potrebne prilagoditve glede na pogoje (promet, klima, kategorija ceste,….)

Posredovan je bil najnovejši program povprečne pogostosti kontrole kvalitete za asfalt in

voziščne konstrukcije. Na sestanku se je postavilo vprašanje ali vsi razpolagamo z enotnim

programom. Opravi se razgovor z DRI (ga. Fortuna) in uskladi izhodišče, nato se pripravijo

predlogi dopolnil programa preiskav. Poudarek je posvetiti zahtevam za bitumen.

Sklep 9: Izdela se pregled in predlaga novelacijo posameznih sestavin Programa za notranjo in

zunanjo kontrolo kakovosti. Tematika bo obravnavana, člani KZA naj pripravijo svoje predloge.

Zadolžen: člani KZA Rok: naslednji sestanek KZA

K tč. 6 dnevnega reda: Razno (Ocena delovanja sistema zagotavljanja in kontrole kakovosti)

Podane so bile naslednji pogledi:

- Večjih težav pri realizaciji obnov na avtocestah ni bilo. Izvajalci se dobro organizirajo v skladu s svojimi zmožnostmi. Opazno je, da so projekti glede rezultatov oddaje del na robu, da se išče prihranke, da se varčuje, kjer ni neobhodno nujno. Npr. pri kontroli kakovosti !

- Pri pregledovanju zaključka 5 letne garancijske dobe, razen na Biču ni ugotovljenih

nepravilnosti

- Ravnost: splošna ocena je, da z ravnostjo ne moremo biti zadovoljni. V razpravi so bili

izpostavljeni najpomembnejši razlogi za odstopanja (ustavljanje finišerja (rešitev dodajalec asfaltne zmesi), neenakomerne dobave, slabo pripravljena podlaga, neustrezno valjanje, neenakomerna temperatura, neoptimalna uskladitev mehanizacije – kapaciteta baze, število kamionov,… Predlog, da se tamatika poglobljeno obravnava na izobraževanju asfalterjev

Priloga 1

62

Sklep 10: Kontrola kakovosti na DARS‐u ne kaže velikih odstopanj. Problem predstavlja

dosežena ravnost, potrebno je proaktivno delovanje v vseh fazah procesa izgradnje in obnov.

Dano je priporočilo, da se tematika obravnava z izvajalci asfalterskih del.

Zadolžen: člani KZA Rok: naslednji sestanek KZA

G. Jurgele je podal naslednjo problematiko: v praksi se ugotavlja, da posamezni dimenzionerji

povsem različno interpretirajo tehnično regulativo in kot izhodišče v posameznem primeru

vzamejo:

‐ samo asfaltne plasti

‐ asfaltne plasti in cementno stabilizacijo

‐ asfaltne plasti in Cementno stabilizacijo in drobljenec

Podal je pobudo, da se zavzame enotno stališče, ki se ga uveljavi. Problematika bo obravnavana

na naslednjem sestanku za katerega se pripravi pisni predlog.

Sklep 11: Pripravi se predlog enotnega pristopa obravnave voziščne konstrukcije pri

dimenzioniranju.

Zadolžen: Jurgele Rok: naslednji sestanek KZA

Večina članov komisije se predlagala, da se naslednji sestanek organizira v letu 2015.

Vodja komisije

Slovenko Henigman, univ. dipl. inž. grad.

V vednost:


- DRSC: g. Grmek, direktor


Priloga 1

63


Datum: 15.1.2015

ZAPISNIK



Prisotni:

- člani komisije za asfalt: Henigman, Cotič, Donko, ga. Fortuna, Ipavec, Prosen,

- ZAG: ga. Turk

- IGMAT: Bašelj

- DARS: Poznič



KZA se je prvič sestala v popolni in deloma obnovljeni strukturi. Vodja KZA je čestital obema

novima predstavnikoma v komisiji ge. Fortuna in g. Donko in jima zaželel uspešno delo.

Sklep 1/88: Na sestanku so prisotni vsi člani komisije s čimer je zagotovljena sklepčnost.

Dnevni red:

1. Pregled zapisnika 87. sestanka KZA ‐ priloga 2. Seznanitev s Poročilom DRI o izvedbi poskusnih polj na avtocestah ‐ priloga 3. Pregled Programa za notranjo in zunanjo kontrolo kakovosti – predlogi potrebnih

prilagoditev glede na pogoje (promet, klima, kategorija ceste,….) ‐ priloga 4. Posredovanje informacij o dnevu asfalterjev, informacija o predstavitvah na Kongresu DRC o

cestah in prometu in priprave na 15. KAB. 5. Razno



Priloga 1

64

Sklepi so bili realizirani, razen starih sklepov, ki ostajajo v realizaciji:

Sklep 3/86 »Izvede se pregled asfaltnih površin na odseku Novo mesto – Obrežje in poda

predlog naročniku DARS za izvedbo preiskav.«

Sklep 5/87: TSC 06.418:2010 Smernice in tehnični pogoji za asfaltne obrabne plasti za

zmanjšanje hrupa; se nadgradi v osnutek in predlog. Nosilca naloge je potrebno dogovoriti z

naročniki.

Zadolžen: vodja komisije in naročniki Rok: do dogovora

Sklep 11/87: Pripravi se predlog enotnega pristopa obravnave voziščne konstrukcije pri

dimenzioniranju.

Zadolžen: Jurgele Rok: naslednji sestanek KZA

Sklepi ostajajo v veljavi. DRI bo izvedel analizo obstoječih podatkov dolenjskih odsekov, izvede

se vizualni ogled. G. Jurgele je pripravil predlog rešitve za sklep 11/87. Dodatno je bil pozvan, da

predlog preveri na enem od najbolj obremenjenih odsekov na avtocestah. Tematika bo

uvrščena na naslednjo KZA.

V odvisnosti od vremenskih pogojev se naslednji sestanek KZA izvede na Dolenjskem.

Sklep 2/88: Naslednji sestanek KZA se po možnosti izvede na Dolenjskem. Predlagano je bilo, da

je sestanek na AC bazi Krško, nato pa se izvede pregled odseka.

Zadolžen: vodja komisije Rok: spomladanska seja KZA

K tč.2 dnevnega reda Seznanitev s Poročilom DRI o izvedbi poskusnih polj na avtocestah –

gadivo v prilogi

S strani ge. Irene Fortuna je bilo predstavljeno Poročilo o poskusnih poljih, izvedenih v obdobju

2010 – 2013.

Izdelano poročilo nazorno prikazuje kaj vse je bilo v teh letih narejeno na razvojnem področju.

Pridobljene informacije so zelo dobra osnova za uporabo posameznih spoznanj v praksi.

Podano je bilo tudi stališče, da je potrebno izvedene razvojne naloge čim večkrat predstaviti in

na ta način širiti strokovna spoznanja, osveščati in izobraževati. KZA bo te aktivnosti

vzpodbujala.

Priloga 1

65

Sklep 3/88: KZA se je seznanila s poročilom o izvedenih poskusnih poljih.

Zadolžen: člani KZA Rok: stalen

K tč. 3 dnevnega reda: Pregled Programa za notranjo in zunanjo kontrolo kakovosti – predlogi

potrebnih prilagoditev glede na pogoje (promet, klima, kategorija ceste,….) ‐ priloga

Novelacija »Programa povprečne pogostosti preskusov za notranjo in zunanjo kontrolo del za

asfalt in hidroizolacije«, je bila osrednja točka dnevnega reda.

Pred sestankom je bila razposlana zadnja verzija, ZAG, Igmat sta posredovala svoje pripombe.

Organizirani so bili že nekateri medsebojni razgovori.

Na sestanku so bile usklajevane posamezne pozicije, predlog programa je v prilogi zapisnika.

Navedeni predlog bo usklajen in potrjen s strani članov KZA. Formalna potrditev programa bo

izvedena na naslednjem sestanku KZA.

Sklep 4/88: Člani KZA so obravnavali »Programa povprečne pogostosti preskusov za notranjo in

zunanjo kontrolo del za asfalt in hidroizolacije«. Pripravljen bo čistopis, ki bo posredovan v

dodatni pregled in potrditev.

Zadolžen: Henigman Rok: naslednja seja KZA

K tč. 4 dnevnega reda: Posredovanje informacij o dnevu asfalterjev, informacija o predstavitvah

na Kongresu DRC o cestah in prometu in priprave na 15. KAB.

Podana je bila informacija o izvedenem dnevu asfalterjev, novembra 2014 na Bledu. Ena od točk sestanka OPD je bila posvečena kakovosti del v letu 2014. Žal je obseg del razmeroma majhen, razdrobljen, osnovni kriterij za oddajo del ostaja cena izvedbe. Zaradi navedenega ni možno posvetiti večje pozornosti na kakovost proizvodnje in izvajanja del. Na obnovah na avtocestah, je bila s strani DARS izpostavljena slabša ravnost izvedbe vozišč. Prav tako smo v zadnjem letu ugotavljali, da se v vseh pogojih uporablja skoraj izključno bitumen 50‐70, skoraj samo izjemoma 70‐100, mehkejših tipov se praktično ne uporablja. Navedeno je zaskrbljujoče, predvsem pri uporabi rezkanca v vročem asfaltu. Poročila o Dnevu asfalterjev so dostopna na spletni strani ZAS. Na kongresu DRC, aprila 2015 bo posebna točka namenjena kakovosti del po področjih. Za področje asfalterskih del je bil k sodelovanju povabljen Jani Prosen, ki je izpostavil, da je na skupnem sestanku edini zastopal stališče, da je kakovost asfalterskih del sicer padla, vendar nikakor ni izjemno slaba ali celo katastrofalna. Delamo, se povezujemo, sledimo stroki, novi proizvajalci in izvajalci del se trudijo, se vključujejo v vzpostavljene institucije in organe ter si prizadevajo dati svoj prispevek. Seveda je propad velikih sistemov nemogoče nadomestiti v kratkem času. V času med 26. in 27. novembrom bo na Bledu organiziran 15. Kolokvij o asfaltih in bitumnih. Glede na sovpadanje kongresa in kolokvija so potrebna dodatna prizadevanja, da bo vsaka

Priloga 1

66

prireditev zase dala svoj maksimum za udeležence, stroko in podjetja. V ta namen je bila dana pobuda, da se prične z razmišljanjem glede ciljev, ki jih želimo doseči na 15. KAB. Članom KZA je bil predstavljene osnutek sekcij:

- SEKCIJA 1: OSNOVNI MATERIALI V ASFALTERSTVU – AGREGATI IN BITUMNI

- SEKCIJA 2: VZDRŽEVANJE IN FINANCIRANJE CEST + okrogla miza

- SEKCIJA 3: PONOVNA UPORABA ASFALTA

- SEKCIJA4: TRAJNOSTNI RAZVOJ ASFALTERSKE TEHNOLOGIJE (nizkotemperaturni asfalti,

asfalti za znižanje hrupa, zeleno‐javno naročanje, laboratorijske tehnike, novi materiali …)

Tradicionalno so predvidene predstavitve podjetij in družb ter ključni referenti (»key note

speakers«).

Povabljeni so že nekateri uveljavljeni strokovnjaki iz tujine, z drugimi tečejo pogovori.

Člani KZA so pozvani, da posredujejo predloge referatov. Kot predstavniki KZA so seveda vsi

osebno povabljeni k aktivnem sodelovanju.

Sklep 5/88: Člani KZA so bili informirani o preteklih dogodkih (DAN asfalterjev na Bledu) in o

Kongresu DRC ter Kolokviju ZAS, oboje v letu 2015. Člani KZA so povabljeni k sodelovanju in

prevzemu aktivne vloge. Poziv za posredovanje predlogov.

Zadolžen: člani KZA, naročniki Rok: april in november 2015

K tč. 6 dnevnega reda: Razno

Podana je bila informacija, da bo v letošnjem letu obletnica končanja prvega avtocestnega

odseka, ki ga je kot naročnik »zgradil« DARS. Navedeno sovpada z ustanovitvijo Komisij za

posamezna področja, med katerimi je bila ves čas KZA najbolj aktivna. Vodja Komisije si bo

prizadeval, da se dogodek ustrezno obeleži.

Vodja komisije


Priloga 1

67

Priloga: predlog »Programa povprečne pogostosti preskusov za notranjo in zunanjo kontrolo del

za asfalt in hidroizolacije«, verzija 117, januar 2015

V vednost:


- DRSI: g. Grmek, direktor

- DRI: g. Kač, generalni direktor


Priloga 1

68


Datum: 8.5.2015

ZAPISNIK


Sestanek je bil organiziran v prostorih avtocestne baze DARS Na Brezovici 25, v Novem mestu.

Prisotni:

- člani komisije za asfalt: Henigman, Cotič, Donko, ga. Fortuna, Ipavec, Prosen,

- ZAG: ga. Turk

- IGMAT: Bašelj

- DARS: Dragan (delno), Poznič


- DRSC: Mojca Turk, Janez Kušnik, Ksenija Marc

V uvodu je vodja KZA pojasnil, da smo že večkrat prelagali izvedbo komisije na terenu, tokrat

nam je uspelo. Z DARS smo vse dogovorili, g. Janez Dragan, vodja baze je pripravil vse potrebno

za izvedbo sestanka.

Henigman in Dragan sta pojasnila celotnega sestanka, ki zajema tudi ogled AC odsekov do

Obrežja (DARS je zagotovil spremstvo) in zaključek v Šentjerneju.

Podana so bila navodila v zvezi z varnostjo na odseku. Dragan je prav tako predstavil stanje na

področju vozišč, ki jih njegova AC baza pokriva. Skupaj skrbijo za okoli 70 km dvosmernih

avtocest, posamezni odseki so v zelo dobrem stanju, posamezni so slabši. Tudi z asfalti na

posameznem odseku ne morejo biti zadovoljni, problematika na posameznih voziščnih

konstrukcijah je sestavljena iz naslednjih poškodb:

- Posamezne razpoke,

- Manjše udarne jame,

- Razpokane in posedene površine

- Mehurjenje na premostitvenih objektih

Vsekakor je Dragan izrazil veliko zadovoljstvo, da se je KZA odločila, da pride na dolenjsko in s

svojimi predlogi pomaga rešiti/izboljšati problematiko.

V nadaljevanju je bil predlagan spodnji dnevni red in pregledana sklepčnost sestanka.

Priloga 1

69

Dnevni red:

1. Pregled zapisnika 89. sestanka KZA – priloga 2. Potrditev Programa za notranjo in zunanjo kontrolo kakovosti ‐ priloga 3. Informacija ZAG o izvedbi preiskav staranja na polimernih bitumnih (PmB) 4. Dimenzioniranje voziščnih konstrukcij na avtocestah – predstavitev analize DRI –priloga 5. Uporaba rezkanca v procesu klasične proizvodnje asfaltnih zmesi 6. Kongres DRC o cestah in prometu ‐ ocena, priprave na skupščino ZAS – razprava na temo

okrogle mize o razvoju asfalterske branže in 15. KAB – referati 7. Razno (obravnava razpok na AC Novo mesto – Obrežje, ogled stanja in razprava)

Predlaga se naslednja dva sklepa:

Sklep 1/89: Na sestanku so prisotni vsi člani komisije, s čimer je zagotovljena sklepčnost.

Sklep 2/89: Dnevni red sestanka je bil soglasno sprejet.


Na zapisnik 88. sestanka KZA ni bilo pripomb.

Posamezni sklepi so bili pojasnjeni in diskutirani. Posebno pojasnilo je bilo dano glede predloga

Sloman, da se s strokovnim dogodkom obeleži 20 let od ustanovitve in delovanja strokovnih

komisij. Če smo precizni, je pravzaprav ves čas delala samo KZA. Vodja komisije je na to temo

opravil razgovor s predstavniki DARS, ki kažejo zanimanje za takšno obeležitev, do konkretnega

dogovora še ni prišlo.

Sklepi so bili realizirani, razen starih sklepov, ki ostajajo v realizaciji. Vse odprte teme bodo

obravnavane na današnjem sestanku.

Za posamezne sklepe predhodnih sestankov so bila dana naslednja pojasnila.

Sklep 5/87: TSC 06.418:2010 Smernice in tehnični pogoji za asfaltne obrabne plasti za

zmanjšanje hrupa; se nadgradi v osnutek in predlog. Nosilca naloge je potrebno dogovoriti z

naročniki.

Zadolžen: vodja komisije in naročniki Rok: do dogovora

Pripravlja se srečanje s predstavniki Asfinag, kjer se bo preverila njihova uporaba manj hrupnih

asfaltov. DARS se bo tudi na osnovi te informacije odločila kako naprej.

Priloga 1

70

K tč.2 dnevnega reda Potrditev Programa za notranjo in zunanjo kontrolo kakovosti ‐ priloga

Sloman je na osnovi predlogov, ki so bili obravnavani na prejšnjem sestanku pripravil čistopis, ki

je bil posredovan na DRI, ki ga predlog uporabil za izvedbo razpisa za zunanjo kontrolo

kakovosti za obnove vozišč.

V razpravi je bilo pojasnjeno, da so v programu že upoštevani nekateri preskusi, ki so določeni v

predlogih noveliranih standardov (npr. za bitumne), saj s tem zagotavljamo razvoj. Seveda pa se

od izvajalcev zunanje kontrolo pričakuje tudi razvojno delovanje in informiranje o izvedbi del in

doseženi kakovosti.

Podani so bili tudi nekateri predlogi za dopolnila, v glavnem gre za lepotne popravke.

Sklep 3/89: KZA se je seznanila z noveliranim Programom za notranjo in zunanjo kontrolo

kakovosti in ga potrjuje. Popravke se posreduje Ireni Fortuna. Upošteva se popravke, ki bodo

dospeli do roka realizacije sklepa.

Zadolžen: člani KZA Rok: 31.5.2015

K tč. 3 dnevnega reda: Informacija ZAG o izvedbi preiskav staranja na polimernih bitumnih

(PmB)

ZAG je po vzoru preskusov staranja cestogradbenih bitumnov pristopil k izdelavi analize tudi za

polimerne bitumne. Poročilo je podal Aleksander Ipavec, bolj natančno bo naloga predstavljena

DARS‐u, predvidena pa je tudi predstavitev v času skupščine ZAS 11. junija 2015, zato povzetka

v tem zapisniku ne delamo.

V razpravi je bilo izpostavljeno, da je potrebno rezultate preiskav predstaviti čim širšemu krogu

in to čim večkrat. Naš trg ni posebej velik in samo dovolj znanja in izkušenj s strani izvajalcev,

proizvajalcev, nadzornikov,… in dober nadzor sta zagotovilo, da bodo proizvajalci bitumnov

pazljivi pri distribuciji bitumnov na slovensko tržišče.

Sklep 4/89: Podana je bila informacija s strani Aleksandra Ipavca glede izvedb preskusov

staranja s polimeri modificiranih bitumnov. Naloga bo predstavljena naročniku in na naslednjih

dogodkih ZAS (skupščina, 15. KAB)

Zadolžen: ZAG, Henigman Rok: skladno z dogodki

Priloga 1

71

K tč. 4 dnevnega reda: Dimenzioniranje voziščnih konstrukcij na avtocestah – predstavitev

analize DRI –priloga

Izdelan je bil predlog DRI »Dimenzioniranje voziščnih konstrukcij, obnove DARS« glede

upoštevanja obstoječih v konstrukcijo vgrajenih plasti.

- V1: Upošteva se vse plasti

- V2: Upošteva se samo asfalt

- V3: Upošteva se TD – 25 cm

- V4: CS se upošteva kot asfalt

- V5: 50 % CS se upošteva kot asfalt

Predlagatelj (Mitja Jurgele) je predlagal, da se izdela priporočilo, po katerem se uporabi V5.

Na predlog vodje komisije je bilo za preveritev predloga s strani Mitje Jurgelete izdelano

dodatno testiranje predloga na treh AC odsekih Brnik – Vodice, Logatec – Unec in Maribor –

Slivnica. Za vsak odsek je bilo obdelano vseh 5 različnih variant in pokazalo se je, da je predlog

sprejemljiv.

V razpravi so bila podana različna stališča in sicer,

- da se vsi člani KZA ne počutijo dovolj kompetentne, da bi sodelovali pri takšnem priporočilu

ter

- da je predlog morda preveč administrativen.

Vodja komisije je izpostavil zavzemanje za odločitev, saj je najslabše to kar imamo sedaj, ko

vsak dimenzioner po mili volji opredeljuje obstoječe stanje. Poznič je pojasnil, da so primeri, ko

so predlagane debeline kot primer: 18 ali 4 cm, prave (realne) debeline pa se nekje vmes! Z

danim predlogom želimo poenotiti pristop, želimo da se dimenzioner bolj poglobljeno ukvarja z

obstoječim stanjem in želimo da bodo predlogi varni, vendar sočasno tudi dovolj racionalni.

Soglasno mnenje je bilo, da bi morali zagotoviti oddajo del kompetentnim strokovnjakom, pa

takšnega priporočila niti ne bi potrebovali. Žal pa oddaja del vsakomur, ki izpolnjuje formalne

pogoje, ne zagotavlja dovolj dobre kakovosti. Žal velikokrat niti najmanjše še sprejemljive!

Podan je bil predlog (Prosen), da se o predlogu DRI opravi dodaten razgovor, na katerega se

povabijo Jožica Cezar, Aleksander Ljubič, …. in na katerem se doseže širše soglasje o predlogu

DRI.

Sklep 5/89: Člani KZA so Obravnavali dopolnjen predlog DRI »Dimenzioniranje voziščnih

konstrukcij, obnove DARS« in ga potrjujejo ob pogoju, da se pridobi širše strokovno soglasje.

DARS‐u predlagamo, da okrepi zahteve glede oddaje izdelave predlogov dimenzioniranj in

okrepi izvedbo revizij, recenzij.

Zadolžen: člani KZA, naročnik DARS Rok: 30. junij 2015/stalen

Priloga 1

72

K tč. Kongres DRC o cestah in prometu ‐ ocena, priprave na skupščino ZAS – razprava na temo

okrogle mize o razvoju asfalterske branže in 15. KAB – referati

V kratki razpravi smo se spomnili 12. Kongresa DRC, ki je zelo uspel. Strokovne teme so bile

uravnotežene (beton, zemeljska dela in asfalt) s po tremi predstavljenimi prispevki, ki so bili

zanimivi in dobro sprejeti.

Podana je bila informacija glede Skupščine ZAS in glede domačih referatov na 15. Kolokviju o

asfaltih in bitumnih, novembra na Bledu. Člani KZA so bili pozvani k aktivnemu sodelovanju.

K tč. 7 dnevnega reda: Razno

Janez Dragan je predstavil odseke na dolenskem kraku med Novim mestom in Obrežjem

(priloga).

Sledil je ogled odsekov, podan je predlog, da se pripravi posebno poročilo.

Vodja komisije


Priloga: predlog »Programa povprečne pogostosti preskusov za notranjo in zunanjo kontrolo del

za asfalt in hidroizolacije«, verzija 117, januar 2015

V vednost:


- DRSI: g. Grmek, direktor

- DRI: g. Kač, generalni direktor


Priloga 2

73

PRILOGA 2

2‐1 Program povprečne pogostosti preskusov za notranjo in zunanjo kontrolo del za

asfalterska dela in hidroizolacije, verzija programa 116 ‐ do decembra 2014 ........................ 74

2‐2 Preiskave asfaltnih zmesi v odvisnosti od prometnih obremenitev ‐

na osnovi 4. sklepa 84. seje KZA .................................................................................................................... 81

2‐3 Program povprečne pogostosti preskusov za notranjo in zunanjo kontrolo

del za asfalterska dela in hidroizolacije, verzija programa 117 ‐ do januarja 2015 .............. 82

Priloga 2

74

Naročnik:

Inženir:

Odsek AC / objekt

PROGRAM POVPREČNE POGOSTOSTI PRESKUSOV ZA NOTRANJO IN ZUNANJO KONTROLO DEL za asfalterska dela in hidroizolacije

Program je izdelan na osnovi posredovanih količin iz projektne dokumentacije. Obseg povprečne pogostosti pre-skusov za notranjo in zunanjo kontrolo del je določen na osnovi tehničnih specifikacij (Splošni in tehnični pogoji,standardi, Tehnične specifikacije za javne ceste, ipd.) in obravnave na komisiji za asfalte.

Za gradbene proizvode in polproizvode, ki se uporabljajo v procesu gradnje posameznih objektov je proizvajalec (izvajalec) dolžan zagotoviti izjave o lastnostih (po Zakonu o gradbenih proizvodih iz leta 2000 in TSC 04.100 za prevzemanje gradbenih proizvodov).

Veljavna regulativa Obseg del

(standard, TSC,…) enota mere količina na enoto število na enoto število

2 SPODNJE NOSILNE PLASTI

2.1 Nevezane nosilne plasti ‐ NNP (TSC 06.200)2.1.1 Predhodni preskusi (deponija)

- odvzem vzorca SIST EN 932-1 m3 1000 4000 ‐

- zrnavost zmesi zrn SIST EN 933-1 m3 1000 4000 ‐

- kakovost finih delcev SIST EN 933-8 m3 * 2000 4000 ‐

- oblika grobih zrn SIST EN 933-4 m3 2000 4000 ‐

- delež organskih primesi SIST EN 1744-1, T.15.1 m3 2000 8000 ‐

- preskus po Proctorju SIST EN 13286-2 m3 10000 40000 ‐

- odpornost proti drobljenju (LA) SIST EN 1097-2 m3 10000 40000 ‐

- preskus metlen modro TSC 06 720 m3 1000 4000

Notranja kontrola Zunanja kontrola

preskus metlen modro TSC 06.720 m 1000 4000

- odpornost proti obrabi (micro Deval) SIST EN 1097-1 m3 20000 80000 ‐

* če je ugotovljen delež delce >0,063 mm večji od 3% se izvede preiskava metilen mo ‐

2.1.2 Preskusi pri vgrajevanju



* če je ugotovljen delež delce >0,063 mm večji od 3% se izvede preiskava metilen modro

2.1.3 Preskusi vgrajene NNP

- zrnavost zmesi zrn SIST EN 933-1 m2+ 4000 16000 ‐

- gostota in vlažnost (z izotopsko sondo) TSC 06.711 m2 200 800 ‐

- dinamični deformacijski modul - Evd TSC 06.720 m2 400 1600 ‐

- statični deformacijski modul - Ev2 TSC 06.720 m2 1000 4000 ‐


2.2 Vezane spodnje nosilne plasti s hidravljičnimi vezivi (TSC 06.320)2.2.1 Zmesi kamnitih zrn

- zrnavost zmesi zrn SIST EN 933-1 m2 4000 - 16000 ‐

2.2.2 Hidravljično vezivo

- delež m2 8000 - 20000 ‐

2.2.3 Proizvedena mešanica

- dosežena gostota proiz. zmesi po Proctorju m2 8000 - 20000 ‐

- tlačna trdnost (3 preskušanci) m2 4000 20000 ‐

- odpornost proti zmrzovanju po potrebi m2 40000 20000 ‐

2.2.4 Vgrajena plast mešanice

- vlažnost in gostota m2 100 400 ‐

Stran 1 od 7

VERZIJA PROGRAMA 116 - DO DECEMBRA 2014

Priloga 2

75




3 BITUMINIZIRANE ZMESI (TSC 06.300/06.410)

3.1 Bituminizirane zmesi za spodnje asfaltne nosilne plasti (AC base‐stab)

3.1.3 Vgrajevana‐proizvedena bituminizirana zmes

- delež veziva SIST EN 12697-1 t 1000 4000 ‐

- zrnavost SIST EN 12697-2 t 1000 4000 ‐

- največja gostota bituminizirane zmesi SIST EN 12697-5 t 1000 4000 ‐

- prostorska gostota bituminizirane zmesi SIST EN 12697-6 t 1000 4000 ‐

- vsebnost votlin v bituminizirani zmesi SIST EN 12697-8 t 1000 4000 ‐

3.1.4 Vgrajena bituminizirana zmes

odvzem jeder iz vgrajene plasti:

- prostorska gostota asfaltne plasti SIST EN 12697-6 t 1000 - 4000 ‐

- vsebnost votlin v asfaltni plasti SIST EN 12697-8 t 1000 - 4000 ‐

- zgoščenost asfaltne plasti SIST EN 12697-9 t 1000 - 4000 ‐

- debelina asfaltne plasti SIST EN 12697-36 t 1000 - 4000 ‐

neporušna metoda

- meritve gostote asfaltne plasti z izotop. sondo ASTM D2950-91 m2 200 - 400 ‐

ali druga neporušna metoda (TSC 06.713)

3.2 Bituminizirane zmesi za zgornje asfaltne nosilne in vezne plasti (AC base, AC bin)

3.2.1 Zmesi kamnitih zrn

- zrnavost SIST EN 933-1 t ‐

- delež finih delcev SIST EN 933-1 t ‐

- odpornost grobih zrn proti drobljenju (LA) SIST EN 1097-2 t ‐

- obvitost grobih zrn z bitumenskim vezivom SIST EN 12697-11/A t ‐

- odpornost zrn proti zmrzovanju in odtajevanju SIST EN 1367-1 t ‐

- odpornost zrn proti temperaturnem šoku SIST EN 1367-5 t ‐

- volumska stabilnost žlindre SIST EN 1744-1 t ‐

*izjavo o lastnostihi poda dobavitelj asfaltne zmesi za uporabljene kamnite materiale za proizvod

3.2.2 Bitumensko vezivo

Izvajalec del pridobi Izjavo o lastnostih

- zmehčišče po PK SIST EN 1427 t 4000 ‐

- penetracija SIST EN 1426 t 4000 ‐

- pretrgališče po Fraassu SIST EN 12593 t 4000 ‐

- duktilnost DIN 52013 t 4000 ‐

- RTFOT: sprememba mase SIST EN 12607-1/-3 t 4000*** ‐

- RTFOT: ohranjena vrednost penetracije SIST EN 1426 t 4000*** ‐

- RTFOT: porast zmehčišča SIST EN 1427 t 4000*** ‐

*izjavo o lastnostih poda dobavitelj asfaltne zmesi za uporabljeno bitumensko vezivo za proizvod

Za PmB vezivo dodatno: **dodatno se lahko zahtevajo tudi podatki, ki so pomembni za PmB vezivo

- elastična povratna deformacija SIST EN 13399 t 4000 ‐

- sila in energija pri raztezanju pri 10°C SIST EN 13589 in 13704 t 4000 ‐

- sila in energija pri raztezanju pri 25°C DIN 52013, SIST EN 137 t 4000 ‐

- RTFOT in PAV: sprememba mase SIST EN 12607-1/-3 t 4000*** ‐

- RTFOT in PAV: ohranjena vrednost penetracije SIST EN 1426 t 4000*** ‐

- RTFOT in PAV: porast zmehčišča SIST EN 1427 t 4000*** ‐

*** dodatno se zahtevajo preiskave po posameznem viru


- delež veziva SIST EN 12697-1 t 1000 - 4000 ‐

- zrnavost SIST EN 12697-2 t 1000 - 4000 ‐

- največja gostota bituminizirane zmesi SIST EN 12697-5 t 1000 - 4000 ‐

- prostorska gostota bituminizirane zmesi SIST EN 12697-6 t 1000 - 4000 ‐

- vsebnost votlin v bituminizirani zmesi SIST EN 12697-8 t 1000 - 4000 ‐

- občutljivost na vodo SIST EN 12697-12 t izvajalec del pridobi poročilo 8000 ‐









Stran 2 od 7

Priloga 2

76




- odpornost proti trajnemu preoblikovanju SIST EN 12697-22 t izvajalec del pridobi poročilo 8000 ‐

neporušna metoda



3.2.5 Ekstrahirano bitumensko vezivo iz vgrajevane bituminizirane zmesi

- zmehčišče po PK SIST EN 1427 t 4000 - 4000 ‐

- penetracija SIST EN 1426 t 4000 - 4000 ‐

- pretrgališče po Fraassu SIST EN 12593 t XXXXX XXXXX 4000 ‐

- duktilnost DIN 52013 t XXXXX XXXXX 4000 ‐


Za PmB vezivo dodatno: - elastična povratna deformacija SIST EN 13399 t 4000 - 4000 ‐

- sila in energija pri raztezanju pri 10°C SIST EN 13589 in 13704 t 4000 - 4000 ‐

- sila in energija pri raztezanju pri 25°C DIN 52013, SIST EN 137 t 4000 - 4000 ‐


**dodatno se lahko zahtevajo tudi podatki, ki so pomembni za PmB vezivo

3.4 Bituminizirane zmesi za nosilno‐obrabne in obrabno‐zaporne plasti (AC surf Z3)

3.4.1 Zmesi kamnitih zrn



*izjavo o lastnostih poda dobavitelj asfaltne zmesi za uporabljene kamnite materiale za proizvod


- zmehčišče po PK SIST EN 1427 t ‐

- penetracija SIST EN 1426 t ‐

- pretrgališče po Fraassu SIST EN 12593 t ‐

- duktilnost DIN 52013 t ‐
















neporušna metoda



3.4.5 Ekstrahirano bitumensko vezivo

- zmehčišče po PK SIST EN 1427 t XXXXX XXXXX 2500 ‐

- penetracija SIST EN 1426 t XXXXX XXXXX 2500 ‐



3.5 Bituminizirane zmesi za obrabne in obrabno‐zaporne asfaltne plasti

3.5.1 Bitumenski beton (AC surf)

3.5.1.1 Zmesi kamnitih zrn



- kakovost finih delcev SIST EN 933-9 t ‐

- odpornost grobih zrn proti zaglajevanju SIST EN 1097-8 t ‐

- odpornost proti obrabi MDE SIST EN 1097-1 t ‐





Stran 3 od 7

Priloga 2

77




3.5.1.2 Bitumensko vezivo





- RTFOT in PAV: sprememba mase SIST EN 12607-1/-3 t 2500 ‐

- RTFOT in PAV: ohranjena vrednost penetracije SIST EN 1426 t 2500 ‐

- RTFOT in PAV: porast zmehčišča SIST EN 1427 t 2500 ‐









*** dodatno se zahtevajo preiskave po posameznem viru

3.5.1.3 Vgrajevana‐proizvedena bituminizirana zmes






- občutljivost na vodo SIST EN 12697-12 t vajalec del pridobi izjavo o lastnostih 8000 ‐

*izjavo o lastnostih poda dobavitelj asfaltne zmesi za ta proizvod

3.5.1.4 Vgrajena bituminizirana zmes








- zlepljenost plasti TSC 06.753 t 1000 - 2500 ‐

- odpornost proti trajnemu preoblikovanju SIST EN 12697-22 t vajalec del pridobi izjavo o lastnostih 8000 ‐

neporušna metoda

- meritve gostote asfaltne plasti z izotop. sondo ASTM D2950-91 m2 100 200 ‐

ali druga neporušna metoda (TSC 06.713) *izjavo o lastnostih poda dobavitelj asfaltne zmesi za ta proizvod

3.5.1.5 Ekstrahirano bitumensko vezivo iz vgrajevane bituminizirane zmesi





Za PmB vezivo dodatno: **dodatno se lahko zahtevajo tudi podatki, ki so pomembni za uporabljeno PmB vezivo

- elastična povratna deformacija SIST EN 13398 t XXXXX XXXXX 2500 ‐

- sila in energija pri raztezanju pri 10°C SIST EN 13589 in 13703 t XXXXX XXXXX 2500 ‐

- sila in energija pri raztezanju pri 25°C DIN 52013, SIST EN 137 t XXXXX XXXXX 2500** ‐

3.5.2 Drobir z bitumenskim mastiksom (SMA)

3.5.2.1 Zmesi kamnitih zrn




- modul ploščatosti ali oblika grobih zrn SIST EN 933-3, 933-4 t ‐

- delež drobljenih zrn v zmesi grobih zrn SIST EN 933-5 t ‐



- odpornost proti obrabi SIST EN 1097-1 t ‐







Stran 4 od 7

Priloga 2

78




3.5.2.2 Bitumensko vezivo
















3.5.2.3 Vgrajevana‐proizvedena bituminizirana zmes






- občutljivost na vodo* SIST EN 12697-12 t 8000 ‐

- odtekanje veziva* SIST EN 12697-18 t 8000 ‐

- odpornost proti razpokam pri nizki temperaturi.** SIST EN 13697-46 t 8000 ‐

- odpornost proti utrujanju** SIST EN 12697-24, anne t 8000 ‐

- določitev modula togosti** SIST EN 12697-26, anne t 8000 ‐

- določitev odpornost proti trajnemu preoblikovanjuu**SIST EN 12697-25, meto t 8000 ‐


**dodatno se lahko zahtevajo tudi podatki, ki so pomembni za bituminzirano zmes


**

**

*

*


**

**

3.5.2.4 Vgrajena bituminizirana zmes







- odpornost proti trajnemu preoblikovanju SIST EN 12697-22 t vajalec del pridobi izjavo o lastnostih 8000 ‐

neporušna metoda

- meritve gostote asfaltne plasti z izotop. sondo ASTM D2950-91 m2 100 200 ‐







Za PmB vezivo dodatno: **dodatno se lahko zahtevajo tudi podatki, ki so pomembni za uporabljeno PmB vezivo



- sila in energija pri raztezanju pri 25°C DIN 52013, SIST EN 137 t XXXXX XXXXX 2500** ‐

3.6 Površinska prevleka‐PP

vhodni materiali:

- lastnosti zmesi zrn:




Stran 5 od 7

Priloga 2

79












- lastnosti veziva m2 vajalec del pridobi izjavo o lastnostih 8000 ‐

- standardne lastnosti (veziva, ki je lahko B, PmB, bit-emulzija ....) **izjavo o lastnostih poda dobavitelj veziva za ta proizvod PP

izvedba del:

- zrnavost zmesi zrn SIST EN 933-1 m2 8000* - 30000 ‐

- količina pobrizga m2 2000* - 8000 ‐

- količina posipa m2 4000* - 20000 ‐

3.7 Nadzor in poročilo o kakovosti izvedenih del

- redni nadzor in sodelovanje z Inženirjem odsek 0,5/km ‐

- zaključno poročilo za

voziščne konstrukcije celotnega odseka odsek 1 - 1 ‐

5 HIDROIZOLACIJE

5.1 Hidroizolacije na bitumenski osnovi in zaščita hidroizolacije

5.1.1 Preiskave materialov

5.1.1.1 Epoksidni predhodni premaz

- identifikacijski preskus (IR spekter, pot-life, TL-BEL-EP šarža 1 x šaržo ‐

gostota, vsebnost polnil)

5.1.1.2 Bitumenski materiali

- bitumenski predh.premaz-lastnosti (del. preisk.) TSC 07 104 kg 5000 ‐


skladno z operat. sestank

izjava o lastnostih

izjava o lastnostih

20000

- bitumenska lepilna zmes-lastnosti (del. preisk.) TSC 07 104 kg 5000 ‐

- bit. hidroizol. trak za vertik.hidroizol. (del.preisk.) SIST EN 1031 m2 ‐

- bit. hidroizol. trak za horizont.hidroizol. (del.preisk.) SIST EN 1031 m2 4000 ‐

- s polimeri modificiran bit. (del.preisk. lastnosti) t ‐

- zalivna zmes SIST EN 14 188-1,2 kg ‐

- meritve ravnosti zaščitnih plošč (sistem Servidek/Servipak) ‐

5.1.2 Kontrola vgradnje

- površina podlage (ravnost, hrapavost) m2 250 - 500 ‐

- površina podlage (odtržna trdnost betona) m2 500 - 500 ‐

- osnovni epoksidni premaz (odtržna trdnost) SIST EN 1542 m2 250 - 500 ‐

- bituminizirane zmesi za zaščitno plast:(MA (7)-liti asfalt ali t na objekt - ocena ‐

AC (7)-bitumenjski beton ali SMA (7)-drobir z

bitumenskim mastikom; kompletna preiskava zmesi)

- meritve gostote zaščitne plasti z izotopno sondo

(AC (7); SMA (7)) m2 * 10/objekt - 10/objekt ‐

- bituminizirane zmes za obrabno in zaporno plast: t na objekt - ‐

(AC surf-bitumenski beton ali SMA-drobir z * najmanj 10 meritev/objekt

bitumenskim mastiksom; kompletna preiskava zmesi)

- meritve gostote plasti obrabne in zaporne plasti

z izotopno sondo (AC surf; SMA) m2 10/objekt - 10/objekt ‐

- bit. hidroiz.trak za horizont.hidroiz. (odtržna trdn.) TSC 07 104 m2 - - 500* ‐

* za objekte do 1000 m2 najmanj 3x

5.1.3 Nadzor in delna poročila o kakovosti izvedenih del

- redni nadzor in sodelovanje z Inženirjem število - * ‐

- delna poročila (mesečna, polletna in letna) za

Hi na bitumenski osnovi celotnega odseka objekt 1 - ocena ‐

* Za objekte do velikosti 1000 m2. Za viadukte se obseg potrebnega

nadzora smiselno prilagodi

izjava o lastnostih

izjava o lastnostih

izjava o lastnostih

izjava o lastnostih

izjava o lastnostih

Stran 6 od 7

Priloga 2

80




11 KONČNA POROČILA Z OCENO IZVEDENIH DEL

Končna ocena kvalitete izvedenih del mora vsebovati oceno vseh izvedenih del na posameznem

objektu, deviaciji ali trasi (nevezanih zmesi, asfaltov in hidroizolacij)

11.1 Trasa

‐ končno poročilo o kakovosti izvedenih del število - 1 ‐

11.2 Objekti


11.3 Deviacije


12 Koordinacije, sodelovanje s strokovno službo naročnika in inženirja,

vrednotenje preiskav in končnih ocen notranje kontrole kvalitete,

izvedba dodatnih preiskav (vrednoteno v točkah)točke - 1 ‐

OPOMBA:

Ta program preiskav je pripravljen na podlagi v času priprave programa razpoložljive projektnedokumentacije in poznavanju pogojev gradnje (geološko-geomehanski pogoji, vrsta uporabljenihmaterialov, vremenski pogoji in faznost izvajanja del) ter uporabljenih tehnologij. Zaradisprememb v projektni dokumentaciji, spremenjenih pogojev gradnje in drugo, lahko v časuizvajanja zunanje kontrole pride do sprememb v obsegu preiskav. Vse spremembe v količinipreiskav je potrebno predhodno dogovorit i s strokovno službo inženirja.

REKAPITULACIJA:2 SPODNJE NOSILNE PLASTI

3 BITUMINIZIRANE ZMESI (TSC 06.300/06.410)

11 KONČNA POROČILA Z OCENO IZVEDENIH DEL12 Koordinacije, sodelovanje s strokovno službo naročnika in inženirja,

Skupaj (1 - 12)

22 % DDV:SKUPAJ

REKAPITULACIJA

REKAPITULACIJA

preiskav je potrebno predhodno dogovorit i s strokovno službo inženirja.

Izvajalec zunanje kontrole kvalitete je dolžan po dogovoru z inženirjem zagotoviti pokrit je vsehizvedenih del z zunanjo kontrolo kvalitete oziroma z oceno notranje kontrole kvalitete in pripravit ikončno poročilo o kvalitet i izvedenih del.

Stran 7 od 7

Priloga 2

81

PREISKAVE ASFALTNIH ZMESI V ODVISNOSTI OD PROMETNIH OBREMENITEV ‐ na osnovi 4. sklepa 84. seje KZA

Izredno težka Zelo težka, težka Srednja Lahka, Zelo lahka

Hodniki za

pešce,

kolesarske steze

ipd.

Zmesi kamnitih zrn A1 A2 A3 A4 A5

- zrnavost SIST EN 933-1 X X X X

- delež finih delcev SIST EN 933-1 X X X X

- kakovost finih delcev SIST EN 933-9 X X X

- modul ploščatosti ali oblika grobih zrn SIST EN 933-3, 933-4 X X

- delež drobljenih zrn v zmesi grobih zrn SIST EN 933-5 X X

- odpornost grobih zrn proti drobljenju (LA) SIST EN 1097-2 X X

- odpornost grobih zrn proti zaglajevanju SIST EN 1097-8 X X X

- odpornost proti obrabi MDE SIST EN 1097-1 X X X

- obvitost grobih zrn z bitumenskim vezivom SIST EN 12697-11/A X X X X X

- odpornost zrn proti zmrzovanju in odtajevanju SIST EN 1367-1 X X

- odpornost zrn proti temperaturnem šoku SIST EN 1367-5 X X

- volumska stabilnost žlindre SIST EN 1744-1 X X X X

Bitumensko vezivo

- zmehčišče po PK SIST EN 1427 X X X X X

- penetracija SIST EN 1426 X X X X X

- pretrgališče po Fraassu SIST EN 12593 X X X X X

- duktilnost DIN 52013 X X X X

- RTFOT: sprememba mase SIST EN 12607-1/-3 X X X X

- RTFOT: ohranjena vrednost penetracije SIST EN 1426 X X X X

- RTFOT: porast zmehčišča SIST EN 1427 X X X X

PmB vezivo dodatno:

- elastična povratna deformacija SIST EN 13398 X X X

- sila in energija pri raztezanju pri 10°C SIST EN 13589 in 13703 X X X

- sila in energija pri raztezanju pri 25°C DIN 52013, SIST EN 13703 X X X

- PAV: sprememba mase SIST EN 12607-1/-3 X X

- PAV: ohranjena vrednost penetracije SIST EN 1426 X X

- PAV: porast zmehčišča SIST EN 1427 X X

Vgrajevana‐proizvedena bituminizirana zmes

- delež veziva SIST EN 12697-1 X X X X X

- zrnavost SIST EN 12697-2 X X X X X

- največja gostota bituminizirane zmesi SIST EN 12697-5 X X X X X

- prostorska gostota bituminizirane zmesi SIST EN 12697-6 X X X X X

- vsebnost votlin v bituminizirani zmesi SIST EN 12697-8 X X X X X

- občutljivost na vodo SIST EN 12697-12 X X X

- odtekanje veziva (SMA, PA) SIST EN 12697-18 X X X

- izguba delce (PA) SIST EN 12697-17 X X

- vodopropustnost (PA) SIST EN 12697-19 X X

- odpornost proti razpokam pri nizki temperaturi SIST EN 13697-46 X X

- odpornost proti utrujanju SIST EN 12697-24, annexD X X

- določitev modula togosti SIST EN 12697-26, annex B X X

- določitev odpornosti proti trajnemu preoblikovanj SIST EN 12697-25, metoda B X X

Vgrajena bituminizirana zmes


- prostorska gostota asfaltne plasti SIST EN 12697-6 X X X X X - vsebnost votlin v asfaltni plasti SIST EN 12697-8 X X X X X

- zgoščenost asfaltne plasti SIST EN 12697-9 X X X X X

- debelina asfaltne plasti SIST EN 12697-36 X X X X X

- zlepljenost plasti TSC 06.753 X X X X X

- odpornost proti trajnemu preoblikovanju SIST EN 12697-22 X X

- meritve gostote asfaltne plasti z izotop. sondo ASTM D2950-91 X X X X


Ekstrahirano bitumensko vezivo iz vgrajevane bituminizirane zmesi

- zmehčišče po PK SIST EN 1427 X X X X

- penetracija SIST EN 1426 X X X X

- pretrgališče po Fraassu SIST EN 12593 X X X

- duktilnost DIN 52013 X X X

Ekstrahirano PmB vezivo dodatno:

- elastična povratna deformacija SIST EN 13398 X X

- sila in energija pri raztezanju pri 10°C SIST EN 13589 in 13703 X X

- sila in energija pri raztezanju pri 25°C DIN 52013, SIST EN 13703 X X X

Preiskave Prometne obremenitve

Priloga 2

82

Naročnik:

Inženir:

Odsek AC / objekt


VERZIJA PROGRAMA 117 ‐ JANUAR 2015


Za gradbene proizvode in polproizvode, ki se uporabljajo v procesu gradnje posameznih objektov je proizvajalec (izvajalec) dolžan zagotoviti izjave o lastnostih po Zakonu o gradbenih proizvodih

V izjavah o lastnostih morajo biti navedene lastnosti, ki so zahtevane v pripadajočih standardih. Program povprečne pogostosti je razvojno naravnan, tako da so predvideni že nekateri preskusi, ki se predvideni v noveliranihstandarih.




2.1 Nevezane nosilne plasti ‐ NNP (TSC 06.200)2.1.1 Predhodni preskusi (deponija) - odvzem vzorca SIST EN 932-1 m3 1000 4000 ‐







- preskus metlen modro TSC 06.720 m3 1000 40003

Zunanja kontrolaNotranja kontrola


* če je ugotovljen delež delce >0,063 mm večji od 3% se izvede preiskava metilen modro ‐

2.1.2 Preskusi pri vgrajevanju - zrnavost zmesi zrn SIST EN 933-1 m2 4000 16000 ‐



2.1.3 Preskusi vgrajene NNP - zrnavost zmesi zrn SIST EN 933-1 m2+ 4000 16000 ‐





2.2 Vezane spodnje nosilne plasti s hidravljičnimi vezivi (TSC 06.320)2.2.1 Zmesi kamnitih zrn - zrnavost zmesi zrn SIST EN 933-1 m2 4000 - 16000 ‐

2.2.2 Hidravljično vezivo - delež m2 8000 - 20000 ‐

2.2.3 Proizvedena mešanica - dosežena gostota proiz. zmesi po Proctorju m2 8000 - 20000 ‐



2.2.4 Vgrajena plast mešanice - vlažnost in gostota m2 100 400 ‐

3 BITUMINIZIRANE ZMESI (TSC 06.300/06.410, SIST 1038 in 1035)

Stran 1 od 7

Priloga 2

83




3.1 Bituminizirane zmesi za spodnje asfaltne nosilne plasti (AC base‐stab): vezivo cestogradbeni bitumen3.1.3 Vgrajevana‐proizvedena bituminizirana zmes - delež veziva SIST EN 12697-1 t 1000 - 4000 ‐





3.1.4 Vgrajena bituminizirana zmes odvzem jeder iz vgrajene plasti: - prostorska gostota asfaltne plasti SIST EN 12697-6 t 1000 - 4000 ‐




neporušna metoda: - meritve gostote asfaltne plasti z izotop. sondo ASTM D2950-91 m2 200 - 400 ‐


3.2 Bituminizirane zmesi za zgornje asfaltne nosilne plasti (AC base) : vezivo cestogradbeni bitumen3.2.1 Zmesi kamnitih zrn - zrnavost SIST EN 933-1 t ‐









- zmehčišče po PK SIST EN 1427 t 1000 0 4000 0

- penetracija SIST EN 1426 t 1000 0 4000 0

- pretrgališče po Fraassu SIST EN 12593 t 4000 0

- duktilnost DIN 52013 t 4000 0

Deklarirano na izjavi o lastnostih *

duktilnost DIN 52013 t 4000 0

- indeks penetracije - samo za BIT SIST EN 12591 t 4000 0

- kinematična viskoznost pri 135°C - samo za BIT SIST EN 12595 t 4000 0

- dinamična viskoznost pri 60°C - samo za BIT SIST EN 12596 t 4000 0

- RTFOT: sprememba mase SIST EN 12607-1 t 4000 0

- RTFOT: znižanje penetracije SIST EN 1426 t 4000 0

- RTFOT: porast zmehčišča SIST EN 1427 t 4000 0


3.2.3 Vgrajevana‐proizvedena bituminizirana zmes - delež veziva SIST EN 12697-1 t 1000 - 4000 ‐













3.2.5 Ekstrahirano bitumensko vezivo iz vgrajevane bituminizirane zmesi - zmehčišče po PK SIST EN 1427 t 4000 - 4000 -

- penetracija SIST EN 1426 t 4000 - 4000 -


Stran 2 od 7

Naročnik:

Inženir:

Odsek AC / objekt


VERZIJA PROGRAMA 117 ‐ JANUAR 2015


Za gradbene proizvode in polproizvode, ki se uporabljajo v procesu gradnje posameznih objektov je proizvajalec (izvajalec) dolžan zagotoviti izjave o lastnostih po Zakonu o gradbenih proizvodih

V izjavah o lastnostih morajo biti navedene lastnosti, ki so zahtevane v pripadajočih standardih. Program povprečne pogostosti je razvojno naravnan, tako da so predvideni že nekateri preskusi, ki se predvideni v noveliranihstandarih.




2.1 Nevezane nosilne plasti ‐ NNP (TSC 06.200)2.1.1 Predhodni preskusi (deponija) - odvzem vzorca SIST EN 932-1 m3 1000 4000 ‐







- preskus metlen modro TSC 06.720 m3 1000 40003



* če je ugotovljen delež delce >0,063 mm večji od 3% se izvede preiskava metilen modro ‐

2.1.2 Preskusi pri vgrajevanju - zrnavost zmesi zrn SIST EN 933-1 m2 4000 16000 ‐



2.1.3 Preskusi vgrajene NNP - zrnavost zmesi zrn SIST EN 933-1 m2+ 4000 16000 ‐





2.2 Vezane spodnje nosilne plasti s hidravljičnimi vezivi (TSC 06.320)2.2.1 Zmesi kamnitih zrn - zrnavost zmesi zrn SIST EN 933-1 m2 4000 - 16000 ‐

2.2.2 Hidravljično vezivo - delež m2 8000 - 20000 ‐

2.2.3 Proizvedena mešanica - dosežena gostota proiz. zmesi po Proctorju m2 8000 - 20000 ‐



2.2.4 Vgrajena plast mešanice - vlažnost in gostota m2 100 400 ‐

3 BITUMINIZIRANE ZMESI (TSC 06.300/06.410, SIST 1038 in 1035)

Stran 1 od 7





















































Stran 2 od 7




- pretrgališče po Fraassu SIST EN 12593 t 4000 - 4000 -

- duktilnost DIN 52013 t 4000 - 4000 -

3.3 Bituminizirane zmesi za vezne asfaltne plasti (AC bin): vezivo PmB3.3.1 Zmesi kamnitih zrn - zrnavost SIST EN 933-1 t ‐









- zmehčišče po PK SIST EN 1427 t 1000 - 4000 -


- pretrgališče po Fraassu SIST EN 12593 t 4000 -

- duktilnost DIN 52013 t 4000 -

- RTFOT: sprememba mase SIST EN 12607-1 t 4000 -

- RTFOT: znižanje penetracije SIST EN 1426 t 4000 -

- RTFOT: porast zmehčišča SIST EN 1427 t 4000 -

- elastična povratna deformacija SIST EN 13399 t 4000 -

- sila in energija pri raztezanju pri 10°C (ali 5 °C) SIST EN 13589 in 13703 t 4000

- sila in energija pri raztezanju pri 25°C DIN 52013, SIST EN 13704 t 4000 -

- stabilnost pri skladiščenju SIST EN 13399 t 4000 -

- sprememba PK SIST EN 1427 t 4000 -

- sprememba pen SIST EN 1426 t 4000 -

*izjavo o lastnostih poda dobavitelj asfaltne zmesi (bitumna) za uporabljeno bitumensko vezivo





Izvajalec del pridobi Izjavo o lastnostih *

Izvajalec del pridobi izjavo o lastnostih*

prostorska gostota bituminizirane zmesi SIST EN 12697 6 t 1000 4000


- občutljivost na vodo SIST EN 12697-12 t 8000 ‐

- odpornost proti utrujanju SIST EN 12697-24, annexD t 8000 ‐

- določitev modula togosti SIST EN 12697-26, annexB t 8000 ‐

- določitev odporn. proti trajnemu preoblikovanju SIST EN 12697-25, metoda B t 8000 ‐














- sila in energija pri raztezanju pri 10°C SIST EN 13589 in 13704 t 4000 -


** preiskave se izvedejo, ko je potreba po predhodni izvedbi poskusnega polja

3.5 Bituminizirane zmesi za obrabne in obrabno‐zaporne asfaltne plasti3.5.1 Bitumenski beton (AC surf) ‐ vezivo cestogradbeni bitumen3.5.1.1 Zmesi kamnitih zrn - zrnavost SIST EN 933-1 t ‐


Pridobiti v primeru izdelave poskusnega

polja **

izvajalec del pridobi predhodno poročilo

Stran 3 od 7

Priloga 2

84




- pretrgališče po Fraassu SIST EN 12593 t 4000 - 4000 -

- duktilnost DIN 52013 t 4000 - 4000 -

3.3 Bituminizirane zmesi za vezne asfaltne plasti (AC bin): vezivo PmB3.3.1 Zmesi kamnitih zrn - zrnavost SIST EN 933-1 t ‐









- zmehčišče po PK SIST EN 1427 t 1000 - 4000 -




- RTFOT: sprememba mase SIST EN 12607-1 t 4000 -

- RTFOT: znižanje penetracije SIST EN 1426 t 4000 -

- RTFOT: porast zmehčišča SIST EN 1427 t 4000 -


- sila in energija pri raztezanju pri 10°C (ali 5 °C) SIST EN 13589 in 13703 t 4000


- stabilnost pri skladiščenju SIST EN 13399 t 4000 -

- sprememba PK SIST EN 1427 t 4000 -

- sprememba pen SIST EN 1426 t 4000 -

*izjavo o lastnostih poda dobavitelj asfaltne zmesi (bitumna) za uporabljeno bitumensko vezivo






Izvajalec del pridobi izjavo o lastnostih*

prostorska gostota bituminizirane zmesi SIST EN 12697 6 t 1000 4000


- občutljivost na vodo SIST EN 12697-12 t 8000 ‐

- odpornost proti utrujanju SIST EN 12697-24, annexD t 8000 ‐

- določitev modula togosti SIST EN 12697-26, annexB t 8000 ‐

- določitev odporn. proti trajnemu preoblikovanju SIST EN 12697-25, metoda B t 8000 ‐














- sila in energija pri raztezanju pri 10°C SIST EN 13589 in 13704 t 4000 -


** preiskave se izvedejo, ko je potreba po predhodni izvedbi poskusnega polja

3.5 Bituminizirane zmesi za obrabne in obrabno‐zaporne asfaltne plasti3.5.1 Bitumenski beton (AC surf) ‐ vezivo cestogradbeni bitumen3.5.1.1 Zmesi kamnitih zrn - zrnavost SIST EN 933-1 t ‐


Pridobiti v primeru izdelave poskusnega

polja **

izvajalec del pridobi predhodno poročilo

Stran 3 od 7





















































Stran 2 od 7










3.5.1.2 Bitumensko vezivo - zmehčišče po PK SIST EN 1427 t 2500 ‐





- RTFOT in PAV: vrednost penetracije SIST EN 1426 t 4000 ‐


- po RTFOT: DSR (pri dveh temperaturah) SIST EN 1427 t 4000 ‐

- po RTFOT in PAV: DSR SIST EN 14770:2012 t 4000 ‐

- po RTFOT in PAV: BBR SIST EN 14771:2012 t 4000 ‐


3.5.1.3 Vgrajevana‐proizvedena bituminizirana zmes - delež veziva SIST EN 12697-1 t 500 - 2500 ‐





- občutljivost na vodo SIST EN 12697-12 t izvajalec preveri 8000 ‐

3.5.1.4 Vgrajena bituminizirana zmes odvzem jeder iz vgrajene plasti: - prostorska gostota asfaltne plasti SIST EN 12697-6 t 500 - 2500 ‐





- odpornost proti trajnemu preoblikovanju SIST EN 12697-22 t izvajalec preveri 8000 ‐



odpornost proti trajnemu preoblikovanju SIST EN 12697 22 t izvajalec preveri 8000

neporušna metoda - meritve gostote asfaltne plasti z izotop. sondo ASTM D2950-91 m2 100 200 ‐


3.5.1.5 Ekstrahirano bitumensko vezivo iz vgrajevane bituminizirane zmesi - zmehčišče po PK SIST EN 1427 t 2500 - 2500 ‐




3.5.2 Drobir z bitumenskim mastiksom (SMA) ‐ vezivo PmB3.5.2.1 Zmesi kamnitih zrn - zrnavost SIST EN 933-1 t ‐


















Stran 4 od 7

Priloga 2

85















- RTFOT in PAV: vrednost penetracije SIST EN 1426 t 4000 ‐


- po RTFOT: DSR (pri dveh temperaturah) SIST EN 1427 t 4000 ‐

- po RTFOT in PAV: DSR SIST EN 14770:2012 t 4000 ‐

- po RTFOT in PAV: BBR SIST EN 14771:2012 t 4000 ‐







- občutljivost na vodo SIST EN 12697-12 t izvajalec preveri 8000 ‐






- odpornost proti trajnemu preoblikovanju SIST EN 12697-22 t izvajalec preveri 8000 ‐



odpornost proti trajnemu preoblikovanju SIST EN 12697 22 t izvajalec preveri 8000







3.5.2 Drobir z bitumenskim mastiksom (SMA) ‐ vezivo PmB3.5.2.1 Zmesi kamnitih zrn - zrnavost SIST EN 933-1 t ‐


















Stran 4 od 7





















































Stran 2 od 7





- RTFOT in PAV: znižanje penetracije SIST EN 1426 t 2500 ‐










- občutljivost na vodo* SIST EN 12697-12 t XXXXX XXXXX 8000 ?

- odtekanje veziva* SIST EN 12697-18 t XXXXX XXXXX 8000 ?

- odpornost proti razpokam pri nizki temperaturi. SIST EN 13697-46 t XXXXX XXXXX 8000 ?

- odpornost proti utrujanju SIST EN 12697-24, annexD t XXXXX XXXXX 8000 ?

- določitev modula togosti SIST EN 12697-26, annexB t XXXXX XXXXX 8000 ?

- določitev odpornost proti trajnemu preoblikovanjuu SIST EN 12697-25, metoda B t XXXXX XXXXX 8000 ?







- odpornost proti trajnemu preoblikovanju SIST EN 12697-22 t izvajalec predloži poročilo 8000 ‐





g j - zmehčišče po PK SIST EN 1427 t 2500 - 2500 ‐






- sila in energija pri raztezanju pri 25°C DIN 52013, SIST EN 13704 t XXXXX XXXXX 2500 ‐

3.5.3 Drenežni asfalt (PA) ‐ vezivo PmB3.5.3.1 Zmesi kamnitih zrn - zrnavost SIST EN 933-1 t ‐






















Stran 5 od 7

Priloga 2

86

















- odpornost proti razpokam pri nizki temperaturi. SIST EN 13697-46 t XXXXX XXXXX 8000 ?










- odpornost proti trajnemu preoblikovanju SIST EN 12697-22 t izvajalec predloži poročilo 8000 ‐





g j - zmehčišče po PK SIST EN 1427 t 2500 - 2500 ‐







3.5.3 Drenežni asfalt (PA) ‐ vezivo PmB3.5.3.1 Zmesi kamnitih zrn - zrnavost SIST EN 933-1 t ‐






















Stran 5 od 7





















































Stran 2 od 7












- preskus izgube delcev SIST EN 12697-17 t izvajalec predloži poročilo 2500 ‐



- odpornost proti razpokam pri nizki temperaturi SIST EN 13697-46 t XXXXX XXXXX 8000 ?










- odpornost proti trajnemu preoblikovanju SIST EN 12697-22 t 8000 ‐

- preskus horizontalne in vertikalne prepustnosti SIST EN 12697-19 t 2500 ‐

neporušna metoda: - meritve gostote asfaltne plasti z izotop. sondo ASTM D2950-91 m2 100 200 ‐





izvajalec predloži poročilo

p g p - duktilnost DIN 52013 t XXXXX XXXXX 2500 ‐




11 KONČNA POROČILA Z OCENO IZVEDENIH DEL Končna ocena kvalitete izvedenih del mora vsebovati oceno vseh izvedenih del na posameznem objektu, deviaciji ali trasi (nevezanih zmesi, asfaltov in hidroizolacij)

11.1 Trasa ‐ končno poročilo o kakovosti izvedenih del

število - 1 ‐

11.2 Objekti ‐ končno poročilo o kakovosti izvedenih del

število - 1 ‐

11.3 Deviacije ‐ končno poročilo o kakovosti izvedenih del

število - 1 ‐

12 Koordinacije, sodelovanje s strokovno službo naročnika in inženirja, vrednotenje preiskav in končnih ocen notranje kontrole kvalitete, izvedba dodatnih preiskav (vrednoteno v točkah)

točke - 1 ‐

OPOMBA:

Ta program preiskav je pripravljen na podlagi v času priprave programa razpoložljive projektnedokumentacije in poznavanju pogojev gradnje (geološko-geomehanski pogoji, vrsta uporabljenihmaterialov, vremenski pogoji in faznost izvajanja del) ter uporabljenih tehnologij. Zaradisprememb v projektni dokumentaciji, spremenjenih pogojev gradnje in drugo, lahko v časui j j j k t l id d b b i k V b k liči i

Stran 6 od 7

Priloga 2

87












- preskus izgube delcev SIST EN 12697-17 t izvajalec predloži poročilo 2500 ‐



- odpornost proti razpokam pri nizki temperaturi SIST EN 13697-46 t XXXXX XXXXX 8000 ?










- odpornost proti trajnemu preoblikovanju SIST EN 12697-22 t 8000 ‐

- preskus horizontalne in vertikalne prepustnosti SIST EN 12697-19 t 2500 ‐

neporušna metoda: - meritve gostote asfaltne plasti z izotop. sondo ASTM D2950-91 m2 100 200 ‐





izvajalec predloži poročilo

p g p - duktilnost DIN 52013 t XXXXX XXXXX 2500 ‐




11 KONČNA POROČILA Z OCENO IZVEDENIH DEL Končna ocena kvalitete izvedenih del mora vsebovati oceno vseh izvedenih del na posameznem objektu, deviaciji ali trasi (nevezanih zmesi, asfaltov in hidroizolacij)

11.1 Trasa ‐ končno poročilo o kakovosti izvedenih del

število - 1 ‐

11.2 Objekti ‐ končno poročilo o kakovosti izvedenih del

število - 1 ‐

11.3 Deviacije ‐ končno poročilo o kakovosti izvedenih del

število - 1 ‐

12 Koordinacije, sodelovanje s strokovno službo naročnika in inženirja, vrednotenje preiskav in končnih ocen notranje kontrole kvalitete, izvedba dodatnih preiskav (vrednoteno v točkah)

točke - 1 ‐

OPOMBA:

Ta program preiskav je pripravljen na podlagi v času priprave programa razpoložljive projektnedokumentacije in poznavanju pogojev gradnje (geološko-geomehanski pogoji, vrsta uporabljenihmaterialov, vremenski pogoji in faznost izvajanja del) ter uporabljenih tehnologij. Zaradisprememb v projektni dokumentaciji, spremenjenih pogojev gradnje in drugo, lahko v časui j j j k t l id d b b i k V b k liči i

Stran 6 od 7





















































Stran 2 od 7

Priloga 2

88




REKAPITULACIJA:2 SPODNJE NOSILNE PLASTI3 BITUMINIZIRANE ZMESI (TSC 06.300/06.410, SIST 1038 in 1035)11 KONČNA POROČILA Z OCENO IZVEDENIH DEL12 Koordinacije, sodelovanje s strokovno službo naročnika in inženirja,

Skupaj (1 - 12)22 % DDV:SKUPAJ

REKAPITULACIJA

REKAPITULACIJA

OPOMBA:

Ta program preiskav je pripravljen na podlagi v času priprave programa razpoložljive projektnedokumentacije in poznavanju pogojev gradnje (geološko-geomehanski pogoji, vrsta uporabljenihmaterialov, vremenski pogoji in faznost izvajanja del) ter uporabljenih tehnologij. Zaradisprememb v projektni dokumentaciji, spremenjenih pogojev gradnje in drugo, lahko v časuizvajanja zunanje kontrole pride do sprememb v obsegu preiskav. Vse spremembe v količinipreiskav je potrebno predhodno dogovorit i s strokovno službo inženirja.

Izvajalec zunanje kontrole kvalitete je dolžan po dogovoru z inženirjem zagotovit i pokrit je vsehizvedenih del z zunanjo kontrolo kvalitete oziroma z oceno notranje kontrole kvalitete in pripravit ikončno poročilo o kvalitet i izvedenih del.

Stran 7 od 7

Priloga 3

89

PRILOGA 3

3‐1 Asfaltne zmesi za znižanje hrupa na AC Slivnica – Draženci (Gruškovje), predlog sklepa Uprave DARS, 2006 .............................................................................................................. 90

Priloga 3

90

Priloga 3

91

Priloga 4

92

PRILOGA 4

4‐1 Zapisnik (predlog) skupnega sestanka EAPA – Eurobitume

(Draft Minutes, EAPA TC‐14‐N948) .............................................................................................................. 93

4‐2 Predlogi sprememb kriterijev za cestogradbene ("Draft Annex for provision

of bitumen test data for EN 12591 ‐ Annex X ‐ Informative properties") .................................. 97

in

polimerne bitumne ("Table 1 — Specification framework for polymer

modified bitumen after meeting of 12th of September 2014 in Table 2 —

Specification framework for polymer modified bitumen ‐

Additional Properties after meeting of 29th of August 2014") ........................................................ 98

Priloga 4

93

EAPA TC-14-N948 2014/TC/0xx

1

DRAFT Minutes Joint EAPA - Eurobitume TC Meeting held on Friday 12th September 2014 in the Eurobitume offices in Brussels.

9.00 - 14.00 hours CET

1. Opening

E Beuving opened the meeting. 2. Adoption of the agenda

The agenda was approved with a change to the title of items 4 & 5 because the rev 1 version of the annex was not discussed at the previous meeting

3. Minutes of the Joint EAPA - Eurobitume TC Meeting (EAPA-TC-14

N942 / Eurobitume 2014/TC/0xx) The minutes were approved without changes.

Actions Action for GPB to discuss with French contractors; Subject was discussed at the national mirror group, but not directly between GPB & USIRF. The item was discussed again during the meeting.

4. Paving Grade Bitumen standard

Approval of proposal (N943 Rev.1)

Minor detail changes to the table for rheological properties were made: MPa was deleted from the unit column for BBR data and ‘degrees’ was added for the unit value for delta.

E Beuving stated that it was positive that EAPA and Eurobitume could agree on the rheological properties to be measured.

Regarding the proposal from EAPA for bitumen for emulsions there was discussion about whether and how to implement any requirements within CEN. It was agreed to remove the proposal for bitumen for emulsions from the annex.

Action 1: A French led sub-group will organise a meeting to discuss potential solutions to the information for bitumen for emulsions.

It was agreed that the development of harmonised test methods for salt content and acid value could take place at CEN level. There was discussion on the possible ways in which to do this, B Eckmann stated that such properties were typically tested by the bitumen manufacturers, therefore it was more likely to be a TC 336 WG1 action than WG2. It was proposed that WG2 should raise the issue with TC 366 and that the item should be raised at the next CEN TC336 Plenary meeting.

5. PMB standard and Performance Related Specifications

Approval of proposal (N944 Rev.1)

E Beuving introduced the revised proposal. T Blomberg gave two PPT presentations on the relevance of m-value to PMB properties (see TC-14-N949 and TC-14-N950). Reservations were expressed about the usefulness of the m-value for PMB, but it was agreed that it would be included in the proposal to TG5.

Priloga 4

94


2

It was noted that the row for R&B Softening Point was not currently in the TG5 proposal. C Southwell requested that if there were changes to the TG5 proposal they should be communicated to TG5.

6. Common approach / position in work of CEN TC336 WG1

E Beuving stated that he was pleased that EAPA and Eurobitume could agree on a common position regarding the Paving Grade Bitumen standard and the Performance Related standard for PMB to provide to CEN. The common position should be formally communicated as the view of the industry to the chair of TC 336 WG1.

It was stated that this common position of EAPA and Eurobitume should also be supported by national associations in the national mirror committees.

Action2: E Beuving to forward the proposals agreed under agenda points 4 & 5 formally to C Southwell as chair of WG 1 and TG5. (See: TC-14-N943 Rev.2 - Annex X after the meeting 12-09-2014.doc and TC-14-N943 Rev.2 - Annex X after the meeting 12-09-2014)

7. Presentation of EAPA TC Work Programme 2014 – 2016

E Beuving presented the work programme (TC-14-N951).

The main items are

Stimulating adoption of Warm Mix Asphalt & temperature reduction

Increasing the use of RAP and rejuvenators

Increasing durability of pavements during maintenance.

Best practice documents

M Simms reported that TRL will shortly publish a report by a joint working group on best practice for repair of Joints in asphalt pavements.

European standardisation, including CEN TC 350 & TC 351

Interaction with EAPA Asphalt plant and equipment producers

CEN TC 350 and TC 351 and what to do in the future

E Beuving stated that TC 227 is working on Environmental Product Declarations in CEN TC227 WG6..

TC 351 activity is covered by a liaison between TC 154 (Aggregates), TC 227 (Road Materials) and TC 336 (Bituminous binders).

8. Presentation of Eurobitume TC Work items

M Southern reported on the activities of the Eurobitume Technical and HSE Committees. The main topics under discussion by the Eurobitume Technical Committee are:

European standardisation

CEN Data Collection re-analysis

Update to the Eurobitume/Asphalt Institute Global perspective document

PIARC Sub-committee 4.2 (Road Pavements) Carbon footprinting

JRC Green Roads Infrastructure Ad Hoc Working Group

Priloga 4

95


3

For HSE the main topics are;

ANSES – New research project on bitumen tracers

INRS new occupational exposure monitoring method.

Task Force Differentiation; looking at ways to differentiate between Air-rectified and Oxidised bitumen

Safe Handling of bitumen

Review of Safety Data Sheets

REACH testing proposals.

9. Presentation of EAPA Environment Group Work Programme 2014 –

2016 (TC-14-N952) C Karcher reported on the activity of the EAPA Environment Group.

Items include;

Carbon Footprint ; It was stated that NAPA, Asphalt Institute are establishing working groups on LCI, Product Category Rules and Environmental Product Declarations.

Rolling resistance

Green Public Procurement

Waste framework directive

Emissions from plants

Urban Heat Island

WMA, recycling and noise reduction is also discussed in this group, but these topics are led by the EAPA Technical Committee.

Determination of items of common interest

Use of Reclaimed Asphalt Shingles of waste of asphalt shingles production in asphalt production

E Beuving reported that the Environmental Group was preparing a report on the use of Reclaimed Asphalt Shingles (RAS) in asphalt mixtures. There was a question about the amount of shingles used and whether this topic might also include membranes also.

10. Involvement of EAPA and Eurobitume in European FP-7, Horizon 2020

and CEDR projects Overview of projects EAPA and / or Eurobitume are involved in

E Beuving reported on the following projects;

Back2Pave

EDGAR (CEDR project)

FunDBitS (CEDR project); The project is trying to develop new test methods for fundamental bitumen testing. EAPA is providing information

DURABROADS (FP7 project); Aimed at developing sustainable growth by the use of ‘eco-friendly’ & nano technology enhanced asphalts. EAPA is a member of the Advisory Board

Priloga 4

96


4

ROSANNE (FP7 project); measurement standards for road surfaces for rolling resistance, skid resistance and noise emission. EAPA is a member of the Stakeholder Reference Group.

Horizon 2020; EAPA is a partner in 2 research proposals, both related to asphalt. One covers asphalt including fibres, the other on durability of porous asphalt.

Another project that is ongoing is the Ecolabel project; the project is working on Ecolabelling of construction products. Neither EAPA nor Eurobitume are currently involved in this project.

11. Possible future co-operation on projects of common interest

Future steps for creating joint plans

It was greed that EAPA and Eurobitume should work closely on exchange of information relating to Climate change related projects.

A Sörensen mentioned that tar containing materials was a topic being discussed in the media in Germany. E Beuving reported that in the Netherlands tar containing material was incinerated.

12. Closing

E Beuving stated that the meeting was positive and that it would be positive to conduct regular joint TC meetings so that exchange of information can take place.

Participants were informed that the E&E Congress would take place in June 2016. Members of both associations are encouraged to submit papers for the congress. The call for abstracts is open and will close on 30th November 2014.

A next meeting was planned for 4th February 2014; 0900 – 1400h CET (including lunch)

Priloga 4

93

EAPA‐TC‐14‐N943 Eurobitume TC/14/Nxxx

Draft Annex for provision of bitumen test data for EN 12591

Annex X

Informative properties

Table X.1 lists informative properties which suppliers of paving grade bitumens shall make available as “Supplier Declared Values”.

The values to be provided are typical values and are not intended to be used as specifications or interpreted as limiting values, but the data so provided may be of assistance in preparing asphalt mixture

designs or for bitumen emulsion formulation.

“Supplier Declared Values” shall be made available and shall be updated whenever a change occurs which would affect significantly one or more of the declared characteristics.

PROPERTY

TEST METHOD

UNIT VALUE

Low temp behaviour after long term ageing, a

Temp at which

S= 300 MPa,

EN 12607-1 +

EN 14769 +

EN 14771 °C DV Temp at which

m-value = 0.3

G* and δ 1,59 Hz (10 rad.s-1)

after short term ageing a

@15 ºC EN 12607-1

+

EN 14770 MPa DV

@40 or 60 ºC

Note a The applicable properties shall be provided for bitumen grades appearing in Table 1A

97

Priloga 4

98

TC‐14‐N944 Rev.2

Tabl

e 1

— S

peci

ficat

ion

fram

ewor

k fo

r pol

ymer

mod

ified

bitu

men

afte

r mee

ting

of 1

2th o

f Se

ptem

ber 2

014

PRO

PER

TY

TEST

MET

HO

D

UN

IT

1 2

3 4

5 6

7 8

9

Pen

etra

tion

@ 2

5 °C

E

N 1

426

1/10

mm

10

-40

25-5

5 45

-80

40-1

00

65-1

05

75-1

30

90-1

50

120-

200

200-

300

MS

CR

T a

fter a

gein

g

J nr

and

% R

ecov

ery

@ 3

,2

kPa

and

@ 6

0°C

EN

126

07-1

a +

pr

EN

166

59

kPa-1

D

V

%

DV

Sof

teni

ng

Poi

nt (

until

the

next

5

year

s re

vie

w)

OK

E

N 1

427

°C

≥

80

≥ 75

≥

70

≥ 65

≥

60

≥ 55

≥

50

≥ 45

≥

40

Low

tem

p be

havi

or a

fter

agei

ng, t

emp

and

m-v

alue

at

300

MP

a

EN

126

07-1

+

EN

147

69 +

E

N 1

4771

°C

DV

Li

mit

1 Li

mit

2 Li

mit

3 Li

mit

4 Li

mit

5

- D

V

Coh

esio

n b

Forc

e du

ctili

ty

(50

mm

/min

tra

ctio

n)

Or

EN

135

89

follo

wed

by

EN

137

03

J/cm

2 ≥

3 at

5 °

C

≥ 2

at 5

°C

≥

1 at

5 °

C

≥ 2

at 0

°C

≥

2 at

10

°C

≥ 3

at 1

0 °C

≥

0,5

at 1

5 °C

≥

2 at

15

°C

≥ 0,

5 at

20

°C

Tens

ile te

st

(100

mm

/min

tra

ctio

n)

EN

135

87

follo

wed

by

EN

137

03

J/cm

2 ≥

3 at

5 °

C

≥ 2

at 5

°C

≥

1 at

5 °

C

≥ 3

at 0

°C

≥

3 at

10

°C

Evo

lutio

n af

ter m

ixin

g C

hang

e in

mas

s a

EN

126

07-1

c

%

≤ 0,

3 ≤

0,5

≤ 0,

8 ≤

1,0

Flas

h po

int

EN

ISO

259

2 °C

≥

250

≥ 23

5 ≥

220

a.

For s

ome

high

ly v

isco

us p

olym

er m

odifi

ed b

itum

ens

whe

re it

is n

ot p

ossi

ble

to c

arry

out

the

RTF

OT

at th

e re

fere

nce

tem

pera

ture

of 1

63 °

C, t

he p

roce

dure

sha

ll be

car

ried

out a

t 180

°C

. b.

O

ne c

ohes

ion

met

hod

shal

l be

chos

en.

c.

Cha

nge

of m

ass

afte

r age

ing

(RTF

OT)

can

be

posi

tive

or n

egat

ive

Priloga 4

99

TC‐14‐N944 Rev.2

Tabl

e 2

— S

peci

ficat

ion

fram

ewor

k fo

r pol

ymer

mod

ified

bitu

men

- A

dditi

onal

Pro

pert

ies

afte

r mee

ting

of 2

9th o

f Aug

ust 2

014

PRO

PER

TY

TEST

MET

HO

DU

NIT

0

1 2

3 4

5

Add

ress

ing

tem

pera

ture

sen

sitiv

ity:

G*

and δ

1,59

Hz

(10

rad.

s-1) a

fter

shor

t ter

m a

gein

g

@ 1

5 ºC

EN

126

07-1

+

EN

147

70

MP

a D

V

de

gree

s D

V

@ 4

0 ºC

M

Pa

DV

degr

ees

DV

@ 6

0 ºC

M

Pa

DV

degr

ees

DV

Add

ress

ing

the

deve

lopm

ent o

f st

iffne

ss:

G*

and δ

1,

59 H

z (1

0 ra

d.s-1

) @

15°C

and

30°

C, f

resh

and

afte

r sho

rt te

rm a

nd lo

ng te

rm a

gein

g

fresh

E

N 1

4770

M

Pa

DV

Deg

ree

DV

Afte

r RTF

OT

EN

126

07-1

+ E

N 1

4770

MP

a D

V

de

gree

s D

V

Afte

r RTF

OT

+ P

AV

EN

126

07-1

+ E

N 1

4769

+ E

N 1

4770

MP

a D

V

de

gree

s D

V

Dyn

amic

vis

cosi

ty @

100

s-1

@

135

ºC b

EN

133

02

Pa.

s N

R a

DV

Sto

rage

sta

bilit

y c

Diff

eren

ce in

sof

teni

ng p

oint

E

N 1

3399

+ E

N 1

427

°C

NR

a D

V

≤ 5

Sto

rage

sta

bilit

y c

Diff

eren

ce in

pen

etra

tion

EN

133

99+

EN

142

6 °C

N

R a

DV

≤

9 ≤

13

≤ 19

≤

26

Ela

stic

reco

very

@ 2

5 °C

E

N 1

3398

%

N

R a

DV

≥

80

≥ 70

≥

60

≥ 50

Ela

stic

reco

very

@ 1

0 °C

E

N 1

3398

%

N

R a

DV

≥

75

≥ 50

Priloga 4

100

TC‐14‐N944 Rev.2

The

pro

pert

ies

in T

able

2 a

re a

dditi

onal

pro

pert

ies,

whi

ch a

re n

on-m

anda

ted,

but

hav

e be

en fo

und

usef

ul in

som

e co

untr

ies

to d

escr

ibe

poly

mer

mod

ified

bitu

men

s.

a.

NR

. No

Req

uire

men

t may

be

used

whe

n th

ere

are

no re

quire

men

ts fo

r the

pro

perty

in th

e te

rrito

ry o

f int

ende

d us

e.

b.

For

som

e bi

nder

s (e

.g. h

ighl

y vi

scou

s bi

nder

s), a

t 135

°C

, the

requ

ired

shea

r rat

e (1

00 s

-1) m

ay n

ot b

e ac

hiev

able

. If d

iffer

ent t

estin

g pa

ram

eter

s (i.

e sh

ear r

ate

or te

mpe

ratu

re) a

re u

sed,

th

ose

cond

ition

(s) s

hall

be c

lear

ly s

tate

d.

c.

Stor

age

cond

ition

s of

the

poly

mer

mod

ified

bin

der s

hall

be g

iven

by

the

supp

lier.

Hom

ogen

eity

is n

eces

sary

for p

olym

er m

odifi

ed b

itum

en. T

he te

nden

cy o

f pol

ymer

mod

ified

bitu

men

s to

sep

arat

e du

ring

stor

age

may

be

asse

ssed

by

the

stor

age

stab

ility

test

(see

EN

133

99).

If th

e pr

oduc

t doe

s no

t ful

fill t

he p

rope

rties

in T

able

2 c

lass

es 2

to 5

, inf

orm

atio

n sh

all b

e gi

ven

by th

e su

pplie

r re

gard

ing

stor

age

cond

ition

s fo

r the

pol

ymer

mod

ified

bitu

men

to a

void

sep

arat

ion

of th

e co

mpo

nent

s an

d to

ens

ure

the

hom

ogen

eity

of t

he p

rodu

ct.

Priloga 5

102

PRILOGA 5

5‐1 Zapisniki koordinacij DARS ‐ Sloman .......................................................................................................... 102

5‐2 Zapisnik razgovora pri ASFINAG, Dunaj .................................................................................................... 111

101

Priloga 5

102

P

RIP

RA

VA

PR

OG

RA

MA

UV

EDB

E N

OV

IH P

RIS

TOP

OV

NA

PO

DR

OČ

JU P

REV

ERJA

NJA

IN

VG

RA

JEV

AN

JA

ASF

ALT

NIH

ZM

ESI

NA

AC

IN

HC

ZAP

ISN

IK 1

. SES

TAN

KA

dn

e 2

7.6

.20

14

Dn

evn

i red

:

1.

Preg

led

proj

ektn

e na

loge

2.

O

brav

nava

tem

atsk

ih s

klop

ov

2.1

Pres

kusi

asf

altn

ih z

mes

i te

mel

jni n

a ob

naša

nju

2.2

Cest

ogra

dben

i bitu

mni

2.

3 M

anj h

rupn

i asf

alti

3.

Raz

no -

zak

ljuče

k

Pri

sotn

i :

-

DAR

S: g

. Kuš

nik,

g. P

oznič,

ga.

Pod

gorš

ek (

deln

o)

-

SLO

MAN

: g.

Hen

igm

an

Dok

um

enti

v p

rilo

gi :

Pr

egle

d po

treb

nih

aktiv

nost

i za

real

izac

ijo n

alog

e :

»Uve

dba

novi

h pr

isto

pov

na

podr

očju

pre

verj

anja

in v

graj

evan

ja a

sfal

tnih

zm

esi n

a AC

in H

C «

Dog

ovor

i / S

klep

i:

1.

Preg

led

proj

ektn

e na

loge

V pr

ojek

tni n

alog

i je

naročn

ik o

pisa

l pro

blem

atik

o in

prič

akov

anja

od

izva

jalc

a po

djet

ja S

lom

an, d

ružb

a za

sve

tova

nje

in in

ženi

ring,

d.o

.o.

G. K

ušni

k je

v u

vodu

pov

zelj

cilje

DAR

S, d

.d. v

obr

avna

vani

nal

ogi,

ki

pom

enijo

, da

se k

ljub

zman

jšan

i int

enzi

teti

grad

nje

sled

i teh

nolo

škim

na

pred

kom

, ki s

o po

znan

i v n

ajbo

lj ra

zviti

h ok

oljih

. V t

a na

men

je p

otre

bno

prip

ravi

ti pr

ogra

me

posa

mez

nih

aktiv

nost

i za

uved

bo t

eh n

ovih

pris

topo

v v

prak

so in

širš

o up

orab

o.

Sled

il je

pre

gled

vse

bine

nal

og iz

vse

h tr

eh v

sebi

nski

h sk

lopo

v.

2.

Obr

avna

vanj

e te

mat

skih

skl

opov

N

a os

novi

prip

ravl

jene

pro

jekt

ne n

alog

e je

bil

s st

rani

izva

jalc

a pr

ipra

vlje

n pr

egle

d po

treb

nih

aktiv

nost

i za

real

izac

ijo n

alog

e (p

rilog

a), k

i je

bil p

redm

et

obra

vnav

e na

ses

tank

u.

Priloga 5

103

2.1

Pres

kusi

asf

altn

ih

zmes

i, te

mel

jni n

a ob

naša

nju

- Pr

ičak

ovan

i rez

ulta

ti in

kor

isti

za n

aroč

nika

-

Anal

iza

obst

oječ

ega

stan

ja in

izve

deni

h ak

tivno

sti

- Po

bude

za

spre

mem

bo t

ehničn

e re

gula

tive

- M

atrik

a pr

eisk

av in

pre

dlog

zm

esi

- Te

rmin

ski i

n fin

ančn

i pla

n ak

tivno

sti

- Po

stop

ek u

vedb

e di

nam

ični

h pr

eisk

av in

tve

ganj

a -

Spre

mlja

nje

učin

kov

po u

velja

vitv

i

1.

Nar

očni

k bo

izva

jalc

u po

sred

oval

po

roči

la o

izve

deni

h po

skus

nih

polji

h na

av

toce

stah

.

2.2

Cest

ogra

dben

i bitu

mni

- An

aliz

a ob

stoj

ečeg

a st

anja

in iz

vede

nih

aktiv

nost

i -

Pobu

de z

a sp

rem

embo

teh

ničn

e re

gula

tive

- M

atrik

a pr

eisk

av z

a no

tran

jo in

zun

anjo

kon

trol

o

- Po

stop

ek u

vedb

e di

nam

ični

h pr

eisk

av b

itum

nov

- te

rmin

ski i

n fin

ančn

i pla

n ak

tivno

sti

- Sp

rem

ljanj

e uč

inko

v po

uve

ljavi

tvi

2.

Nar

očni

k bo

izva

jalc

u po

sred

oval

po

roči

lo o

izve

deni

nal

ogi v

letu

201

4 o

cest

ogra

dben

ih b

itum

nih.

3.

Gle

de n

a ve

liko

upor

abo

PmB,

ki s

e up

orab

ljajo

pri

delih

na

avto

cest

ah, s

e iz

vede

jo d

inam

ične

pre

iska

ve t

udi z

a Pm

B.

2.3

Man

j hru

pni a

sfal

ti (M

HA)

- Pr

ičak

ovan

i rez

ulta

ti ob

uve

dbi v

upo

rabo

in k

oris

ti -

Anal

iza

obst

oječ

ih p

osku

snih

pol

j in

aktiv

nost

i -

Pobu

de z

a sp

rem

embo

teh

ničn

e re

gula

tive

- M

atrik

a pr

eisk

av z

a po

sam

ezni

tip

asf

altn

ih z

mes

i -

Mon

itorin

g sp

rem

ljanj

a po

skus

nih

polj

- an

aliz

a m

etod

mer

jenj

a hr

upa

- Pr

edlo

g uv

edbe

pos

kusn

ih p

olj

- Vp

livi n

a tr

ajno

st

- Te

rmin

ski i

n fin

ančn

i pla

n na

daljn

jih a

ktiv

nost

i -

Post

opek

uve

dbe

man

j hru

pnih

asf

alto

v v

upor

abo

- Sp

rem

ljanj

e uč

inko

v

4.

Nar

očni

k bo

izva

jalc

u po

sred

oval

po

roči

la o

izve

deni

h po

skus

nih

polji

h na

av

toce

stah

.

5.

Izva

jale

c je

nar

očni

ku p

redl

agal

izve

dbo

CPX

mer

itev

na n

ekat

erih

pos

kusn

ih

polji

h. S

amo

mer

itve

CPX

poka

žejo

ne

posr

edno

zm

anjš

anje

hru

pa v

ozne

po

vrši

ne. I

zvaj

alec

prip

ravi

pre

dlog

za

tovr

stne

mer

itve.

Priloga 5

104

3.

Raz

no -

zak

ljuče

k

6.

V

prve

m p

oroč

ilu, k

i bo

prip

ravl

jeno

do

15. a

vgus

ta 2

014

se p

reds

tavi

jo

posa

mez

ni v

sebi

nski

seg

men

ti po

roči

la

tako

, da

bo m

ožna

ust

rezn

a vs

ebin

ska

razp

rava

med

nar

očni

kom

in iz

vaja

lcem

. 7.

N

asle

dnji

sest

anek

bo

orga

nizi

ran

na

osno

vi o

snut

ka 1

. por

očila

, pre

dvid

oma

v pr

vi p

olov

ici m

esec

a av

gust

a 20

14.

8.

Izve

de s

e ob

isk

v Av

strij

i (As

finag

, FSV

, G

estr

ata,

...)

na t

emo

MH

A in

ost

alih

ra

zvoj

nih

vpra

šanj

. Pr

edvi

deni

ter

min

: se

ptem

ber

ali

okto

ber

2014

Dat

um: 3

0.6.

2014

S

esta

vila

:

S. H

enig

man

, Slo

man

M

. Poz

nič,

DA

RS

Priloga 5

105

P

RIP

RA

VA

PR

OG

RA

MA

UV

EDB

E N

OV

IH P

RIS

TOP

OV

NA

PO

DR

OČ

JU P

REV

ERJA

NJA

IN

VG

RA

JEV

AN

JA

ASF

ALT

NIH

ZM

ESI

NA

AC

IN

HC

ZAP

ISN

IK 2

. SES

TAN

KA

dn

e 1

.8.2

01

4

Dn

evn

i red

:

1.

Raz

govo

r in

pre

daja

dok

umen

taci

je

o iz

vede

nih

anal

izah

DAR

S 2.

Pr

egle

d os

nutk

a 1.

por

očila

nal

oge

po s

klop

ih

2.1

Pres

kusi

asf

altn

ih z

mes

i te

mel

jni n

a ob

naša

nju

2.2

Cest

ogra

dben

i bitu

mni

2.

3 M

anj h

rupn

i asf

alti

3.

Raz

no -

zak

ljuče

k

Pri

sotn

i :

-

DAR

S: g

. Poz

nič,

- SL

OM

AN:

g. H

enig

man

Dok

um

enti

v p

rilo

gi :

Dog

ovor

i / S

klep

i:

1.

Raz

govo

r in

pr

edaj

a do

kum

enta

cije

o

izve

deni

h an

aliz

ah

DAR

S

DAR

S je

skl

adno

s s

klep

i 1,2

in 4

pre

dhod

nega

1. s

esta

nka,

dne

27.

6.20

14 z

bral

ce

lotn

o do

kum

enta

cijo

o iz

vede

nih

nalo

gah

in p

ripra

vlje

nih

poroči

lih p

ovez

anih

s

tem

atik

o na

loge

in ji

h v

elek

tron

ski o

blik

i pre

dal i

zvaj

alcu

.

(1

) Sk

ladn

o s

proj

ektn

o na

logo

se

preg

leda

po

sred

ovan

a po

roči

la in

prip

ravi

nab

or

rele

vant

nih

info

rmac

ij, k

i so

potr

ebne

za

real

izac

ijo o

brav

nava

ne n

alog

e.

Zado

lžen

: Sl

oman

R

ok:

2. p

oroč

ilo

2.

Pr

egle

d os

nutk

a 1.

po

roči

la n

alog

e po

sk

lopi

h

Skla

dno

s sk

lepo

m 6

je b

il pr

ipra

vlje

n os

nute

k 1.

Por

očila

nal

oge

in p

reds

tavl

jen

naročn

iku.

V

nada

ljeva

nju

je p

o sk

lopi

h pr

edst

avlje

na v

sebi

na p

oroč

ila:

(2

) Pr

vo (

1.)

poroči

lo o

nal

ogi

je p

rimer

no

za p

osre

dova

nje

naročn

iku.

Priloga 5

106

2.1

Pres

kusi

asf

altn

ih

zmes

i, te

mel

jni n

a ob

naša

nju

- U

vod,

opi

s pr

oble

mat

ike

- Pr

ičak

ovan

i rez

ulta

ti in

kor

isti

za n

aroč

nika

, obd

elan

o -

Anal

iza

obst

oječ

ega

stan

ja in

izve

deni

h ak

tivno

sti,

obde

lana

reg

ulat

iva,

pod

an

preg

led

posa

mez

nega

pris

topa

-

Pobu

de z

a sp

rem

embo

teh

ničn

e re

gula

tive,

pod

an p

regl

ed s

osed

nje

Avst

rije

- M

atrik

a pr

eisk

av in

pre

dlog

zm

esi,

prilo

gi 1

in 2

-

Viri

2.2

Cest

ogra

dben

i bitu

mni

- U

vod,

opi

s pr

oble

mat

ike

- An

aliz

a ob

stoj

ečeg

a st

anja

in iz

vede

nih

aktiv

nost

i, ob

dela

na r

egul

ativ

a,

po

dan

preg

led

posa

mez

nega

pris

topa

-

Pobu

de z

a sp

rem

embo

teh

ničn

e re

gula

tive,

sod

elov

anje

pri

prip

ravi

nov

ih E

N

stan

dard

ov

- M

atrik

a pr

eisk

av z

a no

tran

jo in

zun

anjo

kon

trol

o , v

pril

ogi 1

in 2

-

Viri

(3)

Gle

de n

a ve

liko

upor

abo

PmB,

ki s

e

upor

ablja

jo p

ri de

lih n

a av

toce

stah

, se

izve

dejo

din

amič

ne p

reis

kave

tud

i za

PmB.

2.3

Man

j hru

pni a

sfal

ti (M

HA)

- U

vod,

opi

s pr

oble

mat

ike

- Pr

ičak

ovan

i rez

ulta

ti ob

uve

dbi v

upo

rabo

in k

oris

ti, o

bdel

ano

- Po

bude

za

spre

mem

bo t

ehničn

e re

gula

tive,

še

v ob

dela

vi

- M

atrik

a pr

eisk

av z

a po

sam

ezni

tip

asf

altn

ih z

mes

i, pr

iloga

3.

Raz

no -

zak

ljuče

k

Po

dana

je b

ila in

form

acija

o p

ridob

ljeni

h ko

ntak

tih S

lom

ana

v tu

jini:

- Fr

anc

Fege

lin. V

odja

pod

ročj

a As

finag

, Gra

z -

Man

uel M

aenn

el, M

uelle

r BB

M, e

kspe

rt s

pod

ročj

a m

erite

v hr

upa,

Bav

arsk

a,

Nemči

ja

(4)

Na

osno

vi p

odan

ega

pred

loga

se

izve

de

obis

k v

Avst

riji, če

bo

mož

no t

udi v

N

emči

ji (B

avar

ska)

.

(5)

Nas

ledn

ji se

stan

ek s

e or

gani

zira

po

obis

ku v

tuj

ini,

oziro

ma

pred

nas

ledn

jim

2. P

oroč

ilom

, v k

ater

em s

e m

ed o

stal

im

obde

lajo

pos

redo

vana

por

očila

in o

be

met

odi m

erite

v hr

upa.

Dat

um: 1

.8..2

014

Ses

tavi

la:

S

. Hen

igm

an, S

lom

an

Priloga 5

107

P

RIP

RA

VA

PR

OG

RA

MA

UV

EDB

E N

OV

IH P

RIS

TOP

OV

NA

PO

DR

OČ

JU P

REV

ERJA

NJA

IN

VG

RA

JEV

AN

JA A

SFA

LTN

IH

ZMES

I N

A A

C I

N H

C

ZAP

ISN

IK 3

. SES

TAN

KA

dn

e 2

1.2

.20

15

Dn

evn

i red

:

1.

Preg

led

dose

danj

ih a

ktiv

nost

i 2.

Pr

egle

d 3.

končn

ega

poroči

la n

alog

e po

sk

lopi

h 2.

1 Pr

esku

si a

sfal

tnih

zm

esi t

emel

jni

na o

bnaš

anju

2.

2 Ce

stog

radb

eni b

itum

ni

2.3

Man

j hru

pni a

sfal

ti 3.

Raz

no -

zak

ljuče

k

Pri

sotn

i :

-

DAR

S: g

. Kuš

nik,

g. P

oznič,

- SL

OM

AN:

g. H

enig

man

Dok

um

enti

v p

rilo

gi :

Dog

ovor

i / S

klep

i:

1.

Pr

egle

d do

seda

njih

ak

tivno

sti

......

Iz

vaja

lec

je n

a os

novi

dog

ovor

a na

3. S

esta

nku

izde

lal k

ončn

o po

roči

lo in

ga

tako

v

elek

tron

ski k

ot v

fiz

ični

obl

iki v

dve

h iz

vodi

h po

sred

oval

nar

očni

ku.

Obi

sk p

ri As

finag

u v

Avst

riji j

e do

govo

rjen

za

26. M

aja

2015

.

Izva

jale

c je

izpo

lnil

zaht

eve

skla

dno

s pr

ojek

tno

nalo

go.

Na

tej o

snov

i se

izst

avi r

ačun

do

90 %

vre

dnos

ti.

2.

Pr

egle

d 3.

končn

ega

poroči

la n

alog

e po

sk

lopi

h

Poroči

lo je

bilo

z g

rafi

pred

stav

ljeno

v e

lekt

rons

ki o

blik

i. Za

pos

amez

no p

ogla

vje

so p

odan

i pou

dark

i kot

sle

di:

V na

dalje

vanj

u so

v s

klep

ih p

redl

agan

e ak

tivno

sti

po z

aključk

u na

loge

:

Priloga 5

108

2.1

Pres

kusi

asf

altn

ih z

mes

i, te

mel

jni n

a ob

naša

nju

-Izd

elan

a je

mat

rika

novi

h pr

eisk

av in

pos

redo

vana

na

DRI,

ki j

e po

nje

j že

pr

ipra

vil

prog

ram

pre

iska

v za

obn

ove.

Nov

elira

n pr

ogra

m b

o po

sred

ovan

v s

prej

em n

a KZ

A.

-Pre

dsta

vlje

na je

teh

ničn

a sp

ecifi

kaci

ja, k

i jo

je iz

dal F

SV in

pos

tavl

jeno

vpr

ašan

je a

li sm

o v

Slov

eniji

v s

tanj

u to

vrst

ne im

plem

enta

cije

. V n

ekat

erih

drž

avah

se

nave

deni

po

stop

ek u

pora

blja

pri

proj

ektih

JZP

, kje

r po

nudn

ik p

redl

aga

alte

rnat

ivno

var

iant

o, k

i te

mel

ji na

pog

ojih

upo

rabe

orie

ntira

nih

pres

kuso

v.

V Sl

oven

iji s

mo

uspe

šno

impl

emen

tiral

i pre

iska

ve t

ogos

ti (e

last

ični

mod

ul),

utr

ujan

ja,

pres

kuso

v pr

i niz

kih

tem

pera

tura

h in

pre

iska

ve t

vorb

e ko

lesn

ic o

ziro

ma

tria

ksia

lnih

pr

eisk

av. K

riter

ijev

raze

n za

pre

iska

ve t

vorb

e ko

lesn

ic, k

jer

je v

vel

javi

sta

ndar

d, š

e ni

uv

eden

ih. V

prih

odnj

e bo

pot

rebn

o op

rede

liti k

riter

ije t

udi z

a os

tale

pre

skus

e, n

abor

re

zulta

tov

se p

oveč

uje,

izde

lane

so

prim

erja

ve m

ed o

bem

a la

bora

torij

ema,

ki t

ovrs

tno

opre

mo

imat

a.

Pred

laga

se

spre

jem

krit

erije

v za

din

amič

ne

prei

skav

e as

faltn

ih z

mes

i. Pr

edlo

g kr

iterij

ev b

i la

hko

prip

ravi

la K

ZA.

2.2

Cest

ogra

dben

i bitu

mni

Izve

dena

je b

ila n

alog

a, s

kat

ero

so p

rvič

na

bitu

mni

h, k

i so

pris

otni

na

slov

ensk

em

trži

šču,

izve

dli p

reis

kave

dol

gotr

ajne

ga in

kra

tkot

rajn

ega

star

anja

. To

vrst

ne z

ahte

ve s

e po

stop

oma

uvaj

ajo

v ev

rops

ko r

egul

ativ

o-st

anda

rde.

V

Slov

eniji

, kje

r sm

o m

ajhe

n po

troš

nik

bitu

mna

in k

i ga

tuka

j tud

i ne

proi

zvaj

amo,

bo

mo

sle

dili

zaht

evam

iz n

ovih

evr

opsk

ih s

tand

ardo

v, k

i bod

o uv

eden

i tud

i v S

love

niji.

Po

pod

atki

h EA

PA b

o st

anda

rd iz

šel š

e v

leto

šnje

m le

tu.

Pose

bnih

nov

ih u

goto

vite

v v

nalo

gi n

e bo

. Za

DAR

S so

pom

embn

ejši

Pm

B, k

jer

je v

tek

u na

loga

, ki j

o iz

delu

je Z

AG.

Prei

skav

e st

aran

ja s

pol

imer

i mod

ifici

rani

h bi

tum

nov

se p

reds

tavi

na

KZA.

2.3

Man

j hru

pni a

sfal

ti (M

HA)

Opr

avlje

n je

bil

tem

eljit

pre

gled

vse

h iz

vede

nih

posk

usni

h po

lj in

izde

lane

prim

erja

ve v

tu

jino,

pre

dvse

m A

vstr

ijo.

Ugo

tavl

jam

o, d

a so

last

nost

i naš

ih m

anj h

rupn

ih a

sfal

tnih

zm

esi p

rimer

ljivi

z

avst

rijsk

imi.

Med

mer

itvam

i CPX

in S

PBI

so v

abs

olut

nem

sm

islu

vel

ike

razl

ike,

v r

elat

ivne

m p

a m

alen

kost

ne. T

o po

men

i, da

se

lahk

o ob

kor

ektn

ih m

eritv

ah z

anes

emo

na e

ne a

li dr

uge

mer

itve.

Tu

di d

inam

ične

pre

iska

ve m

anj h

rupn

ih a

sfal

tnih

zm

esi d

ajej

o pr

ičak

ovan

e re

zulta

te,

zato

je o

b up

orab

i pot

rebe

n us

trez

en k

ompr

omis

.

Na

osno

vi iz

kuše

nj d

rugi

h dr

žav

se o

ceni

m

ožno

sti g

lede

širš

e up

orab

e m

anj h

rupn

ih

asfa

ltnih

zm

esi.

3.

Raz

no -

zak

ljuče

k

Nas

ledn

ji se

stan

ek s

e or

gani

zira

po

potr

ebi.

Izde

la s

e ko

nčna

obl

ika

poroči

la, k

i se

ga

posr

eduj

e na

ročn

iku.

D

atum

: 24.

2.20

15

Ses

tavi

la:

S

. Hen

igm

an, S

lom

an

M

. Poz

nič,

DA

RS

Priloga 5

109

P

RIP

RA

VA

PR

OG

RA

MA

UV

EDB

E N

OV

IH P

RIS

TOP

OV

NA

PO

DR

OČ

JU P

REV

ERJA

NJA

IN

VG

RA

JEV

AN

JA A

SFA

LTN

IH

ZMES

I N

A A

C I

N H

C

ZAP

ISN

IK 4

. SES

TAN

KA

dn

e 2

1.4

.20

15

Dn

evn

i red

:

1.

Preg

led

dose

danj

ih a

ktiv

nost

i 2.

Pr

egle

d 3.

končn

ega

poroči

la n

alog

e po

sk

lopi

h 2.

1 Pr

esku

si a

sfal

tnih

zm

esi t

emel

jni

na o

bnaš

anju

2.

2 Ce

stog

radb

eni b

itum

ni

2.3

Man

j hru

pni a

sfal

ti 3.

Raz

no -

zak

ljuče

k

Pri

sotn

i :

-

DAR

S: g

. Kuš

nik,

g. P

oznič,

- SL

OM

AN:

g. H

enig

man

Dok

um

enti

v p

rilo

gi :

Dog

ovor

i / S

klep

i:

1.

Pr

egle

d do

seda

njih

ak

tivno

sti

Izva

jale

c je

na

osno

vi d

ogov

ora

na 3

. Ses

tank

u iz

dela

l končn

o po

roči

lo in

ga

tako

v

elek

tron

ski k

ot v

fiz

ični

obl

iki v

dve

h iz

vodi

h po

sred

oval

nar

očni

ku.

Obi

sk p

ri As

finag

u v

Avst

riji j

e do

govo

rjen

za

26. M

aja

2015

.

Izva

jale

c je

izpo

lnil

zaht

eve

skla

dno

s pr

ojek

tno

nalo

go.

Na

tej o

snov

i se

izst

avi r

ačun

do

90 %

vre

dnos

ti.

2.

Pr

egle

d 3.

končn

ega

poroči

la n

alog

e po

sk

lopi

h

Poroči

lo je

bilo

z g

rafi

pred

stav

ljeno

v e

lekt

rons

ki o

blik

i. Za

pos

amez

no p

ogla

vje

so p

odan

i pou

dark

i kot

sle

di:

V na

dalje

vanj

u so

v s

klep

ih p

redl

agan

e ak

tivno

sti

po z

aključk

u na

loge

:

Priloga 5

110

2.1

Pres

kusi

asf

altn

ih z

mes

i, te

mel

jni n

a ob

naša

nju

-Izd

elan

a je

mat

rika

novi

h pr

eisk

av in

pos

redo

vana

na

DRI,

ki j

e po

nje

j že

pr

ipra

vil

prog

ram

pre

iska

v za

obn

ove.

Nov

elira

n pr

ogra

m b

o po

sred

ovan

v s

prej

em n

a KZ

A.

-Pre

dsta

vlje

na je

teh

ničn

a sp

ecifi

kaci

ja, k

i jo

je iz

dal F

SV in

pos

tavl

jeno

vpr

ašan

je a

li sm

o v

Slov

eniji

v s

tanj

u to

vrst

ne im

plem

enta

cije

. V n

ekat

erih

drž

avah

se

nave

deni

po

stop

ek u

pora

blja

pri

proj

ektih

JZP

, kje

r po

nudn

ik p

redl

aga

alte

rnat

ivno

var

iant

o, k

i te

mel

ji na

pog

ojih

upo

rabe

orie

ntira

nih

pres

kuso

v.

V Sl

oven

iji s

mo

uspe

šno

impl

emen

tiral

i pre

iska

ve t

ogos

ti (e

last

ični

mod

ul),

utr

ujan

ja,

pres

kuso

v pr

i niz

kih

tem

pera

tura

h in

pre

iska

ve t

vorb

e ko

lesn

ic o

ziro

ma

tria

ksia

lnih

pr

eisk

av. K

riter

ijev

raze

n za

pre

iska

ve t

vorb

e ko

lesn

ic, k

jer

je v

vel

javi

sta

ndar

d, š

e ni

uv

eden

ih. V

prih

odnj

e bo

pot

rebn

o op

rede

liti k

riter

ije t

udi z

a os

tale

pre

skus

e, n

abor

re

zulta

tov

se p

oveč

uje,

izde

lane

so

prim

erja

ve m

ed o

bem

a la

bora

torij

ema,

ki t

ovrs

tno

opre

mo

imat

a.

Pred

laga

se

spre

jem

krit

erije

v za

din

amič

ne

prei

skav

e as

faltn

ih z

mes

i. Pr

edlo

g kr

iterij

ev b

i la

hko

prip

ravi

la K

ZA.

2.2

Cest

ogra

dben

i bitu

mni

Izve

dena

je b

ila n

alog

a, s

kat

ero

so p

rvič

na

bitu

mni

h, k

i so

pris

otni

na

slov

ensk

em

trži

šču,

izve

dli p

reis

kave

dol

gotr

ajne

ga in

kra

tkot

rajn

ega

star

anja

. To

vrst

ne z

ahte

ve s

e po

stop

oma

uvaj

ajo

v ev

rops

ko r

egul

ativ

o-st

anda

rde.

V

Slov

eniji

, kje

r sm

o m

ajhe

n po

troš

nik

bitu

mna

in k

i ga

tuka

j tud

i ne

proi

zvaj

amo,

bo

mo

sle

dili

zaht

evam

iz n

ovih

evr

opsk

ih s

tand

ardo

v, k

i bod

o uv

eden

i tud

i v S

love

niji.

Po

pod

atki

h EA

PA b

o st

anda

rd iz

šel š

e v

leto

šnje

m le

tu.

Pose

bnih

nov

ih u

goto

vite

v v

nalo

gi n

e bo

. Za

DAR

S so

pom

embn

ejši

Pm

B, k

jer

je v

tek

u na

loga

, ki j

o iz

delu

je Z

AG.

Prei

skav

e st

aran

ja s

pol

imer

i mod

ifici

rani

h bi

tum

nov

se p

reds

tavi

na

KZA.

2.3

Man

j hru

pni a

sfal

ti (M

HA)

Opr

avlje

n je

bil

tem

eljit

pre

gled

vse

h iz

vede

nih

posk

usni

h po

lj in

izde

lane

prim

erja

ve v

tu

jino,

pre

dvse

m A

vstr

ijo.

Ugo

tavl

jam

o, d

a so

last

nost

i naš

ih m

anj h

rupn

ih a

sfal

tnih

zm

esi p

rimer

ljivi

z

avst

rijsk

imi.

Med

mer

itvam

i CPX

in S

PBI

so v

abs

olut

nem

sm

islu

vel

ike

razl

ike,

v r

elat

ivne

m p

a m

alen

kost

ne. T

o po

men

i, da

se

lahk

o ob

kor

ektn

ih m

eritv

ah z

anes

emo

na e

ne a

li dr

uge

mer

itve.

Tu

di d

inam

ične

pre

iska

ve m

anj h

rupn

ih a

sfal

tnih

zm

esi d

ajej

o pr

ičak

ovan

e re

zulta

te,

zato

je o

b up

orab

i pot

rebe

n us

trez

en k

ompr

omis

.

Na

osno

vi iz

kuše

nj d

rugi

h dr

žav

se o

ceni

m

ožno

sti g

lede

širš

e up

orab

e m

anj h

rupn

ih

asfa

ltnih

zm

esi.

3.

Raz

no -

zak

ljuče

k

Nas

ledn

ji se

stan

ek s

e or

gani

zira

po

potr

ebi.

Izde

la s

e ko

nčna

obl

ika

poroči

la, k

i se

ga

posr

eduj

e na

ročn

iku.

D

atum

: 24.

4.20

15

Ses

tavi

la:

S

. Hen

igm

an, S

lom

an

M

. Poz

nič,

DA

RS

Priloga 5

111

ZAB

ELEŽ

KA

RA

ZGO

VO

RA

PR

I A

SFIN

AG

– D

UN

AJ,

Mod

ecen

ters

traß

e 1

6, D

atu

m:

26

. maj

201

5, m

ed 1

4. i

n 1

6. u

ro

Org

aniz

acij

a se

stan

ka :

Se

stan

ek je

bil

dogo

vorj

en m

ed D

ARS-

om in

AS

FIN

AG-o

m z

arad

i izm

enja

ve p

ogle

dov

na

neka

tera

str

okov

na v

praš

anja

. Ses

tane

k je

bil

najp

rej d

ogov

orje

n v

nove

mbr

u 20

14 in

nat

o pr

esta

vlje

n na

maj

201

5.

Pri

sotn

i :

-

ASFI

NAG

: G

. Pik

o, g

. Feg

elin

, g. G

rage

r,…

.

- D

ARS:

g. K

ušni

k, g

. Poz

nič,

- SL

OM

AN:

g. H

enig

man

-

Uvo

d P

redh

odno

sm

o na

Asf

inag

pos

redo

vali

nasl

ednj

a vp

raša

nja:

- U

pora

ba a

sfal

tnih

zm

esi z

a zn

ižan

je h

rupa

- Rec

iklir

anje

pri

asfa

lters

kih

delih

- Pr

oble

mat

ika

bitu

mno

v

- O

ddaj

a de

l : k

riter

iji, k

akov

ost

in c

ena

-

Gar

anci

jska

dob

a na

voz

išči

h

- So

delo

vanj

e m

ed in

stitu

cija

mi z

a pr

ipra

vo t

ehničn

e re

gula

tive

in r

azvo

j str

oke

-

Raz

no

Dn

evn

i red

: O

brav

nava

li sm

o te

me,

ki s

mo

jih p

redh

odno

pos

redo

vali

na D

unaj

.

Pou

dark

i raz

govo

ra -

zak

ljuč

ki:

Priloga 5

112

Upo

raba

asf

altn

ih z

mes

i za

zniž

anje

hru

pa

Hru

p in

obr

emen

itve,

ki j

ih p

ovzr

oča

cest

ni p

rom

et, o

staj

ajo

velik

pro

blem

in iz

ziv

tudi

v

prih

odnj

e. V

Avs

triji

, ki v

elja

za

eno

izm

ed v

odiln

ih d

ržav

v s

veto

vnem

mer

ilu g

lede

za

ščite

pre

d hr

upom

, tej

tem

atik

i pos

veča

jo iz

redn

o po

zorn

ost.

Upo

rabl

jajo

vse

mož

ne

prije

me

in t

ehni

ke z

a zn

ižan

je in

bla

žite

v hr

upa.

M

nožičn

o po

stav

ljajo

pro

tihru

pne

ogra

je, p

ri če

mer

pa

je v

elik

pou

dare

k na

men

jen

tudi

vo

zišč

em. Č

e so

v t

a na

men

v p

rete

klos

ti sk

ušal

i vgr

ajev

ati d

rena

žne

asfa

lte, k

i so

v te

mu

segm

entu

naj

boljš

i, so

to

tehn

olog

ijo, z

arad

i tež

av p

ri vz

drže

vanj

u in

pre

dvse

m

pri z

imsk

i slu

žbi,

opus

tili.

Sk

upaj

z z

vezn

im m

inis

trst

vom

za

prom

et, i

nova

cije

in t

ehno

logi

je (

BMVI

T) s

o iz

vedl

i ra

zisk

avo

asfa

ltov

za z

niža

nje

hrup

a (p

osku

sna

polja

spr

emlja

na v

obd

obju

200

5 –

2010

na

A12,

Ces

tne

razi

skav

e, p

oroč

ilo 6

03).

Al

tern

ativ

no p

a so

za

svoj

e po

goje

upo

rabe

raz

vili

asfa

ltno

zmes

SM

A LN

, v k

ater

i načr

tuje

jo m

ed 6

in 1

2 V/

% p

rost

ih v

otlin

v v

graj

enem

sta

nju.

Za

nave

deno

imaj

o po

sebn

o te

hnič

no s

peci

fikac

ijo. P

rav

tako

je iz

dana

pos

ebna

teh

ničn

a sp

ecifi

kaci

ja z

a ob

ravn

avan

je in

mer

jenj

e hr

upa

“RVS

04.

02.1

1 Lä

rmsc

hutz

”, n

a os

novi

kat

ere

vse

vgra

jene

asf

altn

e po

vrši

ne m

erijo

po

doko

nčan

ju d

el in

pre

d iz

teko

m g

aran

cijs

ke d

obe,

ki

je p

ravi

lom

a 5

let.

Za

obr

avna

vano

asf

altn

o zm

es u

pošt

evaj

o pr

i izr

ačun

u do

datn

ih 2

dB

(A)

zniž

anja

hr

upa,

s č

imer

pos

ledičn

o us

trez

no z

niža

jo t

udi p

rotih

rupn

e og

raje

. Živ

ljenj

ska

doba

to

vrst

nih

asfa

ltnih

zm

esi n

e ka

že b

istv

enih

ods

topa

nj o

d ko

nven

cion

alni

h zm

esi S

MA,

pr

i čem

er p

a je

kak

ovos

ti zm

esi S

MA

ln p

osveče

na v

elik

a po

zorn

ost

v ce

lotn

em p

roce

su

proj

ektir

anja

, pro

izvo

dnje

, vgr

ajev

anja

in k

ontr

ole

kako

vost

i. Sl

ednj

o iz

vaja

ta iz

vaja

lec

in n

aroč

nik,

ki n

ajam

e us

trez

no u

stan

ovo

– in

štitu

t.

V Av

strij

i se

na a

vtoc

esta

h, k

i pot

ekaj

o na

po

selje

nih

obm

očjih

, kot

obr

abna

pla

st u

pora

blja

SM

A 11

LN, k

i zni

žuje

hru

p za

2 d

B (A

).

Nav

eden

o zn

ižan

je u

pošt

evaj

o v

izraču

nih,

s č

imer

zn

ižuj

ejo

prot

ihru

pne

ukre

pe a

li pa

so

le-t

i, ne

potr

ebni

. To

vrst

na d

ela

spre

mlja

jo t

ako

z no

tran

jo k

ot

zuna

njo

kont

rolo

kak

ovos

ti. T

ežav

s k

akov

ostjo

ali

traj

nost

jo t

ovrs

tnih

zm

esi n

iso

zazn

ali.

Priloga 5

113

Rec

iklir

anje

pri

asfa

lters

kih

delih

Rec

iklir

anje

na

asfa

ltnem

obr

atu

z up

orab

o re

zkan

ca d

o 20

% s

e je

v z

adnj

ih le

tih

moč

no u

velja

vilo

. Nav

eden

o je

pos

ledi

ca d

obre

ga s

odel

ovan

ja m

ed A

sfin

agom

in

indu

strij

o, k

i jo

v Av

strij

i zas

topa

Asf

inag

, saj

je n

aroč

nik

vzpo

dbud

il po

novn

o up

orab

o as

falta

. Vzp

odbu

da je

bila

dan

a s

tem

, da

je iz

vaja

lcu

omog

očen

o, d

a po

nudi

rez

kane

c v

asfa

ltni z

mes

i (do

20

%)

in t

o ta

ko v

nos

ilnih

kot

v v

ezni

h pl

aste

h. S

eved

a ka

kovo

st

ne s

me

odst

opat

i od

zmes

i z n

ovim

i vho

dnim

i mat

eria

li, u

stre

zno

pa je

pot

rebn

o sp

rem

ljati

kako

vost

in iz

vaja

ti pr

esku

se s

klad

no z

vel

javn

o re

gula

tivo.

Izv

ajal

ci s

o na

ta

nači

n la

hko

bolj

konk

urenčn

i, ka

r se

sev

eda

odra

zi z

niž

jo c

eno

in p

ridob

itvijo

pos

la.

V p

rete

klos

ti so

zah

teva

li, d

a iz

vaja

lci r

ezka

jo p

osam

ezne

pla

sti,

seda

j je

to p

repu

ščen

o iz

vaja

lcu,

da

rezk

a ce

lotn

e de

belin

e na

enkr

at. P

rav

tako

tud

i ni o

biča

jno,

da

bi s

e na

is

tem

gra

dbišču

upo

rabi

l rez

kane

c s

tega

gra

dbišča

, kar

so

prej

cel

o za

htev

ali.

Post

opki

ko

ntro

le in

pro

jekt

iranj

a zm

esi s

o pr

edol

gi in

mor

ajo

biti

pred

hodn

o pr

ipra

vlje

ni, z

ato

se o

biča

jno

upor

abi ž

e pr

ipra

vlje

n in

pre

dhod

no p

ridob

ljeni

rez

kane

c.

Rec

ikla

že „

in s

itu”

na a

vtoc

esta

h ne

upo

rabl

jajo

. Pra

v ta

ko n

e up

orab

ljajo

teh

nolo

gije

pe

njen

ega

bitu

mna

. Reg

ener

ator

je v

eziv

a pr

avilo

ma

ne u

pora

blja

jo, u

pora

blja

jo p

a ze

lo

meh

ke p

olim

erne

bitu

mne

.

Sist

emat

ično

upo

rabl

jajo

vroče

rec

iklir

anje

v

obse

gu 2

0 %

tak

o za

nos

ilne

kot

vezn

e pl

asti.

N

jihov

o iz

hodi

šče

je, d

a se

pon

udi a

sfal

t z

20 %

re

zkan

ca, k

ar je

tud

i osn

ovna

cen

a. D

ejan

sko

pa

lahk

o iz

vaja

lci p

onud

ijo 0

-50

%. S

tem

sp

odub

ujaj

o tr

g k

razv

oju

in k

onku

renč

nost

i –

razl

ične

cen

e. O

cenj

ujej

o, d

a se

lahk

o as

faltn

e pl

asti

poce

nijo

ob

norm

alni

h ce

nah

bitu

mna

za

5-10

%.

Prob

lem

atik

a bi

tum

nov

Asfin

ag t

eh t

ežav

ne

pozn

a. N

aved

eno

je p

osle

dica

upo

rabe

izkl

jučn

o s

polim

eri

mod

ifici

rani

h bi

tum

nov,

v v

seh

asfa

ltnih

pla

steh

. Ugo

tovi

li so

, da

je ž

ivlje

njsk

a do

ba

asfa

ltov

s Pm

B tu

di d

o 30

% d

aljš

a, c

ena

pa s

e po

veča

za

1-2

€/to

no.

V no

siln

ih, v

ezni

h in

obr

abni

h pl

aste

h up

orab

ljajo

Pm

B ve

ziva

. Za

to t

ežav

z b

itum

ni n

imaj

o.

Odd

aja

del :

krit

eriji

, kak

ovos

t in

cen

a

Skuš

ajo či

m b

olj u

pošt

evat

i krit

erije

, tak

o da

ni o

ddaj

a ve

zana

izkl

jučn

o na

cen

o. T

o jim

vč

asih

ne

uspe

, saj

je k

onku

renc

a m

ed p

onud

niki

vel

ika.

Im

ajo

neko

liko

višj

e pr

agov

e ne

posr

edne

odd

aje

del (

za s

torit

ve in

gra

dnje

) ko

t je

to

sluč

aj v

Slo

veni

ji.

Del

a od

daja

jo p

o kr

iterij

u ka

kovo

sti i

n ce

ne v

ra

zmer

ju 5

0 %

-50

%, vča

sih

je o

dloč

ilni k

riter

ij sa

mo

cena

. Pri

ceni

upo

rabl

jajo

med

iano

iz

izloči

jo v

se, k

i so

odst

opaj

o več

kot

30 %

od

med

iane

.

Priloga 5

114

Gar

anci

jska

dob

a na

voz

išči

h

Uve

ljavl

jena

gar

anci

jska

dob

a za

voz

iščn

e ko

nstr

ukci

je je

5 le

t. P

ričak

ovan

a ži

vlje

njsk

a do

ba je

med

16

in 1

7 le

t (±

5 le

t), k

o iz

vede

jo p

rvi u

krep

. Pra

vilo

ma

je p

rvi u

krep

za

men

java

obr

abne

pla

sti,

saj t

ežav

z n

osiln

ostjo

ali

kako

vost

jo s

plod

njih

pla

sti n

e po

znaj

o. N

aved

eno

je r

ezul

tat

bist

veno

več

jih d

ebel

in a

sfal

tnih

pla

sti.

Pri n

ekat

erih

raz

pisi

h je

izva

jalc

u om

ogoč

eno,

da

ponu

di d

aljš

o ga

ranc

ijsko

dob

o (d

o 8

let)

, pri če

mer

pa

mor

a od

sek

spre

mlja

ti s

3% b

ančn

o ga

ranc

ijo z

a O

N. Z

a po

daljš

ano

gara

ncijs

ko d

obo

za t

ri le

ta, p

ridob

ijo n

a ra

zpis

u 5%

v o

kviru

oce

njev

anja

pon

udb.

G

aran

cija

za

dobr

o iz

vedb

o de

l zna

ša 5

%. D

odat

nih

rete

nzijs

kih

zava

rova

nj n

e uv

alja

vlja

jo.

Uve

ljavl

jena

gar

anci

jska

dob

a je

5 le

t, k

i se

lahk

o tu

di p

odal

jša.

Izv

ajal

ec o

b po

daljš

ani g

aran

cijs

ki

dobi

prid

obi p

redn

ost,

mor

a pa

jamči

ti z

banč

no

gara

ncijo

za

odpr

avo

napa

k v

viši

ni 3

%

vred

nost

i del

. Ob

izte

ku g

aran

cijs

ke d

obe

se

izve

dejo

mer

itve

vseh

mer

odaj

nih

para

met

rov.

Sode

lova

nje

med

inst

ituci

jam

i za

prip

ravo

teh

ničn

e re

gula

tive

in r

azvo

j str

oke

Vzpo

stav

ljeno

je z

elo

dobr

o so

delo

vanj

e m

ed n

aroč

niki

(As

finag

, OBB

, Zve

zno

min

istr

stvo

in p

riost

ojni

mi i

nstit

ucija

mi k

ot s

o np

r. F

SV, G

estr

ata,

Inš

titut

za

stan

dard

izac

ijo in

dru

go).

Asf

inag

je včl

anje

n v

vse

nave

dene

in d

ruge

inšt

ituci

je in

se

moč

no t

rudi

, da

je v

ključe

n v

delo

vse

h m

ožni

h st

roko

vnih

odb

orov

. Vse

te

orga

niza

cije

tu

di m

očno

fin

ančn

o po

dpira

jo, r

azis

kova

lne

nalo

ge n

pr. o

ddaj

ata

skup

aj A

sfin

ag in

O

BB.

Vzpo

stav

ljeno

je z

elo

dobr

o so

delo

vanj

e m

ed

dele

žnik

i pri

grad

nji p

rom

etne

infr

astr

uktu

re, t

ako

za iz

men

javo

mne

nj, k

ot z

a pr

ipra

vo t

ehničn

e re

gula

tive.

Raz

no -

zak

ljuče

k

Izm

enja

nih

je b

ilo t

udi n

ekaj

mne

nj o

gra

dnji

PHO

, ki j

e v

Slov

eniji

in A

vstr

iji z

elo

aktu

alna

. Obs

taja

inte

res

o na

daljn

jem

izm

enje

vanj

u iz

kuše

nj in

pod

atko

v, z

ato

smo

pred

stav

nike

Asf

inag

pov

abili

na

podo

ben

sest

anek

v S

love

nijo

, ki s

e or

gani

zira

po

potr

ebi.

Na

vsa

vpra

šanj

a sm

o pr

ejel

i odg

ovor

e, v

gla

vnem

prič

akov

ane.

D

atum

: 28.

5.20

15

Ses

tavi

l:

S. H

enig

man

, Slo

man

M. P

oznič,

DA

RS

(do

poln

itev)

Brvace 25

SI-1290 Grosuplje

Tel.: +386 1 7865 980

GSM: +386 41 734 987 www.sloman.eu

[email protected]

Svetovanje in vodenje projektov ter nadzor na področju prometne infrastrukture

Izdelava strokovnih nalog, študij in elaboratov

Vodenje aktivnosti strokovnih združenj

Izdelava tehnične in projektne dokumentacije za ceste ter prometno infrastrukturo

Uvajanje tehnologij s področja gradenj in vzdrževanja prometne infrastrukture

Izvedba meritev voznih površin in obcestnega prostora

Organiziranje priprave tehnične regulative in sistema zagotavljanja ter kontrole kakovosti za prometno infrastrukturo

Organiziranje visoko strokovnih dogodkov, okroglih miz in konferenc

Mednarodni projekti in sodelovanje

SLOMAN, družba za svetovanjein inženiring, d.o.o.

SLO ANDružba za svetovanje in inženiring, d.o.o.

priprava programa uvedbe novih pristopov na področju ...€¦ · gre za uporabo recikliranih...

Documents