M. LEBAN ET AL.: PRIMERJAVA SO^ASNIH MERITEV ELEKTROKEMIJSKEGA [UMA…

PRIMERJAVA SO^ASNIH MERITEVELEKTROKEMIJSKEGA [UMA IN MEHANSKIH

PARAMETROV MED PROCESINAPETOSTNO-KOROZIJSKEGA POKANJA

COMPARISON BETWEEN SIMULTANEOUSLY PERFORMEDMEASUREMENTS OF ELECTROCHEMICAL NOISE AND

MECHANICAL PARAMETERS DURING STRESS-CORROSIONPROCESSES

Mirjam Leban1, Valter Dole~ek1, Andra` Legat2, Viljem Kuhar21Univerza v Mariboru, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Smetanova 17, 2000 Maribor, Slovenija

2Zavod za gradbeni{tvo Slovenije, Dimi~eva 12, 1000 Ljubljana, Slovenija

Prejem rokopisa - received: 1999-12-20; sprejem za objavo - accepted for publication: 2000-01-10

Namen na{ega dela je bil dolo~iti zna~ilnosti elektrokemijskega {uma, povzro~enega z napetostno-korozijskim pokanjem. @elelismo predvsem ugotoviti povezanost zna~ilnih elektrokemijskih fluktuacij z mehanskimi spremembami zaradi procesov pokanjater tako posredno tudi oceniti primernost te metode za detekcijo in {tudij razli~nih oblik pokanja. Elektrokemijski {um smomerili med po~asnim enakomernim nateznim obremenjevanjem delovne elektrode (modificiran Slow Strain Rate Test), izdelaneiz nerjavnega avstenitnega jekla tipa AISI 304 v `arjenem ter toplotno neobdelanem stanju. Izrazite nenadne fluktuacijenapetostnega in tokovnega {uma smo opazili po prese`eni napetosti te~enja. Vse se ~asovno popolnoma ujemajo z nenadnimispremembami raztezka natezno obremenjene elektrode, kar dokazuje zanesljivo mo`nost detekcije pokanja. Iz izmerjenihsprememb raztezka smo dolo~ili hitrost rasti razpok ter jih primerjali z amplitudami fluktuacij elektrokemijskega {uma.Dokazali smo, da obstaja med vrednostmi teh dveh koli~in linearna odvisnost. Poudariti je treba, da samo poznanjeelektrokemijskih razmer ter spremljanje mehanskih sprememb, povzro~enih s pokanjem, {e ni dovolj za ovrednotenjemehanizmov napetostno-korozijskega pokanja, pa~ pa bo za to v prihodnosti treba vklju~iti {e fraktografsko analizo prelomnihpovr{in.

Klju~ne besede: elektrokemijski {um, napetostno-korozijsko pokanje, interkristalna korozija, vodikova krhkost, hitrost pokanja,metalografska analiza

The main aim of the research work was to asses basic characteristics of electrochemical noise generated by stress-corrosioncracking, and especially to find a correlation between the electrochemical and mechanical quantities. Electrochemical noise wasmeasured during slow constant increasing of stress (modified Slow Strain Rate Test) on tensile tube made from austeniticstainless steel of the type AISI 304, in sensitized and non-sensitized condition. One of the objectives of this research was toinvestigate the possibility of electrochemical noise method for studying stress-corrosion processes. After the reaching yieldingpoint, voltage and current spikes, as well as elongation transients, all appearing at the same time, were detected. Afterwards, thecracking velocities were determined from the time series of elongation, and compared to characteristic parameters of themeasured electrochemical noise. The results of the comparison indicated that the amplitudes of the electrochemical noise spikesare lineary dependent upon cracking velocity. It has to be pointed out, that the knowledge of electrochemical conditions andmechanical changes generated by cracking processes by themselves, cannot form relevant information concerning the crackingmechanisms. In order to get better overview to this problem additional fractographic inspections of cracking surfaces has to beperformed.

Key words: electrochemical noise, stress-corrosion cracking (SCC), intergranular corrosion, hydrogen enbrittlement, crackingvelocity, metallography

1 UVOD

Napetostno-korozijsko pokanje (NKP) je ena naj-nevarnej{ih oblik korozijskega napada, ki lahko povzro~inenadne zlome kovinskih konstrukcij in njihovihelementov. Od iniciacije razpoke do kon~nega prelomalahko prete~e zelo dolgo obdobje brez zunanjih vidnihznakov. V zadnjem desetletju je velik del raziskav us-merjen v preiskovanje mo`nosti razvoja sistema zaspremljanje korozijskih procesov, s katerim bi bilomogo~e detektirati napetostno-korozijske razpoke `e vfazi iniciacije oziroma v zgodnjem obdobju propagacije.Pravo~asno ukrepanje bi nemalokrat lahko prepre~ilo

posledice katastrofalnih razse`nosti, ki jih povzro~aNKP.

V preteklosti so bili predlo`eni nekateri mehanizmi,ki pojasnjujejo prekinjeno naravo napredovanja nape-tostno-korozijskih razpok1,2. Ti mehanizmi se ve~inomapojmujejo kot kombinacija anodnega odtapljanja mej zrnv primeru interkristalne napetostne korozije, oziromaodtapljanja prednostnih poti v konici razpoke pritranskristalnem napetostno-korozijskem pokanju termehanskih zdrsov3. Na podlagi rezultatov standardnihelektrokemijskih (npr. potenciodinami~na polarizacijskareaktivacija) in mehanskih metod (npr. SSRT preskusi zrazli~nimi modifikacijami) je mogo~e dolo~iti leosnovne zna~ilnosti kovin, npr.: ob~utljivost za NKP, ~as

MATERIALI IN TEHNOLOGIJE 34 (2000) 1-2 37

UDK 620.193:669.14.018.8:541.13 ISSN 1580-2949Izvirni znanstveni ~lanek MATER. TEHNOL. 34(1-2)037(2000)

do kon~nega pretrga. Z uporabo teh metod pa jenemogo~e detektirati posamezne faze v procesu NKP4.

Merjenje elektrokemijskega {uma je v zadnjih dvehdesetletjih postalo ena od najobetavnej{ih metod zadetekcijo splo{ne korozije in lokalnih oblik korozije(stabilna in metastabilna jami~asta korozija, {pranjskakorozija itd.)5-7. Meritve elektrokemijskega {uma lahkoizvajamo v prosto korodirajo~ih sistemih brez vsiljevanjaelektri~nih veli~in (toka ali napetosti) od zunaj, kar jenujno pri drugih, `e uveljavljenih elektrokemijskihmetodah (razli~ne oblike potenciodinamskih polarizacij,impedan~na spektroskopija). Zaradi tega je medmerjenjem elektrokemijskega {uma zagotovljen prostrazvoj korozijskih procesov. V preteklosti so avtorji s{tevilnimi {tudijami dokazali, da je na podlagi analizizmerjenega elektrokemijskega {uma mogo~e razlikovatimed razli~nimi tipi korozije (predvsem splo{no injami~asto) in pribli`no dolo~iti korozijsko hitrost8-10.^eprav je zanimanje za detekcijo NKP veliko, so {tudijemeritev elektrokemijskega {uma med procesi te lokalneoblike korozije redke. Doslej so razli~ni raziskovalciizolirali zna~ilne fluktuacije elektrokemijskega {uma,vendar pa jim ni uspelo zanesljivo dokazati, da bi bilegenerirane z NKP11-21. Le v eni izmed {tudij so hkrati zelektrokemijskim {umom merili tudi mehanskespremembe pri natezno obremenjeni delovni elektrodi(spremembo sile). Flanagan s sodelavci19 je z analizorezultatov v eksperimentalnem delu dokazal, da je hitrostnastajanja nove povr{ine zaradi rasti razpoke (ra~unanaiz padca sile) sorazmerna neposredno izmerjenemu toku.

Namen raziskav, predstavljenih v na{em prispevku,je bil dolo~iti uporabnost metode elektrokemijskega{uma za detekcijo NKP ter raziskati njeno primernost za{tudij teh korozijskih procesov. Med seboj smoprimerjali karakteristike elektrokemijskega {uma (zamplitudami tokovnih in napetostnih fluktuacij) inustrezne mehanske spremembe (hitrost pokanja),povzro~ene s procesi pokanja na delovni elektrodi.

2 EKSPERIMENTALNO DELO

Elektrokemijski {um smo merili v prosto korodi-rajo~em sistemu (pri korozijskem potencialu) med tremielektrodami, izdelanimi iz avstenitnega nerjavnega jeklatipa AISI 304 (sestava podana v tabeli 1) v `arjenem intoplotno neobdelanem stanju. Toplotna obdelava jepotekala v dveh fazah: vzorce smo najprej segreli na1050°C, jih pri tej temperaturi `arili 1 uro in nato gasili vvodi, temu je sledila 50 ur dolga faza `arjenja pritemperaturi 600°C. Preskuse smo izvajali v 1,4% vodniraztopini natrijevega rodanida (pH∼6,5) pri sobnitemperaturi. Isto~asno z elektrokemijskim {umom smomerili silo in raztezek na delovni elektrodi, ki je bilaizpostavljena po~asnemu konstantnemu nara{~anjunatezne obremenitve do kon~nega pretrga (Slow-Load-Rate-Test - SLRT, ki je modificirana oblika Slow-Strain-Rate-Test - SSRT). Natezna epruveta je imela v koro-

zijskem sistemu vlogo delovne elektrode, ki je z eno odsosednjih tvorila napetostni, z drugo pa tokovni virelektrokemijskega {uma. Tokovni in napetostni izhod stabila oja~ana in nato digitalizirana s 16-bitnim A/Dkonverterjem, tako da je bila lo~ljivost za tok 3 nA, zanapetost pa 15 µV. Povr{ina delovne elektrode (natezneepruvete) je bila 570 mm2, medtem ko sta bili povr{inireferen~nih elektrod nekoliko ve~ji - vsaka pribli`no 710mm2.

SLRT preskuse smo izvajali na nateznem strojuZWICK Z100 v merilnem obmo~ju 0 - 5 kN. Hitrostnara{~anja natezne obremenitve je bila ves ~askonstantna - 50 N/h. Lo~ljivost za mehansko napetost pritem stroju je 10 mN, za raztezek pa 0,1 µm. Vrednostielektrokemijskega tokovnega in napetostnega {uma smozajemali s frekvenco 4 Hz, vrednosti merjenih mehanskiparametrov (raztezka in sile) pa s frekvenco 0,2 Hz.

Tabela 1: Kemijska sestava preiskovanega avstenitnega nerjavnegajekla AISI 304Table 1: Chemical composition of the investigated stainless steelAISI 304

element C Si Mn P Ni Cr Momas. % 0,031 0,49 1,20 0,003 8,30 18,50 0,25

3 REZULTATI IN DISKUSIJA

Preskusi, pri katerih obremenitev pove~ujemo tako,da je nara{~anje raztezka ali deformacije ves ~asenakomerno (SSRT), so predvsem primerni za dolo-~evanje trajnostne dobe kovinskih materialov, ob~ut-ljivih za razli~ne korozijske procese pokanja (napetostnakorozija, vodikova krhkost)4. Mehanske razmereobremenjevanja so bile pri na{em eksperimentalnemdelu nekoliko druga~ne - s konstantno hitrostjo smopove~evali obremenitev. Oba na~ina obremenjevanjavodita h kon~nemu pretrgu, ki je lahko krhek ali `ilav -kar je poleg agresivnosti uporabljenega medija inob~utljivosti kovine odvisno predvsem od hitrostipreskusa. V primeru, ko je nara{~anje izbranegaparametra dovolj po~asno, se pasivna plast na povr{inikovine izmeni~no ru{i in ponovno pasivira, kar ustvarjarazmere za za~etek napetostno-korozijskega pokanja.

Slika 1 prikazuje dve krivulji sila - raztezek zapreskusa, ki sta potekala v enakih razmerah pri `arjenemjeklu (spodnja) ter pri ne`arjenem (zgornja krivulja).Skala sile na ordinatni osi ustreza ~asu trajanjapreskusov: prirastek obremenitve je 50 N/h. Zadnjineenakomerni del nara{~anja sile pri obeh krivuljahpomeni obdobje pokanja. V tem ~asu smo isto~asno znenadnimi padci sile detektirali tudi skoke raztezkadelovne elektrode. Na slikah 2 in 3 je prikazan ~asovenrazvoj posameznih elektrokemijskih in mehanskihparametrov, ki smo jih merili med SLRT-preskusi. S tehslik je jasno razvidno, da se vse mehanske spremembe~asovno popolnoma ujemajo z izmerjenimi nenadnimifluktuacijami tokovnega in napetostnega elektrokemij-

M. LEBAN ET AL.: PRIMERJAVA SO^ASNIH MERITEV ELEKTROKEMIJSKEGA [UMA…

38 MATERIALI IN TEHNOLOGIJE 34 (2000) 1-2

skega {uma pri `arjenem (slika 2a, b) in ne`arjenemjeklu (slika 3a, b). Primerjava ~asovnih vrst izmerjenihelektrokemijskih in mehanskih veli~in na slikah 2 in 3 jenesporen dokaz zanesljivosti detekcije procesov pokanjaz metodo elektrokemijskega {uma. Z diferenciacijovrednosti spreminjanja raztezka delovne elektrode s~asom (slike 2c in 3c) smo dobili podatke o hitrostiraztezanja delovne elektrode oz., kot to v nadaljnjemtekstu imenujemo, hitrosti pokanja (sliki 2d in 3d).Karakteristi~ni parametri elektrokemijskih fluktuacij(amplitude toka in napetosti, ~as trajanja tokovnihfluktuacij) ter parametri mehanskih fluktuacij (skokiraztezka, hitrost pokanja) so za preskuse pri `arjenem inne`arjenem jeklu zbrani v tabeli 2. Iz te tabele lahkorazberemo, da se izmerjeni in izra~unani parametri zapreskuse pri `arjenem in ne`arjenem jeklu med sebojzelo razlikujejo. Amplitude zna~ilnih fluktuacijelektrokemijskega {uma so pri ne`arjenem jeklu vi{je,vendar pa je ~as njihovega trajanja v primerjavi z`arjenim jeklom bistveno kraj{i (ve~ina tokovnihfluktuacij je kraj{a od 10 s). Pri ne`arjenem jeklu sonenadni skoki raztezka ve~ji, ve~je pa so tudi odgo-varjajo~e hitrosti pokanja.

Iz ~asovnih vrst na slikah 2 in 3 je razvidno, daimajo dogodki nastajanja in napredovanja razpoktrenuten zna~aj in ne moremo govoriti o dolgotrajnemkontinuirnem procesu. Nenadni in hitri skoki raztezka soposledica mehanskih zdrsov, ki so sestavni del procesovNKP v takih in podobnih korozijskih sistemih (poznanikot "slip-dissolution" model). Isto~asno izmerjenefluktuacije elektrokemijskega {uma v anodni smeri sogenerirane z elektrokemijskimi reakcijami, ki se odvijajona novo nastalih povr{inah sten razpoke. To dokazuje, dase novo nastala povr{ina, ki nastane z zdrsom, takoj poizpostavitvi elektrolitu pri~ne odtapljati, ~emur sledipasivacija.

Tabela 2: Karakteristi~ni parametri fluktuacij elektrokemijskega{uma in isto~asnih mehanskih sprememb za preskuse pri `arjenem inne`arjenem jeklu v razred~eni raztopini natrijevega rodanidaTable 2: Characteristics parameters of fluctuations of electrochemicalnoise and simultaneously detected mechanical changes for the tests onsensitized and non-sensitized stainless-steel in diluted aqueoussolution of sodium thiocyanate

`arjenojeklo

ne`arjenojeklo

amplituda toka [µA] 0,1 ÷ 1 0,3 ÷ 7amplituda napetosti [mV] 0,5 ÷ 4 3 ÷ 10trajanje tokovnih

fluktuacij[s] 45 ÷ 400 8 ÷ 100

trajanje napetostnihfluktuacij

[s] 60 ÷ 600 10 ÷ 170

skoki raztezka [µm] 30 ÷ 130 200 ÷ 1300hitrost pokanja [µm/s] 0,5 ÷ 5 6 ÷ 800

V primeru, ko razpoka napreduje izklju~no zodtapljanjem, lahko hitrost napredovanja izra~unamo poFaradayevem zakonu1. Za prekinjeno napredovanjerazpoke z mehanskimi zdrsi (po t.i. "slip-dissolution"mehanizmu)3 je znano, da celotno napredovanje razpokepresega skupen prenos naboja v njeni konici. Kljub temupa je ve~ina raziskovalcev mnenja, da je hitrost pokanjana neki na~in {e vedno kontrolirana z gostoto toka vrazpoki1. Neposredno merjenje gostote toka v konicirazpoke ni izvedljivo, saj je tok na tem mestu nemogo~eizolirati od isto~asnih procesov na preostali povr{inielektrode. Pri meritvah elektrokemijskega {uma merimotok, ki te~e med dvema elektrodama (med delovno ineno od referen~nih).

Kot smo omenili `e v uvodu, je bila odvisnost medelektrokemijskim tokom in hitrostjo pokanja doslejdokazana samo za natan~no dolo~en korozijski sistem19.

M. LEBAN ET AL.: PRIMERJAVA SO^ASNIH MERITEV ELEKTROKEMIJSKEGA [UMA…

MATERIALI IN TEHNOLOGIJE 34 (2000) 1-2 39

Slika 1: Krivulji sila - raztezek za `arjeno (spodnja) in ne`arjeno(zgornja) jeklo v razred~eni raztopini natrijevega rodanidaFigure 1: Stress - elongation curves of the sensitized (lower) andnon-sensitized stainless steel (upper)

Slika 2: ^asovne vrste elektrokemijskega napetostnega (a) intokovnega {uma (b), raztezka (c) in hitrosti pokanja (d) za preskuse pri`arjenem jekluFigure 2: Time series of electrochemical voltage (a) and current noise(b), elongation (c) and cracking velocity (d) measured on thesensitized stainless steel

V okviru na{ih raziskav smo `eleli preveriti, ali je tarelacija splo{no veljavna tudi za na~ine pokanja,karakteristi~ne za druga~ne korozijske sisteme. Medseboj smo primerjali amplitude elektrokemijskihtokovnih in napetostnih fluktuacij, generiranih obnenadnih skokih raztezka, ter odgovarjajo~e hitrostipokanja. Rezultati primerjav dokazujejo, da med obemakoli~inama tudi v obeh na{ih korozijskih sistemihobstaja za eksperimentalno pridobljene rezultate zelo

dobra linearna odvisnost (na sliki 4 je prikazanaodvisnost med tokovnim {umom in hitrostjo pokanja zaoba tipa jekla). Koeficienti ujemanja (r2) so za relacijomed vrednostmi amplitud tokovnega {uma in hitrostjopokanja pribli`no 0,9, za zvezo med napetostnim {umomin hitrostjo pokanja pa nekoliko slab{i - pribli`no 0,8.Proporcionalni faktor linearne odvisnosti med ampli-tudami fluktuacij tokovnega {uma in hitrosti pokanja jeza ne`arjeno jeklo bistveno vi{ji (k∼25) kot pa za `arjeno(k∼5).

Samo poznanje hitrosti pokanja ni dovolj zadolo~itev mehanizma oz. na~ina iniciacije in {irjenjanapetostno-korozijskih razpok. Iz metalografske analizeprelomnih povr{in lahko dobimo informacijo ne le ostrukturni sestavi ob razpokah, pa~ pa tudi o potekurazpok skozi kovino. Z metalografskega posnetka za`arjeno jeklo na sliki 5 ni nobenega dvoma o

M. LEBAN ET AL.: PRIMERJAVA SO^ASNIH MERITEV ELEKTROKEMIJSKEGA [UMA…

40 MATERIALI IN TEHNOLOGIJE 34 (2000) 1-2

Slika 4: Odvisnost med amplitudami fluktuacij tokovnega {uma inhitrostmi pokanja za preskuse pri `arjenem jeklu (*) in ne`arjenemjeklu (o)Figure 4: Relation between current amplitudes and cracking velocityfor the sensitized (*) and non-sensitized (o) stainless steel

Slika 5: Metalografski posnetek vzdol`nega prereza ~ez zna~ilnorazpoko pri `arjenem nerjavnem jeklu (pove~ava 100-krat)Figure 5: Metallographic photography of the longitudinalcross-section of a significant crack on the sensitized stainless steel(magnification 100 x)

Slika 6: Metalografski posnetek pre~nega prereza ~ez zna~ilnorazpoko pri toplotno neobdelanem nerjavnem jeklu (pove~ava100-krat)Figure 6: Metallographic photography of a transverse cross-sectionover a significant crack on the non-sensitized stainless steel(magnification 100 x)

Slika 3: ^asovne vrste elektrokemijskega napetostnega (a) intokovnega {uma (b), raztezka (c) in hitrosti pokanja (d) za preskuse pritoplotno neobdelanem jekluFigure 3: Time series of electrochemical voltage (a) and current noise(b), elongation (c) and cracking velocity (d) measured on thenon-sensitized stainless steel

interkristalnem napredovanju razpoke po ob~utljivihmejah kristalnih zrn. Faza `arjenja tega jekla je biladovolj dolga za nastanek kromovih karbidov na mejahzrn, ki so tako prednostne poti za napredovanjenapetostno-korozijskih razpok. Razpoke so pri tem jeklunastajale pre~no glede na smer obremenjevanja. Glavnarazpoka (slika 5) se je po prenehanju napredovanjazaradi nara{~anja natezne obremenitve odpirala. Njenestene so prekrili korozijski produkti, isto~asno pa jekorozija napredovala po mejah posameznih zrn vnotranjost kovine. Ti korozijski procesi pojasnijorelativno visok enosmerni nivo elektrokemijskegatokovnega {uma.

Z metalografskega obrusa preko pre~nega prerezanatezne epruvete ne`arjenega jekla smo ugotovili (slika6), da v tem primeru po{kodbe niso nastajale pravokotnoglede na smer obremenjevanja, kot je to obi~ajno priinterkristalni ali transkristalni koroziji avstenitnihnerjavnih jekel, temve~ vzdol`no. Korozijske po{kodbepri tem jeklu nimajo oblike navadnih razpok, pa~ pa so,gledano z zunanje strani elektrode, skoraj zaprte, vendarpa mo~no raz{irjene v notranjost kovine (v obliki votlin).To~nega mehanizma nastanka po{kodb v primeru na{ihpreskusov pri tem jeklu ne poznamo, vendar na podlagimehanskih parametrov, predvsem pa izra~unanihvrednosti hitrosti pokanja, metalografske analize inliteraturnih virov1,2 sklepamo, da so po{kodbe nastale kotposledica delovanja vodika. Osnovna strukturane`arjenega avstenitnega nerjavnega jekla, predvsem panjen srednji del, je izrazito trakasta - avstenitna kristalnazrna so se med hladnim preoblikovanjem transformiralav martenzit. Martenzitna struktura ima sicer relativnovisoko odpornost proti navadnim korozijskim procesom,kot so splo{no korozijsko odtapljanje, jami~asta korozija,interkristalna korozija, vendar pa je ob~utljiva zaprocese, povezane z vodikom (`e v strukturi ali pa kotprodukt korozijskih reakcij na povr{ini).

4 ZAKLJU^KI

Z isto~asnimi meritvami elektrokemijskega {uma insprememb mehanskih parametrov obremenjene elektrodesmo dokazali mo`nost zanesljive detekcije NKP. Vsakanenadna sprememba elektrokemijskega napetostnega intokovnega signala se ujema z nenadnimi spremembamidol`ine natezno obremenjene elektrode.

Ugotovili smo, da je metoda elektrokemijskega {umatudi zelo uporabna za {tudij procesov NKP. Najpomemb-nej{i rezultat tega raziskovalnega dela je dokaz linearneodvisnosti med amplitudami fluktuacij elektroke-mijskega {uma in hitrostjo pokanja v korozijskihsistemih z nerjavnim jeklom.

Dokazali smo tudi, da je kinetika pokanja odvisnapredvsem od mikrostrukturnih lastnosti jekla: pokanje

pri `arjenem jeklu je po~asno, vendar pa so posameznikarakteristi~ni dogodki pokanja dolgi, medtem ko sohitrosti pokanja pri ne`arjenem jeklu visoke, celotenproces pa kratek. Z metalografsko analizo obrusov prekpo{kodb smo ugotovili, da razpoke skozi velikoob~utljivej{o mikrostrukturo `arjenega jekla napredujejopo mejah kristalnih zrn v kombinaciji z mehanskimizdrsi. Po{kodbe pri ne`arjenem jeklu so iz zunanje straniprakti~no zakrite, vendar pa raz{irjene v notranjost vobliki votlin. Mehanizma pokanja za ne`arjeno jeklo vtej raztopini ne poznamo, vendar pa iz opravljenihmeritev, metalografske analize, ter na podlagirazpolo`ljive literature domnevamo, da so v tem primerupo{kodbe posledica delovanja vodika v martenzitnistrukturi.

5 LITERATURA1 R. H. Jones: Stress-Corrosion Cracking - Material performance andEvaluation, ASM International, Ohio (1992)

2 L. Vehovar: Korozija in korozijsko presku{anje, Samozalo`ba,Ljubljana (1991)

3 R. C. Newman: Corrosion 50 (1994) 6824 R. Baboian et. al., editors: Corrosion Tests and Standards:Application and Interpretation, ASTM Publication, Fredericksburg(1995)

5 W. P. Iverson: Journal of Electrochemical Society 115 (1968) 6176 K. Hladky, J. L. Dawson: Corrosion 22 (1982) 2317 K. Hladky, J. L. Dawson: Journal of the Electrochemical Society 135(1988) 1908

8 A. Legat, E. Govekar: V: Electrochemical Noise measurements forCorrosion Applications, ASTM Publication, STP 1277, Philadelphia(1996) 129

9 A. Legat: submitted in Journal of the Electrochemical Society (1999)10 A. Legat, V. Dole~ek: Corrosion 51 (1995) 29511 G. L. E. Edgemon, G. E. C. Bell, J. I. Mickalonis: CORROSION 99,Paper No. 210, San Antonio, TX (1999)

12 R. A. Cottis, C. A. Loto: Materials Science Forum 8 (1986) 20113 C. A. Loto, R. A. Cottis: Corrosion 43 (1987) 49914 U. Bertocci, E. N. Pugh: In: Proc. 1984 Conf. Corrosion chemistryWithin Pitts, Crevices, and Cracks, ed. A. Turnbull, London (1987)187

15 D. B. Wells, J. Stewart, R. Davidson, P. M. Scott, D. E. Williams:Corrosion Science 33 (1992) 39

16 J. Stewart, D. B. Wells, P. M. Scott, D. E. Williams: CorrosionScience 33 (1992) 73

17 Y. Watanabe, T. Kondo: CORROSION 98, Paper No. 376, SanDiego, CO (1998)

18 Y. Watanabe, T. Shoji, T. Kondo: CORROSION 98, Paper No. 129,San Diego, CO (1998)

19 W. F. Flanagan, Min Wang, M. Zhu, B. D. Lichter: Metallurgicaland Materials Transactions 25A (1994) 1391

20 M. Leban, A. Legat, V. Dole~ek, V. Kuhar, Zbornik referatov sSlovenskih kemijskih dnevov 1999, Maribor, (1999) 706

21 M. Leban, A. Legat, V. Kuhar, V. Dole~ek, CORROSION 2000,paper No. 374, Orlando, FL, poslano in sprejeto (1999)

M. LEBAN ET AL.: PRIMERJAVA SO^ASNIH MERITEV ELEKTROKEMIJSKEGA [UMA…

MATERIALI IN TEHNOLOGIJE 34 (2000) 1-2 41