primerjalna analiza dokapitalizacij nove …univerza v mariboru ekonomsko poslovna fakulteta,...

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR

MAGISTRSKO DELO

PRIMERJALNA ANALIZA DOKAPITALIZACIJ NOVE KBM d.d. IN NOVE LB d.d. TER IZBRANIH TUJIH BANK

(COMPARATIVE ANALYSIS OF CAPITAL INCREASE OF NOVA KBM d.d. AND NOVA LB d.d. AND SELECTED

FOREIGN BANKS)

Kandidat: Daniel Medved, dipl.ekon. Študent izrednega študija Študijski program: Bolonjski magistrski študij Študijska usmeritev: Finance in bančništvo Mentor: dr. Dušan Zbašnik, izredni prof.

Maribor, maj 2012

3

KAZALO KAZALO TABEL .................................................................................................................... 7 POVZETEK ............................................................................................................................ 11 SUMMARY ............................................................................................................................. 13 A TEORETIČNI DEL ..................................................................................................... 15 1 UVOD ............................................................................................................................... 15

1.1 PROBLEMATIKA IN PODROČJE RAZISKAVE ....................................................... 15 1.2 NAMEN IN CILJI .......................................................................................................... 16 1.3 OSNOVNE HIPOTEZE RAZISKAVE ......................................................................... 17 1.4 METODE RAZISKOVANJA ........................................................................................ 18 1.5 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE RAZISKAVE ........................................................ 20

2 TEORETIČNA IZHODIŠČA ............................................................................................ 21 2.1 OPREDELITEV POJMOV: DOKAPITALIZACIJA, SANACIJA BANK, KAPITAL BANK, TVEGANJA V BANKAH, KAPITALSKA USTREZNOST, BASEL III............................................................................................................................. 21 2.2 VZROKI ZA DOKAPITALIZACIJE BANK ................................................................ 25

2.2.1 Finančna kriza ....................................................................................................................... 25 2.2.2 Kapitalska ustreznost............................................................................................................. 25 2.2.3 Basel III ................................................................................................................................. 25 2.2.4 Povečanje kreditiranja ........................................................................................................... 25 2.2.5 Upravljanje s tveganji v bankah ............................................................................................ 26 2.2.6 Širitev in krepitev bančne skupine ........................................................................................ 26

2.3 PREDSTAVITEV PRETEKLEGA DOGAJANJA IN PRIČAKOVANJ NA KAPITALSKIH TRGIH TER POVEZAVE Z DOKAPITALIZACIJAMI......................... 27 2.4 PRAVNI VIDIK DOKAPITALIZACIJE BANK .......................................................... 32

2.4.1 Zakonodaja v Evropski uniji ................................................................................................. 33 2.4.2 Zakonodaja v Sloveniji, na Poljskem in drugih državah ....................................................... 33

B APLIKATIVNI DEL .................................................................................................... 35 3 DOKAPITALIZACIJA NOVE KBM d.d. ........................................................................ 35

3.1 ANALIZA POSTOPKOV DOKAPITALIZACIJE NOVE KBM d.d. IN KOTACIJA DELNIC NA POLJSKEM.................................................................................................... 35

3.1.1 Razlogi za dokapitalizacijo ................................................................................................... 35 3.1.2 Priprave, aktivnosti in časovni plan ter dokumenti v postopku dokapitalizacije .................. 38 3.1.3 Predkupna pravica obstoječih delničarjev in vloga večinskega lastnika v postopku dokapitalizcije ................................................................................................................................ 40 3.1.4 Sklep skupščine delničarjev, postavitev cene in pričakovanja pri dokapitalizaciji ............... 40 3.1.5 Posebnosti in razlogi pri izvedbi dokapitalizacije ter dodatna kotacija delnic na Varšavski borzi (WSE) na Poljskem .............................................................................................. 41

4 ANALIZA BANK ................................................................................................................ 43 4.1 RAZISKAVA POSLOVANJA IN DOKAPITALIZACIJE BANK V SLOVENIJI ..... 43

4.1.1 Analiza Nove LB d.d. ............................................................................................................ 43 4.1.2 Analiza Nove KBM d.d. ........................................................................................................ 46

4.2 RAZISKAVA POSLOVANJA IN DOKAPITALIZACIJE BANK V AVSTRIJI ........ 49 4.2.1 Analiza Erste Group AG ....................................................................................................... 49 4.2.2 Analiza Bank Austria Group ................................................................................................. 52

4.3 RAZISKAVA POSLOVANJA IN DOKAPITALIZACIJE BANK NA MADŽARSKEM .................................................................................................................. 55

4.3.1 Analiza OTP Bank PLC ........................................................................................................ 55

5

4.3.2 Analiza K&H Bank ............................................................................................................... 57 4.4 RAZISKAVA POSLOVANJA IN DOKAPITALIZACIJE BANK NA HRVAŠKEM 59

4.4.1 Analiza Zagrebačka Banka d.d. – Unicredit Group .............................................................. 59 4.4.2 Analiza Privredna banka Zagreb d.d. – PBZ – Intesa Sanpaolo ........................................... 62

4.5 RAZISKAVA POSLOVANJA IN DOKAPITALIZACIJE BANK V ITALIJI ............ 65 4.5.1 Analiza UniCredit Group ...................................................................................................... 65 4.5.2 Analiza Intesa Sanpaolo ........................................................................................................ 68

4.6 RAZISKAVA POSLOVANJA IN DOKAPITALIZACIJE BANK NA POLJSKEM .. 71 4.6.1 Analiza PKO Bank Polski SA Group .................................................................................... 71 4.6.2 Analiza Bank Pekao SA – Unicredit Group .......................................................................... 73

4.7 PRIMERJALNA ANALIZA BANK .............................................................................. 77 4.7.1 Primerjalna analiza poslovanja .............................................................................................. 77 4.7.2 Primerjava dokapitalizacij bank ............................................................................................ 79

5 REZULTATI RAZISKAVE ............................................................................................... 84 6 SKLEP .................................................................................................................................. 86 7 LITERATURA .................................................................................................................... 88 8 VIRI ...................................................................................................................................... 90 ŽIVLJENJEPIS ...................................................................................................................... 93

7

KAZALO TABEL

Tabela 1: Simulacija kapitala brez dokapitalizacije in 60 milijonov evrov za naložbe v letu 2011…..…………………………………………………………………………………... 38 Tabela 2: Simulacija kapitala z dokapitalizacijo v višini 130 milijonov evrov in 60 milijonov evrov za naložbe v letu 2011…………………………………………...…….... 38 Tabela 3: Časovno zaporedje dogodkov in dokumenti pri dokapitalizaciji Nove KBM…. 39 Tabela 4: Znesek dokapitalizacije v odvisnosti od cene delnice………………………… 40 Tabela 5: Bilančna vsota slovenskega bančnega sistema……………………………….. 43 Tabela 6: Ključni kazalci Nove LB Skupine……………………………………………... 44 Tabela 7: Dokapitalizacije Nove LB……………………………………………………... 45 Tabela 8: Dokapitalizacije Nove LB v številkah na delnico……………………………... 45 Tabela 9: Ključni kazalci Nove KBM…………………………………………………... 46 Tabela 10: Dokapitalizacije Nove KBM…………………………………………………. 47 Tabela 11: Dokapitalizacije Nove KBM v številkah na delnico…………………………. 48 Tabela 12: Bilančna vsota avstrijskih bank………………………………………………. 49 Tabela 13: Ključni kazalci Erste Group…………………………………………………. 50 Tabela 14: Dokapitalizacija Erste Group………………………………………………… 50 Tabela 15: Dokapitalizacija Erste Group v številkah na delnico…………………………. 51 Tabela 16: Ključni kazalci Bank Austria…………………………………………………. 52 Tabela 17: Dokapitalizacija Bank Austria………………………………………………. 53 Tabela 18: Dokapitalizacija Bank Austria v številkah na delnico……………………… 53 Tabela 19: Bilančna vsota madžarskih bank……………………………………………... 55 Tabela 20: Ključni kazalci OTP Bank…………………………………….……………... 56 Tabela 21: Ključni kazalci K&H Bank…………………………………………………… 57 Tabela 22: Dokapitalizacije K&H Bank………………..………………………………... 58 Tabela 23: Dokapitalizaciji K&H Bank v številkah na delnico………………..……….... 58 Tabela 24: Bilančna vsota hrvaških bank………………………………………………… 59 Tabela 25: Ključni kazalci Zagrebačke banke……………………………………………. 60 Tabela 26: Dokapitalizacija Zagrebačke Banke (redne delnice)…………………………. 60 Tabela 27: Dokapitalizacija Zagrebačke Banke v številkah na redno delnico…………… 61 Tabela 28: Ključni kazalci PBZ………………..………………………………………… 62 Tabela 29: Dokapitalizacije PBZ………………………………………………………… 63 Tabela 30: Dokapitalizacije PBZ v številkah na delnico.………………………………… 63 Tabela 31: Bilančna vsota italijanskih bank……………………………………………… 65 Tabela 32: Ključni kazalci skupine UniCredit…………………………………………… 66 Tabela 33: Dokapitalizacije UniCredit…………………………………………………… 67 Tabela 34: Dokapitalizacije UniCredit v številkah na delnico…………………………… 67 Tabela 35: Ključni kazalci skupine Intesa Sanpaolo……………………………………... 68 Tabela 36: Dokapitalizacija Intesa Sanpaolo…………………………………………….. 69 Tabela 37: Dokapitalizacija Intesa Sanpaolo v številkah na delnico……………………... 70 Tabela 38: Bilančna vsota poljskih bank…………………………………………………. 71 Tabela 39: Ključni kazalci skupine PKO Bank Polski…………………………………… 72 Tabela 40: Dokapitalizacija PKO Bank Polski…………………………………………… 72 Tabela 41: Dokapitalizacija PKO Bank Polski v številkah na delnico…………………… 73 Tabela 42: Ključni kazalci Bank Pekao SA………………………………………………. 74 Tabela 43: Dokapitalizacije Bank Pekao SA…………………………………………….. 75

9

Tabela 44: Dokapitalizacije Bank Pekao SA v številkah na delnico……………………. 75 Tabela 45: Primerjava poslovanja bank v prvi polovici leta 2011……………………….. 77 Tabela 46: Primerjava dokapitalizacij bank v Sloveniji, Avstriji in na Madžarskem….. 79 Tabela 47: Primerjava dokapitalizacij bank na Hrvaškem, v Italiji in na Poljskem……… 80 Tabela 48: Statistična primerjava dokapitalizacij bank…………………………………. 81

11

POVZETEK

V magistrskem delu so predstavljeni pojmi povezani z dokapitalizacijo kot tudi razlogi za dokapitalizacije bank (širitev, kapitalska ustreznost, ….). V teoretičnem delu so predstavljeni vzroki za dokapitalizacije bank kot tudi vplivi Basela III in zahtev EBA na odločitev pri dokapitalizacijah bank. Magistrsko delo zavzema tudi kronološki opis dogajanja na mednarodnih kapitalskih trgih v času finančne krize in posledični vpliv na dokapitalizacije bank. Predstavljeni pa so tudi zakonski vidiki dokapitalizacije pri bankah v Sloveniji, kjer je vključena tudi mednarodna zakonodaja ob iskanju svežega kapitala na mednarodnih trgih v primeru Nove KBM d.d.

V magistrskem delu je podrobneje predstavljena dokapitalizacija in vstop na varšavsko borzo pri Novi KBM d.d. Analizirana so gibanja bilančnih vsot bank v Sloveniji, Avstriji, Madžarskem, Hrvaškem, Italiji in na Poljskem. Raziskava in analiza obsega naslednje dokapitalizacije pri bankah v Sloveniji Nova LB d.d. in Nova KBM d.d., v Avstrija Raiffeisen Bank International AG in Erste Group AG, na Madžarska OTP Bank PLC in K&H Bank, na Hrvaška Zagrebačka Banka d.d. in Privredna Banka Zagreb d.d., v Italija Unicredit SPA in Intesa Sanpaolo ter na Poljskem PKO Bank Polski SA in Bank Pekao SA. Najpomembnejši del magistrskega dela predstavlja primerjalna analiza bank in dokapitalizacij bank v kateri je dokazano, da so cene delnic bank po dokapitalizaciji pred finančno krizo rastle, po začetku finančne kriza pa so dokapitalizacije bank negativno vplivale na ceno delnice. Z analizo in raziskavo je prikazan vpliv kapitalskega trga na postavljanje cene v dokapitalizacijah. Zaključek raziskave pa razkriva, da bodo dokapitalizacije bank potrebne dokler ne bo gospodarstvo in posredno banke zaživele samostojno brez pomoči države in centralnih bank oziroma Evropske centralne banke. Ključne besede: dokapitalizacija, dokapitalizacija bank, sanacija bank, bilančna vsota, kapital bank, povečanje kapitala, temeljni kapital bank, tveganja v bankah, kapitalska ustreznost, Basel III, ECB, EBA.

13

SUMMARY

In this master's thesis concepts associated with recapitalization are presented, as well as reasons for the recapitalization of banks (expansion, capital adequacy, ....). The theoretical part presents the reasons for the recapitalization of banks as well as the impact of Basel III requirements and the EBA decision on the recapitalization of banks. Master's thesis shows the chronological description of developments on international capital markets during the financial crisis and the its consequent impact on bank recapitalization. The legal aspects of the recapitalization of banks in Slovenia, which operate according to international law when seeking fresh capital on international markets, as is clearly shown in the case of Nova KBM d.d., are presented as well. In the master's thesis recapitalization in Nova KBM d.d is presented as well as its entry into the Warsaw Stock Exchange. The trends on total bank assets in Slovenia, Austria, Hungary, Croatia, Italy and Poland are analysed. Research and analysis include the following: recapitalization of banks in Slovenia in Nova LB d.d. and Nova KBM d.d. in Austria, in Raiffeisen Bank International AG and Erste Group AG, in Hungarian OTP Bank PLC and K & H Bank, in Croatia in Zagrebacka Bank d.d. and Privredna Banka Zagreb d.d., in Italy in UniCredit SpA and Intesa Sanpaolo, Poland PKO Bank Polski SA and Bank Pekao SA. The most important part of the thesis presents a comparative analysis of banks and the recapitalization of the banks where it is demonstrated that the share prices of the banks recapitalized before the financial crisis grew and after the financial crisis recapitalization of the banks has had a negative impact on the share price. The influence of setting the price in the recapitalized capital market is shown in this analysis and study. Completion of the survey reveals that the recapitalization of the banks will be needed until the economy and the banks are rehabilitated (function) exclusively by themselves without any help of governments and central banks or European Central Bank. Keywords: recapitalization, bank recapitalization, bank rehabilitation, total assets, bank capital, capital increase, core capital of banks, the risk in banks, capital adequacy, Basel III, ECB, EBA.

15

A TEORETIČNI DEL

1 UVOD

1.1 PROBLEMATIKA IN PODROČJE RAZISKAVE

Slovenija kot del Evropske unije deluje v tržnem gospodarskem sistemu. Zaradi povezanosti držav in globalizacije je Slovenijo prav tako prizadela finančna kriza kot vse svetovne gospodarske velesile. Vpliv finančne krize smo v Sloveniji občutili kasneje kot v razvitejših državah Evropske unije in Združenih državah Amerike. Slovenija se je s težavami v bankah že ubadala po osamosvojitvi Slovenije in ob posledičnem izhodu iz planskega gospodarstva. Po izhodu iz skupne države je Slovenija zaradi krize na celotnem območju bivše Jugoslavije izgubila takrat svoje glavne trge, kjer so slovenska podjetja prodala večino svoje proizvodnje. Posledično so zaradi krize v podjetjih in časa preusmeritve ter iskanja novih trgov v finančne težave posredno zapadle tudi banke. Slovenija je tako v devetdesetih letih že izvedla sanacijo bank preko Agencije za sanacijo bank in hranilnic. Po svetovni finančni krizi pa se ponovno ubadamo s podobnimi težavami v slovenskem bančnem sistemu. Temeljni problem, ki ga bom raziskal je primernost cene vplačanih delnic ob dokapitalizaciji Nove KBM d.d. in Nove LB d.d. v primerjavi s tujimi bankami v sosednjih državah in na Poljskem, kjer kotira Nova KBM d.d. Preko analize in raziskovanja bom prikazal vpliv trga na postavljeno ceno v dokapitalizacijah. Posredno bom dokazal, da so bile cene delnic v dokapitalizacijah v Novi LB d.d. glede na stanje na finančnih trgih postavljene previsoko. Ker sem tudi sam zaposlen v Novi KBM d.d., na področju Sektorja investicijskega bančništva, in sem sodeloval v pripravah na dokapitalizacijo, ki je potekala na Poljskem, so dokapitalizacije bank pritegnile mojo pozornost. Ker sem sodeloval v postopku dokapitalizacije Nove KBM d.d., bom v magistrskem delu dokapitalizacijo tudi analiziral. Pri sodelovanju v pripravah na dokapitalizacijo Nove KBM d.d. sem v banki zaznal veliko razliko med postavitvijo dokapitalizacijske cene za delnice Nove KBM d.d. in delnicami Nove LB d.d. V banki sem zaposlen na delovnem mestu upravljavca premoženja. Kot upravljavec premoženja moram svoje odločitve o nakupih oziroma prodajah delnic utemeljiti s primerjalnimi analizami. Seveda pa je razlika v ceni delnice glede na določene ekonomske kazalce, ki je nastala med dokapitalizacijami dveh največjih slovenskih bank, pritegnila mojo pozornost in jih želim podrobno raziskat. Svojo raziskavo bom razširil tudi na sosednje države in Poljsko – državo, kjer kotira tudi delnica Nove KBM d.d. Kakorkoli, vse našteto je dobro izhodišče za podrobnejšo raziskavo dokapitalizacij. Iz zgoraj omenjenih razlogov sem se odločil raziskati to področje. V svojem magistrskem delu bom podrobneje predstavil dogajanje na kapitalskih trgih z vidika dokapitalizacij bank v Sloveniji kot tudi v sosednjih državah in na Poljskem. Osredotočil se bom predvsem na

16

največji banki v vsaki izmed omenjenih držav. Na podlagi zbranih informacij bom nato v aplikativnem delu magistrskega dela opravil primerjalno raziskavo.

1.2 NAMEN IN CILJI

Namen magistrskega dela je raziskati dokapitalizacije Nove KBM d.d., Nove LB d.d. in ostalih bank v omenjenih državah. Podrobneje bom raziskal razloge in namene oziroma cilje dokapitalizacij. S tem razlogom bom opravil primerjavo med dokapitalizacijami bank v sosednjih državah in na Poljskem. Magistrsko delo bom razdelil v dva smiselno ločena dela:

- teoretični del in - aplikativni del.

V teoretičnem delu se bom lotil sekundarnih virov in povzemal ugotovitve strokovnjakov iz tega področja. Cilji teoretičnega dela so:

- opredeliti pojme povezane z dokapitalizacijo, - predstaviti različne razloge za dokapitalizacije bank (širitev, kapitalska

ustreznost, ….), - vpliv Basel 3 in EBA na odločitev pri dokapitalizaciji bank, - predstaviti trenutno stanje na finančnih trgih, - predstaviti pričakovanja na področju finančnih trgov in s tem povezan

morebiten nov val dokapitalizacij evropskih bank, - ugotoviti razloge za dokapitalizacije bank, - predstaviti načine dokapitalizacije bank.

V aplikativnem delu bom opravil raziskavo, kjer bom v vzorec zajel največji banki v Sloveniji, sosednjih državah in na Poljskem, ki predstavljajo vzorec iz katerega se da doseči postavljene cilje raziskave. Cilji aplikativnega dela so:

- analizirati postopek vzporedne dokapitalizacije na Poljskem in v Sloveniji na primeru Nove KBM d.d.,

- raziskati banke in njihove dokapitalizacije v obdobju zadnjih šestih let, - narediti primerjavo poslovanja bank v prvem polletju 2011, - ugotoviti v kakšnem stanju so banke, - kakšna je razlika med slovenskimi in tujimi bankami, - proučiti dejavnike, zakaj imajo tuje banke boljše poslovne rezultate od

slovenskih, - predlagati spremembe, ki bodo vplivale na boljšo izvedbo dokapitalizacij

slovenskih bank, - predlagati spremembe, ki bi izboljšale poslovanje slovenskih bank.

17

1.3 OSNOVNE HIPOTEZE RAZISKAVE

V magistrski nalogi preverjam šest hipotez:

� H1 – Dokapitalizacije bank so bile v času finančne krize vplačane pod tržno ceno

in pod knjigovodsko vrednostjo delnice. � H2 – Dokapitalizacija banke je v času finančne krize negativno vplivala na tržno

ceno delnice banke na trgu.

� H3 – Dokapitalizacijska cena delnic Nove LB d.d. in pretekle dokapitalizacije Nove KBM d.d. so bile v primerjavi s tujimi bankami previsoke.

� H4 – Dokapitalizacija Nove KBM d.d. na Poljskem je bila izpeljana primerljivo z

opazovanimi bankami in lahko velja za vzorčni primer pridobivanja kapitala na tujih kapitalskih trgih v Sloveniji.

� H5 – Dokapitalizacije bank v zadnjih letih potekajo zaradi finančne krize.

� H6 – Dokapitalizacije bank bodo v prihodnosti potekale z namenom, da banke

dosežejo postavljene kriterije, ki jih prinaša Basel 3 in nova priporočila Evropskega bančnega nadzornega organa (EBA – European Banking Authority).

18

1.4 METODE RAZISKOVANJA

V magistrskem delu bom kritično analiziral in sistematiziral teoretična in empirična spoznanja s področja dokapitalizacij bank, predvsem z vidika vplivov teh procesov na posamezne kategorije poslovanja in doseganja kapitalske ustreznosti bank. Predmet proučevanja bodo izvedene dokapitalizacije vodilnih bank v Sloveniji, Avstriji, Madžarski, Hrvaški, Italiji in na Poljskem. Teoretični del, ki je nastal na osnovi znanstvene analize in deskripcije obstoječih dogajanj v domači in tuji literaturi, bom dopolnili s praktičnimi primeri dokapitalizacije izbranih bank. Magistrska naloga je zastavljena kot dinamična ekonomska raziskava, ki proučuje spremembe na področju delovanja bank v času finančne krize in spremenjenega svetovnega finančnega okolja v luči doseganja kriterijev Basla III. V magistrskem delu bom uporabil različne metode raziskovanja. V teoretičnem delu bom pri zbiranju podatkov uporabil:

- komparativno metodo Pri preučevanju sekundarnih virov različnih domačih in tujih avtorjev bom primerjal različna dognanja in mnenja ter s pomočjo posploševanja zapisal sklepe.

- zgodovinsko metodo S pomočjo že znanih študij in raziskovanj v preteklosti bom predstavil vzroke in posledice določenih dogodkov, ki zajemajo tematiko magistrskega dela.

- metodo kompilacije Ta metoda bo vidna skozi celotno delo, ko bom povzemal spoznanja in stališča drugih avtorjev, ki mi bodo v pomoč pri nadaljnjem aplikativnem delu.

- metodo klasifikacije Uporabil jo bom pri opredelitvi oz. umestitvi določenega pojma v obravnavan problem magistrskega dela.

V aplikativnem delu magistrskega dela bodo uporabljene naslednje metode:

- metode zbiranja podatkov Za zbiranje primarnih podatkov raziskave bom uporabil poslovna poročila bank, prospekt o posamezni dokapitalizaciji banke in aplikacijo Bloomberg.

- komparativno metodo Pri preučevanju prospekta posamezne dokapitalizacije bom v različnih primerih uporabil to metodo in tako prišel do želenih potrditev hipotez.

- metode analiziranja podatkov Podatke, ki jih bom pridobil v zgoraj navedenih dokumentih bom analiziral s pomočjo programov Excel in Bloomberg.

- metode prikazovanja podatkov Pridobljene rezultate raziskave bom prikazal tabelarično in grafično s pomočjo programov Excel in Word.

Raziskovalne metode uporabljene za preverjanje postavljenih hipotez:

19

� H1 – S pomočjo primerjalne analize dokapitalizacij bank ciljne skupine bom potrdil hipotezo H1.

� H2 – S pomočjo primerjalne analize gibanja cene delnice banke v času

dokapitalizacije in po njej, s pomočjo informacijskega sistema Bloomberg, bom potrdil hipotezo H2.

� H3 – S pomočjo primerjalne analize dokapitalizacije bank in primerjave postavitve

cen bom dokazal, da so bile postavljene cene v slovenskih primerih v večini previsoke.

� H4 – S pomočjo primerjalne analize prospektov in izvedenih postopkov v zadnji

dokapitalizaciji Nove KBM d.d. bom potrdil, da je bila dokapitalizacija dobro pripravljena in izvršena.

� H5 – S pomočjo natančnejšega analiziranja poslovanja bank preko finančnih

podatkov in s pomočjo aplikacij Excel in Bloomberg bom dokazal razlog za val dokapitalizacij v bankah.

� H6 – S pomočjo primerjalne analize letnih poročil in dogajanja na finančnih trgih

bom potrdil potrebo po dodatnih dokapitalizacijah bank v prihodnosti.

20

1.5 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE RAZISKAVE

Predpostavke: Osnovna predpostavka magistrskega dela je, da postaja bančno in finančno okolje zaradi finančne krize in posredno hitrega razvoja finančnih trgov vse bolj spremenljivo. Zato so preko Basla 3 zahteve po kapitalu v bankah vedno višje, kar vpliva na povečano število dokapitalizacij bank v zadnjih letih. Ob kontroliranem bankrotu Grčije pa lahko pričakujem nov val dokapitalizacij bank. Če pa se bo finančna kriza v Evropski uniji še stopnjevala lahko pričakujemo dokapitalizacije bank celo v takšni meri, da bodo delno nacionalizirane. Podoben primer že poznamo iz leta 2008 v Združenih državah Amerike, ko je propadla tretja največja investicijska banka Lehman Brothers. Omejitve: Zaradi obsežnosti obravnavanega problema dokapitalizacije bank ter načina raziskovanja izhodiščnega primera izhajam iz naslednjih omejitev:

- Analiza je usmerjena v dokapitalizacije vodilnih dveh bank v posamezni državi. - Analizo bom omejil na Slovenijo, Avstrijo, Madžarsko, Hrvaško, Italijo in Poljsko,

ker bi bilo drugače zbiranje podatkov preobsežno. - Empirična analiza je omejena z dostopnostjo podatkov, kot so npr. študije,

raziskave, letna poročila, prospekti za dokapitalizacijo itd., ki so včasih pomanjkljivi. Onemogočeno je preverjanje verodostojnosti posameznih podatkov, kjer je potrebno izpostaviti, da se izvedeni podatki lahko delno razlikujejo od podatkov dosegljivih pri drugih virih zaradi različnih metod preučevanja.

- Pri analiziranju finančnih in drugih podatkov se bom omejil na omenjeno skupino 12 bank.

- Magistrska naloga bo zajemala splošen in analitičen pregled dokapitalizacij bank in seveda podala omejen vpogled na dogajanje na tem področju.

Raziskava je omejena na vodilni banki v vsaki od naslednjih držav: - Slovenija: Nova LB d.d. in Nova KBM d.d. - Avstrija: Erste Group AG in Bank Austria - Madžarska: OTP Bank PLC in K&H Bank - Hrvaška: Zagrebačka Banka d.d. in Privredna banka Zagreb d.d. - Italija: Unicredit SPA in Intesa Sanpaolo - Poljska: PKO Bank Polski SA in Bank Pekao SA

Po ponovnem pregledu bank sem v primerjavi z dispozicijo popravil, druge največje banke v naslednjih državah: v Avstriji sem zamenjal Raiffeisen International z Bank Austrio, na Madžarskem FHB bank s K&H Bank in na Hrvaškem Hrvatsko Poštansko Banko s Privredno Banko Zagreb.

21

2 TEORETIČNA IZHODIŠČA

2.1 OPREDELITEV POJMOV: DOKAPITALIZACIJA, SANACIJA BANK, KAPITAL BANK, TVEGANJA V BANKAH, KAPITALSKA USTREZNOST, BASEL III

Dokapitalizacija: Dokapitalizacija je povečanje osnovnega kapitala družbe oziroma banke. Osnovni kapital se v bankah, ki so delniške družbe poveča z novo izdajo delnic. Novo izdane delnice pa se investitorjem ponudijo preko javne ponudbe delnic. Prednosti in pomanjkljivosti javne ponudbe delnic oziroma prve javne ponudbe (Berk 2004, 196-197): Odločanje o prvi javni ponudbi delnic (going public) postane relevantno pri neki stopnji razvoja poslovanja. Podjetja največkrat začnejo s poslovanjem kot partnerstva ali družbe z omejeno odgovornostjo, kasneje pa se pokaže potreba po zagotovitvi dodatnih sredstev za poslovanje, kar omogoča sprememba pravne oblike v smislu vzpostavitve delniške družbe. Pri prvi javni ponudbi delnic (initial public offering – IPO) podjetje razširi lastništvo na zunanji krog investitorjev in dovoli trgovanje z delnicami na organiziranih trgih, kar za obstoječe lastnike prinaša določene prednosti in pomanjkljivosti. Med prednosti štejemo:

1. Razpršitev premoženja obstoječih delničarjev 2. Povečanje likvidnosti delnic 3. Olajšano pridobivanje dodatnih finančnih sredstev za poslovanje 4. Določitev vrednosti podjetja na trgu

Med pomanjkljivosti štejemo: 1. Stroški poročanja 2. Razkritje podatkov 3. Onemogočanje poslov za osebno korist 4. Nelikvidnost izdaje zaradi neaktivnega trga 5. Nadzor in možnost prevzema

Med pomanjkljivosti, ki jih zgoraj navaja Berk, moramo v Slovenji dodati k problemu likvidnosti tudi pomanjkljivost ne-tržnosti delnic, kot je primer Nove LB d.d. in v tem primeru lastniki Nove LB d.d. (država) izkoriščajo pomanjkljivosti kot prednosti. Pri povečanju osnovnega kapitala oziroma dokapitalizaciji pa Kocbek poda zanimivo dejstvo glede nominalnega ali realnega povečanja osnovnega kapitala podjetja. To definira tako (Kocbek 1995, 202): Če se s povečanjem osnovnega kapitala delniške družbe sočasno poveča njeno premoženje (poveča se torej tako pasiva kot aktiva), govorimo o realnem povečanju osnovnega kapitala. Če pa se pri povečanju osnovnega kapitala delniške družbe premoženje družbe ne poveča, govorimo o nominalnem povečanjem osnovnega kapitala. Če izhajamo iz tega ugotovimo, da so dokapitalizacije bank v času krize zgolj nominalno povečanje kapitala za pokrivanje preteklih slabih poslovnih odločitev. Ob predpostavki, da trg kapital funkcionira, so tudi nadaljnje javne prodaje delnic oziroma dokapitalizacije dober način zbiranja kapitala. Zgoraj omenjena dejstva prav tako veljajo za finančne inštitucije, kot tudi za banke.

22

Sanacija bank: Zaradi finančne krize v zadnjih letih, ki je v zadnjem letu tudi močno prizadela evro območje, se pričakuje sanacija bank. Sanacija banka lahko poteka v dveh smereh:

• z dokapitalizacijo: s tem krepimo kapital banke s katerim skrbimo za reševanje slabih naložb oziroma kreditov

• z ustanovitvijo slabe banke: s tem država ustanovi institucijo na katero s prenesejo slabe naložbe oziroma slabi krediti bank in s tem se uredi kapitalska ustreznost banke in posredno boljše poslovanje.

Podobno sanacijo bank smo že doživel v Sloveniji v devetdesetih letih, ko je država ustanovila Novo LB d.d. in Novo KBM d.d. Ampak v tem primeru je bil postopek nekoliko drugačen, saj so slabe naložbe ostale na matičnih družbah LB d.d. in KBM d.d. in se niso prenašale na slabo banko. Kapital bank: Kapital bank se po Sklepu o izračunu kapitala bank in hranilnic Banke Slovenije deli na:

1. Temeljni kapital (Core Tire 1), (133. člen ZBan-1): Pri izračunu temeljnega kapitala banke se upoštevajo naslednje sestavine: 1. vplačani osnovni kapital in kapitalske rezerve, razen osnovnega kapitala, vplačanega na podlagi prednostnih kumulativnih delnic in kapitalskih rezerv, oblikovanih v zvezi s temi delnicami, 2. rezerve iz dobička, 3. preneseni čisti poslovni izid, 4. instrumenti, ki imajo lastnosti iz prvega odstavka 133.a člena tega zakona in lastnosti, ki jih opredeljuje podzakonski predpis, izdan na podlagi 2. točke 129. člena tega zakona (hibridni instrumenti) in 5. druge postavke, ki so po svojih lastnostih podobne postavkam iz 1. do 3. točke tega odstavka. Pri izračunu temeljnega kapitala se kot odbitne upoštevajo naslednje postavke: 1. lastne delnice, 2. neopredmetena dolgoročna sredstva, 3. čista izguba poslovnega leta, 4. druge sestavine, ki so po svojih lastnostih in namenu podobne sestavinam iz 1. do 3. točke tega odstavka.

2. Dodatni kapital I (Tire 1), (134. člen ZBan-1): Pri izračunu dodatnega kapitala I se upoštevajo naslednje sestavine: 1. osnovni kapital, vplačan na podlagi prednostnih kumulativnih delnic in kapitalske rezerve, oblikovane v zvezi s temi delnicami, 2. podrejene obveznosti, 3. druge sestavine, ki so po svojih lastnostih in namenu podobne sestavinam iz 1. ali 2. točke tega odstavka.

3. Dodatni kapital II (Tire 2), (134. člen ZBan-1): Pri izračunu dodatnega kapitala II se upoštevajo podrejene obveznosti in druge sestavine, ki so po svojih lastnostih in namenu primerne za pokrivanje kapitalskih zahtev za tržna tveganja, razen kapitalske zahteve za tveganje poravnave in kreditno tveganje nasprotne stranke.

23

Tveganja v bankah (ZBan-1): Tveganja in upravljanje s tveganji v bankah natančno opredeljuje Zakon o bančništvu. Tveganja se delijo na več skupin oziroma podskupin. Tveganja, ki jih Zakon o bančništvu opredeljuje so:

• Kreditno tveganje – je tveganje neizpolnitve obveznosti kreditojemalca • Tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev – tveganje zmanjšanja

vrednosti terjatve • Tržna tveganja, ki s delijo na:

• Pozicijsko tveganje • Tveganje poravnave in kreditno tveganje nasprotne stranke • Tveganje preseganja največjih dopusnosti izpostavljenosti na podlagi

tveganj • Valutno tveganje • Tveganje sprememb cene blaga

• Operativno tveganje, ki se deli na: • Neustreznost ali nepravilno izvajanje notranjih procesov • Nepravilno ravnanje zaposlenih ljudi • Neustreznost ali nepravilno delovanje sistemov • Zunanji nepredvidljivi dogodki

• Izpostavljenost banke do strank Ob predpostavki, da bi banke upoštevale okvire poslovanja in tveganj ter posredno skrbele za kapitalsko ustreznost, do tako globoke hipotekarne oziroma finančne krize ne bi prišlo Kapitalska ustreznost: Osnovna razlaga kapitalske ustreznosti je tesno povezana s kapitalom banke in bančnimi tveganji. Tveganja, ki jih banke prevzemajo, krijejo s kapitalom. Višji je kapital banke oziroma kapitalska ustreznost, več tveganih poslov lahko banka opravlja. Preveč opravljenih tveganih poslov lahko banko vodi v insolventnost. Kapitalska ustreznost banke (125. člen ZBan-1): Banka mora zagotoviti, da vedno razpolaga z ustreznim kapitalom, glede na obseg in vrste storitev, ki jih opravlja, ter tveganja, ki jim je izpostavljena pri opravljanju teh storitev (kapitalska ustreznost). Basel III: Ko govorimo o Baslu je potrebno pogledati tudi v zgodovino. Basel I je stopil v veljavo leta 1988 po dogovoru držav G10 pod imenom Basel Accord. Basel I je določal zahtevo po kapitalu v višini 8 odstotkov tveganih sredstev. Basel II je bil sprejet 2004 in stopil v veljavo 2006 in uvaja sistem stebrov za nadzor tveganj v bankah. Tako je steber I (Pilar I), ki zahteva minimalno kapitalsko ustreznost, ki jo poznamo že iz Basla I v višini 8 odstotkov. V primeru, da nadzorniki banke ugotovijo večje izpostavljanje banke tveganjem pa lahko zahtevano kapitalsko ustreznost dvignejo nad 8 odstotkov. V Baslu II pa stopita v veljavo še steber II (Pilar II), ki določa še nadziranje Basla s strani revizorjev. Stopi pa tudi v veljavo steber III (Pilar III), ki določa tržno disciplino, ki poudarja predvsem enakomerno obveščenost investitorjev ko tudi strank banke o poslovanju banke. Basel III bi naj v večni držav z izjemo Rusije stopil v veljavo v letu 2013. Ampak zaradi

24

zaostrovanja finančne krize v Evropi in posredno tudi krize evra je evropski finančni nadzorni organ (EBA) v novembru 2011 dvignil zahteve po temeljnem kapitalu bank (Core Tire 1) na 9 odstotkov, kar je za cel odstotek več kot zahteva Basel III. Zahtevano kapitalsko ustreznost pa morajo banke zagotovit do konca junija 2012.

25

2.2 VZROKI ZA DOKAPITALIZACIJE BANK

2.2.1 Finančna kriza

Kriza, ki je še zmeraj v polnem zamahu, se je začela leta 2007 v ZDA z začetkom hipotekarne krize. Finančna kriza se še zmerja stopnjuje in je v zadnjem letu prešla tudi na Evropsko uniji ter posredno na evro. Finančna kriza je zaradi slabšanja kreditnega portfelja banka privedla do mnogih dokapitalizacij. Dokapitalizacije oziroma posredno delne nacionalizacije so se v letu 2008 in 2009 dogajale v ZDA, ki so kot zagovornice ekonomije šoka posredovale pri dokapitalizacijah hitro in učinkovito. S temi dokapitalizacijami so uspele sanirat banke. Tako so ZDA po uspešno opravljenih sanacijah bank že v lanskem letu delnice saniranih bank ponovno prodale investitorjem in s tem celo realizirale dobiček proračunu. V Evropski uniji pa se dokapitalizacije izvajajo postopno in vsakič z dodatnimi razlogi, ki so posledica finančne krize. Najprej so bili razlogi za dokapitalizacije izgube zaradi hipotekarne krize v ZDA, nato zaradi slabitve kreditnih portfeljev, stopnjevalo se je z odpisom dolga Grčiji, padanjem bonitetnih ocen držav PIIGS in posredno bank ter zadnje povečanje zaradi večjih zahtev po kapitalski ustreznosti.

2.2.2 Kapitalska ustreznost

Zaradi slabšanja kreditnih portfeljev bank in s tem povečevanje rezervacij oziroma tveganih naložb so se zahteve po kapitalu dvigovale. Z odpisi zaradi slabih naložb pa se je posredno zmanjševal tudi kapital bank. Seveda so se evropske banke lotevale dokapitalizacij zaradi zagotavljanja kapitalske ustreznosti in ciljev doseganja Basla III. V zadnjem času pa se vse več dokapitalizacij pojavlja zaradi zahtev Evropske centralne banke in bančnega nadzornega organa (EBA) po kapitalski ustreznosti 9 odstotkov na temeljni kapital do junija 2012.

2.2.3 Basel III

Basel III postavlja zahteve po temeljnem kapitalu bank (Core Tire 1) oziroma posredno kapitalsko ustreznost na 8 odstotkov. Evropska unija se je zavezala, da bo Basel III implementirala v zakonodajo v letu 2013. Seveda pa je zaradi krize v državah PIIGS Evropski bančni nadzornik (EBA) dvignil omenjeno zahtevo po kapitalski ustreznosti na 9 odstotkov do junija 2012. Kar kaže na to, da bodo ta kriterij Basla III evropske banke izpolnjevale že predčasno.

2.2.4 Povečanje kreditiranja

V času zadnje ekspanzije gospodarstva je eden izmed glavnih ciljev bank bilo večanje kreditnega portfelja in s tem posredno večanje zahtev po kapitalu. Tako so do leta 2007 banke v večinoma iskale na kapitalskih trgih svež kapital zaradi rasti kreditiranja tako prebivalstva kot podjetij. Seveda pa pri tem velja poudarit, da se v času ekspanzije percepcija tveganja močno dvigne in s tem tudi želje po dokapitalizacijah zaradi rasti bank.

26

S povečanjem kreditiranja kot enega izmed glavnih ciljev so banke pozabile na povečanje tveganj, ki so posledica tovrstne ekspanzije. Zakonu o bančništvo natančno definira tveganja, ki so jih banke dolžne spremljati in poročat Banki Slovenije.

2.2.5 Upravljanje s tveganji v bankah

Glede na začetek finančne krize, ki se je začela v ZDA s hipotekarno krizo je eden izmed glavnih razlogov za dokapitalizacije preziranje tveganja, ki so ga prinašala hipotekarne obveznice bank v ZDA. Tukaj so bonitetne hiše slabo ocenile bonitete hipotekarnih obveznic, ki so bile izdane na podlagi visokih špekulativnih cen nepremičnin. Banke so se ob nakupu tovrstnih dolžniških vrednostnih papirjev znašale na oceno bonitetnih hiš, ki so ocenjevale predvsem tveganje z vidika izdajatelja in ne z vidika dolga, ki je bil osnova hipotekarnih obveznic. Ob nakupu tovrstnih obveznic so banke predvsem preslabo oceni. Ob nakupu tovrstnih obveznic so banke predvsem preslabo ocenile oziroma upravljale s kreditnim in tržnim tveganjem. Kreditno tveganje se je izrazilo, ko kupci dragih nepremičnin v ZDA niso bili sposobni odplačevat kreditov za preplačane nepremičnine. Tržno tveganje pa se je izrazilo predvsem v ekstremnem znižanju cen nepremičnin kot tudi težki prodaji nepremičnin. Zato lahko izpostavim kot eden izmed posrednih ključnih razlogov za dokapitalizacije bank v zadnjih letih je slabo upravljanje s tveganji v bankah.

2.2.6 Širitev in krepitev bančne skupine

Širitve bančnih skupin lahko potekajo na različne načine. Širitev je mogoča z organsko rastjo kar pomen, da banka potrebuje svež kapital zaradi odpiranja novih poslovalnic v domačem okolju ali na ciljnih trgih. Širitev bančne skupine lahko poteku tudi s prevzemi manjših konkurentov v matični državi ali v ciljni regiji. S tem si bančna skupina krepi tržni delež in opravlja razpršitev tveganja na regijo v kateri posluje. Širitev pa lahko poteka tudi v drugi smeri in sicer kot širitev znotraj finančnega sektorja. Tovrstna širitev pomeni lahko za bančno skupino, da vstopa na zavarovalniški trg preko nakupa zavarovalnice ali da vstopa na trg upravljanja premoženja z nakupom družbe za upravljanje premoženja ali da vstopa v druge finančne panoge kot so leasing ali nepremičninski trg. Krepitev bančne skupine in s tem posredno potrebe po dokapitalizaciji lahko banka opravlja s krepitvijo že obstoječih naložb. Kar pomeni, da želi v zavarovalnici, pozavarovalnic, družbi za upravljanje ali v kateri drugi finančni inštituciji pridobiti večinski delež in s tem seveda povečati svoj vpliv pri ključnih odločitvah družbe. S krepitvijo lastniških deležev pa lahko bančna skupina poveča tudi svoj vpliv na sinergijske učinke družb v skupini in s tem boljše poslovanje bančne skupine kot celote.

27

2.3. PREDSTAVITEV PRETEKLEGA DOGAJANJA IN PRIČAKOVANJ NA KAPITALSKIH TRGIH TER POVEZAVE Z DOKAPITALIZACIJAMI Dogajanje na kapitalskih trgih in posredno na borzah redno spremljam že od leta 1997. Če preletim dogajanje na borzah v zadnji 15 letih ugotovim, da so le te beležile rasti kot tudi strme padce. Magistrsko delo temelji predvsem na dokapitalizacijah bank v regiji, ampak razlogi za dokapitalizacije so povezani z dogajanjem na svetovnih kapitalskih trgi. Tako lahko zatrdim, ko kapitalski trgi kažejo ekspanzijo v gospodarskem ciklu se dokapitalizacije bank izvajajo zaradi rasti gospodarstva in posredno širitve in večanja kreditnih portfeljev bank. V času negativnih ciklov na kapitalskih trgih pa banke potrebujejo svež kapital predvsem za reševanje slabih naložb kreditnih portfeljev, portfeljev vrednostnih papirjev in kapitalskih naložb, kot posredno tudi za krepitev kapitalske ustreznosti. Krepitev kapitalske ustreznosti postane vse bolj ključni kazalec po uvedbi Basla. Ker se v raziskavi usmerjam predvsem v časovno obdobje od leta 2005 do konca leta 2011, bom seveda le natančneje pregledal dogajanje na kapitalskih trgih po prvih omembah hipotekarne krize v ZDA v sredini leta 2007, ki se je kasneje razširila v svetovno finančno krizo. V zadnjih 15 letih so borze doživele veliko pretresov, od balona tehnoloških delnic kjer je kazalec P/E za tehnološke delnice celo presegal vrednosti krepko čez 30. Nato je sledila ponovna rast delnic vse do 11.9.2001, ko se je zgodil teroristični napad na ZDA. Takrat so zaradi grožnje nadaljnjih terorističnih napadov in posredno visoke cene nafte zaradi krize na bližnjem vzhodu gospodarstva zapadla v recesijo, ki je trajala vse do začetka leta 2003, ko so se borze začele ponovno prebujat. Tako so gospodarstva in borze rasla vse od leta 2003 pa vse do sredine 2007, ko so se pojavila prva ogibanja o razsežnosti hipotekarne krize v Ameriki. V povezavi z gospodarsko ekspanzijo je prav tako eksponentno rasel finančni sektor z vsemi novimi vse bolj zapletenimi instrumenti. Če gospodarsko ekspanzijo povežemo z bančnim sektorjem in dokapitalizacijami, ugotovimo, da so se le te izvajale zaradi želj po hitri rasti kar se je seveda obrestovala z visokimi rastmi prihodkov. To posredno pomeni, če dejstva navežem na mojo raziskavo, da je vsaka vplačana dokapitalizacija prinesla nov dobiček. Če dogajanje na kapitalskih trgih navežemo na Slovenijo in regijo, je rast na slovenskem borznem trgu trajala vse do konca leta 2007 brez vmesnih večjih korekcije tečajev. Seveda pa je tovrstne rasti s kasnejšim ekstremnim padcem bila deležna tudi delnica Nove KBM, ki je preko IPO-ja proti koncu leta 2007 stopila na parket Ljubljanske borze. V letu 2007 je izvedla dokapitalizacijo tudi Nova LB z razlogom izboljšanja kapitalske ustreznosti zaradi hitre rasti. Zaradi zaostrovanja krize v finančnem sektorju in pogostejših dokapitalizacij bank bom natančneje predstavil dogajanje na borzah po letu 2007. Leto 2008 Ob koncu leta 2007 so vodilni evropski in svetovni borzni indeksi dosegli vrhove. Po objavi novih negativnih informacij finančnega sektorja je sledil strm upad vrednosti vseh borznih indeksov. Tako smo v januarju zabeležili največji obrat indeksov v negativno smer v zadnjih nekaj desetletjih. V februarju je sledila umiritev in s tem tudi ustalitev tečajev na

28

nižjih nivojih. Zaradi »finančne krize« je posredovala ameriška centralna banka z zniževanjem ključne obrestne mere, kar je seveda vplivalo na umiritev situacije. Prelomni dogodek je bil skorajšnji propad investicijske banke Bear Stearns, ki jo je v marcu 2008 prevzela JP Morgan Chase z državno pomočjo. K krizi pa je seveda pripomogla tudi visoka cena nafte in s tem posredno cena energije ter cena hrane, kot tudi razmerje EUR/USD. Sledil je tretji kvartal, ki je na borze prinesel nekoliko umirjeno trgovanje vse do sredine septembra. Z objavo stečaja ene izmed največjih investicijskih bank Lehman Brothers v sredini septembra 2008 se je začela ponovna polomija na svetovnih borzah. Svetovni borzni indeksi so tako zabeležili ekstremne enodnevne padce. Ob koncu septembra 2008 so v Ameriki objavili program reševanja finančne krize vreden kar 700 milijard dolarjev, kar je kazalo na počasno ponovno umiritev. Ampak zgodilo se je ravno nasprotno, tako so delnice postale najbolj likvidno premoženje ne glede na njihovo vrednost. Tako sta vodilna indeksa Dow Jones in Euro Stoxx 50 zabeležila največja padca v zgodovini kar pomen, da sta v 7 dneh izgubila čez 22 odstotkov vrednosti. Edina pozitivna novice je bila izvolitev prvega temnopoltega ameriškega predsednika Baracka Obame. Tako so vsi indeksi končali leto 2008 v krepko rdečih številkah. V letu 2008 so ZDA ključno sodelovale pri reševanju svojih bank in finančnega sistema ravno s hitrimi dokapitalizacijami največjih bank in zavarovalnic kot so Citigroup INC, Bank of America, AIG,… Z hitrim posredovanjem tako centralne banke – FED-a kot države so posredno banke delno nacionalizirali. Poteza se je kasneje izkazala kot zelo dobra saj so ZDA v letu 2010 delnice nekaterih večjih finančnih inštitucij prodale celo z dobičkom. Če propad Lehman Brothersa kritično ocenimo z zdajšnjega vidika, lahko rečemo, da je bilo ne reševanje te banke ključno za poglabljanje nadaljnje finančne krize. Torej bi bila rešitev z dokapitalizacijo – delno nacionalizacijo precej boljša. Dokapitalizacije bank so večinoma v ZDA bile opravljene v prvi polovici leta 2008. Ker pa se je hipotekarna kriza preselila iz ZDA v Evropo in ostali svet so tako sledile dokapitalizacije večjih bank v Evropi v drugi polovici leta 2008. Na slovenskem borznem trgu se je odziv na svetovno krizo kazal z zamikom. Kar pomeni, da smo upad tečajev zabeležili proti koncu januarja. Stopnjevanje padanja tečajev pa se je nadaljevalo vse do konca marca. Ob primerjavi Slovenije z ostalimi razvitimi trgi lahko rečemo, da so tečaji odražali prav tako negativno zaradi slabe likvidnost slovenskega kapitalskega trga. Seveda pa ob rasti v letu 2007, ko smo bili tretji najbolj rastoči trg na svetu in smo zabeležili kar 73 odstotno rast indeksa SBI20, je bilo nihanje tečajev v negativno smer občutnejše. Menim pa, da je razlog za upad tečajev na slovenskem trgu v letu 2008 bila tudi prodaja naložb tujih investitorjev, kajti kljub takratnemu padcu so le-ti beležili še zmeraj visoke donose. Tako je slovenski borzni indeks SBI20 zabeležil padec v prvem polletju za kar 30,71 odstotkov. Slovenski borzni indeks se je tudi v drugi polovici leta 2008 gibala v skladu z dogajanjem na tujih borzah. V Sloveniji pa so se začele kazati težave s posameznimi holdingi, ki so imeli cilj koncentracije lastništva Pivovarne Laško in Istrabenza. Tako so v Slovenije težave holdingov še dodatno vplivale na negativen trend dogajanja. SBI20 je končal leto 2008 kar 67,50 odstotka nižje. Z vidika bančnega sektorja in dveh največjih bank v letu 2008 je bilo dogajanje v vzdušju dokapitalizacij. V prvi polovici leta 2008 dokapitalizacijo razpiše Nova LB z razlogom izboljšanja kapitalske ustreznosti zaradi rasti. Temu sledi tudi Nova KBM in v zadnji četrtini leta razpiše dokapitalizacijo zaradi potrebe po svežem kapitalu z razlogom organske rasti.

29

Leto 2009 Nepredvidljivost in visoka volatilnost je zaznamovala dogajanje na kapitalskih trgih tudi v prvem polletju leta 2009. Vlagatelje je izredno pozitivno navdušilo dogajanje v mesecu januarju, ko so se skoraj vsi indeksi vztrajno popravljali in določeni tudi dosegli letošnje najvišje vrednosti. Predvsem objave visokih izgub iz finančnega sektorja pa so poskrbele, da so se tečaji ponovno spustili na svoje najnižje vrednosti, vlade in centralne banke pa so nadaljevale z obsežnimi ukrepi v boju proti recesiji, v kateri so se znašla skoraj vsa pomembnejša svetovna gospodarstva. Po doseženem dnu v začetku marca so se tečaji v povprečju popravili za okrog 30 odstotkov, kar je eden izmed kazalcev, da je bilo dno že doseženo. Postopno okrevanje borz je zaznamovalo dogajanje na kapitalskih trgih v tretjem četrtletju tega leta. Vlagatelje je navdušilo boljše poslovanje od pričakovanj analitikov v prvem polletju 2009 in tako so se vsi indeksi popravljali, določeni so tudi dosegli najvišje vrednosti. Predvsem boljše objave finančnega sektorja so poskrbele, da so se tečaji ponovno gibali v pozitivno smer. Nekatere banke so napovedale ali celo začele z vračanjem državnih pomoči. Vlade in centralne banke pa so nadaljevale z obsežnimi in globokimi ukrepi v boju proti recesiji, v kateri so se znašla skoraj vsa pomembnejša svetovna gospodarstva. Po doseženem dnu v začetku marca so se tečaji v povprečju popravili tudi preko 50 odstotkov, kar je eden izmed kazalcev, da je bilo dno že doseženo. V zadnji četrtini leta so prav tako tečaji nadaljevali svojo pot v pozitivno smer in zaključili leto na najvišjih nivojih. Tudi na slovenskem trgu kapitala je bil začetek leta 2009 v znamenju krize, čeprav se je likvidnost našega kapitalskega trga postopoma zmanjševala, so vlagatelji previdno opazovali razplet položaja, v katerem so se znašle številne družbe. Med slednjimi velja poudariti predvsem zaostritev razmer v Istrabenzu d.d. in Pivovarni Laško d.d. ter z njima povezanimi holdingi. Omenjene družbe so bile v preteklih letih ene izmed najpomembnejših akterjev na slovenskem trgu kapitala. Dogajanje na slovenskem kapitalskem trgu je z nekoliko umirjeni trendom sledilo dogajanju na svetovnih kapitalskih trgih. V zadnjem kvartalu je slovenski borzni trg v nasprotju s tujimi upadel 5,18 odstotka. V letu 2009 ni bilo dokapitalizacij pri Novi LB in Novi KBM. Banki sta izdali le obveznice. Leto 2010 Prvo polovico leta 2010 je zaznamovalo počasno umirjanje rasti tečajev na kapitalskih trgih. Vlagatelji so ponovno pričeli povečevati svoje pozicije v delnicah. Ob koncu prvega kvartala 2010 se je položaj v Grčiji pričel umirjati. V aprilu pa smo bili ponovno priča negativnim informacijam iz Grčije, Portugalske in Španije ter zmanjševanju pozicij vlagateljev v delnicah. Obdobje do konca septembra 2010 je zaznamovalo počasno umirjanje rasti tečajev na kapitalskih trgih. V začetku julija 2010 so indeksi zabeležili dno in dosegli ponovne vrhove ob koncu julija. Po korekciji v avgustu pa je bila proti koncu septembra ponovno zabeležena rast, vendar ne do nivojev, ki so bili doseženi ob koncu leta 2009. Indeksa DAX in Dow Jones sta se do konca leta 2010 povzpela višje, ampak Eurostoxx 50 je leto 2010 zaključil nižje kot ob koncu 2009. Tudi na slovenskem trgu kapitala je bil začetek leta 2010 po likvidnost boljši od preteklega leta. Konec prvega kvartala pa je zaznamoval povečan interes tujih investitorjev za slovenske primarne delnice. Ob koncu polletja pa je na slovenskem borznem parketu

30

ponovno zavladalo zatišje ob znižanju cen delnic in zmanjšanju prometa. Zgodba iz drugega kvartala se je nadaljevala tudi v tretjem kvartalu. Po doseženem dnu v začetku meseca oktobra je SBITOP do konca leta nekoliko porasel in zaključil leto pri 850,35 točkah. V letu 2010 ni bilo dokapitalizacij pri Novi KBM d.d. in Novi LB d.d. Obe banki pa sta v letu 2010 izdali obveznice. Leto 2011 Leto 2011 se je na kapitalskih trgih pričelo umirjeno. V drugi polovici januarja smo bili priča uporom nezadovoljnih ljudi in političnim nemirom v severni Afriki. Prvi upor se je zgodil v Tuniziji. Konec januarja so se začeli upori v Egiptu, kjer je odstopil dolgoletni voditelj Mubarak. Upori so se nadaljevali v sredini februarja, v Libiji, proti dolgoletnemu voditelju Gaddafiju. Omenjen upor pa je imel negativen vpliv na dogajanje na kapitalskih trgih. Razlog za korekcijo tečajev je bil predvsem v rasti cene nafte, kot tudi v vojaškem posredovanju mednarodnih sil v Libiji. Dodaten negativni vpliv na tečaje pa je imel največji zabeležen potres na Japonskem, katerega posledica je bila jedrska katastrofa v jedrskih rektorjih v Fukušimi. Vodilni evropski indeks je tako od vrha v februarju izgubil kar 11,30 odstotka. Ob umiritvi razmer na japonskem pa se je do konca marca popravil za slabih 7 odstotkov. Po umiritvi razmer po potresu na Japonskem so tečaji zabeležil nove vrhove v sredini maja. Novo dno pa smo dosegli v začetku junija, ko je Grčija ponovno zapadla v finančne težave in zaprosila za dodatno finančno pomoč. Tako je vodilni evropski indeks prvo polletje zaključil z rastjo dveh odstotkov. V začetku tretjega kvartala so se začele zaostrovati predvsem razmere v Evropi. Finančni trgi so se začeli zavedati, da je kontroliran bankrot Grčije neizbežen. Zato so vodilni evropski borzni indeksi izgubili od vrha več kot 30 odstotkov. Do konca tretjega kvartala so se tečaji nekoliko popravili, zaradi pričakovanj o skupnem reševanju nastale situacije pod vodstvom Nemčije in Francije. V zadnjem delu leta so se težave znotraj evro območja stopnjevale, kar je vplivalo na veliko volatilnost tečajev na svetovnih borzah. Izmed pomembnejših dejanj za reševanje evropske krize pa lahko izpostavimo sprejetje fiskalne unije znotraj evro območja in zagotovitev finančnih velesil, da bodo storile vse za ohranitev evra. Tako se je proti koncu decembra volatilnost na svetovnih borzah nekoliko umirila. Pogled na celotno leto 2011 pa daje zelo negativen priokus saj so vodilni evropski borzni indeksi končali leto krepko v minusu. V letu 2011 sledijo dokapitalizacije ali priprave na njih v posameznih bankah v Evropi predvsem zaradi novo postavljene direktive o kapitalski ustreznosti 9 odstotkov, ki more biti izpolnjena do junija 2012. Tudi na slovenskem trgu kapitala je bil začetek leta 2011 po likvidnost boljši od preteklega leta. Izmed pomembnejših dogodkov lahko izpostavimo ponovni poskus prodaje Mercatorja d.d. s strani Pivovarne Laško d.d., dokapitalizacijo NLB d.d. in dokapitalizacijo Nove KBM d.d. Indeks SBI TOP se je gibal podobno kot indeksi na razvitih trgi, vendar z manjšimi nihanji. SBI TOP pa je v nasprotju z evropskimi indeksi izgubljal vse do konca polletja in se približal nivojem iz konca leta 2003. SBI TOP je tudi v tretjem kvartalu nadaljeval z zmanjševanjem prometa in izgubljanjem vrednosti. Med glavnimi razlogi za padanje so nesprejetje pokojninske reforme, znižanje bonitetne ocene in nezaupnica vladi Boruta Pahorja. Zadnje del leta je bil pod vplivom volitev in prodaje Mercatorja d.d., ki pa kot kaže tudi po osmem poskusu ne bo uspel. Tako je v skladu z neuspešno prodajo

31

Mercatorja d.d. in povolilnimi razprtijami tudi negativno zaključila leto Ljubljanska borza, ki je z vodilnim indeksom SBITOP v letu 2011 izgubila kar 30,67 odstotka vrednosti. V prvi četrtini leta 2011 dokapitalizacijo razpiše Nova LB d.d. z razlogom izboljšanja kapitalske ustreznosti. V prvi polovici leta 2011 je tudi Nova KBM d.d. razpisala dokapitalizacijo zaradi potrebe po svežem kapitalu z zagotavljanja kapitalskih zahtev. Pričakovanja v prihodnosti Zaradi zahtev EBA po kapitalski ustreznosti 9 odstotkov in zagotovitve le tega do junija 2012, lahko pričakujemo v prvi polovici leta še kar nekaj večjih dokapitalizacij. V povezavi z zahtevami EBA pa lahko pričakujemo tudi morebitne prodaje delov dejavnosti posameznih bank. Temu smo bili priča v Sloveniji, ko je Nova KBM od konkurenčnih bank odkupila družbe za upravljanje, kar kaže na to, da tudi slovenske banke zbirajo kapital s prodajami svojih kapitalskih naložb. Izmed večjih dokapitalizacije v letu 2012, ki jih pričakujemo v prvem kvartalu, je dokapitalizacija italijanske Unicredit banke SA. Dokapitalizacija Unicredit banke SA je že v teku in zbirajo 7,3 milijarde evrov. Naslednja morebitna večja dokapitalizacija, ki pa jo pričakujemo je zbiranje kapitala nemške Commerzbank AG, ki pa bi naj želela zbrati nekaj čez 5 milijard evrov. Ob tako velikih zahtevah po kapitalu pa je Evropska unija pripravila mehanizem za morebitno pomoč pri večjih dokapitalizacijah. Po zadnjih napovedih pa v letu 2013 v Evropski uniji že pričakujemo gospodarsko rast. Seveda pa bo ta odvisna od svetovne gospodarske kondicije. To pa pomeni z vidika dokapitalizacij, da bomo po letu 2015 lahko pričakovali počasno ekspanzijo v evropskih finančnih institucij in posredno s tem dokapitalizacije zaradi rasti poslovanja in ne le zaradi reševanja pretekle krize.

32

2.4 PRAVNI VIDIK DOKAPITALIZACIJE BANK

Nova KBM je v letu 2011 uspešno zaključila dokapitalizacijo z mednarodnim pristopom kar pomeni, da je banka iskala tudi tuje investitorje. S tem je tudi povezan pravni vidik dokapitalizacije in javnih objav. Kot primer pravnega vidika navajam del javne objave Nove KBM z dne 1.4.2011, ko je banka javno objavila preko sistema za javno obveščanje Ljubljanske borze - Seonet potrditev prospekta s strani Agencije za trg vrednostnih papirjev o dokapitalizacije banke: »PRAVNO OPOZORILO« Ni za neposredno ali posredno objavo v Združenih državah Amerike, Avstraliji, Kanadi, Japonski ali katerikoli drugi državi, kjer bi bila objava nezakonita. Ta dokument je oglas v pomenu Zakona o trgu finančnih instrumentov in Direktive 2003/71/ES (ta direktiva, skupaj s kakršnim koli veljavnim ukrepom v zvezi s to direktivo v ustrezni državi članici, je »Prospektna direktiva«) in ni prospekt in je izdan izključno za promocijske namene in v nobenem primeru ne predstavlja podlage za odločitev za vlaganje v vrednostne papirje Nove Kreditne banke Maribor d.d. (»Družba«). Ponudbeni prospekt (»Prospekt«), ki je pripravljen v povezavi s ponudbo delnic: (A) obstoječim delničarjem družbe, ki lahko vpišejo ponujene delnice v sorazmerju s svojim zdajšnjim deležem v osnovnem kapitalu banke; (B) malim vlagateljem v Sloveniji in na Poljskem; (C) institucionalnim vlagateljem, vsakokrat ob upoštevanju Uredbe S po Zakonu o vrednostnih papirjih Združenih držav Amerike iz leta 1933 s spremembami ter v povezavi z dovoljenjem za trgovanje z novo izdanimi delnicami Družbe na Ljubljanski borzi (»LJSE«) in za trgovanje z vsemi delnicami Družbe na Varšavski borzi (»WSE«), je edini pravno zavezujoč dokument, ki vsebuje podatke o Družbi in o javni ponudbi njenih delnic v Sloveniji in na Poljskem (»Ponudba«). Vlagatelji naj ne vpisujejo ali kupujejo delnic zgolj na podlagi informacij, navedenih v tem sporočilu. Agencija za trg vrednostnih papirjev (»ATVP«) je prospekt potrdila dne 31. marca 2011 in bo na voljo javnosti, ko bo poljski organ za finančni nadzor obveščen s strani ATVP o potrditvi prospekta in bo prejel potrdilo o potrditvi prospekta skupaj s prospektom in prevodom povzetka prospekta v poljščino.« S to javno objavo sem želel pokazat kako je zakonodaja različna in odvisna od posamezne države, kot tudi, da je skrb za varnost vlagateljev zelo pomembna. Na drugi strani pa seveda obsežnost zakonodaje na tem področju. V naslednjih dveh točkah pa bom navedel uporabljeno zakonodajo pri dokapitalizaciji in izdelavi prospekta Nove KBM, ki je dobro razčlenjena v opredelitvi pojmov v samem prospektu za dokapitalizacijo. Omenjeno dokapitalizacijo sem izbral, ker je to zadnji primera dokapitalizacije banke v Sloveniji.

33

2.4.1 Zakonodaja v Evropski uniji

V dokapitalizacijah in izdelavah prospektov se v Evropski uniji uporablja naslednja zakonodaj (Prospekt o ponudbi delnic javnosti Nove KBM d.d., 2011, 10-12):

• Basel III pravila, objavljena v dokumentih z naslovom »Basel III: Globalni regulatorni okvir za večjo prožnost bank in bančnih sistemov« in »Basel III: Mednarodni okvir za merjenje, standarde in spremljanje likvidnostnega tveganja«, ki jih je izdal Baselski odbor 16. decembra 2010

• MSRP - Mednarodni standardi računovodskega poročanja, izdani s strani Upravnega odbora za mednarodne računovodske standarde, kot jih je sprejela EU

• MiFID (Direktiva o trgih finančnih instrumentov) - Direktiva 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS

• Prospektna direktiva - Direktiva - 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje in o spremembi Direktive 2001/34/ES, kot se občasno spreminja, vključno s spremembo Prospektne direktive iz leta 2010, ter kakršnikoli ustrezni izvedbeni ukrepi

• Sprememba Prospektne direktive iz leta 2010 - Direktiva 2010/73/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o spremembah direktiv 2003/71/ES o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje, in 2004/109/ES o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu

• Direktiva o prevzemih - Direktiva 2004/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o ponudbah za prevzem

2.4.2 Zakonodaja v Sloveniji, na Poljskem in drugih državah

V dokapitalizacijah in izdelavah prospektov se v Sloveniji, na Poljskem in drugih državah zraven omenjene zakonodaja in direktiv uporablja tudi naslednja zakonodaj, ki ima seveda implementirane evropske direktive (Prospekt o ponudbi delnic javnosti Nove KBM d.d., 2011, 10-12): Slovenija:

• Zakon bančništvu – Zban-1 (Uradni list RS, št. 99/10 – ZBan-1-UPB5 (52/11 – popr.), 9/11 – ZPlaSS-B, 35/11 in 59/11)

• Zakon o deviznem poslovanju – ZDP-2 (Ur. l. Republike Slovenije št. 16/08 in 85/09)

• Zakon o trgu finančnih instrumentov – ZTFI (Ur. l. Republike Slovenije št. 67/07, 69/08, 40/09 in 88/10 in 108/10 – uradno prečiščeno besedilo)

Poljska:

• poljski Zakon o deviznem poslovanju - Zakon o deviznem poslovanju z dne 27. julija 2002 (Zakonodajno glasilo2002, št. 141, tč. 1178)

• poljski Zakon o javnih ponudbah Zakon o ponudbi, pogojih, ki urejajo sprejem finančnih instrumentov v organizirano trgovanje, in javnih družbah z dne 29. julija

34

2005 (Zakonodajno glasilo 2005, št. 184, tč. 1539, prečiščene različice Zakonodajno glasilo 2009, št. 185, tč. 1439)

ZDA:

• Uredba S - Uredba S po Zakonu o vrednostnih papirjih ZDA (Regulation S under the US Securities Act)

• Zakon o vrednostnih papirjih ZDA - Zakon o vrednostnih papirjih Združenih držav Amerike iz leta 1933, s spremembami (the United States Securities Act of 1933, as amended

Kot zanimivost pa lahko omenimo, da omenjeni prospekt velja samo za dobro poučene investitorje v Združenem kraljestvu (UK), ki jih opredeljuje naslednja zakonodaja: 2(1)(e). člena Prospektne direktive (»dobro poučeni vlagatelji«) in ki so obenem (i) investicijski strokovnjaki v pomenu 19(5). člena Zakona o finančnih storitvah in trgih iz leta 2000 (Financial Services and Markets Act 2000) (finančna promocija), odlok iz leta 2005 (Order 2005) (»Odlok«), ali (ii) osebe z večjim premoženjem ali druge osebe, ki jim je prospekt lahko zakonito predstavljen, zajete v 49(2)(a). do (d). členu Odloka in (iii) katerim je prospekt tudi drugače lahko na zakonit način izročen (vse te osebe se skupaj imenujejo »ustrezne osebe«) (Prospekt o ponudbi delnic javnosti Nove KBM d.d., 2011, 4).

35

B APLIKATIVNI DEL

3 DOKAPITALIZACIJA NOVE KBM d.d.

3.1 ANALIZA POSTOPKOV DOKAPITALIZACIJE NOVE KBM d.d. IN KOTACIJA DELNIC NA POLJSKEM

(povzemanje internih gradiv Nove KBM)

3.1.1 Razlogi za dokapitalizacijo

Ključni razlogi za dokapitalizacijo: Nova KBM je na 23. redni seji nadzornega sveta 23. avgusta 2010 predložila predlog izvedbe dokapitalizacije Nove KBM, v kateri so bile obravnavane projekcije kapitala in kapitalske ustreznosti banke ter razlogi za predvideno dokapitalizacijo. Nadzorni svet je obravnaval predlog dokapitalizacije in podprl aktivnosti za pričetek dokapitalizacije. 1. Izvajanje letnega načrta za leto 2010 Nova KBM na rednih mesečnih sejah odbora ALCO preverja usklajenost dejanskega stanja z letnim načrtom in obravnava podrobnejše projekcije. Nova KBM je v letnem načrtu 2010 za izpolnjevanje zastavljene strategije, potrjene s strani nadzornega sveta, predvidela najem podrejenega dolga v višini 100 mio EUR. Letni načrt je bil potrjen neposredno pred objavo sprememb regulative, opisane v točki 1. Nova KBM z dokapitalizacijo ne odstopa od letnega načrta pridobivanja kapitala, zaradi sprememb regulative, ki daje poudarek temeljnemu kapitalu, pa je nujno, da Nova KBM namesto najema podrejenega dolga pridobi temeljni kapital. Nova KBM je od 31.12.2009 do 30.9.2010 povečala kredite strankam, ki niso banke za 4,4 odstotka, medtem ko je celotni slovenski bančni sektor v tem obdobju kredite strankam povečal samo za 1,5 odstotka. V kolikor želi banka še naprej servisirati potrebe slovenskega gospodarstva mora pridobiti dodaten kapital. V nasprotnem primeru bo primorana omejiti rast kreditnega portfelja, kar bo negativno vplivalo na gospodarske subjekte. 2. Konsolidacija skupine NKBM Članice skupine NKBM v skladu z zastavljeno strategijo delujejo usklajeno in s tem izkoriščajo sinergije, ki pri tem nastajajo. Vse članice skupine niso v 100 odstotnem lastništvu banke. Nova KBM d.d. z večinskim lastništvom prevzema pobudo upravljanja posameznih članic skupine in s tem dosega dobre rezultate. V skladu s strateškim dokumentom Strategija Skupine Nove KBM 2010 – 2013, ki ga je potrdil nadzorni svet, je ob dobrem upravljanju članic skupine interes banke povečanje lastništva v članicah skupine, kar pomeni večji delež pripadajočega dobička posamezne članice skupine in možnost vzpostavitve še učinkovitejšega in racionalnejšega nadzora. Interes banke je predvsem povečanje lastništva v podjetjih v skupini Nove KBM.

36

3. Zahteva Banke Slovenije Pomembno orodje Banke Slovenije postaja komunikacija z bankami preko procesa ugotavljanja ustreznega notranjega kapitala (v nadaljevanju ICAAP). Banke v Sloveniji smo morale do 30.4.2010 predložiti Banki Slovenije Poročilo o izvajanju procesa ICAAP, katerega sestavni del je bil zbirni obrazec izračunov, v katerem je Nova KBM podala lastno oceno razpoložljivega in ustreznega ekonomskega kapitala na ravni skupine. Banka Slovenije z videnjem razpoložljivega in ustreznega ekonomskega kapitala v večji meri soglaša z videnjem Nove KBM, zaradi razmer v celotnem slovenskem gospodarstvu, predvsem pa rezultatov stres testov, je predlagala dodaten razpoložljivi kapital. Banka Slovenije izvajanja procesa ICAAP, bankam postavlja tudi omejitve, v katerih naj bi se banke gibale. V dokumentu o procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala Banka Slovenije zahteva, da mora banka 80 odstotkov interne ocene kapitalskih potreb pokriti s temeljnim kapitalom, izračunanim po sklepu o izračunu kapitala. Banka Slovenije kot regulator spremlja, ali ima skupina Nove KBM na razpolago toliko kapitala, kot so kapitalske zahteve po stebru I. Skupina Nove KBM glede količnika kapitalske ustreznosti ne izstopa. Banka Slovenije v primeru neizpolnjevanja zahtevanih količnikov razpolaga s široko paleto možnih ukrepov, zapisanih v ZBan1. Kot zanimivost lahko pri tej točki dodam javno objavo Nove KBM z dne 26.7.2010: V okviru evropskega stres testa za banke, ki je zajemal 91 bančnih skupin je Banka Slovenije izvedla stres test simulacijo tudi za Skupino Nove KBM, ki ni bila zajeta med omenjenih 91 bančnih skupin. Za Skupino Nove KBM se je izvedla simulacija po osnovnem scenariju, črnem scenariju in razširjenem črnem scenariju, ki zajema dodatne odpise naložb v dolžniške vrednostne papirje posamičnih držav. Scenariji zajemajo niz makroekonomskih spremenljivk, in sicer gibanje BDP, brezposelnosti, inflacije, cen nepremičnin in gibanja obrestnih mer. Stres test preverja odpornost banke proti šokom v zvezi s kreditnimi in tržnimi tveganji ter tveganji v zvezi z naložbami v dolžniške vrednostne papirje posamičnih držav. Nova KBM je prestala stres test. Kapitalska ustreznost Tier I v letu 2011 naj bi se na podlagi različnih scenarijev stres testa gibala med 7,1 in 7,5 odstotka. 4. Znižanje bonitetne ocene Nove KBM s strani bonitetne agencije Moody’s Bonitetna agencija Moody’s je konec septembra 2010 objavila znižanje bonitetne ocene trem slovenskim bankam. Novi KBM jo je znižala iz A2 na Baa1, z dodatno oceno »negative outlook«. Dodatna ocena »negative outlook« pomeni nevarnost nadaljnjega znižanja bonitetne ocene. Zanimivo je, da je pri vseh treh bankah kot razlog poslabšanja izpostavljeno poslabšanje pogojev poslovanja v celotni regiji in povečanje nedonosnih naložb, ni pa bilo navedb specifičnih pomanjkljivosti posamezne banke. V podrobnejši obrazložitvi odločitve znižanja bonitetne ocene Novi KBM je bonitetna agencija Moody’s večino vidikov, po katerih ocenjuje banke, za Novo KBM ocenila kot nevtralne in stabilne. Ključna dejavnika, ki sta vplivala na znižanje bonitetne ocene sta šibkejša kapitalska ustreznost in slabšanje kvalitete portfelja. Glede slabšanja kvalitete

37

portfelja bonitetna agencija Moody’s ocenjuje možnost nadaljnjega slabšanja stanja v celotnem slovenskem gospodarstvu, posebej na področju nepremičnin. Ob pregledu ocen Moody's z različnih vidikov lahko opazimo, da je znižanje bonitetne ocene Nove KBM temeljilo predvsem na dveh faktorjih: kapitalski ustreznosti in kvaliteti kreditnega portfelja. Nova KBM lahko izboljša kapitalsko ustreznost s predvideno dokapitalizacijo. Izboljšanje kvalitete kreditnega portfelja bo predvsem odvisno od izboljšanja makroekonomskih razmer v Sloveniji in širši regiji. V Novi KBM se aktivno ukvarjamo z izboljšanjem kvalitete kreditnega portfelja. Znižanje bonitetne ocene Nove KBM je vplivalo na sposobnost pridobivanja likvidnostnih virov. Nova KBM mora v letu 2011 nadomestiti tudi nekaj dolgoročnih virov. Poslabšanje bonitetne ocene bo zelo otežilo dostop do novih virov financiranja. V novembru 2010 so Novo KBM obiskali predstavniki bonitetne agencije Fitch. Izvedba dokapitalizacije v predvidenem časovnem okviru bi pozitivno vplivala na odločitev bonitetne agencije Fitch. 5. Predvidene spremembe regulative Ekonomska kriza je pripomogla k ostrejšim reakcijam nadnacionalnih institucij pri zagotavljanju delovanja finančnega sistema. Na srečanjih skupine najrazvitejših držav je bila podana podpora za spremembe v smeri izboljšanja kvalitete kapitala bank. Delo nadaljuje Baselski odbor za bančni nadzor, prvi rezultati so že znani. Predvideno izboljšanje kvalitete kapitala nameravajo doseči v obliki poudarka na temeljnem kapitalu in njegovi stalnosti. Delno so bili predlogi že vključeni v dopolnitev direktive o kapitalskih zahtevah. Decembra 2009 je baselski odbor za bančni nadzor izdal dva posvetovalna dokumenta (v splošnem pogovoru pogosto opredeljena kot Basel III, s katerima je predstavil predvidene spremembe trenutno veljavnega okvira Basel II. Banka Slovenije je v obravnavo že dala predlog dopolnitve Sklepa o izračunu kapitala bank in hranilnic, ki odraža direktivo Evropske unije z vidika izboljšanju kvalitete kapitala. Predlog nadomešča inovativni instrument s hibridnim instrumentom in povečuje kvaliteto kapitala. Predvideva možnost vključitve hibridnega instrumenta v temeljni kapital, v višini, ki ne presega 50 odstotkov temeljnega kapitala, instrument mora biti brez zapadlosti in z edino možnostjo konverzije v navadne delnice. V okviru predhodne omejitve lahko 35 odstotkov temeljnega kapitala predstavljajo hibridni instrumenti, ki niso nujno konvertibilni v navadne delnice. V okviru obeh predhodnih omejitev pa lahko banka v temeljnem kapitalu upošteva hibridni instrument z določenim rokom zapadlosti (najmanj 30 let) in vzpodbudami za izplačilo (step up), največ v višini 15 odstotkov temeljnega kapitala. Med strožjimi napovedanimi pogoji velja omeniti prepoved izplačila dividend, dokler količnik kapitalske ustreznost ne bo presegal določene minimalne vrednosti. Predvidena je postopna vpeljava navedenega z začetkom v letu 2016.

38

Trg kapitala pozorno spremlja vse napovedane spremembe in hitro reagira. Nova KBM je pri pogovorih s tujimi institucijami zaznala, da se te že pripravljajo na višji zahtevani količnik kapitalske ustreznosti v obliki postopnega oblikovanja kapitalskih rezerv in vzdrževanja količnika kapitalske ustreznosti bistveno nad regulatorno predpisano najnižjo vrednostjo.

3.1.2 Priprave, aktivnosti in časovni plan ter dokumenti v postopku dokapitalizacije

Priprave na dokapitalizacijo so povezane z razlogi za dokapitalizacije. Med aktivnosti tudi sodi simulacija vpliva dokapitalizacije na kapitalsko ustreznost banke. V spodnjih tabelah so bila navedena pričakovanja brez dokapitalizacije in pri pridobitvi 130 milijonov evrov svežega kapitala. Tabela 1: Simulacija kapitala brez dokapitalizacije in 60 milijonov evrov za naložbe v letu 2011 31.12.2010 31.12.2011 1. Neto bilančna vsota 4.890.811 5.135.351 2. Tehtana kreditna tvegana aktiva 3.847.798 3.963.232 3. Tehtana tržna tveganja 36.673 39.974 4. Tehtana operativna tveganja 287.708 302.093 5. Skupaj tvegana aktiva 4.172.179 4.305.299 6. Temeljni kapital 390.988 402.193 7. Odbitne postavke temeljnega kapitala -25.254 -27.254 8. Dodatni kapital I 150.213 150.213 9. Odbitne postavke od temelj. in dodat. kapitala I -105.058 -165.058 10. Dodatni kapital II 0 0 11. Skupaj kapital 410.889 360.094 12. Kapitalska ustreznost 9,85% 8,36% 13. Kapitalska ustreznost na temeljni kapital 7,51% 6,79% Dokapitalizacija 0 0 Dodatni kapital I (podrejeni dolžniški instrumenti 0 0 Povečanje vrednosti kapitalskih naložb 24.416 60.000

Tabela 2: Simulacija kapitala z dokapitalizacijo v višini 130 milijonov evrov in 60 milijonov evrov za naložbe v letu 2011 31.12.2010 31.12.2011 1. Neto bilančna vsota 4.890.811 5.135.351 2. Tehtana kreditna tvegana aktiva 3.847.798 3.963.232 3. Tehtana tržna tveganja 36.673 39.974 4. Tehtana operativna tveganja 287.708 302.093 5. Skupaj tvegana aktiva 4.172.179 4.305.299 6. Temeljni kapital 521.388 532.593 7. Odbitne postavke temeljnega kapitala -25.254 -27.254 8. Dodatni kapital I 150.213 150.213 9. Odbitne postavke od temelj. in dodat. kapitala I -105.058 -165.058 10. Dodatni kapital II 0 0

39

11. Skupaj kapital 541.289 490.494 12. Kapitalska ustreznost 12,97% 11,39% 13. Kapitalska ustreznost na temeljni kapital 10,63% 9,82% Dokapitalizacija 130.400 0 Dodatni kapital I (podrejeni dolžniški instrumenti 0 0 Povečanje vrednosti kapitalskih naložb 24.416 60.000

Postopki in priprava dokapitalizacije tečejo po vnaprej pripravljenem časovnem planu. Časovni plan pa mora biti usklajen z nadzornim svetom, skupščino delničarjev, zakonskimi zahtevami, zmožnostmi zagotavljanja podatkov in željami izbrane investicijske banka, ki skrbi za prodajo novo izdanih delnic. Zaključek dokapitalizacije je z vidika kapitalske ustreznosti potreben do konca leta 2010 oziroma v začetku leta 2011, če želi banka obdržati sposobnost pridobivanja dolgoročnih virov s stroški, ki ohranjajo Novo KBM konkurenčno pri ponudbi komitentom. Javna objava dokapitalizacije in zbiranje ponudb investitorjev bo potekalo v začetku leta 2011. V spodnji tabeli predstavljam časovno zaporedje dogodkov in dokumente, ki so vezani na posamezen dogodek. Tabela 3: Časovno zaporedje dogodkov in dokumenti pri dokapitalizaciji Nove KBM Datum dogodka: Dogodek: Dokument: 08.07.2009 Sklic skupščine Sklep skupščine o dokapitalizaciji Nove

KBM 23.08.2010 Seja nadzornega sveta Potrditev začetka aktivnosti za

dokapitalizacijo 28.10.2010 Obvestilo večinskemu

lastniku o začetih postopkih dokapitalizacije

Obvestilo o pričetku aktivnosti dokapitalizacije Nove KBM

22.12.2010 Seja nadzornega sveta Potrditev predloga uprave o dokapitalizacije Nove KBM

18.01.2011 Prva oddaja Prospekta ATVP

Prospekt za ponudbo delnic Nove KBM javnosti – angleški

21.03.2011 Druga oddaja Prospekta ATVP

Prospekt za ponudbo delnic Nove KBM javnosti

31.03.2011 Seja nadzornega sveta Potrditev razpona cene KBMR 31.03.2011 ATVP potrdi Prospekt Prospekt za ponudbo delnic Nove KBM

javnosti 04.04.2011 Roadshow-a Prezentacija za potencialne investitorje 14.04.2011 Postavitev cene KBMR Javna objava dokapitalizacijske cene 18.04.2011 Zaključek vpisa delnic Javna objava – Potrdilo o vpisu 26.04.2011 Dokončna dodelitev delnic Javna objava – Potrdilo o lastništvu

novih delnic 06.05.2011 Začetek trgovanja z

novimi delnicam Tečajnica Ljubljanske in Varšavske borze

40

3.1.3 Predkupna pravica obstoječih delničarjev in vloga večinskega lastnika v postopku dokapitalizcije

Prospekt za izvedbo dokapitalizacije vsebuje določilo o predkupni pravici obstoječih delničarjev, kar pomeni, da lahko Republika Slovenija obdrži trenutni delež v lastniški strukturi Nove KBM. Uprava banke je v preteklih dveh mesecih opravila vrsto predhodnih predstavitev potencialnim investitorjem, kjer je bilo vedno posebej izpostavljeno vprašanje o stališču večinskega lastnika do dokapitalizacije. Zaznan je bil interes, da se Republika Slovenija že pred javno objavo dokapitalizacije pisno opredeli o deležu, s katerim bo sodelovala pri dokapitalizaciji. Republika Slovenija je skupaj s Kapitalsko družbo in Slovensko odškodninsko družbo bila 51,08 odstotna lastnica Nove KBM. Ob morebitni odločitvi republike Slovenije, da pri dokapitalizaciji ne sodeluje (ne sodelujeta tudi SOD in KAD) in predpostavki, da drugi investitorji kupijo celotno število razpoložljivih delnic, bi delež Republike Slovenije (vključno s SOD in KAD) v lastniški strukturi Nove KBM znašal 34,05 odstotka, brez KAD in SOD pa 27,67 odstotka. V primeru, da Republika Slovenija ne sodeluje pri dokapitalizaciji, sodelujeta pa SOD in KAD, bi delež republike Slovenije, vključno s SOD in KAD, v lastniški strukturi Nove KBM znašal 37,26 odstotka.

3.1.4 Sklep skupščine delničarjev, postavitev cene in pričakovanja pri dokapitalizaciji

Na skupščini Nove KBM d.d., dne 8.7.2009, je uprava banke prejela pooblastilo, da s soglasjem nadzornega sveta, brez dodatnega sklepa skupščine, poveča kapital v skupni višini 13.040.989 kosov delnic (število delnic je izračunano iz odobrenega kapitala). Tabela 4 navaja znesek dokapitalizacije v mio EUR glede na ceno izvedbe ob predpostavki povečanja kapitala za celotno število delnic (13.040.989). Banka bo morala za uspešno izvedbo dokapitalizacije nove delnice ponuditi z diskontom glede na tržno ceno, aktualno v času izvedbe. Tabela 4: Znesek dokapitalizacije v odvisnosti od cene delnice Cena delnice v EUR Višina dokapitalizacije v mio EUR

12,00 156,5 11,00 143,5 10,00 130,4

9,00 117,4 8,00 104,3

Knjigovodska vrednost delnice je na dan 30.9.2010 znašala 14,74 EUR, tržna pa 10,42 EUR, kar pomeni, da je delnica kotirala pri 0,71 odstotka knjigovodske vrednosti. Izbrana svetovalna družba za potrebe uspešnosti naložbe je ocenila, da ima delnica KBMR v primeru dokapitalizacije in vzpostavitve kotacije na Varšavski borzi velik potencial za rast. V svojem poročilu so bile ocene vrednost delnice na 15,4 evra ali 54 odstotkov nad trenutno tržno vrednostjo za obdobje enega leta. Vrednotenja delnic bank v regiji, ki kotirajo na bolj likvidnih borzah so bila občutno višja od vrednotenja delnic Nove KBM.

41

Posledice morebitne ne izvedbe dokapitalizacije Sprememba regulative je na ravni celotne Evropske unije usmerjena v izboljšanje višine in strukture kapitala bank. Ohranjanje trenutnega količnika kapitalske ustreznosti Nove KBM v obdobju, ko bodo konkurenčne finančne institucije višale količino in izboljševale strukturo kapitala, pomeni zmanjšano konkurenčno sposobnost pridobivanja virov. V skladu s planom postavljenim v letu 2010 bi Nova KBM, naj bi morala v letu 2011 nadomestiti 500 mio EUR dolgoročnih virov, kar je takrat nameravala storiti z izdajo obveznice. Donos obveznice, ki bi jo teoretično morala Nova KBM v tistem času ponuditi, je bila odvisna od ocene investitorjev, kolikšnemu tveganju so pri tem izpostavljeni. Kupec obveznice bi v takratnih razmerah zahteval nižji donos, če bo Nova KBM imela na razpolago ustrezno količino kapitala, ki bo zagotavljal, da bo banka ohranila vse finančne pokazatelje nad ustreznim nivojem, tudi če se uresničijo najbolj neugodni stresni scenariji. Višji zahtevani donos predstavlja višje stroške virov, kar vodi v spiralo potencialno nižjega dobička in nezmožnosti oblikovanja kapitalskih rezerv. Nadaljnje slabšanje obstoječega kreditnega portfelja je zahtevalo oblikovanje dodatnih rezervacij nad načrtovanimi, kar je v letu 2011 vodilo v negativen poslovni rezultat. Izguba pomeni zmanjšanje kapitala in dodatno nižanje kapitalske ustreznosti. Bonitetna agencija Moody’s je ob naslednjem pregledu Nove KBM ponovno bila pozorna na nedonosne naložbe v primerjavi z razpoložljivim kapitalom banke. Nova KBM je vložila dodatne napore v uspešno izterjavo nedonosnih naložb, na kar pa ima zaradi pogojev, ki se nanašajo na celotno gospodarstvo, omejen vpliv. Na bonitetno oceno je lahko banka vplivala s pridobitvijo dodatnega kapitala. Cilj Nove KBM je okrepitev konkurenčnosti dostopanja do virov, kar namerava izvesti preko izboljšanja bonitetne ocene.

3.1.5 Posebnosti in razlogi pri izvedbi dokapitalizacije ter dodatna kotacija delnic na Varšavski borzi (WSE) na Poljskem

Nova KBM je ob izvedbi neobvezujočih predstavitev banke in skupine identificirala večplastno korist izvedbe kotacije novo izdanih delnic na borzi z večjo kapitalizacijo in dnevno likvidnostjo. Primerjave kazalnikov podobnih bank izkazujejo višjo ceno delnic, ki kotirajo na borzah z višjim prometom. V okviru neobvezujoče predstavitve delovanja in rezultatov banke in skupine je Nova KBM ugotovila pripravljenost poljskih institucionalnih investitorjev, ki so z zakonodajo omejeni na varšavsko borzo. Varšavska borza je ena izmed zanimivejših za vzporedno kotiranje delnic Nove KBM (poleg kotacije na Ljubljanski borzi). Varšavska borza deluje že 20 let. Po tržni kapitalizaciji je največja v regiji srednje in vzhodne Evrope. Glavna kotacija ob koncu septembra 2010 s tujimi kotirajočimi delnicami obsega čez 200 milijard evrov. Poljska je postala članica Evropske unije 1. maja 2004, na isti dan kot Slovenija. Njihova nacionalna valuta je zloty - zlot (PLN). Menjalno razmerje za evro je bila na dan 30.9.2010

42

3,97 zlota. Rast GDP v letu 2010 znaša 3,50 odstotka, inflacija znaša 2,50 odstotka, brezposelnost je približno 11,50 odstotka. Napoved bonitetnih agencij za Poljsko ostaja stabilna. Napovedi za leto 2011 so bile pozitivne, saj so napovedovale rast BDP na enaki ravni 3,50 odstotka, inflacijo pa nekoliko nižje, 2,30 odstotka in znižanje brezposelnost na 9,90 odstotka. Razlogi za predvideno kotacijo na Varšavski borzi so bili predvsem investitorji, ki so predstavljali velik tržni potencial. Na Varšavski borzi so tujci prisotni kar v 47 odstotkih, domači institucionalni investitorji predstavljajo 33 odstotkov in 20 odstotkov domače fizične osebe. Večje domače investitorje predstavljajo predvsem pokojninski in vzajemni skladi. Pokojninski skladi upravljajo več kot 47 milijard evrov sredstev, vzajemni skladi pa več kot 25 milijard evrov. Zaradi zakonodaje morajo pokojninski skladi investirati predvsem na domači borzi. Višina mesečni prilivov v pokojninske sklade znaša približno 500 milijonov evrov. Prednosti kotacije na glavnem trgu Varšavske borze:

• Večja dostopnost do novega kapitala • Dostop do poljskih institucionalnih investitorjev • Likvidnost trga in delnic • Promocijski in marketinški učinki

Klirinško depotna družba d.d. Ljubljana je potrdila, da so lahko novo izdane delnice vpisane v register KDD v Sloveniji, pod isto ISIN kodo in isto oznako kot obstoječe delnice. Svetovalec (skrbnik) na Poljskem, ki je sodeloval pri pripravi kotacije novo izdanih delnic lahko na KDD odpre skrbniški račun, na katerem se vodijo novo izdane delnice (začetno stanje delnic). Trgovanje z delnicami lahko poteka, na obeh trgih hkrati, KDD ob poravnavi poskrbi, da se število delnic med trgom Ljubljanske borze in Varšavske borze konec dneva izenači. Skrbnik pri sebi vodi stanje delnic po posamezni stranki, v registru KDD je konec dneva razvidno samo skupno stanje delnic, ki kotirajo na Ljubljanski in Varšavski borzi. Dokapitalizacija je bila uspešno zaključena dne 18.04.2011 po ceni 8,00 evrov za delnico Nove KBM. Z v skladu s prospektom pa se trgovanje na Varšavski borzi pričelo dne 06.05.2011 in tako je Nova KBM kot prva večja delniška družba iz Slovenije uspešno zaključila dokapitalizacijo na mednarodni ravni.

43

4 ANALIZA BANK

4.1 RAZISKAVA POSLOVANJA IN DOKAPITALIZACIJE BANK V SLOVENIJI

Slovenija je članica Evropske unije in ena izmed držav z evrom, ki jih je finančna kriza prizadela na vseh ravneh. V tretjem kvartalu leta 2011 je zabeležila 0,5 odstotni padec GDP-ja, kar je pod nivojem Evropske unije kjer smo zabeležili rast za 0,2 odstotka. Po zadnjih podatkih Banke Slovenije se je v prvih desetih mesecih leta 2011 bilančna vsota slovenskega bančnega sistema znižala za 728 milijonov evrov, kar je bila posledica razdolževanja. Povečanje vlog nebančnega sektorja ostaja nizko. Rast vlog gospodinjstev za 168 milijonov evrov pa ostaja vzpodbuden podatek, ki kaže na zaupanje v slovenski bančni sistem. Na strani naložb banke zmanjšujejo naložbe nebančnemu sektorju predvsem pa nefinančnemu sektorju, kar pa ni pozitivno za gospodarstvo. Spodnja tabela pa prikazuje gibanje bilančne vsote bank v zadnjih letih, kar nakazuje na zamik finančne krize v Sloveniji glede na razvite evropske države. Zadnji podatek o bilančni vsoti bank iz oktobra 2011 pa nakazuje še na dodatni upad, saj le ta znaša 49.591 milijonov evrov oziroma upad bilančnih vsot bank za 1,45 odstotka od konca lanskega leta. Tabela 5: bilančna vsota slovenskega bančnega sistema Bilančna vsota 31.12.2007 31.12.2008 31.12.2009 31.12.2010 31.10.2011

Bilančna vsota bank v mio EUR/ Total assets of banks in EUR million 42.343 47.628 51.612 50.319 49.591

Do konca oktobra so slovenske banke izkazovale negativni donos na kapital (ROE -6,3 odstotka), medtem, ko so tuje banke imele pozitivnega (ROE +3,8 odstotka). Marže finančnega posredništva so pri domačih bankah izkazovale 2,87 odstotka pri tujih bankah pa 3,04 odstotka. Slovenske banke so v prvih desetih mesecih poslovale z 2 odstotno obrestno maržo tuje banke pa z 2,2 odstotno. Kar pa govori v prid slovenskim bankam pa je delež operativnih stroškov v povprečni aktivi, ki za banke v slovenski lasti znaša 1,46 odstotka za tiste v tuji lasti pa 1,63 odstotka. Iz zgoraj navedenih informacij Banke Slovenije ugotovimo, da se slovenski bančni sistem krči in razdolžuje. To pa se dogaja predvsem zaradi pretiranega kreditiranja gospodarstva v preteklosti.

4.1.1 Analiza Nove LB d.d.

(Poročila o poslovanju Nove LB) Nova LB Skupina je največja slovenska bančno-finančna skupina, ki jo na dan 31. 12. 2010 sestavljajo Nova LB in 50 bank in družb, njeno prisotnost na tržišču pa dopolnjujejo še podružnica in predstavništva v tujini. Bančništvo je v Novi LB Skupini najpomembnejša dejavnost, obenem pa skupina ponuja tudi finančne dejavnosti, kot so lizing, faktoring, forfetiranje, zavarovalništvo in upravljanje premoženja. Nova LB Skupina je prisotna v 17 državah oziroma na 18 trgih. Skupino Novo LB sestavljajo naslednje članice: 12 članic in 1 podružnica v tujini v bančništvu, 9 članic v dejavnosti lizinga, 10 članic v dejavnosti

44

faktoringa in forfetiranja, 5 članic v dejavnosti zavarovalništva, 1 članica v dejavnosti upravljanja premoženja in 14 članic v drugih dejavnostih. Nova LB Skupina je prisotna v naslednjih državah: Slovenija, Avstrija, Italija, Hrvaška, Srbija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Makedonija, Kosovo, Bolgarija, Češka, Slovaška, Nemčija in Švica. V Novi LB Skupini je bilo na dan 31.12.2010 skupaj zaposlenih 8.809 ljudi. Od teh je bilo v Novi LB zaposlenih 3.991 ljudi. K bilančni vsoti skupine, poslovanje v Slovenije predstavlja v letu 2010 kar 72,10 odstotka bilančne vsote. Bilančna vsota Skupine Nove LB je na dan 30.6.2011 znašala 17,43 milijarde evrov. Tržni delež Nove LB po bilančni vsoti v Sloveniji znaša 27,40 odstotka. Skupina Nove LB je v večinski državni lasti. Država preko posrednega lastništva na dan 30.6.2010 obvladuje skupno preko 56,20 odstotka lastniškega kapitala. Ostali večji lastniki pa so KBC NV s 25,00 odstotki lastništva. Tabela 6: Ključni kazalci Nove LB Skupine

v milijonih evrov 1H 2011 2010 1H 2010 2009 2008 2007 2006 2005 Bilančna vsota 17.432 17.888 19.578 19.606 18.918 18.308 14.409 12.383 Depoziti (Total deposits) 10.416 10.387 10.854 10.741 9.465 9.169 7.319 6.568 Krediti (Total kredits) 12.412 12.730 13.772 12.333 12.917 11.943 8.697 6.921 Pokritost kreditov z depoziti (LTD) 119,16% 122,56% 126,88% 114,82% 136,47% 130,25% 118,83% 105,37% Kapital 1.255 1.011 1.173 1.218,00 1.275,00 1.041,00 847,00 758,00 Čisti obrestni prihodki 220,20 436,10 227,40 423,00 476,00 429,00 364,00 323,00 Rezultat po davkih - čisti dobiček (net income) 0,90 -202,30 -34,60 -87,00 21,00 131,00 105,00 71,00 Dobiček na delnico (EPS) 0,09 -22,80 -3,90 -9,77 2,40 17,10 13,80 9,24 Cena delnice ob zaključku obdobja - - - - - - - - Razmerje dobiček na delnico/cena delnice (P/E) - - - - - - - - Knjigovodska vrednost (KV-B-book value) 113,80 114,10 135,00 137,30 143,70 130,60 110,80 98,67 Razmerje med ceno delnice in KV (P/B) - - - - - - - - Kapitalska ustreznost temeljnega kapitala (Tier 1) 8,00% 6,00% 6,70% 7,20 7,90 9,80 10,80 11,00 Donos na kapital po davkih (ROE) 0,20% -17,50% -5,80% -7,14% 1,65% 12,58% 12,40% 9,37%

45

Donos na aktivo po davkih (ROA) 0,00% -1,10% -0,40% -0,44% 0,11% 0,72% 0,73% 0,57%

Iz zgoraj navedenih kazalcev lahko razberemo, da se je poslovanje Nove LB izboljšalo v prvi polovici leta 2011. Ampak pogled na količnik temeljnega kapitala, ki je s strani ECB oziroma EBA predpisan na 9 odstotkov do konca junija 2012 je pri Novi LB natanko 9 odstotkov oziroma za skupino celo 8,00 odstotkov. To pomeni, da Nova LB potrebuje ponovno dokapitalizacijo. Iz tega razloga je Nova LB opravila zadnje stres teste s pridržkom. V medijih pa lahko zasledimo, da se največji lastnik država zaveda pomembnosti dokapitalizacije in izpolnitve zahtev ECB oziroma EBA. Mediji omenjajo dokapitalizacijo celo do 750 milijonov evrov. Pri kazalcih na delnico lahko opazimo boljše poslovanje Nove LB v prvi polovici leta 2011. Tabela 7: Dokapitalizacije Nove LB Datum vpisa novih delnic

Cena dokap. v EUR

Št. vpisanih delnic

Vrednost dokap.

Št. delnic pred dokapitalizacijo

Št. delnic po dokapitalizaciji

Sprememba št. Delnic

08.11.2007 307,00 325.733 100.000.031,00 7.682.015 8.007.748 4,24% 09.07.2008 334,00 898.204 300.000.136,00 8.007.748 8.905.952 11,22% 28.04.2011 116,00 2.155.173 250.000.068,00 8.905.952 11.061.125 24,20%

Skupaj: 3.379.110 650.000.235,00

Kot zanimivost velja izpostavit knjigovodsko vrednost Nove LB pred dokapitalizacijami, ki je znašal 753 milijonov evrov. Od leta 2007 pa smo za dokapitalizacije Nove LB namenili že 650 milijonov evrov. To nakazuje na to, da bom naslednja dokapitalizacija presegla vrednost Nove LB izpred prve polovice leta 2007. Tabela 8: Dokapitalizacije Nove LB v številkah na delnico Datum vpisa novih delnic 08.11.2007 09.07.2008 28.04.2011 Cena dokap. v EUR 307,00 334,00 116,00 KV - BV pred dokap. V EUR * 98,00 113,10 111,20 KV - BV po dokap. V EUR ** 106,80 135,00 111,20 Cena dokap./ KV - BV pred dokap. * 3,13 2,95 1,04

Cena dokap./ KV - BV po dokap. V EUR ** 2,87 2,47 1,04 Cena delnice pred objavo dokap. - - - Cena delnice ob objavi dokap. - - - Sprememba cene delnice ob objavi dokap. - - - Cena delnice 1 mes. po objavo dokap. - - - Sprememba cene delnice 1 mes. po objavi dokap. - - -

Cena delnice 3 mes. po objavo dokap. - - - Sprememba cene delnice 3 mes. po objavi dokap. - - - Cena delnice 6 mes. po objavo dokap. - - - Sprememba cene delnice 6 mes. po objavi dokap. - - - P/B - pred dokapitalizacijo* - - - P/B - po dokapitalizaciji** - - -

P/B 1 mes. po objavo dokap.** - - - P/B 3 mes. po objavo dokap.** - - - P/B 6 mes. po objavo dokap.** - - -

46

*KV, BV, B pred dokap. – predstavlja zadnjo objavljeno knjigovodsko vrednost delnice ob letnem ali poletnem poročilu pred dokapitalizacijo ** KV, BV, B po dokap. – predstavlja zadnjo objavljeno knjigovodsko vrednost delnice ob letnem ali poletnem poročilu po dokapitalizacijo Iz zgornje tabele pa lahko razberemo, kako smo državljani dokapitalizirali Novo LB po previsoki ceni. To pomeni, da iz prakse v tujini v času krize in reševanja bank bi morale dokapitalizacije potekati po nižjih vrednostih od knjigovodske vrednosti delnice ne pa po nekaj kratniku knjigovodske vrednosti delnice. Preostanek prazne tabele pa nakazuje na netransparentnost in previsoko ceno dokapitalizacij Nove LB v Sloveniji. Previsoko ceno pa potrjuje tudi ne sodelovanje največjega lastnika KBC Bank NV, ki se kot lastnik kapitala obnaša racionalno.

4.1.2 Analiza Nove KBM d.d.

(Poročila o poslovanju Nove KBM) Skupina Nove KBM je druga največja slovenska bančno finančna skupina. Skupino Nove KBM na dan 31.12.2010 sestavljajo obvladujoča družba Nova KBM d.d. in devet družb s sedežem v Sloveniji, družba s sedežem v Avstriji, dve družbi s sedežem na Hrvaškem in družba s sedežem v Srbiji. Najpomembnejša dejavnost skupine je bančništvo ponuja pa tudi dejavnosti kot so lizing, faktoring, zavarovalništvo in upravljanje premoženja. Skupino Nove KBM sestavljajo naslednje članice: 4 članice v bančništvu, 3 članice v dejavnosti lizinga, 4 članice v nepremičninski dejavnosti, 2 članic v dejavnosti zavarovalništva, 1 članica v dejavnosti upravljanja premoženja in 1 članica v drugih dejavnostih. Skupina Nove KBM je prisotna v naslednjih državah: Slovenija, Avstrija, Hrvaška in Srbija. V Skupini Nove KBM je bilo na dan 31.12.2010 skupaj zaposlenih 3.025 ljudi. Od tega je bilo v Novi KBM zaposlenih 1.393 ljudi. K bilančni vsoti skupine, poslovanje v Slovenije predstavlja v letu 2010 kar 91,90 odstotka bilančne vsote. Bilančna vsota Skupine Nove KBM je ob na dan 30.6.2011 znašala 5,84 milijarde evrov. Tržni delež skupine Nove KBM po bilančni vsoti v Sloveniji znaša 11,20 odstotka. Skupina Nove KBM je v večinski državni lasti. Država preko posrednega lastništva na dan 30.6.2010 obvladuje skupno preko 51,10 odstotkov lastniškega kapitala. Tabela 9: Ključni kazalci Nove KBM

v milijonih evrov 1H 2011 2010 1H 2010 2009 2008 2007 2006 2005 Bilančna vsota 5.844,25 5.866,66 5921,25 5.785,64 5.489,95 5.098,06 4.259,00 3.518,84 Depoziti (Total deposits) 3.991,25 3.880,85 3637,10 3.664,65 3.320,23 3.129,74 2.626,81 2.337,93 Krediti (Total kredits) 4.144,63 4.281,29 4306,13 4.055,90 3.990,62 3.452,47 2.707,27 2.114,71

47

Pokritost kreditov z depoziti (LTD) 103,84% 110,32% 118,39% 110,68% 120,19% 110,31% 103,06% 90,45% Kapital 539,65 438,99 448,91 431,27 394,34 370,44 322,13 282,85 Čisti obrestni prihodki 68,35 147,30 71,56 136,49 134,96 116,43 100,32 89,21 Rezultat po davkih - čisti dobiček (net income) 2,83 11,41 17,24 12,89 17,42 56,06 45,13 44,75 Dobiček na delnico (EPS) 0,10 0,41 0,58 0,40 0,57 2,22 1,88 1,94 Cena delnice ob zaključku obdobja 6,79 10,20 11,15 11,44 9,43 41,91 - - Razmerje dobiček na delnico/cena delnice (P/E) 67,90 24,68 19,36 28,60 16,59 18,86 - - Knjigovodska vrednost (KV-B-book value) 12,72 15,22 15,59 15,04 13,72 14,44 13,79 12,11 Razmerje med ceno delnice in KV (P/B) 0,53 0,67 0,72 0,76 0,69 2,90 - - Kapitalska ustreznost temeljnega kapitala (Tier 1) 9,99 7,93 7,84 8,63 8,06 5,51 6,39 9,65 Donos na kapital po davkih (ROE) 0,52% 2,60% 3,84% 2,99% 4,42% 15,13% 14,01% 15,82% Donos na aktivo po davkih (ROA) 0,05% 0,19% 0,29% 0,22% 0,32% 1,10% 1,06% 1,27%

Pri Novi KBM opazimo, da se bilančna vsota postopoma manjša, kar je v skladu s krčenjem slovenskega bančnega sistema. Pokritost depozitov s kredit je na ravni leta 2006. To nakazuje nato, da se kreditna izpostavljenost banke zmanjšuje na drugi strani pa se povečujejo depoziti. Kazalec P/E se iz leta v leto viša, kar nakazuje na padanje dobička. To je predvsem posledic povečevanje odpisov zaradi slabih kreditov. Tabela 10: Dokapitalizacije Nove KBM Datum vpisa novih delnic

Cena dokap. v EUR


Vrednost dokap.



Sprememba št. Delnic

29.10.2008 19,50 2.723.995 53.117.902,50 23.357.984 26.081.979 11,66% 10.05.2011 8,00 13.040.989 104.327.912,00 26.081.979 39.122.968 50,00%

Skupaj: 15.764.984 157.445.814,50

V zadnjih šestih letih je imela Nova KBM dve dokapitalizaciji, ki sta izboljšali kapitalsko ustreznost in omogočili širitev Skupine Nove KBM. Kot vidimo je bila prva dokapitalizacija speljana nad knjigovodsko vrednostjo, kar nakazuje na to, da je banka v času dokapitalizacije imela zagotovljeno sodelovanje države. Druga dokapitalizacije je potekala na mednarodnih trgih kjer je boj za kapital neusmiljen zaradi konkurence iskalcev svežega kapitala. V spodnji tabeli sem prikazal dogajanje s ceno delnice na borzi in gibanje kazalca P/B. Spodnja tabela že nakazuje na potrditev prvih treh hipotez, ki sem jih želel ovreči oziroma

48

potrditi. To nakazuje predvsem s tem, da je bila druga dokapitalizacija Nove KBM vplačana pod P/B, saj je bila kriza na vrhuncu. Po vplačilu dokapitalizacije sta cena delnice in kazalec P/B krepko padla. Kar pomeni, da je delnica v šestih mesecih izgubila kar 56,24 odstotka vrednosti, kazalec P/B pa je padel iz razmerja 0,65 na 0,34. Tabela 11: Dokapitalizacije Nove KBM v številkah na delnico Datum vpisa novih delnic 29.10.2008 10.05.2011 Cena dokap. v EUR 19,50 8,00 KV - BV pred dokap. V EUR * 14,79 15,22 KV - BV po dokap. V EUR ** 13,72 12,72 Cena dokap./ KV - BV pred dokap. * 1,32 0,53 Cena dokap./ KV - BV po dokap. V EUR ** 1,42 0,63 Cena delnice pred objavo dokap. 25,72 9,85

Cena delnice ob objavi dokap. 20,17 8,40

Sprememba cene delnice ob objavi dokap. -21,58% -14,72%

Cena delnice 1 mes. po objavo dokap. 15,98 7,94

Sprememba cene delnice 1 mes. po objavi dokap. -37,87% -19,39%





P/B - pred dokapitalizacijo* 1,74 0,65

P/B - po dokapitalizaciji** 1,47 0,66

P/B 1 mes. po objavo dokap.** 1,16 0,62

P/B 3 mes. po objavo dokap.** 0,67 0,51

P/B 6 mes. po objavo dokap.** 0,65 0,34 *KV, BV, B pred dokap. – predstavlja zadnjo objavljeno knjigovodsko vrednost delnice ob letnem ali poletnem poročilu pred dokapitalizacijo ** KV, BV, B po dokap. – predstavlja zadnjo objavljeno knjigovodsko vrednost delnice ob letnem ali poletnem poročilu po dokapitalizacijo

49

4.2 RAZISKAVA POSLOVANJA IN DOKAPITALIZACIJE BANK V AVSTRIJI

Avstrija je kot članica evropske monetarne unije izmed sosednjih držav gospodarsko najmanj prizadeta v času finančne krize, celo beleži nadpovprečno gospodarsko rast. Tako so zabeležili rast GDP-ja v tretjem kvartalu za 0,30 odstotka. Avstrijski bančni sistem je izrazito usmerjen v države vzhodne in srednje Evrope na katere ima finančna kriza prav tako močan vpliv. Bilančna vsota avstrijskih bank na dan 30.9.2011 znaša 510.050 milijonov evrov, kar je po velikosti več kot deset kratnik slovenskega bančnega sistema. Gibanje bilančne vsote avstrijskega bančnega sistema je prikazan v spodnji tabeli. Tabela 12: Bilančna vsota avstrijskih bank v milijonih evrov 2007 2008 2009 2010 Q3 11 Bilančna vsota bank v mio EUR / Total assets of banks in EUR million 488.914 580.739 551.725 499.189 510.050

Ob pogledu na tabelo ugotovimo, da se je avstrijski bančno sistem začel ponovno krepiti, kar nakazuje na izboljšanje že tako dobre gospodarske klime v Avstriji. V Avstriji je največja bančna skupina Erste Group z bilančno vsoto 205.938 milijona evrov Druga po velikosti je Bank Austria z bilančno vsoto ob koncu leta 2010 193.844 milijonov evrov. Tretja med bančnimi skupinami je Raiffeisen Bank International AG z bilančno vsoto 131.173 milijona evrov ob kocu leta 2010.

4.2.1 Analiza Erste Group AG

(Poročila o poslovanju Erste Group AG) Skupina Erste Group je največja avstrijska bančno finančna skupina v Avstriji. Erste Group je prav tako ena izmed največjih finančnih skupin vzhodne in srednje Evrope, saj zajema bazo 17,5 milijona strank v 3.204 poslovalnicah. Skupino Erste Group je sestavljena iz naslednjih članic oziroma manjših bančnih skupin: Erste Bank, Sparkasse, Kartner Sparkasse in Steiermarkishe Sparkasse. Najpomembnejša dejavnost skupine je bančništvo ponuja pa tudi dejavnosti kot so lizing, faktoring, zavarovalništvo in upravljanje premoženja. Skupina Erste Group je prisotna v naslednjih državah: Slovenija, Avstrija, Hrvaška, Madžarska, Italija, Srbija, Bosna in Hercegovina, Črna Gora, Romunija, Češka, Slovaška, Ukrajina in Moldavija. V skupini Erste Group je bilo na dan 31.12.2010 skupaj zaposlenih 50.272 ljudi. Bilančna vsota skupine Erste Group je na dan 30.6.2011 znašala 214,16 milijarde evrov. Tržni delež po bilančni vsoti v Avstriji znaša 17 odstotkov. Lastništvo skupine Erste Group je razpršeno saj je na dan 30.12.2011 bilo 65,20 odstotka delnic v prostem obtoku (free float). Največja lastnika sta Erste Stiftung 25,00 odstotkov in

50

9,80 odstotka CaixaBank. Lastništvo v prostem obtoku pa sestavljajo: 2,10 odstotka zaposleni, 4,50 odstotka hranilnice, 5,20 odstotka mali delničarji in 53,40 odstotka institucionalni investitorji. Tabela 13: Ključni kazalci Erste Group (Bloomberg. 2012.)

v milijonih evrov 1H 2011 2010 1H 2010 2009 2008 2007 2006 2005

Bilančna vsota 214.164 205.938 209.084 201.710 201.441 200.519 181.703 152.681 Depoziti (Total deposits) 120.817 117.016 116.558 112.042 109.305 100.116 90.849 72.793 Krediti (Total kredits) 134.078 132.729 130.960 129.134 126.185 113.956 97.107 80.419

Pokritost kreditov z depoziti (LTD) 110,98% 113,43% 112,36% 115,25% 115,44% 113,82% 106,89% 110,48% Kapital 17.523 17.129 16.481 16.123 11.095 11.403 10.904 6.379 Čisti obrestni prihodki 1.740,00 3.360,33 1.588,50 3.151,67 3.820,17 3.467,27 2.651,92 2.277,15

Rezultat po davkih - čisti dobiček (net income) 244,90 453,89 256,40 487,35 -455,87 355,00 379,63 298,79

Dobiček na delnico (EPS) 1,13 2,33 1,07 2,37 2,74 3,76 3,10 2,96

Cena delnice ob zaključku obdobja 36,15 35,41 26,36 26,06 16,20 48,50 58,10 47,05 Razmerje dobiček na delnico/cena delni. (P/E) 14,70 15,08 12,61 11,00 20,25 13,14 18,74 15,79

Knjigovodska vrednost (KV-B-book value) 36,77 37,53 34,17 35,78 27,95 28,68 25,31 16,58

Razmerje med ceno delnice in KV (P/B) 0,98 0,94 0,77 0,73 0,58 1,69 2,30 2,81 Kapitalska ustreznost temeljnega kapita.(Tier 1) 12,10 11,80 9,60 10,80 7,20 7,00 6,60 6,80

Donos na kapital po davkih (ROE) 0,49 0,50 0,43 0,45 0,43 0,61 0,56 0,49

Donos na aktivo po davkih (ROA) 7,75 7,72 7,67 8,69 10,40 14,30 15,48 19,14

Pri Erste Group opazimo, da se je bilančna vsota ves čas krepila, kar je v skladu z avstrijskim bančnega sistemom v zadnjem letu. Pokritost depozitov s kredit je na ravni leta 2005. To nakazuje nato, da se kreditna izpostavljenost banke zmanjšuje na drugi strani pa se povečujejo depoziti. Kazalec P/E se je v času krize povišal, kar nakazuje na padec dobička. To pa je predvsem posledica povečevanja odpisov zaradi slabih kreditov. Od doseženega dna v letu 2009 pa se stanje izboljšuje. Tabela 14: Dokapitalizacija Erste Group Datum vpisa novih delnic

Cena dokap. v EUR


Vrednost dokap.



Sprememba št. delnic

01.02.2006 45,00 64.848.960 2.918.203.200 243.183.600 300.272.502 26,67%

V zadnjih šestih letih je imela Erste Group eno dokapitalizacijo, ki je omogočila širitev bančne skupine. To je bila do leta 2006 največja dokapitalizacija v zgodovini Avstrije, saj so zbrali dobrih 2.918 milijonov evrov svežega kapitala. Kot vidimo pa je bila dokapitalizacija speljana nad knjigovodsko vrednostjo, kar nakazuje na to, da je bila

51

dokapitalizacija izpeljana v času pred finančno krizo. Dokapitalizacija je potekala na mednarodnih trgih, kjer je boj za kapital neusmiljen. Ampak ta dokapitalizacija je potekala pred finančno krizo z namenom širitve poslovanja. V Erste Group je v preteklosti potekalo tudi zviševanja števila delnic, kar pomeni posredno dokapitalizacijo. Povečevanja števila delnic je v Erste Group potekalo predvsem zaradi prevzemov in s tem povezanimi zamenjavami delnic prevzemne tarče za delnice Erste Group. V spodnji tabeli sem prikazal dogajanje s ceno delnice na borzi in gibanje kazalca P/B. Spodnja tabela nakazuje na to, da je bila dokapitalizacija speljana pred finančno krizo in zaradi tega ne potrdi prvih treh hipotez, ki sem jih želel potrdit. To nakazuje predvsem s tem, da je dokapitalizacije Erste Group bila vplačana krepko nad P/B saj še krize ni bilo na vidiku. Po uspešni dokapitalizaciji je cena delnice porasla. Kazalec P/B pa je začel padati in tako je po šestih mesecih padel za 27,50 odstotka. Delnica pa je v šestih mesecih izgubila samo 2,48 odstotka vrednosti kazalca P/B in je padla iz razmerja 2,80 na 2,03. Tabela 15: Dokapitalizacija Erste Group v številkah na delnico Datum vpisa novih delnic 01.02.2006 Cena dokap. v EUR 45,00 KV - BV pred dokap. V EUR * 16,58

KV - BV po dokap. V EUR ** 22,22 Cena dokap./ KV - BV pred dokap. * 2,71 Cena dokap./ KV - BV po dokap. V EUR ** 2,03 Cena delnice pred objavo dokap. 46,35 Cena delnice ob objavi dokap. 46,50 Sprememba cene delnice ob objavi dokap. 0,32%

Cena delnice 1 mes. po objavo dokap. 50,85 Sprememba cene delnice 1 mes. po objavi dokap. 9,71% Cena delnice 3 mes. po objavo dokap. 49,21 Sprememba cene delnice 3 mes. po objavi dokap. 6,17% Cena delnice 6 mes. po objavo dokap. 45,20 Sprememba cene delnice 6 mes. po objavi dokap. -2,48%

P/B - pred dokapitalizacijo* 2,80 P/B - po dokapitalizaciji** 2,09 P/B 1 mes. po objavo dokap.** 2,29 P/B 3 mes. po objavo dokap.** 2,21 P/B 6 mes. po objavo dokap.** 2,03

*KV, BV, B pred dokap. – predstavlja zadnjo objavljeno knjigovodsko vrednost delnice ob letnem ali poletnem poročilu pred dokapitalizacijo ** KV, BV, B po dokap. – predstavlja zadnjo objavljeno knjigovodsko vrednost delnice ob letnem ali poletnem poročilu po dokapitalizacijo

52

4.2.2 Analiza Bank Austria Group

(Poročila o poslovanju Bank Austria) Skupina Bank Austria je druga največja avstrijska bančno finančna skupina. Banka Austria je po prevzemu v letu 2007 postala del skupine UniCredit. Bank Austria je prav tako ena izmed največjih finančnih skupin vzhodne in srednje Evrope, saj zajema bazo 15,75 milijonov strank v 3.033 poslovalnicah. Skupina Bank Austria je popolnoma konsolidirana s skupino UniCredit. Najpomembnejša dejavnost skupine je bančništvo ponuja pa tudi dejavnosti, kot so lizing, faktoring, zavarovalništvo in upravljanje premoženja. Skupina Bank Austria s skupino UniCredit je prisotna v naslednjih državah: Italija, Nemčija, Slovenija, Avstrija, Hrvaška, Madžarska, Srbija, Bosna in Hercegovina, Črna Gora, Romunija, Bolgarija, Češka, Slovaška, Poljska, Ukrajina, Kazahstan, Rusija, Litva, Latvija, Estonija, Turčija, V skupini Bank Austria je bilo na dan 31.12.2010 skupaj zaposlenih 59.653 ljudi, od teh 7.889 v Avstriji. Bilančna vsota skupine Bank Austria je na dan 30.6.2011 znašala 193,84 milijarde evrov. Tržni delež v Avstriji po bilančni vsoti pa znaša skorajda 19,70 odstotka. Lastništvo skupine Bank Austria je na dan 31.12.2010 bilo v večinski lasti UniCredita z 99,996 odstotka. Tabela 16: Ključni kazalci Bank Austria (Bloomberg. 2012., Letna poročila.) V milijonih evrov 1H2011

* 2010* 1H 2010

* 2009* 2008 2007 2006 2005

Bilančna vsota 193.844 193.049 200.461 194.459 222.461 209.170 154.255 158.879

Depoziti (Total deposits) 131.556 133.414 137.843 130.403 95.164 93.203 54.969 61.952 Krediti (Total kredits) 154.741 154.288 154.305 151.745 135.849 118.911 82.759 86.404

Pokritost kreditov z depoziti (LTD) % 117,62 115,65 111,94 116,37 144,20 127,58 150,56 139,47 Kapital 17.998 17.476 17.948 14.388 14.237 15.334 10.141 7.521 Čisti obrestni prihodki 2.248 4.543 2.218 4.734 5.249 3.296 1.907 1.983

Rezultat po davkih - čisti dobiček (net income) 665 798 480 1.152 1.144 2.258 3.022 964 Dobiček na delnico (EPS) 3,29 3,95 2,38 5,70 5,66 11,71 20,56 6,56 Cena delnice ob zaključku obdobja - - - - 142,60 141,10 119,80 93,99

Razmerje dobiček na delnico/cena delnice (P/E) - - - - 25,19 12,05 5,83 14,33


Razmerje med ceno delnice in KV (P/B) - - - - 2,13 1,94 1,77 2,01

Kapitalska ustreznost temeljnega kapitala (Tier 1) 10,02 10,04 9,85 8,33 6,82 8,76 11,62 8,29

Donos na kapital po davkih (ROE) 3,69% 4,57% 2,67% 8,01% 8,04% 14,73% 29,80% 12,82%

53

Donos na aktivo po davkih (ROA) 0,34% 0,41% 0,24% 0,59% 0,51% 1,08% 1,96% 0,61% *kazalci na delnico so izračunani ob predpostavki, da se po umiku delnic s trga št. delnic ni spremenilo

Pri Bank Austria opazimo, da je bilančna vsota po končanem prevzemu UniCredita začela upadati. To lahko povezujemo z izpostavljenostjo banke na trgih srednje in vzhodne Evrope. Pokritost depozitov s krediti se veča, kar nakazuje na zmanjševanje tveganja in krčenje kreditnega portfelja. Posredno pa to razmerje nakazuje tudi na povečanje depozitov. Dobiček na delnico se je v času krize znižala to je predvsem posledica povečevanja odpisov zaradi slabih kreditov. Od doseženega vrha v letu 2006 pa se stanje slabša. Tabela 17: Dokapitalizacija Bank Austria (Letno poročilo 2007) Datum vpisa novih delnic

Cena dokap. v EUR


Vrednost dokap.



Sprememba št. delnic v %

17.03.2007 105,33 55.000.000 5.793.150.000 147.031.740 202.031.740 37,41%

V zadnjih šestih letih je imela Bank Austria eno dokapitalizacijo, ki ni imela vpliva na izboljšanje kapitalske ustreznosti. To je bilo leta 2007, ko je UniCredit z zaprto dokapitalizacijo večinskega lastnika dosegla zmanjšanje deleža manjšinskih delničarjev in kasneje iztisnitev le teh. Dokapitalizacija zaradi interesa večinskega lastnika ni bila javna. Kot vidimo pa je bila dokapitalizacija speljana nad knjigovodsko vrednostjo, kar nakazuje na to, da je bila dokapitalizacija izpeljana v času pred finančno krizo. Dokapitalizacija je potekala s ponudbo večinskemu lastniku, ki jo je tudi izvršil in okrepil svoj lastniški delež. Ampak ta dokapitalizacija je potekala pred finančno krizo z namenom širitve poslovanja. V spodnji tabeli sem prikazal dogajanje s ceno delnice na borzi in gibanje kazalca P/B. Spodnja tabela nakazuje na to, da je bila dokapitalizacija speljana pred finančno krizo in zaradi tega ne potrdi prvih treh hipotez, ki sem jih želel potrdit. To nakazuje predvsem s tem, da je dokapitalizacije Bank Austria bila vplačana krepko nad P/B saj še krize ni bilo na vidiku. Po uspešni dokapitalizaciji je cena delnice porasla. Delnica je v 6 mesecih pridobila kar 21,54 odstotka vrednosti. Kazalec P/B pa je narasel iz razmerja 1,56 pred dokapitalizacijo na 2,14. Tabela 18: Dokapitalizacija Bank Austria v številkah na delnico (Bloomberg. 2012. Letno poročilo 2007) Datum vpisa novih delnic 17.03.2007 Cena dokap. v EUR 105,33 KV - BV pred dokap. V EUR * 67,53 KV - BV po dokap. V EUR ** 67,48 Cena dokap./ KV - BV pred dokap. * 1,56 Cena dokap./ KV - BV po dokap. V EUR ** 1,56

Cena delnice pred objavo dokap. 118,69

Cena delnice ob objavi dokap. 118,25

Sprememba cene delnice ob objavi dokap. -0,37%

Cena delnice 1 mes. po objavo dokap. 125,60

Sprememba cene delnice 1 mes. po objavi dokap. 5,82%


54




P/B - pred dokapitalizacijo* 1,76

P/B - po dokapitalizaciji** 1,75

P/B 1 mes. po objavo dokap.** 1,86


P/B 6 mes. po objavo dokap.** 2,14 *KV, BV, B pred dokap. – predstavlja zadnjo objavljeno knjigovodsko vrednost delnice ob letnem ali poletnem poročilu pred dokapitalizacijo ** KV, BV, B po dokap. – predstavlja zadnjo objavljeno knjigovodsko vrednost delnice ob letnem ali poletnem poročilu po dokapitalizacijo

55

4.3 RAZISKAVA POSLOVANJA IN DOKAPITALIZACIJE BANK NA MADŽARSKEM

Madžarska je članica Evropske unije in ena izmed sosednjih držav, ki jih je finančna kriza prizadela podobno kot Slovenijo. V prvi polovice leta 2011 je zabeležila 0,3 odstotno rast gospodarstva, kar je na repu Evropske unije kot Slovenija. Madžarski bančni sistem sestavlja največja domača banka OTP bank in veliko tujih bank, ki so prisotne na trgu. Madžarska se srečuje še z dodatnim valutnim tveganjem saj nima evra, ampak domačo valuto forint. Bilančna vsota madžarskih bank na dan 30.9.2011 znaša 108.132,80 milijonov evrov, kar pa je po velikosti več kot dva kratnik slovenskega bančnega sistema. Gibanje bilančne vsote madžarskega bančnega sistema je prikazano v spodnji tabeli. Tabela 19: Bilančna vsota madžarskih bank v milijonih evrov 2008 2009 2010 Q3 11 Bilančna vsota bank v mio EUR / Total assets of banks in EUR million 120.710 120.903 115.750 108.133

Ob pogledu na tabelo ugotovimo, da je bilančna vsota madžarskega bančnega sistema še zmeraj v upadanju, kar kaže na podoben negativen trend kot v Sloveniji. Iz tega lahko razberemo, da se banke še zmeraj razdolžujejo. Na Madžarskem je največja bančna skupina OTP Bank Plc. z bilančno vsoto 35.178 milijona evrov. Druga po velikosti je K&H Bank, ki je v 100 odstotni lasti KBC Bank NV. Bilančna vsota K&H Bank je ob koncu leta 2010 znašala 11.587 milijonov evrov.

4.3.1 Analiza OTP Bank PLC

(Poročila o poslovanju OTP Bank AG) Skupina OTP Bank je največja madžarska bančno finančna skupina. OTP Bank je prav tako ena izmed finančnih skupin, ki je prisotna na trgih vzhodne in srednje Evrope, saj zajema bazo 11,9 milijona strank v 1.500 poslovalnicah. Skupino OTP Bank je sestavljena iz naslednjih članic oziroma manjših bančnih skupin: DSK Bank, OTP banka Hrvatska, OTP Bank Romania, OTP Bank Srbija, OTP Banka Slovensko, CJSC OTP Bank, Crnogorska komercijalna banka in OAO OTP Bank. Najpomembnejša dejavnost skupine je bančništvo ponuja pa tudi dejavnosti kot so lizing, faktoring, zavarovalništvo in upravljanje premoženja. Skupina OTP Bank je prisotna v naslednjih državah: Madžarska, Hrvaška, Srbija, Črna Gora, Romunija, Bolgarija, Slovaška in Ukrajina. V skupini OTP Bank je bilo na dan 31.12.2010 skupaj zaposlenih 31.337 ljudi od tega na Madžarskem 7.820 ljudi. Bilančna vsota skupine OTP Bank je na dan 30.6.2011 znašala 36,52 milijarde evrov. Tržni delež po bilančni vsoti na Madžarskem pa znaša 24,80 odstotka.

56

Lastništvo skupine OTP Bank je razpršeno. Na dan 30.12.2011 so bili lastniki nad 5 odstotkov le štirje. Največja lastniki torej so Megdet, Timur, Ruszlan Rahmikulov z 8,98 odstotkov, MOL z 8,57 odstotka, Grupama z 8,31 odstotka in Lazard Group z 5,78 odstotka. V lasti tako imajo domači investitorji 37,40 odstotka, tuji pa 62,60 odstotka. OTP Bank ima izdanih 280.000.010 delnic. Delnice OTP Banke kotirajo v Luxemburgu, Londonu in New Yorku. Z njimi pa se trguje v Budimpešti, Londonu in New Yorku. Tabela 20: Ključni kazalci OTP Bank (Bloomberg. 2012. Letna poročila.)



Pokritost kreditov z depoziti (LTD) 121,45% 128,87% 127,53% 121,41% 134,07% 114,34% 105,73% 96,18% Kapital 5.034 4.708 4.646 4.416 3.951 3.544 3.135 2.166 Čisti obrestni prihodki 729,55 1.251,36 603,53 1.220,34 1.307,54 1.490,46 1.244,18 1.088,18

Rezultat po davkih - čisti dobiček (net income) 274,87 428,55 256,77 539,92 957,76 828,64 708,91 638,07


Cena delnice ob zaključku obdobja 22,34 18,01 16,62 20,18 10,82 34,63 34,85 27,66 Razmerje dobiček na delnico/cena delnice (P/E) 13,14 11,34 9,35 9,45 3,06 11,05 12,12 11,54


Razmerje med ceno delnice in KV (P/B) 1,23 1,08 1,00 1,29 0,77 2,76 3,12 3,34 Kapitalska ustreznost temeljnega kapitala (Tier 1) 13,60 14,00 11,40 13,80 11,30 10,97 9,69 10,60



Pri OTP Bank opazimo, da se je bilančna vsota krepila vse do leta 2010, ko je zabeležila padec glede na leto 2009. Ampak prva polovica leta 2011 nakazuje na ponovno rast. Gibanje bilančne vsote lahko poenotimo z globalnimi gospodarskimi cikli v zadnjih nekaj letih. Umirjanje gospodarstva pa se kaže tudi na pokritosti depozitov s kredit, ki se v letu 2011 izboljšuje. To nakazuje nato, da se kreditna izpostavljenost banke zmanjšuje na drugi strani pa se povečujejo depoziti. Kazalec P/E se je v času krize višal, kar nakazuje na slabše poslovanje, kar dokazuje tudi kazalec EPS. Cena delnice pa od doseženega dna v letu 2008 ponovno beleži pozitiven trend. V zadnjih šestih letih OTP Banka ni imela dokapitalizacije. Iz tega lahko sklepamo, da je banka organsko rasla in sprotne zahteve po kapitalu reševala z organsko rastjo in prevzemi konkurentov.

57

4.3.2 Analiza K&H Bank

(Poročila o poslovanju K&H Bank) Skupina K&H Bank je druga največja madžarska bančno finančna skupina. K&H Bank je po prevzemu 40,23 odstotnega deleža ABN Amro NV s strani KBC NV v letu 2006 postala del skupine KBC Group. K&H Bank ima bazo 0,94 milijonov strank v 242 poslovalnicah. Skupina K&H Bank je popolnoma konsolidirana s skupino KBC Group. Najpomembnejša dejavnost skupine K&H Bank je bančništvo ponuja pa tudi dejavnosti kot so lizing, faktoring, zavarovalništvo in upravljanje premoženja. Skupina K&H Bank je prisotna izključno na Madžarskem saj je del velike bančne skupine KBC Group, ki pa je v sosednjih državah prisotna preko drugih bank. V skupini K&H Bank je bilo na dan 31.12.2010 skupaj zaposlenih 3.306 ljudi na Madžarskem. Bilančna vsota skupine K&H Bank je na dan 30.6.2011 znašala 10,94 milijarde evrov. Tržni delež na madžarskem na dan 31.12.2010 po bilančni vsoti pa znaša dobrih 10,00 odstotkov. Lastništvo skupine K&H Bank je na dan 31.12.2010 v 100,00 odstotni lasti KBC Group NV. Tabela 21: Ključni kazalci K&H Bank (Letna poročila.) v milijonih evrov 1H 2011 2010 1H 2010 2009 2008 2007 2006 2005 Bilančna vsota 10.942 11.587 11.566 11.334 11.981 9.541 8.576 7.711 Depoziti (Total deposits) 5.887 6.044 5.569 6.696 7.582 5.844 5.331 4.814 Krediti (Total kredits) 5.729 6.319 5.970 6.327 6.616 6.091 5.944 5.337

Pokritost kreditov z depoziti (LTD) 97,33% 104,56% 107,20% 94,50% 87,26% 104,22% 111,49% 110,87%

Kapital 800 794 786 779 728 816 673 617 Čisti obrestni prihodki 799,75 793,96 786,28 778,87 728,47 816,40 672,75 617,42

Rezultat po davkih - čisti dobiček (net income) 198,78 370,70 176,44 324,72 250,05 224,20 221,15 222,84 Dobiček na delnico (EPS) 0,0006 0,0013 0,0011 0,0005 0,0015 0,0026 0,0010 0,0013

Cena delnice ob zaključku obdobja - - - - - - - -

Razmerje dobiček na delnico/cena delnice (P/E) - - - - - - - -


Razmerje med ceno delnice in KV (P/B) - - - - - - - -




58

Pri K&H Bank opazimo, da se bilančna vsota konstantno povečuje. Kar nakazuje na dobro zastavljeno strategijo poslovanja in odnosa do tveganja. Pokritost depozitov s krediti zelo niha, kar nakazuje na volatilno dogajanje na madžarskem finančnem trgu. Posredno pa to razmerje nakazuje tudi na povečanje depozitov. Kazalec ROE se počasi izboljšuje kar nakazuje na izboljšanje poslovanja. Prav tako je v ponovnem vzponu dobiček na delnico. Od doseženega dna v letu 2007 se stanje v banki izboljšuje. Tabela 22: Dokapitalizacije K&H Bank (Letna poročila) Datum vpisa novih delnic

Cena dokap v HUF

Cena dokap. v EUR


Vrednost dokap. v milijonih HUF

Vrednost dokap. v milijonih EUR



Sprememba št. delnic

06.11.2007 1,00 0,0038 13.800.000.000 13.800 54,56 52.507.000.000 66.307.000.000 26,28% 30.04.2009 1,00 0,0035 7.402.000.000 7.402 25,59 66.307.000.000 73.709.000.000 11,16% 21.202 80,16

V zadnjih šestih letih je imela K&H Bank dve dokapitalizaciji, ki sta imeli vpliva na izboljšanje kapitalske ustreznosti. K&H Bank banka je lahko tudi vzorčni primer za Slovenijo in našo največjo banko Novo LB, to pa zaradi enakega lastnik. Vzorčni primer sem zapisal zato, ker se iz Madžarske izkušnje lahko naučimo pri kakšnih nivojih bi bil KBC Group pripravljen sodelovati v dokapitalizaciji Nove LB. Dokapitalizaciji zaradi interesa večinskega lastnika nista bili javni. Kot vidimo, sta bili dokapitalizaciji speljani pod knjigovodsko vrednostjo, kar nakazuje na to, da sta bili dokapitalizaciji izpeljani v času finančne krize. Dokapitalizaciji sta potekali s ponudbo večinskemu lastniku, ki jo je tudi izvršil in izboljšal kapitalsko ustreznost banke. V spodnji tabeli sem prikazal dogajanja s knjigovodsko vrednostjo saj delnica ne kotira na nobeni borzi in nimamo merodajne cene delnice. Spodnja tabela nakazuje na to, da sta bili dokapitalizaciji speljani med finančno krizo in zaradi tega potrdi prve tri hipoteze, ki sem jih želel potrdit. To nakazuje predvsem s tem, da sta bili dokapitalizaciji K&H Bank vplačani krepko pod knjigovodsko vrednostjo delnice saj je kriza bila v največjem razmahu. Količina vplačanega kapitala pa ni imela vpliva na lastniško strukturo. Po uspešnih dokapitalizacijah je knjigovodska vrednost padla, kar je posledica postavitve dokapitalizacijskih cen pod knjigovodsko vrednost delnice. Tabela 23: Dokapitalizaciji K&H Bank v številkah na delnico (Letna poročila) Datum vpisa novih delnic 06.11.2007 30.04.2009 Cena dokap. v EUR 0,0038 0,0035 KV - BV pred dokap. V EUR * 0,0130 0,0106 KV - BV po dokap. V EUR ** 0,0123 0,0093


59

4.4 RAZISKAVA POSLOVANJA IN DOKAPITALIZACIJE BANK NA HRVAŠKEM

Hrvaška postaja članica Evropske unije in je ena izmed sosednjih držav, ki jih je finančna kriza prizadela podobno kot Slovenijo. V tretji četrtini leta 2011 je Hrvaška zabeležila rast GDP za 0,70 odstotka in s tem rast gospodarstva. Hrvaški bančni sistem sestavlja največja banka Zagrebačka banka, ki je v lasti Unicredit banke in veliko tujih bank, ki so prisotne na trgu. Hrvaška se srečuje še z dodatnim valutnim tveganjem saj nima evra, ampak domačo valuto kuno. Bilančna vsota hrvaških bank na dan 30.6.2011 znaša 53.824 milijonov evrov, kar pa je za 7 odstotkov več od slovenskega bančnega sistema gledano ob koncu leta 2010. Gibanje bilančne vsote hrvaškega bančnega sistema je prikazano v spodnji tabeli. Tabela 24: Bilančna vsota hrvaških bank v milijonih evrov 2007 2008 2009 2010 Q2 11

Bilančna vsota bank v mio EUR / Total assets of banks in EUR million 47.075 50.458 51.789 52.959 53.824

Ob pogledu na tabelo ugotovimo, da je bilančna vsota hrvaškega bančnega sistem v počasni rasti. Na Hrvaškem je največja bančna skupina Zagrebačka banka, ki je v lasti Unicredita z bilančno vsoto 15.735 milijona evrov ob prvi polovici leta 2011. Druga po velikosti je Privredna Bank Zagreb - PBZ, ki je v lasti Intese Sanpaolo. Bilančna vsota PBZ je znašala 9.932 milijonov evrov ob prvi polovici leta 2011.

4.4.1 Analiza Zagrebačka Banka d.d. – Unicredit Group

(Poročila o poslovanju Zagrebačke Banke) Skupina Zagrebačka banka je največja hrvaška bančno finančna skupina. Zagrebačka banka je finančna skupina, ki je članica velike finančne skupine UniCredit, ki pa je prisotna na trgih vzhodne in srednje Evrope. Zagrebačka banka pa posredno spada pod UniCredit Banka Austria AG. Najpomembnejša dejavnost skupine Zagrebačke banke je bančništvo ponuja pa tudi dejavnosti, kot so lizing, faktoring, zavarovalništvo in upravljanje premoženja. Pri zavarovalništvu pa jo podpira tudi drugi največji lastnik Allinaz SE. Skupina Zagrebačka banka je prisotna na Hrvaškem in Bosni in Hercegovini. V skupini Zagrebačke banke je bilo na dan 31.12.2010 skupaj zaposlenih 6.686 ljudi od tega na hrvaškem 5.308 ljudi. Banka ima 229 poslovalnic od tega 136 na hrvaškem in 93 v Bosni in Hercegovini. Bilančna vsota skupine Zagrebačke banke je na dan 30.6.2011 znašala 15,74 milijarde evrov. Tržni delež po bilančni vsoti na hrvaškem pa znaša 29,24 odstotka.

60

Lastništvo skupine Zagrebačka banka d.d. je na dan 30.12.2010 razdeljeno na dva večja lastnika UniCredit Bank Austria AG z 84,21 odstotki in Allianz SE z 11,72 odstotka. Ostalih 4,07 odstotka delnic je prosto razpoložljivih in trgovanih na Zagrebački borzi. Tabela 25: Ključni kazalci Zagrebačke banke (Letna poročila.)

Pri Zagrebački banki opazimo, da se je bilančna vsota konstantno povečevala do sredine 2010. Nato je sledil upad do konca leta 2010 in ponovna rast v letu 2011. Kar nakazuje na dobro zastavljeno strategijo poslovanja in odnosa do tveganja. Pokritost depozitov s kredit zelo niha, kar nakazuje na volatilno dogajanje na hrvaškem finančnem trgu. Posredno pa to razmerje nakazuje tudi na povečanje depozitov. Kazalec ROE se počasi izboljšuje kar nakazuje na izboljšanje poslovanja. Prav tako se ponovno popravlja dobiček na delnico. Od doseženega dna v letu 2008 pa se stanje izboljšuje. Tabela 26: Dokapitalizacija Zagrebačke Banke (redne delnice)* Datum vpisa novih delnic

Cena dokap. v HRK

Cena dokap. v EUR


Vrednost dokap. v milijonih HRK




Spremem. št. delnic

02.04.2007 7.400,00 999,32 478.500 3.541 478,18 2.884.928 3.365.405 16,59% *upoštevane so samo redne delnice, saj prednostne delnice predstavljajo zanemarljiv delež



Pokritost kreditov z depoziti (LTD) 114,57% 107,57% 91,00% 107,01% 105,50% 93,04% 91,88% 88,03% Kapital 2.269 2.167 2.395 2.158 1.961 1.749 1.020 887 Čisti obrestni prihodki 242,44 437,51 209,36 387,32 437,78 378,81 290,27 269,13

Rezultat po davkih - čisti dobiček (net income) 100,50 191,33 71,18 190,79 203,69 173,92 133,56 139,38 Dobiček na delnico (EPS) 3,12 2,98 3,06 2,87 3,19 53,47 46,43 48,54

Cena delnice ob zaključku obdobja 39,24 33,86 30,14 33,95 24,95 1.573,80 946,22 549,11

Razmerje dobiček na delnico/cena delnice (P/E) 12,60 11,37 9,85 11,81 7,82 29,43 20,38 11,31


Razmerje med ceno delnice in KV (P/B) 1,11 1,00 0,81 1,01 0,81 3,03 2,68 1,79

Kapitalska ustreznost temeljnega kapitala (Tier 1) - 19,55 - 19,05 17,39 19,84 13,93 -



61

V zadnjih šestih letih je imela Zagrebačka banka eno dokapitalizacijo in eno zamenjavo ter združitev delnic (split), ki ni imela vpliva na bistveno izboljšanje kapitalske ustreznosti. Dokapitalizacije je bila izvedena v začetku leta 2007 natančneje 2.4.2007, ko je UniCredit Bank Austria z dokapitalizacijo večinskih lastnikov dosegla povečanje osnovnega kapitala. Prva javna objava o nameri dokapitalizacije po sprejetju sklepov skupščine pa je bila 21.3.2007. Omenjena dokapitalizacija je bila največja v zgodovini samostojen Hrvaške. Dne 7.5.2008 so v Zagrebački banki opravili zamenjavo števila delnic in poenotenja vseh delnic v redne delnice. Zamenjava delnic (stock split) je potekala tako, da je bilo menjalno razmerje za redne delnice 1:19. To pomeni, da so lastniki rednih delnic za 1 staro delnico prejeli 19 novih. Razmerje pri prednostnih delnicah pa je bilo 1:27 kar pomeni, da so lastniki prednostnih delnic prejeli 27 novih delnic za eno staro. Iz spodnje tabele lahko razberemo, da je bila dokapitalizacija speljana nad knjigovodsko vrednostjo, kar nakazuje na to, da je bila dokapitalizacija izpeljana v času pred finančno krizo. Dokapitalizacija je potekala s ponudbo večinskemu lastniku, ki jo je tudi izvršil in svoj lastniški delež v banki okrepil. Ampak ta dokapitalizacija je potekala pred finančno krizo z namenom širitve poslovanja. V spodnji tabeli sem prikazal dogajanje s ceno delnice na borzi in gibanje kazalca P/B. Spodnja tabela nakazuje na to, da je bila dokapitalizacija speljana pred finančno krizo in zaradi tega ne potrdi prvih treh hipotez, ki sem jih želel potrdit. To nakazuje predvsem s tem, da je dokapitalizacija Zagrebačke banke bila vplačana krepko nad P/B saj še krize ni bilo na vidiku. Po uspešni dokapitalizaciji je cena delnice porasla. Delnica pa je v 6 mesecih pridobila kar 5,56 odstotka vrednosti. Kazalec P/B pa je narasel iz razmerja 2,83 pred dokapitalizacijo na 2,90. Tabela 27: Dokapitalizacija Zagrebačke Banke v številkah na redno delnico Datum vpisa novih delnic 02.04.2007 Cena dokap. v EUR 999,32 KV - BV pred dokap. V EUR * 353,57 KV - BV po dokap. V EUR ** 519,60 Cena dokap./ KV - BV pred dokap. * 2,83 Cena dokap./ KV - BV po dokap. V EUR ** 1,92 Cena delnice pred objavo dokap. 1.425,37

Cena delnice ob objavi dokap. 1.397,56


Cena delnice 1 mes. po objavo dokap. 1.634,14










P/B 6 mes. po objavo dokap.** 2,90 *KV, BV, B pred dokap. – predstavlja zadnjo objavljeno knjigovodsko vrednost delnice ob letnem poročilu pred dokapitalizacijo ** KV, BV, B po dokap. – predstavlja zadnjo objavljeno knjigovodsko vrednost delnice ob letnem poročilu po dokapitalizacijo

62

4.4.2 Analiza Privredna banka Zagreb d.d. – PBZ – Intesa Sanpaolo

(Bloomberg. 2012. Poročila o poslovanju PBZ) Skupina PBZ je druga največja hrvaška bančno finančna skupina. PBZ je v januarju 2007 po združitvi Banca Intesa in Sanpaolo IMI postala del skupine Intesa Sanpaolo Group. PBZ ima bazo 1,55 milijonov strank v 220 poslovalnicah. Skupina PBZ je konsolidirana s skupino Intesa Sanpaolo Group. Najpomembnejša dejavnost skupine PBZ je bančništvo ponuja pa tudi dejavnosti kot so lizing, faktoring, zavarovalništvo in upravljanje premoženja. Skupina PBZ je prisotna na izključno hrvaškem saj je del velike bančne skupine Intesa Sanpaolo Group, ki pa je v sosednjih državah prisotna preko drugih bank. V skupini PBZ je bilo na dan 31.12.2010 skupaj zaposlenih 3.473 ljudi na Hrvaškem. Bilančna vsota skupine PBZ je na dan 30.6.2011 znašala 9,93 milijarde evrov. Tržni delež na hrvaškem na dan 30.06.2011 po bilančni vsoti pa znaša 18,45 odstotka. Lastništvo skupine PBZ je bilo na dan 30.06.2011 razpršeno na dva večja lastnika in sicer na Intesa Sanpaolo Holding International SA 76,59 odstotka, EBRD 20,88 odstotka in preostanke 2,53 odstotka mali delničarji. Tabela 28: Ključni kazalci PBZ (Letna poročila)

v milijonih evrov 1H 2011 2010 1H 2010 2009 2008 2007 2006 2005 Bilančna vsota 9.932 10.078 9.795 9.808 9.711 9.214 8.432 7.029


Pokritost kreditov z depoziti (LTD) v % 110,68 96,73 107,66 112,08 103,23 101,96 107,25 95,87 Kapital 1.576 1.535 1.499 1.453 1.310 1.160 1.037 654 Čisti obrestni prihodki 166,05 302,50 145,38 281,37 297,89 261,68 233,99 213,95

Rezultat po davkih - čisti dobiček (net income) 81,26 140,24 67,88 130,81 169,33 155,51 131,46 110,02


Cena delnice ob zaključku obdobja 77,88 76,53 70,94 77,73 59,04 240,94 152,65 78,96




Kapitalska ustreznost temeljnega kapitala (Tier 1) - 20,82 - 18,06 16,11 17,94 15,49 13,32



63

Pri PBZ opazimo, da se bilančna vsota konstantno povečuje. Kar nakazuje na dobro zastavljeno strategijo poslovanja in odnosa do tveganja. Pokritost depozitov s krediti zelo niha, kar nakazuje na volatilno dogajanje na hrvaškem finančnem trgu. Posredno pa to razmerje nakazuje tudi na rast depozitov. Kazalec ROE se počasi znižuje kar nakazuje na slabšanje poslovanja. Prav tako je po letu 2008 v povezavi s krizo zaznati upadanje dobička. Tabela 29: Dokapitalizacije PBZ Datum vpisa novih delnic

Cena dokap. v HRK

Cena dokap. v EUR


Vrednost dokap. v milijonih HRK





16.11.2006 750,00 102,35 2.414.769 1.811 244,57 16.660.000 19.074.769 14,49%

V zadnjih 6 letih je imela PBZ eno dokapitalizacijo. Dokapitalizacija je bila izvedena ob koncu leta 2006 natančneje 16.11.2006, ko sta dokapitalizacijo izvedli Intesa Sanpaolo Group in EBRD. Prva objava o nameri dokapitalizacije je bila javno objavljena 13.9.2006. Dokapitalizacijo so izvedli z namenom rasti. Širitev poslovanja pa so realizirali s prevzemom LT Gospodarske banke d.d. Iz tabele lahko razberemo, da je bila dokapitalizacija speljana nad knjigovodsko vrednostjo, kar nakazuje na to, da je bila dokapitalizacija izpeljana v času pred finančno krizo. Dokapitalizacija je potekala z javno ponudbo delnic. V spodnji tabeli sem prikazal dogajanje s ceno delnice na borzi in gibanje kazalca P/B. Spodnja tabela nakazuje na to, da je bila dokapitalizacija speljana pred finančno krizo in zaradi tega ne potrdi prvih treh hipotez, ki sem jih želel potrdit. To nakazuje predvsem s tem, da je dokapitalizacija PBZ banke bila vplačana krepko nad P/B saj še krize ni bilo na vidiku. Po uspešni dokapitalizaciji je cena delnice zaradi vmesnega prevzem LT Gospodarske banke d.d. padla. Ampak po šestih mesecih je pridobila kar 20,77 odstotka vrednosti. Kazalec P/B pa je narasel iz razmerja 2,61 pred dokapitalizacijo na razmerje 3,49 po 6 mesecih. Tabela 30: Dokapitalizacije PBZ v številkah na delnico Datum vpisa novih delnic 16.11.2006 Cena dokap. v EUR 102,35 KV - BV pred dokap. V EUR * 39,19 KV - BV po dokap. V EUR ** 54,19 Cena dokap./ KV - BV pred dokap. * 2,61 Cena dokap./ KV - BV po dokap. V EUR ** 1,89 Cena delnice pred objavo dokap. 161,03




Sprememba cene delnice 1 mes. po objavi dokap. -5,37%


64








P/B 6 mes. po objavo dokap.** 3,59 *KV, BV, B pred dokap. – predstavlja zadnjo objavljeno knjigovodsko vrednost delnice ob letnem poročilu pred dokapitalizacijo ** KV, BV, B po dokap. – predstavlja zadnjo objavljeno knjigovodsko vrednost delnice ob letnem poročilu po dokapitalizacijo

65

4.5 RAZISKAVA POSLOVANJA IN DOKAPITALIZACIJE BANK V ITALIJI

Italija je članica Evropske unije in je ena izmed sosednjih držav, ki jih je finančna kriza prizadela prav tako kot Slovenijo. V tretjem kvartalu leta 2011 je zabeležila 0,2 odstotni padec GDP-ja. Največji banki v italijanskem bančnem sistemu sta Unicredit Group in Intesa Sanpaolo, ki sta prisotni v vsej regiji. Bilančna vsota italijanskih bank na dan 30.9.2011 znaša 3.985.489,00 milijonov evrov, kar pa je po velikosti več kot osemdeset kratnik slovenskega bančnega sistema. Gibanje bilančne vsote italijanskega bančnega sistema je prikazan v spodnji tabeli. Tabela 31: Bilančna vsota italijanskih bank v milijonih evrov 2007 2008 2009 2010 Q3 11

Bilančna vsota bank v mio EUR / Total assets of banks in EUR million 3.331.830 3.634.564 3.690.692 3.750.113 3.985.489

Ob pogledu na tabelo ugotovimo, da bilančna vsota italijanskega bančnega sistem raste. To pa seveda ne predstavlja realne slike saj so večje italijanske banke izpostavljene na celotni evropski bančni sistem. V Italiji je največja bančna skupina UniCredit SPA z bilančno vsoto 929.488 milijona evrov ob koncu leta 2010. Druga po velikosti je Intesa Sanpaolo kjer je ob koncu leta 2010 bilančna vsota znašala 658.757 milijonov evrov.

4.5.1 Analiza UniCredit Group

(Bloomberg. 2012. Poročila o poslovanju UniCredit Group) Skupina Unicredit je največja italijanska bančno finančna skupina. UniCredit je ena izmed največjih finančnih skupin vzhodne in srednje Evrope, ki ponuja storitve v več kot 9.600 poslovalnicah oziroma čez 4.500 poslovalnicah v Italiji. Bančna skupina ima čez 40 milijonsko bazo strank. V svetovnem merilu pa je bila v letu 2010 po bilančni vsoti 22 banka na svetu. Najpomembnejša dejavnost skupine je bančništvo ponuja pa tudi dejavnosti kot so lizing, faktoring, zavarovalništvo, upravljanje premoženja… Skupina UniCredit je prisotna v naslednjih 22 državah: Italija, Nemčija, Slovenija, Avstrija, Hrvaška, Madžarska, Srbija, Bosna in Hercegovina, Romunija, Bolgarija, Češka, Slovaška, Poljska, Ukrajina, Kazahstan, Kirgikistan, Rusija, Litva, Latvija, Estonija, Turčija, Azerbajdžan. V skupini UniCredit je bilo na dan 31.12.2010 skupaj zaposlenih 162.009 ljudi, od teh 46.332 v Italiji. Bilančna vsota skupine UniCredit je na dan 30.9.2011 znašala 950,30 milijarde evrov, kar predstavlja tržni delež po bilančni vsoti 23,84 odstotka.

66

Lastništvo skupine UniCredit je na dan 31.01.2011 bilo zelo razpršeno. Prvih pet lastnikov je: Capital Research and Management Company z 5,41 odstotka, Mediobanca S.p.A. z 5,25 odstotka, International Petroleum Investment Company Aabar Luxembourg S.A.R.L. z 4,99 odstotka, Central Bank of Libya s 4,99 odstotka in Fondazione Cassa di Risparmio Verona, Vicenza, Belluno e Ancona s 4,21 odstotka. Tabela 32: Ključni kazalci skupine UniCredit (Bloomberg. 2012.)

Pri skupini Unicredit opazimo, da se bilančna vsota od leta 2008 zmanjšuje. Kar nakazuje na negativen vpliv finančne krize na poslovanje banke. Pokritost depozitov s krediti zelo niha, kar nakazuje na volatilno dogajanje na italijanskem in posredno evropskem finančnem trgu. Iz zgornje tabela pa lahko tudi opazimo rast depozitov. Dobiček na delnico se po dnu v letu 2009 ponovno izboljšuje, kar nakazuje na izboljšanje poslovanja. UniCredit Group je imela v zadnjih letih veliko sprememb pri številu novo izdanih delnic in dokapitalizacijah. Novo izdane delnice so se uporabile za nagrajevanje kot tudi za vnovčevanje pravic. Dokapitalizacije pa so se izvajale predvsem zaradi prevzemov (zamenjave delnic), kot tudi za izboljšanje kapitalskih zahtev. Tako lahko zasledimo v zadnjih šestih letih blizu 40 sprememb. Najpomembnejše so: v letu 2005 prevzem Cassa di Risparmio di Carpi and Banca dell'Umbria, HVB in BA-CA, v letu 2007 prevzem Capitalia SpA ter v letu 2009 kapitalski vstop v Mediobanca SpA. Ob koncu leta 2011 pa so na delnicah opravili reverse split v razmerju 10 starih za 1 novo delnico. V februarju


Bilančna vsota 918.772 929.488 954.644 928.760 1.045.612 1.021.835 823.284 787.000 Depoziti (Total deposits) 363.990 414.447 390.891 445.282 427.258 423.423 287.978 268.322 Krediti (Total kredits) 583.877 579.117 590.602 578.717 623.538 575.826 453.673 445.962

Pokritost kreditov z depoziti (LTD) v % 160,41 154,86 151,09 136,23 146,89 136,73 157,69 166,20 Kapital 68.122 67.703 67.754 62.892 58.240 62.434 42.742 39.106 Čisti obrestni prihodki 5.894 9.766 4.988 9.580 16.128 10.973 10.782 4.644

Rezultat po davkih - čisti dobiček (net income) 1.321 1.323 669 1.702 4.012 5.901 5.448 2.470 Dobiček na delnico (EPS) 0,47 0,42 0,25 0,62 1,62 2,83 2,80 1,95





Kapitalska ustreznost temeljnega kapitala (Tier1) 9,12 9,46 9,38 8,63 6,66 6,55 6,96 6,89



67

2012 pa so pripravili eno izmed večjih dokapitalizacij v Evropi v višini 7,5 milijarde evrov. Razlog le te pa je priprav na uskladitev kapitalske ustreznosti z zahtevami ECB oziroma EBA Tabela 33: Dokapitalizacije UniCredit Datum vpisa novih delnic

Cena dokap. v EUR


Vrednost dokap. v EUR



Sprememba št. delnic v

18.05.2009 3,08 972.225.376 2.997.370.834 14.340.800.300 16.778.430.573 6,78% 24.02.2010 1,59 2.516.889.453 3.999.337.341 16.779.739.028 19.296.628.481 15,00% 14.02.2012 1,94 3.859.602.938 7.499.208.509 1.929.849.069 5.789.452.007 200,00%

7.348.717.767 14.495.916.684

Izmed vseh povečanj osnovnega kapital bi izpostavil predvsem tri povečanja, ki so bila izvedena preko javne ponudbe delnic. Vse dokapitalizacije so bile izveden v času po izbruhu hipotekarne – finančne krize. Prvi dve omenjeni dokapitalizacije sta bile izveden z namenom širitve poslovanja kot tudi za uravnavanje kapitalskih zahtev skupine UniCredit. Medtem, ko pa je bila zadnja dokapitalizacija izpeljana v letošnjem letu namenjena predvsem urejanju kapitalskih zahtev zaradi novih zahtev ECB oziroma EBA. V spodnji tabeli sem prikazal dogajanje s ceno delnice na borzi in gibanje kazalca P/B. Spodnja tabela nakazuje na to, da so bile dokapitalizacije speljane v teku finančne krize in zaradi tega potrjuje prve tri hipotez, ki sem jih želel potrdit. To nakazujejo predvsem s tem, da so dokapitalizacije skupine UniCredit bile vplačane krepko pod knjigovodsko vrednostjo delnice KV - BV. Po uspešnih dokapitalizacijah je cena delnice zmeraj upadla. Kazalec P/B pa je začel padati in tako po 6 mesecih končal na nižjem oziroma enakem nivoju. Enak nivo je delnica po 6 mesecih le dosegla pri dokapitalizaciji z dne 18.05.2009 zaradi pozitivnega razpleta na borzah v sredini leta 2009. Ampak veselje ni dolgo trajalo saj so se ponovno začele zaostrovati razmere v Evropi, ki so pa negativno vplivale na naslednjo dokapitalizacijo z dne 24.02.2010. Ob pogledu na dokapitalizacijske cene ugotovimo, da je povprečni kazalnik P/B pred dokapitalizacijo znašal 0,11. To pomenim, da so investitorji vpisali nove delnice v povprečju po 11 odstotkih izkazane knjigovodske vrednosti banke. Seveda pa tako nizka cena kaže na nezaupanje v celotni italijanski bančni sistem. Tabela 34: Dokapitalizacije UniCredit v številkah na delnico Datum prve objave o dokapitalizaciji 14.11.2008 16.11.2009 4. 1. 2012 Datum vpisa novih delnic 18.05.2009 24.02.2010 14.02.2012

Cena dokap. v EUR 3,08 1,59 1,94 KV - BV pred dokap. V EUR * 21,88 21,92 17,85 KV - BV po dokap. V EUR ** 21,71 22,09 - Cena dokap./ KV - BV pred dokap. * 0,14 0,07 0,11 Cena dokap./ KV - BV po dokap. V EUR ** 0,14 0,07 - Cena delnice pred objavo dokap. 10,86 16,16 4,17

Cena delnice ob objavi dokap. 11,10 15,77 3,57

Sprememba cene delnice ob objavi dokap. 2,21% -2,41% -14,45%

Cena delnice 1 mes. po objavo dokap. 8,50 14,51 4,12

Sprememba cene delnice 1 mes. po objavi dokap. -21,75% -10,21% -1,23%

68

Cena delnice 3 mes. po objavo dokap. 7,38 12,93 -

Sprememba cene delnice 3 mes. po objavi dokap. -32,08% -19,99% -

Cena delnice 6 mes. po objavo dokap. 10,86 11,91 -

Sprememba cene delnice 6 mes. po objavi dokap. 0,00% -26,30% -

P/B - pred dokapitalizacijo* 0,50 0,74 0,23

P/B - po dokapitalizaciji** 0,51 0,71 -

P/B 1 mes. po objavo dokap.** 0,39 0,66 -

P/B 3 mes. po objavo dokap.** 0,34 0,59 -

P/B 6 mes. po objavo dokap.** 0,50 0,54 - *KV, BV, B pred dokap. – predstavlja zadnjo objavljeno knjigovodsko vrednost delnice ob letnem ali poletnem poročilu pred dokapitalizacijo ** KV, BV, B po dokap. – predstavlja zadnjo objavljeno knjigovodsko vrednost delnice ob letnem ali poletnem poročilu po dokapitalizacijo

4.5.2 Analiza Intesa Sanpaolo

(Bloomberg. 2012. Poročila o poslovanju Intesa Sanpolo) Skupina Intesa Sanpaolo je druga največja italijanska bančno finančna skupina. Intesa Sanpaolo je ena izmed večjih finančnih skupin vzhodne in srednje Evrope, ki ponuja storitve v več kot 7.300 poslovalnicah oziroma 5.598 poslovalnicah v Italiji. Skupina ima 19,1 milijonsko bazo strank. V svetovnem merilu pa je bila banka v letu 2010 po bilančni vsoti 29 banka na svetu. Najpomembnejša dejavnost skupine je bančništvo ponuja pa tudi dejavnosti kot so lizing, faktoring, zavarovalništvo in upravljanje premoženja. Skupina Intesa Sanpaolo je prisotna v naslednjih 29 državah: Italija, Slovenija, Hrvaška, Avstrija, Madžarska, Srbija, Bosna in Hercegovina, Romunija, Albanija, Češka, Slovaška, Ukrajina, Rusija, Irska, Nemčija, Luksemburg, Švica, Španija, Francija, Nizozemska, Dubai, Hong Kong, Singapur, Japonska, Egipt, Tunizija, Indija, Kitajska, ZDA . V skupini Intesa Sanpaolo je bilo na dan 31.12.2010 skupaj zaposlenih 102.501 ljudi, od tega 71.124 v Italiji. Bilančna vsota skupine Intesa Sanpaolo je na dan 30.9.2011 znašala 677,38 milijarde evrov, kar predstavlja tržni delež po bilančni vsoti 17,00 odstotkov. Lastništvo skupine Intese Sanpaolo je na dan 30.06.2011 bilo razpršeno. Prvih 5 lastnikov je: Compagnia di San Paolo 9.72 odstotka, Fondazione Cariplo 4.95 odstotka, Fondazione C.R. Padova e Rovigo 4.84 odstotka, Crédit Agricole S.A. 3.82 odstotka in Assicurazioni Generali S.p.A. 3.81 odstotka. Tabela 35: Ključni kazalci skupine Intesa Sanpaolo



Pokritost kreditov z depoziti (LTD) v % 185,66 191,19 194,15 192,21 197,92 192,59 159,44 148,20 Kapital 59.973 54.600 53.554 53.771 50.054 52.349 56.956 17.506 Čisti obrestni prihodki 4.601 8.293 4.049 8.268 10.620 9.904 9.480 5.268

69

Pri skupini Intesa Sanpaolo opazimo, da se bilančna vsota raste z vmesnimi nihanji v letih 2007 in 2009, ko se je bilančna vsota nekoliko zmanjšala. Kar nakazuje na negativen vpliv finančne krize na poslovanje banke. Pokritost depozitov s kredit niha, kar nakazuje na volatilno dogajanje na italijanskem in posredno evropskem finančnem trgu. Pri Intesi Sanpaolo pa moramo izpostavit nad povprečno kreditno izpostavljenost v primerjavi z drugimi bankami. Iz zgornje tabela pa lahko tudi opazimo rast depozitov. Dobiček na delnico se po letu 2007 spušča, kar nakazuje na posledice finančne krize in s tem posredno slabše poslovanje. Tabela 36: Dokapitalizacija Intesa Sanpaolo Datum vpisa novih delnic

Cena dokap. v EUR


Vrednost dokap. v EUR



Sprememba št. delnic v

22.06.2011 1,37 3.651.949.408 4.999.518.740 11.849.332.367 15.501.281.775 30,82%

V zadnjih šestih letih je imela skupina Intesa Sanpaoloa veliko združitev banke Intesa in Sanpaolo IMI, ki se je zgodila ob kocu leta 2006 ter eno veliko dokapitalizacijo. Dokapitalizacija je bila izvedena v sredini leta 2011 natančneje se je zaključila 22.06.2011. Prva javna objava o nameri dokapitalizacije po sprejetju sklepov skupščine pa je bila 18.5.2011. Omenjena dokapitalizacija je bila ena izmed večjih v zadnjem letu v Italiji. Iz spodnje tabele lahko razberemo, da je bila dokapitalizacija speljana krepko pod knjigovodsko vrednostjo, kar nakazuje na to, da je bila dokapitalizacija izpeljana v času finančne krizeo. Razmerje med dokapitalizacijsko ceno in knjigovodsko vrednostjo je znašalo 0,35, kar pomeni, da je dokapitalizacija potekala po 35 odstotkih knjigovodske vrednosti. Ta dokapitalizacija je potekala z namenom zbiranja kapitala zaradi zahtev ECB in širitve poslovanja. V spodnji tabeli sem prikazal dogajanje s ceno delnice na borzi in gibanje kazalca P/B. Spodnja tabela nakazuje na to, da je bila dokapitalizacija speljana med finančno krizo in

Rezultat po davkih - čisti dobiček (net income) 1.402 2.705 1.690 2.805 2.553 7.250 4.056 3.025 Dobiček na delnico (EPS) 0,09 0,20 0,12 0,21 0,19 0,54 0,30 0,41








70

zaradi tega potrjuje prve tri hipoteze, ki sem jih želel potrdit. To nakazuje predvsem s tem, da je dokapitalizacije Intese Sanpaolo bila vplačana krepko pod P/B saj se krize širi tudi v evro območju. Po uspešni dokapitalizaciji je cena delnice upadla. Delnica pa je v šestih mesecih izgubila kar 40,60 odstotka vrednosti. Kazalec P/B pa je padel iz razmerja 0,51 pred dokapitalizacijo na 0,31 že po 3 mescih po dokapitalizaciji in se na teh nivoji zadržal vse do 6 mesecev po dokapitalizaciji. Tabela 37: Dokapitalizacija Intesa Sanpaolo v številkah na delnico Datum prve objave o dokapitalizaciji 20. 5. 2011 Datum vpisa novih delnic 22.06.2011 Cena dokap. v EUR 1,37 KV - BV pred dokap. V EUR * 3,93 KV - BV po dokap. V EUR ** 3,59 Cena dokap./ KV - BV pred dokap. * 0,35 Cena dokap./ KV - BV po dokap. V EUR ** 0,38 Cena delnice pred objavo dokap. 1,89














71

4.6 RAZISKAVA POSLOVANJA IN DOKAPITALIZACIJE BANK NA POLJSKEM

Poljska je članica Evropske unije in je ena izmed držav, ki jih je finančna kriza skorajda ni prizadela. V tretjem kvartalu leta 2011 je zabeležila 1,00 odstotno rast gospodarstva na letni ravni pa kar 4,20 odstotka. Poljski bančni sistem sestavlja največja domača banka PKO Bank Poljski in veliko tujih bank, ki so prisotne na trgu. Poljska pa se srečuje še z dodatnim valutnim tveganjem saj nima evra, ampak domačo valuto zlot. Bilančna vsota poljskih bank na dan 30.9.2011 znaša 288.434,00 milijonov evrov, kar pa je po velikosti skoraj šest kratnik slovenskega bančnega sistema. Gibanje bilančne vsote poljskega bančnega sistema je prikazan v spodnji tabeli. Tabela 38: Bilančna vsota poljskih bank v milijonih evrov 2007 2008 2009 2010 Q3 11

Bilančna vsota bank v mio EUR / Total assets of banks in EUR million 222.590 235.881 256.340 292.398 288.434

Ob pogledu na tabelo ugotovimo, da je bilančna vsota poljskega bančnega sistem do konca leta 2010 rasla do tretjega kvartala 2011 pa je zabeležila rahel upad. Na Poljskem je največja bančna skupina PKO Bank Polski z bilančno vsoto 42.896 milijona evrov ob koncu leta 2010. Druga po velikosti pa je Bank PKO SA – članica skupine UniCredit, Bank NV z bilančno vsoto 33.903 milijona evrov ob koncu leta 2010.

4.6.1 Analiza PKO Bank Polski SA Group

(Bloomberg. 2012. Poročila o poslovanju PKO Bank Polski) Skupina PKO Bank Polski je največja poljska bančno finančna skupina. PKO Bank Polski ponuja storitve v več kot 3.100 poslovalnicah oziroma agencijah in ima čez 8,10 milijonsko bazo strank. Najpomembnejša dejavnost skupine je bančništvo ponuja pa tudi dejavnosti kot so lizing, faktoring, zavarovalništvo in upravljanje premoženja. Skupina PKO Bank Polski je prisotna na Poljskem in od začetka leta 2010 tudi v Ukrajini, kjer je prevzela, Kredobank SA z 180 poslovalnicami oziroma agencijami. V skupini PKO Bank Polski je bilo na dan 31.12.2010 skupaj zaposlenih 27.396 ljudi. Bilančna vsota skupine PKO Bank Polski je na dan 30.9.2011 znašala 42,39 milijarde evrov, kar predstavlja tržni delež po bilančni vsoti 14,70 odstotka. Lastništvo skupine PKO Bank Polski je na dan 30.09.2011 bilo v večinski državni lasti in sicer The State Treasury z 40,99 odstotka, Bank Gospodarstwa Krajowego z 10,25 odstotka in ostali delničarji z 48,76 odstotka.

72

Tabela 39: Ključni kazalci skupine PKO Bank Polski

Pri skupini PKO Bank Polski opazimo, da bilančna vsota konstantno raste. Kar nakazuje na pozitiven trend poljskega gospodarstva neglede na finančno krizo, ki je prizadela cel svet. Pokritost depozitov s kredit se veča kar pomeni, da kljub rasti depozitov se povečuje kreditiranje. Iz tega lahko izhajamo, da se banke trudijo financirati poljsko gospodarstvo. Ampak ker je kazalec blizu 100 odstotne pokritosti še imajo prostor za nadaljnja financiranja in ekspanzijo. Dobiček na delnico sicer niha, ampak kazalec ROE po dnu v letu 2009 se ponovno izboljšuje, kar nakazuje na izboljšanje poslovanja. Tabela 40: Dokapitalizacija PKO Bank Polski Datum vpisa novih delnic

Cena dokap. v PLN

Cena dokap. v EUR


Vrednost dokap. v milijonih PLN


Št. delnic pred dokap.

Št. delnic po dokap.


11.12.2009 20,50 4,93 250.000.000 5.125 1.234 1.000.000.000 1.250.000.000 25,00%

V zadnjih šestih letih je imela PKO Bank Polski eno dokapitalizacijo. Dokapitalizacije je bila izvedena v ob koncu leta 2009 natančneje delnice so bile vpisane 11.12.2009. Prva objava o nameri dokapitalizacije je bila javno objavljena 30.6.2009 po skupščini delničarjev. Dokapitalizacij so izvedli z namenom rasti. Širitev poslovanja pa so realizirali v Ukrajini, kjer so prevzeli v letu 2010 Kredobanko SA.



Pokritost kreditov z depoziti (LTD) v % 101,35 101,91 99,95 93,20 101,06 91,05 73,42 61,08 Kapital 5.187 5.400 5.359 4.978 3.380 3.325 2.654 2.282 Čisti obrestni prihodki 683 1.196 547 782 1.432 1.215 985 871

Rezultat po davkih - čisti dobiček (net income) 465 806 376 534 891 768 552 432 Dobiček na delnico (EPS) 0,37 0,64 0,30 0,48 0,82 0,71 0,51 0,40








73

Iz tabele lahko razberemo, da je bila dokapitalizacija speljana nad knjigovodsko vrednostjo, kar nakazuje na to, da je bila dokapitalizacija izpeljana v času finančne krize, ampak Poljska zaradi gospodarske rasti tega ni občutila. Dokapitalizacija je potekala z javno ponudbo delnic. V spodnji tabeli sem prikazal dogajanje s ceno delnice na borzi in gibanje kazalca P/B. Spodnja tabela nakazuje na to, da je bila dokapitalizacija speljana v času finančne krize, ampak kot sem že omenil le ta ni imela vpliva na Poljsko. Zaradi omenjenega pozitivnega stanja na poljskem ta dokapitalizacija ne potrdi prvih treh hipotez, ki sem jih želel potrdit. To nakazuje predvsem s tem, da je dokapitalizacije PKO Bank Polski bila vplačana nad P/B saj krize ni imela posebnega vpliva na Poljsko. Po uspešni dokapitalizaciji je cena delnice skorajda konstantno rasla. Po 6 mesecih je delnica pridobila kar 74,91 odstotka vrednosti. Kazalec P/B pa je narasel iz razmerja 1,39 po dokapitalizaciji na razmerje 2,38 po šestih mesecih. Tabela 41: Dokapitalizacija PKO Bank Polski v številkah na delnico Datum prve objave o dokapitalizaciji 30. 6. 2009 Datum vpisa novih delnic 11.12.2009 Cena dokap. v EUR 4,93 KV - BV pred dokap. V EUR * 2,96 KV - BV po dokap. V EUR ** 3,98 Cena dokap./ KV - BV pred dokap. * 1,67 Cena dokap./ KV - BV po dokap. V EUR ** 1,24 Cena delnice pred objavo dokap. 5,42


Sprememba cene delnice ob objavi dokap. 2,21%












4.6.2 Analiza Bank Pekao SA – Unicredit Group

(Bloomberg. 2012. Poročila o poslovanju skupine Bank Pekao SA) Skupina Bank Pekao SA je druga največja poljska bančno finančna skupina. Bank Pekao SA je finančna skupina, ki je članica velike finančne skupine UniCredit, ki pa je prisotna na trgih vzhodne in srednje Evrope. Bank Pekao SA pod skupino UniCredit Group. Najpomembnejša dejavnost skupine Bank Pekao SA je bančništvo ponuja pa tudi dejavnosti kot so lizing, faktoring, zavarovalništvo in upravljanje premoženja.

74

Skupina Bank Pekao SA je prisotna na Poljskem, Ukrajini in Franciji s poslovalnico v Parizu. V skupini Bank Pekao SA je bilo na dan 31.12.2010 skupaj zaposlenih 18.276 ljudi. Bilančna vsota skupine Bank Pekao SA je na dan 30.9.2011 znašala 42,39 milijarde evrov, kar predstavlja tržni delež po bilančni vsoti 14,70 odstotka. Lastništvo skupine Bank Pekao SA je po zadnji objavi na spletni strani z dne 31.12.2011 v večinski lasti UniCredit Group z 59,24 odstotka temu sledi Aberdeen Asset Management z 5.03 odstotka in ostali delničarji z 35,73 odstotka lastništva. Tabela 42: Ključni kazalci Bank Pekao SA

Pri Bank Pekao SA opazimo, da bilančna vsota konstantno raste. Kar nakazuje na pozitiven trend poljskega gospodarstva neglede na finančno krizo, ki je prizadela cel svet. Pokritost depozitov s kredit upada kar pomeni, da kljub ponovni rasti depozitov po letu 2008 se povečuje tudi kreditiranje. Iz tega lahko izhajamo, da se banke trudijo financirati gospodarstvo. Ampak ker je kazalec giblje okrog 90 odstotne pokritosti še ima banka prostor za nadaljnje financiranje poljskega gospodarstva. Dobiček na delnico je po letu 2008 ponovno v vzponu, kar nakazuje na boljše poslovanje.



Pokritost kreditov z depoziti (LTD) % 91,36 85,06 86,83 86,50 97,16 85,46 73,80 72,34 Kapital 4.995 5.122 4.599 4.475 3.872 4.094 2.318 2.190 Čisti obrestni prihodki 482 894 433 750 1.189 677 578 526

Rezultat po davkih - čisti dobiček (net income) 345 633 306 559 1.007 570 459 383









75

Tabela 43: Dokapitalizacije Bank Pekao SA Datum vpisa novih delnic

Cena dokap. v PLN

Cena dokap. v EUR


Vrednost dokap. v milijonih PLN


Št. delnic pred dokap.

Št. delnic po dokap.


29.11.2007 256,69 70,41 94.763.559 24.325 6.672,39 167.103.098 261.866.657 56,71%

V zadnjih šestih letih lahko zasledimo čez 40 sprememb v številu delnic, kar pa je že značilno za večinsko lastnico Unicredit. Tako je v preteklih 6 letih imela Bank Pekao SA eno dokapitalizacijo. Dokapitalizacije je bila izvedena v ob koncu leta 2007 natančneje delnice so bile vpisane 29.11.2009. Prva objava o nameri dokapitalizacije je bila javno objavljena 24.6.2007 po skupščini delničarjev. Dokapitalizacij so izvedli z namenom širitve in zamenjave delnic Bank Pekao SA za delnice Bank BPH. Zamenjava je potekala kot način prevzema in posredna dokapitalizacija v razmerju 3,3 delnice Bank BPH za delnico Bank Pekao SA.

Iz tabele lahko razberemo, da je bila dokapitalizacija speljana nad knjigovodsko vrednostjo, kar nakazuje na to, da je bila dokapitalizacija izpeljana v času finančne krize, ampak Poljska zaradi gospodarske rasti tega ni občutila. Dokapitalizacija je potekala z zamenjavo delnic. V spodnji tabeli sem prikazal dogajanje s ceno delnice na borzi in gibanje kazalca P/B. Spodnja tabela nakazuje na to, da je bila dokapitalizacija speljana v času finančne krize, ampak kot sem že omenil le ta ni imela vpliva na Poljsko. Zaradi omenjenega pozitivnega stanja na poljskem ta dokapitalizacija ne potrdi prvih treh hipotez, ki sem jih želel potrdit. To nakazuje predvsem s tem, da je dokapitalizacija Bank Pekao SA bila izpeljana glede na ceno v zamenjavi nad P/B saj krize ni imela posebnega vpliva na Poljsko. Po uspešni dokapitalizaciji je cena delnice najprej počasi padala ampak po šestih mesecih zabeležila rast 7,87 odstotka. Kazalec P/B pa je narasel iz razmerja 4,79 po dokapitalizaciji na razmerje 5,02 po 6 mesecih. Tabela 44: Dokapitalizacije Bank Pekao SA v številkah na delnico Datum prve objave o dokapitalizaciji 27.04.2007 Datum vpisa novih delnic 29.11.2007 Cena dokap. v EUR 70,41 KV - BV pred dokap. V EUR * 12,94 KV - BV po dokap. V EUR ** 14,69 Cena dokap./ KV - BV pred dokap. * 5,44 Cena dokap./ KV - BV po dokap. V EUR ** 4,79 Cena delnice pred objavo dokap. 68,34


Sprememba cene delnice ob objavi dokap. 1,45%





Cena delnice 6 mes. po objavi dokap. 73,72


76



P/B 1 mes. po objavvi dokap.** 4,46

P/B 3 mes. po objavvi dokap.** 4,51

P/B 6 mes. po objavvi dokap.** 5,02 *KV, BV, B pred dokap. – predstavlja zadnjo objavljeno knjigovodsko vrednost delnice ob letnem ali poletnem poročilu pred dokapitalizacijo ** KV, BV, B po dokap. – predstavlja zadnjo objavljeno knjigovodsko vrednost delnice ob letnem ali poletnem poročilu po dokapitalizacijo

77

4.7 PRIMERJALNA ANALIZA BANK

4.7.1 Primerjalna analiza poslovanja

Primerjalno analizo bank sem opravil na dan 30.6.2011. Ta datum sem izbral zaradi dostopnosti podatkov pri bankah, ki ne kotirajo na borzi in niso dolžne objavljat četrtletnih podatkov. Primerjava poslovanja bank izkazuje izboljševanje poslovanja, predvsem bank v tujini. V spodnji tabeli želim prikazat primerjavo poslovanja med bankami. Tabela 45: Primerjava poslovanja bank v prvi polovici leta 2011

Država: Slovenija Avstrija Madžarska Hrvaška Italija Poljska Banka/ (v milijonih evrov)

NLB d.d.

NKBM d.d.

Erste Bank

BA - CA skupina UiniCred.

OTP Bank

K&H Bank skupina KBC

Zagreba. banka skupina UniCred

Privred. banka skupina Intesa Sanpa.

UniCredit Group

Intesa Sanpa. Group

PKO Bank Polski SA Group

Bank Pekao SA skupina Unicred.

Popvpre- čje

Media-na

Bilančna vsota 17.432 5.844 214.164 193.844 36.523 10.942 15.735 9.932 918.772 644.673 44.904 32.956 178.810 34.739 Depoziti (Total deposits) 10.416 3.991 120.817 131.556 22.087 5.887 9.068 6.172 363.990 211.341 34.951 24.453 97.223 23.270

Krediti (Total kredits) 12.412 4.145 134.078 154.741 26.824 5.729 10.389 6.831 583.877 392.379 35.423 22.340 115.764 24.582 Pokritost kreditov z depoziti (LTD) v % 119,16 103,84 110,98 117,62 121,45 97,33 114,57 110,68 160,41 185,66 101,35 91,36 119,53 112,78

Kapital 1.255 540 17.523 17.998 5.034 800 2.269 1.576 68.122 59.973 5.187 4.995 15.439 5.014

Čisti obrestni prihodki 220,20 68,35 1740,00 2248,00 729,55 799,75 242,44 166,05 5893,65 4601,00 683,20 481,88 1.490 706,38 Rezultat po davkih - čisti dobiček (net income) 0,90 2,83 244,90 665,00 274,87 198,78 100,50 81,26 1320,70 1402,00 465,21 344,83 425,15 259,89

Dobiček na delnico (EPS) 0,09 0,10 1,13 3,29 0,98 0,00 3,12 4,26 0,47 0,09 0,37 1,31 1,27 0,73 Cena delnice ob zaključku obdobja - 6,79 36,15 - 22,34 - 39,24 77,88 9,62 1,84 10,55 40,76 27,24 22,34 Razmerje dobiček na delnico/cena delnice (P/E) - 67,90 14,70 - 13,14 - 12,60 18,28 14,78 11,50 14,78 15,96 20,40 14,78 Knjigovodska vrednost (KV-B-book value) 113,80 12,72 36,77 89,09 18,17 0,01 35,43 82,64 22,09 3,59 4,15 18,96 36,45 20,52 Razmerje med ceno delnice in KV (P/B) - 0,53 0,98 - 1,23 - 1,11 0,94 0,44 0,51 2,54 2,15 1,16 0,98

Kapitalska ustreznost temeljnega kapitala (Tier 1)* 8,00 9,99 12,10 10,02 13,60 10,83 19,55 20,82 9,12 11,80 11,40 18,33 12,30 11,60 Donos na kapital po davkih (ROE) 0,20 0,5% 7,75 3,69 9,23 11,10 10,68 5,16 3,06 4,34 16,61 13,77 6,81 6,45 Donos na aktivo po davkih (ROA) 0,00 0,05 0,49 0,34 1,23 0,80 1,54 0,82 0,21 0,37 2,06 2,02 0,80 0,65

Primerjava bank v okolici Slovenije in na Poljskem kaže na to, da so največje banke v Italiji, temu sledi Avstrija in na tretjem mestu je Poljska. Velikost italijanskih bank se kaže v celotni regiji saj je UniCredit Groupe lastnik kar treh bank v primerjalni skupini, te so BA – CA (Bank Austria Credit Anstalt), Zagrebačka banka in Bank Pekao Polski. Ob

78

primerjavi velikosti bank ugotovimo, da slovenski banki spadata med najmanjše banke podobno kot hrvaški banki. V vseh merilih pa kljub prisotnosti Nove LB v tujini je le ta pod povprečjem in mediano po kazalcih bilančne vsote, kreditov in depozitov. Seveda je Nova KBM temu primerno še manjša. Pri pokritosti kreditov z depoziti izstopata predvsem italijanski banki, kjer je kazalec pokritosti visoko nad povprečjem in mediano. To pomeni, da bi ob morebitnih dodatnih težavah v gospodarstvu lahko imeli italijanski banki velike težave ob večjih odpisih. To težavo banki rešujeta z izdanimi dolžniškimi vrednostnimi papirji. Po pokritosti kreditov z depoziti sta slovenski banki znotraj okvirov povprečja in mediane. To pomeni, da imata za dodatno kreditiranje gospodarstva in ohranjanje razmerja dve možnosti. Prva je povečanje depozitov, kar je seveda nemogoče v kratkem času zaradi gospodarskih razmer v državi. Druga možnost pa je izdaja dolžniških vrednostih papirjev, ki pa jih je v teh časih prav tako nemogoče izdati saj sta bonitetni oceni bank nizki in se bi banki zadolževali predrago. Edino, kar lahko banki koristita je poceni denar, ki ga ponuja ECB (letna obrestna mera 1%). Tukaj pa nastopi nova težava zakaj se s tem denarjem ne vzpodbuja gospodarstva, ki leži v tem, da donos slovenskih državni vrednostih papirjev se giblje med 4 in 6,5 odstotki odvisno od ročnosti. Tako banke raje namenjajo denar netveganim naložbam v državne vrednostne papirje kot v kreditiranje gospodarstva v krizi, ki prinaša nadpovprečno tveganje. Pri kazalcih, ki pa izkazujejo uspešnost poslovanja z vidika dobička pa slovenski banki nazadujeta. To pa predvsem zaradi tega, ker smo v letih 2008 in 2009 zamudili s pravočasnimi odpisi slabih naložb oziroma kreditov. Slovenski banke izkazujeta izgubo Nova LB predvsem v letu 2010, kot kaže pa Nova KBM šele v letu 2011. Tako eden izmed pomembnih kazalcev razmerja med ceno in dobičkom na delnico P/E izkazuje povprečje 20,40 in mediano 14,78, ki je bolj merodajna za primerjavo. S tem kazalcem lahko primerjamo le Novo KBM, ki kotira na borzi saj za Novo LB nimamo dostopne cene na borzi. Tukaj vidimo, da Nova KBM krepko odstopa saj le ta kazalec kaže vrednost 67,90, kar pa nakazuje na minimalni dobiček in neprivlačnost delnice za investitorje. Po kapitalski ustreznosti glede na zahteve EBA, da do 30.6.2012 mora biti zagotovljena kapitalska ustreznost 9 odstotkov izstopata le Nova LB in UniCredit. Ampak UniCredit je že opravil uspešno dokapitalizacijo v letošnjem začetku leta, ki je bila namenjena prav temu. Pri Novi LB pa se še le pripravljajo na dokapitalizacijo. Najprimernejša kazalca za primerjavo analiziranih bank nam tako ostaneta ROE (Return on equtiy) oziroma donos na kapital in ROA (Return on assets) oziroma donos na sredstva. Ta kazalca sta primerna predvsem zato, ker ne upoštevata cene delnice, ki pa jih v vseh analiziranih bankah nimamo zaradi ne kotacije bank na borzah. Povprečje pri kazalcu ROE izkazuje vrednost 6,81 in mediana 6,45. Če s tema kazalcema primerjamo slovenski banki ugotovimo, da krepko odstopata od povprečja in mediane, saj ta kazalec Nova LB izkazuje 0,20 in Nova KBM 0,52. Razlogi za to pa so predvsem v slabem poslovanju in nizki dobičkonosnosti slovenskih bank zaradi prevelikih slabitev in rezervacij. Podobno je pri kazalcu ROA, ki pa prav tako potrjuje prej navedeno. Pri kazalcih ROE in ROA izstopajo predvsem Poljski banki, ki pa potrjujeta nadpovprečno dobro delovanje poljskih bank. To pa posredno pomeni tudi nadpovprečno delovanje poljskega gospodarstva.

79

Tako lahko ob tej analizi zaključim, da se vodilni slovenski banki ukvarjata z odpisi, ki so jih ostale banke naredile v glavnem v letu 2008 in 2009.

4.7.2 Primerjava dokapitalizacij bank

Eden izmed najpomembnejših delov raziskave je primerjava dokapitalizacij bank, ki sem jih analiziral vse od leta 2005. To obdobje sem izbral predvsem zato, ker sem želel prikazati potek dokapitalizacij pred finančno krizo in po njej. Največ dokapitalizacij, če izvzamemo manjše, sta v tem času imeli Nova LB in Nova KBM. To pomeni, da je bilo v Sloveniji v tem obdobju kar pet dokapitalizacij. Temu sledi Italija s štirimi, ostale države so imele v povprečju dve dokapitalizaciji v prvi in drugi največji banki. Tabela 46: Primerjava dokapitalizacij bank v Sloveniji, Avstriji in na Madžarskem Država: Slovenija Avstrija Madžarska

Banka: NLB d.d.

NKBM d.d.

Erste Bank

BA - CA skupina UiniCredit

OTP Bank

K&H Bank skupina KBC

Datum prve objave o dokapitalizaciji

28.8.07 16.4.08 10.2.11 23.9.08 1.4.11 24.1.06 4.12.06 6.11.07 30.4.09

Datum vpisa novih delnic

16.11.07 9.7.08 28.4.11 29.10.08 10.5.11 1.2.06 17.3.07 - 6.11.07 30.4.09

Cena dokap. v EUR

307,00 334,00 116,00 19,50 8,00 45,00 105,33 - 0,0038 0,0035

KV - BV pred dokap. V EUR *

98,00 113,10 111,20 14,79 15,22 16,58 67,53 - 0,0013 0,0106

KV - BV po dokap. V EUR **

106,80 135,00 111,20 13,72 12,72 22,22 67,48 - 0,0123 0,0093

Cena dokap./ KV - BV pred dokap. *

3,13 2,95 1,04 1,32 0,53 2,71 1,56 - 2,92 0,33

Cena dokap./ KV - BV po dokap. V EUR **

2,87 2,47 1,04 1,42 0,63 2,03 1,56 - 0,31 0,38

Cena delnice pred objavo dokap.

- - - 25,72 9,85 46,35 118,69 - - -

Cena delnice ob objavi dokap.

- - - 20,17 8,40 46,50 118,25 - - -

Sprememba cene delnice ob objavi dokap.

- - - -21,58% -14,72% 0,32% -0,37% - - -

Cena delnice 1 mes. po objavi dokap.

- - - 15,98 7,94 50,85 125,60 - - -

Sprememba cene delnice 1 mes. po objavi dokap.

- - - -37,87% -19,39% 9,71% 5,82% - - -


- - - 9,26 6,50 49,21 136,80 - - -


- - - -64,00% -34,01% 6,17% 15,26% - - -

80


- - - 8,86 4,31 45,20 144,25 - - -


- - - -65,55% -56,24% -2,48% 21,54% - - -

P/B - pred dokapitalizacijo*

- - - 1,74 0,65 2,80 1,76 - - -

P/B - po dokapitalizaciji**

- - - 1,47 0,66 2,09 1,75 - - -

P/B 1 mes. po objavi dokap.**

- - - 1,16 0,62 2,29 1,86 - - -


- - - 0,67 0,51 2,21 2,03 - - -


- - - 0,65 0,34 2,03 2,14 - - -


Tabela 47: Primerjava dokapitalizacij bank na Hrvaškem, v Italiji in na Poljskem Država: Hrvaška Italija Poljska Banka: Zagrebač.

banka skupina UniCred

Privredna banka skupina Intesa Sanpaolo

UniCredit Group

Intesa Sanpaolo Group

PKO Bank Polski SA Group

Bank Pekao SA skupina Unicredit

Datum prve objave o dokapitalizaciji 7.2.07 13.9.06 14.11.08 16.11.09 4.1.12 20.5.11 30.6.09 27.4.07 Datum vpisa novih delnic 2.4.07 16.11.06 18.5.09 24.2.10 14.2.12 22.6.11 11.12.09 29.11.07 Cena dokap. v EUR 999,32 102,35 3,08 1,59 1,94 1,37 4,93 70,41 KV - BV pred dokap. V EUR * 353,57 39,19 21,88 21,92 17,85 3,93 2,96 12,94 KV - BV po dokap. V EUR ** 519,60 54,19 21,71 22,09 - 3,59 3,98 14,69 Cena dokap./ KV - BV pred dokap. * 2,83 2,61 0,14 0,07 0,11 0,35 1,67 5,44 Cena dokap./ KV - BV po dokap. V EUR ** 1,92 1,89 0,14 0,07 - 0,38 1,24 4,79 Cena delnice pred objavo dokap.

1.425,37 161,03 10,86 16,16 4,17 1,89 5,42 68,34

Cena delnice ob objavi dokap.

1.397,56 157,21 11,10 15,77 3,57 1,82 5,54 69,33

Sprememba cene delnice ob objavi dokap.

-1,95% -2,37% 2,21% -2,41% -14,45% -3,76% 2,21% 1,45%


1.634,14 152,38 8,50 14,51 4,12 1,65 7,51 65,45


14,65% -5,37% -21,75% -10,21% -1,23% -12,86% 38,56% -4,23%


1.569,47 149,69 7,38 12,93 - 1,10 7,25 66,18


10,11% -7,04% -32,08% -19,99% - -41,66% 33,76% -3,16%


1.504,58 194,48 10,86 11,91 - 1,12 9,48 73,72

81


5,56% 20,77% 0,00% -26,30% - -40,60% 74,91% 7,87%

P/B - pred dokapitalizacijo*

4,03 4,11 0,50 0,74 0,23 0,48 1,83 5,28

P/B - po dokapitalizaciji**

2,69 2,90 0,51 0,71 - 0,51 1,39 4,72


3,14 2,81 0,39 0,66 - 0,46 1,89 4,46


3,02 2,76 0,34 0,59 - 0,31 1,82 4,51


2,90 3,59 0,50 0,54 - 0,31 2,38 5,02


Pri izvajanju analiz sem prišel do zanimivih zaključkov na področju dokapitalizacij bank, ki so prikazane v tabelah 46, 47 in 48. Najvišje vplačana dokapitalizacija po razmerju dokapitalizacijske cene in knjigovodske vrednosti delnice pred dokapitalizacijo je bila vplačana na Poljskem pri Bank Pekao SA in to kar po 5,44 kratniku. Ta dokapitalizacija je bila seveda izvedena pred finančno krizo v aprilu 2007. Drugi ekstrem pa najdemo pri Italijanski banki Unicredit, kjer je bila dokapitalizacija v februarja 2012 v času finančne krize vplačana po razmerju dokapitalizacijske cene in knjigovodske vrednosti delnice pred dokapitalizacijo le po 0,11 kratniku knjigovodske vrednosti delnice. Zanimiva je tudi analiza cen delnic na borzi po šestih mesecih po zaključku trgovanja, kjer pridemo do podobnih zaključkov kot v primerjavi razmerja med ceno dokapitalizacije in knjigovodsko ceno delnice pred dokapitalizacijo. Pri tej analizi ugotovim, da so cene delnic po dokapitalizacije pred finančno krizo rasle v času finančne krize pa ekstremno padle. Seveda tudi tukaj imamo nekaj ekstremov po dokapitalizaciji je cena delnice na borzi najbolj zrasla PKO Bank Polski v času začetka hipotekarne krize v Ameriki, ko se še nismo zavedali razsežnosti krize. Cena delnice je tako po šestih mesecih po juniju 2007 zrasla kar za 74,91 odstotka. Največji padec pa je bil zabeležen seveda v času začetka finančen krize prav v Sloveniji, kjer je delnica Nove KBM v šestih mesecih po dokapitalizaciji izgubila kar 65,55 odstotka pri prvi dokapitalizaciji. Tabela 48: Statistična primerjava dokapitalizacij bank Povprečje Median Povp. pred

1.1.2008 Mediana pred 1.1.2008

Povp. po 1.1.2008

Mediana po 1.1.2008

Cena dokap./ KV - BV pred dokap. * 1,75 1,56 3,03 2,83 0,85 0,44 Cena dokap./ KV - BV po dokap. V EUR ** 1,45 1,33 2,20 1,92 0,86 0,63 Razmerje med ceno dokap./ceno delnice pred objavo dokap 68,99% 74,17% 84,51% 88,74% 57,91% 72,53%

P/B - pred dokapitalizacijo*/*** 2,01 1,75 3,59 4,03 0,88 0,65 Sprememba cene delnice 6 mes. po objavi dokap. *** -5,50% 0,00% 10,65% 7,87% -18,97% -33,45%

82

P/B 6 mes. po objavi dokap.**/*** 1,85 2,03 3,13 2,90 0,79 0,52

*KV, BV, B pred dokap. – predstavlja zadnjo objavljeno knjigovodsko vrednost delnice ob letnem ali poletnem poročilu pred dokapitalizacijo **KV, BV, B po dokap. – predstavlja zadnjo objavljeno knjigovodsko vrednost delnice ob letnem ali poletnem poročilu po dokapitalizacijo ***izvzete so banke, ki ne kotirajo na borzi (Nova LB, K&H Bank)

Pri statistični primerjavi dokapitalizacij sem uporabil enostavni statistični metodi povprečja in mediane kazalcev, ki sta dali zadovoljive rezultate. Pri statistični primerjavi sem razdelil podatke glede na borzna gibanja in dogajanja okrog finančne krize. Ker so borzni indeksi dosegli vrhove ob koncu leta 2007, sem kot prelomnico v primerjavi podatkov izbral konec leta 2007 oziroma natančneje 31.12.2007. S to razmejitvijo sem tudi prišel do zanimivih podatkov, ki dejansko ločujejo dokapitalizacije pred finančno krizo in po njej. Statistični podatki kažejo zanimive rezultate. Če primerjamo povprečje dokapitalizacij pred letom 2008 ugotovimo, da so bile dokapitalizacije vplačane kar čez tri kratnik knjigovodske vrednosti delnic. Podatek med razmerjem, ceno dokapitalizacije in ceno delnice pred objavo dokapitalizacije nakazuje na to da ne glede na čas pred ali med finančno krizo so bile dokapitalizacije izpeljane pod tržno ceno pred objavo dokapitalizacije saj povprečje daje podatek 68,99 odstotka in median 74,17 odstotka tržne cene. Cena delnice pa je v povprečju zrasla glede na kazalnik P/B po šestih mesecih po objavi. Tako je cena delnice šest mesecev po dokapitalizaciji do konca leta 2007 v povprečju zrasla za 10,65 odstotka, mediana pa kaže rezultat 7,87 odstotka. Do prav nasprotnih podatkov pa pridemo po koncu leta 2007. Tako vidimo, da so dokapitalizacije bile v povprečju in po mediani vplačane pod knjigovodsko vrednostjo kar za 15 odstotkov oziroma po mediani pa kar za 56 odstotkov. Kar pa nakazuje, da novi investitorji pri dokapitalizacijah še zmeraj pričakujejo dodatna znižanja kapitala bank zaradi odpisov slabih naložb oziroma kreditov. Tako lahko vidimo, da so cene delnic po šestih mesecih po dokapitalizaciji v povprečju izgubile skoraj 19 odstotkov vrednosti oziroma po mediani kar 33,54 odstotka. Kazalec P/B pa je v povprečju upadel. Eden izmed glavnih namenom magistrskega dela je ugotoviti primerjavo izpeljanih dokapitalizacij slovenskih bank s tujimi. Primerjava kaže na to, da so dokapitalizacije v primerjavi s povprečjem in mediano do konca leta 2007 bile izpeljane v skladu z ostalimi bankami zajetimi v primerjavi. Seveda Novo LB lahko primerjamo samo po knjigovodskih kazalnikih in ne po tržnih. Če pa dokapitalizacijo Nove KBM pred letom 2008 primerjamo po tržnih razmerah ugotovimo, da so bile delnice ponujen javnosti celo pod povprečjem in mediano. Zanimivejša pa je seveda primerjav izpeljanih dokapitalizacij po začetku leta 2008. Tukaj sta obe slovenski banki zabeležili po eno dokapitalizacijo. Tukaj je slika nekoliko drugačna saj je Novo LB dokapitalizirala država, ki se po slovenski navadi obnaša neracionalno. Nova KBM pa je iskal svež kapital v tujini, čeprav je na koncu sodelovala država. Primerjava zadnje dokapitalizacije Nove LB, ki je potekala v začetku leta 2011 kaže na to, da je bila dokapitalizacijska cena v primerjavi s tujimi bankami postavljena previsoko. Tako kaže povprečje med dokapitalizacijsko ceno in knjigovodsko vrednostjo po začetku

83

leta 2008 vrednost 0,85 in mediana 0,44. Dokapitalizacija Nove LB pa je bila vplačana kar po 1,04 razmerja med dokapitalizacijsko ceno in knjigovodsko vrednostjo. To nakazuje na to, da je bila dokapitalizacijska cena glede na povprečju primerjanih bank postavljena kar za 22 odstotkov previsoko oziroma glede na mediano za 136 odstotkov previsoko. Tukaj pa se potrjuje neracionalno obnašanje države v primeru dokapitalizacije Nove LB. Primerjava zadnje dokapitalizacije Nove KBM, ki je potekala prav tako v začetku leta 2011 kaže nato, da je bila dokapitalizacijska cena v primerjavi s tujimi bankami postavljena glede na povprečje nekoliko nižje. Razlog za to najdemo v iskanju kapitala na mednarodnih trgih in na drugi strani v majhnosti banke. Povprečje med dokapitalizacijsko ceno in knjigovodsko vrednostjo na mednarodnih trgih po začetku leta 2008 izkazuje vrednost 0,85 in mediano 0,44. Dokapitalizacija Nove KBM pa je bila vplačana kar po 0,53 razmerja med dokapitalizacijsko ceno in knjigovodsko vrednostjo. To nakazuje na to, da je bila dokapitalizacijska cena glede na povprečju primerjanih bank postavljena nižje kar je primerno glede na poslovanje banke in mednarodni trg kapital. Cena je bila postavljena za 37,65 odstotka nižje glede na povprečje oziroma glede na mediano za 20,45 odstotka višje. Tukaj pa se potrjuje racionalno obnašanje tujih investitorjev, ki so želeli pred vstopom države kupit večino dokapitalizacijskih delnic Nove KBM. Pri Novi KBM, ki je banka z kotacijo na Ljubljanski in Varšavski borzi lahko tudi primerjamo gibanje po dokapitalizaciji. Če primerjamo ceno po šestih mesecih od dokapitalizacije v letu 2011 ugotovimo, da je le ta padla za kar 56,24 odstotka. Povprečje pri vseh primerjanih bankah pa po letu 2008 izkazuje padec za 18,97 odstotka oziramo mediano za 33,45 odstotka. Iz tega ugotovimo, da je cena delnice Nove KBM padla nad povprečno. Če primerjamo še gibanje P/B Nove KBM po 6 mesecih ugotovimo, da kazalec izkazuje vrednost 0,34. Povprečje pri primerjanih bankah pa znaša 0,79 oziroma median 0,52 iz tega je razvidno, da je kazalec P/B pri Novi KBM izjemno nizek. Razloga za nadpovprečne padec cene in kazalca P/B pa sta slaba likvidnost delnice na Ljubljanski in Varšavski v borzi kot tudi napoved o negativnih rezultatih poslovanje za leto 2011.

84

5 REZULTATI RAZISKAVE

V magistrskem delu sem zastavil 6 hipotez, ki sem jih skozi raziskavo želel dokazati. Hipoteze so bile zastavljene na podlagi znanja in dela, ki ga opravljam. Postavljene hipoteze sem proučil skozi magistrsko delo in s tem v večini izpolnil moja pričakovanja tako pri domačih kot tujih bankah. V prvi hipotezi sem dokazal, da so v času finančne krize bile delnice vplačane pod tržno in pod knjigovodsko vrednostjo. To dokazuje tabela 48, ki z kazalci potrjuje postavljeno hipotezo H1. Saj so vplačane dokapitalizacijske cene v času finančne krize bile postavljena v povprečju na 57,91 odstotka tržne cene pred dokapitalizacijo oziroma na 72,53 odstotka mediane. Seveda nižje postavljena cena predstavlja zanimiv diskont glede na tržno ceno za potencialne investitorje. V drugi hipotezi sem dokazal, da so dokapitalizacije bank v času finančne krize negativno vplivale na tržno ceno delnice na trgu. To potrjuje prav tako tabela 48, ki za delnice, ki kotirajo na borzah kaže padec cene delnice po dokapitalizacijah v času finančne krize oziroma po letu 2007. Tako so cene v povprečju padle za 18,79 odstotka oziroma po mediani za 33,45 odstotka. V tretji hipotezi sem želel dokazat, da so bile dokapitalizacijske cene delnic Nove LB in dokapitalizacijske cene Nove KBM v primerjavi s tujimi bankami previsoke. Te hipoteze nisem mogel potrditi saj rezultati raziskave kažejo, da so vse izpeljane dokapitalizacije slovenskih bank bile izpeljane v skladu s povprečjem primerjanih bank. Res pa je, da če v dokapitalizaciji nastopajo tuji investitorji mora biti zaradi majhnosti Slovenije in bančnega sistem cena postavljena na nižjo bolj privlačno raven za tuje investitorje kot, če sodeluje država. V četrti hipotezi sem dokazal, da je dokapitalizacija Nove KBM na Poljskem bila izpeljana primerljivo z analiziranimi bankami in lahko velja za vzorčni primer pridobivanja kapitala na tujih kapitalskih trgih. Ta hipoteza je potrjena tudi skozi celoten postopek dokapitalizacije, saj je uprava banke uspela prodati vse delnice v dokapitalizaciji tujcem. Ampak v samem zaključku dokapitalizacije je z vpisi dokapitalizacije podjetij katerih lastnik je država v sam postopek dokapitalizacije vstopila posredno država, ki je izkoristila predkupno pravico. V peti hipotezi sem dokazal preko opravljenih podrobnih analiz dokapitalizacij, da so dokapitalizacije bank v zadnjih letih potekale zaradi finančne krize, katere vzrok je slabo upravljanje s tveganji v bankah. Ta potrditev se kaže tudi pri gibanju kazalcev kapitalske ustreznosti pred samo dokapitalizacijo in na drugi strani z zapisanimi razlogi v samem prospektu dokapitalizacije oziroma v letnem poročilu. Tako do konca leta 2007 večina bank navaja razloge za dokapitalizacijo širitev poslovanje z novimi prevzemi bank v domačem okolju oziroma tujini. Po letu 2007 pa zraven širitve poslovanja navajajo tudi izpolnjevanje zahtev kapitalske ustreznosti bank, ki jih postavljata Basel III in EBA. S tem pa tudi izboljšujejo in zmanjšujejo tveganost banke oziroma bančnega sistema.

85

V šesti hipotezi sem dokazal, da bodo dokapitalizacije bank v prihodnosti potekale z namenom, da banke dosežejo postavljene kriterije, ki jih prinaša Basel 3 in nova priporočila ECB oziroma EBA. To se je tudi potrdilo z zadnjo dokapitalizacijo UniCredit Goupa, ki je za vsako ceno moral pridobit svež kapital zaradi nižanja kapitalske ustreznosti, ki je bila kritično nizka glede na zahteve ECB oziroma EBA že v prvi polovici leta 2011. Kazalec kapitalske ustreznosti je tako pri UniCreditu na 30.6.2011 znašal 9,12 in bi glede na morebitne slabe naložbe lahko hitro zdrsnil pod zahtevanih 9,00. Prav tako pa se ta hipoteza potrdi tudi pri slovenski Novi LB, ki je sicer stres test evropskih bank opravila s priporočilom povečanja kapitala.

86

6 SKLEP

Glede na zaostrene razmere na svetovnih kapitalski trgih, sprva zaradi hipotekarne krize v Ameriki (leto 2007), ki se je kasneje razširila v svetovno finančno krizo (leto 2009), so banke tiste, ki morajo na eni strani zagotavljati varnost depozitov, ter na drugi strani nuditi kreditiranje tako podjetjem kot prebivalstvu. Do začetka finančne krize so si banke zastavljale ekspanzivne strategije poslovanja tako na področju širitev poslovanja, dajanja kreditov in investiranja v tveganejše naložbe. Ob nastopu finančne krize pa so zavzele konzervativnejši pristop predvsem iz razlogov slabih naložb, ki so bile v času želje po nadpovprečni rasti velikokrat preveč tvegane. Zaradi zaostrenih razmer na vseh ravneh - tako v gospodarstvu, finančnih trgih in zadolženosti držav, se je percepcija tveganja spremenila. To pomeni, da so zaradi zmanjšane želje po tveganju banke začele manj kreditirati gospodarstvo in celo zmanjševale obseg danih kreditov. Posledica tega pa je bila zmanjšana aktivnost gospodarstva in recesija, ki smo se je dotaknili leta 2009. Tokratna kriza ni le gospodarska kriza, ampak tudi kriza finančnega sektorja in prezadolženosti držav. Seveda pa je trenutna prezadolženost držav problematična predvsem iz razloga dajanja dodatnih vzpodbud države v času krize, ki bi lahko ponovno zagnala motorje gospodarstev. Finančna kriza je močno zaznamovala finančni sektor kot enega izmed glavnih krivcev za nastanek krize. Razlog za to najdemo v posrednem kupovanju zapakiranih izvedenih naložb, pri katerem same banke niso zaznale kakšno tveganje sprejemajo. Zgoraj omenjena dejstva so pripeljale banke do dokapitalizacij in dodatnih zahtev po kapitalu. Tukaj pa imamo dva globalna pristopa k reševanju krize. Prvi je ameriški in je seveda aktivnejši. To pomeni, da so Združene države Amerike takoj, ko so zaznali razsežnost krize pričeli nacionalizirati banke. Prelomni trenutek je bil stečaj ene izmed največjih investicijskih bank Lehman Brothers v letu 2008. Drugi pristop je evropski, kjer se s počasno finančno politiko preko različni skladov in finančnih vzvodov rešuje krizo po obrokih. Medtem, ko je FED - ameriška nacionalna banka prodala vložke v banke na trgu že z dobičkom, se v Evropi še zmeraj ubadamo, kateri sklad za reševanje evra bomo povečali. Seveda vse ni tako enostavno, saj je Amerika enotna država z enotno valuto. Na drugi strani pa je Evropska unija skupina več držav delno z eno valuto, ki je pred kratkim komaj uspela uskladit fiskalno politiko. Zaradi navedenih razlogov poteka reševanje finančne krize tako počasi. Zato pa morajo banke v Evropi še le do konca marca sporočiti ali bodo lahko zbrale zahtevan kapital za zahtevano kapitalsko ustreznost predpisano s strani ECB oziroma EBA. Trenutno je Evropa rešila problem kontroliranega bankrota Grčije, a še vedno predstavlja dodatno tveganje, da bi ji katera izmed držav sledila. Slovenija se kot članica Evropske unije in evro monetarne unije seveda ubada s podobnim težavami kot celotna Evropa. Vendar naše največje težave ne predstavljajo odpisi grških obveznic, ampak zadolženost podjetij v bankah, ki so v državni lasti. Če na kratko pogledamo v zgodovino, smo naše banke v času finančne krize dokapitalizirali, vendar z drugačnim razlogom kot ostala Evropa. V letu 2008 so evropske banke že opravljale dokapitalizacije zaradi finančne krize, Slovenija pa je takrat hvalila svoj bančni sistem kot stabilen in brez večjega tveganja. Denar iz dokapitalizacij smo porabljali za širitvene aktivnosti, namesto da bi pogledali v svoje bilance in začeli čistiti slabe naložbe oziroma kredite.

87

Trenutno stanje na slovenskem finančnem trgu pa je dokaj problematično, saj največja slovenska banka Nova LB potrebuje dokapitalizacijo zaradi zahtev ECB po kapitalski ustreznosti 9 odstotkov. Ugibanja o višini dokapitalizacije so v medijih različne, od 300 milijonov evrov pa vse do 750 milijonov evrov. Seveda pa se ob potrebni dokapitalizaciji postavlja tudi vprašanje cene dokapitalizacije in vloge države, ki za te namene nima denarja. Če primerjamo zadnjo dokapitalizacijo UniCredita, lahko iz podatkov ugotovimo, da je bila banka dokapitalizirana po 11 odstotkih knjigovodske vrednosti delnice, kar posredno pomeni, da bodo novi lastniki lahko s tako nizko ceno zmanjšali vpliv dosedanjih lastnikov, v kolikor se sami ne bodo udeležili. Če dokapitalizacijo UniCredita prenesemo na dokapitalizacijsko ceno Nove LB, lahko izračunamo predpostavljeno dokapitalizacijsko ceno Nove LB pri 9,55 evra glede na knjigovodsko vrednost 86,80 evra z objave na spletni strani, ki predstavlja knjigovodsko vrednost na dan 31.12.2011. Izpostaviti velja tudi, da je zaradi sčiščenih bilanc UniCredit banka, ki dela z dobičkom, Nova LB pa se še zmeraj ukvarja z odpisi, za kar bi ji tuji investitorji lahko še dodatno znižali predpostavljeno dokapitalizacijsko ceno. Slovenski bančni sistem je na krizo odreagiral z zamikom. Težava tega je, da je pot do svežega tujega kot domačega kapitala izredno težka, upoštevajoč razmere na finančnih trgi. Vsaka temna plat pa se da pogledati tudi iz svetlejšega zornega kota kar pomeni, da lahko ob zaključku odpisov slabih naložb oziroma kreditov, slovenske banke ponovno beležijo dobičke. To pa pomeni, da ob trenutnih nizkih cenah delnic slovenskih bank seveda le te imajo potencial za rast. Podobnem razplet smo videli letos v začetku leta na evropskem borznem parketu, ko je indeks evropskega bančnega sektorja MSCI Europe Banks Index Futures od 1.1.2012 do 28.2.2011 porasel za 20,50 odstotkov, posamezne delnice bank pa so od začetka leta beležile tudi čez 70 odstotno rast.

88

7 LITERATURA

1. Baughn W. H., Storrs T. I., Walker C. E. 1988. The Banker Handbook, third edition.

Homewood: Dow Jones – Irwin.

2. Berk, Aleš. 2004. Poslovne finance. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

3. Brigham Eugene F., Gapenski Louis C. 1997. Financial Management – Theory and Practise. Forth Worth: The Dryden Press.

4. Brown Robert, Gutterman Alan S. 2000. Financing start-ups: how to raise money for

emerging companies. San Diego: Harcourt Brace Professional Publications.

5. Chimerine Lawrance, Cushman Robert F., Ross Howard. 1987 Handbook for Raising Capital: Financing Alternatives for Emerging and Growing Businesses. Homewood: Dow Jones-Irwin.

6. Christie Rebecca. 2010. FDIC’s Bair Says Europe Should Make Banks Hold More

Capital. New York: Buisniessweek.

7. Duhovnik Meta. 1995. Dolgoročno financiranje podjetja z vrednostnimi papirji. Ljubljana: Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije.

8. Kleindienst Robert. 2001. Varčevanje v domačih in tujih delnicah: najboljša pot za

doseganje dolgoročnih finančnih ciljev. Ljubljana: Gospodarski vestnik. 9. Kos, J. in Kosič, I. 2010. Nova likvidnostna regulativa po Baslu III. Ljubljana: Bančni

vestnik.

10. Kocbek, Marijan. 1995. Delnice in delniška družba. Ljubljana. Gospodarski vestnik.

11. Lee Inmoo, Lochhead Scott, Ritter Jay, Zhao Quanshui. 1996. The Cost of Raising Capital. The Journal of Financial Research. Oxford: Blackwell Publishers.

12. Martin Sabine. 1987. Corporate finance: going public and issuing new equity and

takeovers, mergers and disposals. London: Butterworths.

13. Mishkin, S. Frederic. 1998. Financial markets and institutions. Addison-Wesley: Addison Wesley Longman.

14. Mramor, Dušan. 2000. Trg kapitala v Sloveniji. Ljubljana: Gospodarski vestnik.

15. Ogrin, Jernej. 2011. Dvorezni meč kapitalskih zahtev z daljnosežnimi posledicami.

Dnevnik. 18. november. 2011. 16. Ribnikar, Ivan. 1995. Finančni trgi I. Ljubljana: Bančni vestnik.

89

17. Ribnikar, Ivan. 1995. Finančni trgi II. Ljubljana: Bančni vestnik.

18. Ribnikar, Ivan. 1999. Monetarna ekonomija I. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 19. Ribnikar, Ivan. 2000. Financial intermediation in small (transition) economy.

Ljubljana: Economic and business review.

20. Simoneti M., B. Jamnik. 2001. Razvoj trga kapitala v Sloveniji. Ljubljana: Central & Eastern European.

21. Svilan, Sibil. 1990. Vrednostni papirji. Ljubljana: Gospodarski vestnik.

22. Veselinovič, Draško. 1995. Borzni priročnik. Ljubljana: Gospodarski vestnik.

23. Veselinovič, Draško. 2003. Denar, bančništvo in vrednostni papirji. Piran: Gea

College.

90

8 VIRI

1. Banca D`Italia. 2012. Money and Banking No.1, 2. Dostopni na:

[http://www.bancaditalia.it/;internal&action=_setlanguage.action?LANGUAGE=en] [02.02.2012]

2. Banka Slovenije. 2010. Evrosistem, Bilten. Ljubljana: Banka Slovenije. 3. Banka Slovenije. 2010. Proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala. 4. Banka Slovenije. 2011. Stabilnost slovenskega bančnega sistema. 5. Bank Austria. 2012. Finančna poročila od leta 2005 naprej in prospekti dokapitalizacij.

Dostopni na: [http://www.bankaustria.at/en/open.html#/en/4815.html] [01.02.2012] 6. Bank Pekao SA. 2011. Finančna poročila od leta 2004 naprej in prospekti

dokapitalizacij. Dostopni na: [http://www.pekao.com.pl/information_for_investors] [25.10.2011]

7. Basel III Compliance Professionals Association. 2011. The Basel III Accord.

Dostopno na: [http://www.basel-iii-accord.com/] [25.10.2011] 8. Basel Committee on Banking Supervision. 2010. The Basel III: A global regulatory

framework for more resilient banks and banking system. Basel: Bank for International Settlements.

9. Bloomberg L.P. 2011. Informacijski sistem in baze podatkov. 10. Borsa Italiana. 2012. Delnice. Dostopne na: [http://www.borsaitaliana.com/azioni/

azioni/azioni.en.htm] [02.02.2012]

11. Erste Group AG. 2011. Finančna poročila od leta 2007 naprej in prospekti dokapitalizacij. Dostopni na: [http://www.erstegroup.com/en/Investors] [25.10.2011]

12. Hrvaška nacionalna banka. 2012. Croatina National Banka – Standard presentation

format 4Q2011. Dostopen na: [http://www.hnb.hr/publikac/prezent/ebanking-sector.pdf] [02.02.2012]

13. Hungarian Banking Association. 2012. Report on activities of Hungarian banks 2010.

Dostopni na: [http://www.bankszovetseg.hu/bankszovetseg.cgi?p=evesbank&r=&l =eng&v=5849911303] [01.02.2012]

14. Interno gradivo Nove KBM d.d. 2010. 15. Intesa Sanpaolo. 2011. Finančna poročila od leta 2006 naprej in prospekti

dokapitalizacij. Dostopni na: [http://www.group.intesasanpaolo.com/scriptIsir0/ si09/investor_relations/eng_wp_investor_relations.jsp] [25.10.2011]

91

16. Javna objava Nove KBM d.d.: Nova KBM objavlja rezultate stres testa. 2010.

Dostopna na: [http://seonet.ljse.si/Default.aspx?doc=SEARCH&doc_id=41943] [12.01.2012]

17. Javna objava Nove KBM d.d.: Potrjen prospekt za ponudbo delnic Nove KBM

javnosti. 2011. Dostopna na: [http://seonet.ljse.si/Default.aspx?doc=SEARCH&doc_id=44198] [12.01.2012]

18. Javna objava Nove KBM d.d.: Prospekt za ponudbo delnic Nove KBM javnosti.

2011. Dostopna na: [http://seonet.ljse.si/Default.aspx?doc=SEARCH&doc_id=44201] [12.01.2012]

19. K&H Bank. 2012. Finančna poročila od leta 2005 naprej in prospekti dokapitalizacij.

Dostopni na: [https://www.kh.hu/publish/kh/en/kh_group/K_H_Bank.html] [01.02.2012]

20. Ljubljanska borza. 2012. Tečajnice Ljubljanske borze. Dostopne na:

[http://www.ljse.si/cgi-bin/jve.cgi?doc=8230&sid=w2tIMGjzHxclUcaX] [02.02.2012] 21. Magyar Nemzeti Bank. 2012. Public Financial Report, Dcember 2011. Dostpni na:

[http://english.mnb.hu/Kiadvanyok/public-finance-review] [02.02.2012] 22. Moody`s Analiystics. 2009. Implementing Basel III : Challenges, Options &

Opportunities. New York: Moody`s. 23. National Bank of Poland. 2012. Financial stabilitiy report, Dcember 2011. Dostpni na:

[http://www.nbp.pl/homen.aspx?f=/en/systemfinansowy/stabilnosc.html] [02.02.2012] 24. Nova KBM d.d. 2011. Finančna poročila od leta 2005 naprej in prospekti

dokapitalizacij. Dostopni na: [http://www.nkbm.si/investitorji] [25.10.2011] 25. Nova LB d.d. 2011. Finančna poročila od leta 2000 naprej in prospekti dokapitalizacij.

Dostopni na: [http://www.nlb.si/za-vlagatelje] [25.10.2011] 26. Oesterreichische Nationalbank. 2011. Statistic and reporting – Financial institution.

Dostopna na: [http://www.oenb.at/en/stat_melders/datenangebot/finanzinst/ kreditinstitute/geschaeftsstruktur/geschaeftsstruktur.jsp] [30.1.2012]

27. OTP Bank PLC. 2011. Finančna poročila od leta 2000 naprej in prospekti

dokapitalizacij. Dostopni na: [https://www.otpbank.hu/portal/en/IR_index_eng] [25.10.2011]

28. PKO Bank Polski SA. 2011. Finančna poročila od leta 2007 naprej in prospekti

dokapitalizacij. Dostopni na: [http://www.pkobp.pl/index.php/id=english/section=ri] [25.10.2011]

92

29. Polish financial Supervision Authority. 2012. Banking sector – Monthly data. Dostopni na: [http://www.knf.gov.pl/en/index.html] [02.02.2012]

30. Privredna banka Zagreb d.d. 2012. Finančna poročila od leta 1998 naprej. Dostopni

na: [http://www.pbz.hr/Default.aspx?sec=478] [02.02.2012] 31. The Polish Bank Asociation. 2012. Report on banking ombudsman in 2010. Dostopen

na: [http://www.zbp.pl/site.php?s=MTMxNjU4NTY=] [02.02.2012] 32. UniCredit S.p.A. 2011. Finančna poročila od leta 1999 naprej in prospekti

dokapitalizacij. Dostopni na: [http://www.unicreditgroup.eu/en/Investors/ Investors.htm] [25.10.2011]

33. Uradni list RS. 2011. Zakon o bančništvu (ZBan-1). Dostopno na: [http://www.a-

tvp.si/Default.aspx?id=25] [25.10.2011] 34. Uradni list RS. 2011. Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirji (ZNVP).

Dostopno na: [http://www.a-tvp.si/Default.aspx?id=25] [25.10.2011] 35. Uradni list RS. 2011. Zakon o trgu finančnih instrumentov (ZTFI). Dostopno na:

[http://www.a-tvp.si/Default.aspx?id=25] [25.10.2011] 36. Uradni list RS. 2011. Zakon o prevzemih (ZPre-1). Dostopno na: [http://www.a-

tvp.si/Default.aspx?id=25] [25.10.2011] 37. Zagrebačka banka d.d.. 2011. Finančna poročila od leta 2004 naprej in prospekti

dokapitalizacij. Dostopni na: [http://www.zaba.hr/home/wps/wcm/connect/zaba_en/ zabapublic/about_the_bank/shareholders+info/] [25.10.2011]

38. Zagrebačka burza. 2012. Tečajnice Zagrebačke burze. Dostopne na:

[http://zse.hr/default.aspx?id=26521] [02.02.2012]

93

ŽIVLJENJEPIS

Daniel Medved, rojen 13. julija 1979 v Mariboru. 1. IZOBRAZBA

� 2006-2012 Univerza v Mariboru, Ekonomsko poslovna fakulteta Maribor, podiplomski študij – Bolonjski magistrski študij, Finance in bančništvo

� 2010 – Usposabljanje za člana nadzornih svetov ali upravnih odborov družb � 2010 – Izpit borznega trgovalca na Ljubljanski borzi za trgovalni sistem Xetra � 2005 – Izpit za borznega posrednika � 1998 – 2005 Univerza v Mariboru, Ekonomsko poslovna fakulteta Maribor,

smer – Bančništvo finance � 1994-1998 Srednja ekonomska šola Maribor

2. BIBLIOGRAFIJA

Pomembnejša seminarska in raziskovalna dela: � Pomen, uporabnost in vloga terminske borze v razvitem sveti in pri nas –

(Raziskovalna naloga – 14. Srečanje mladih za napredek Maribora 1997) � Opis trga kapitala in predstavitev uporabe fundamentalne in tehnične analize

vrednostnih papirjev (mag. Skok, 2002) � Razvoj borzništva v svetu in doma (dr. Glogovšek, 2002) � Instrumenti odprave tveganja mednarodnega plačilnega prometa (dr. Zbašnik,

2002) � Diplomsko delo - Vloga terminske borze v razvitem svetu in pri nas (dr.

Zbašnik, 2004) � Bančne garancije (2007) � Obdavčitev vzajemnih skladov v Avstriji, Italiji in pri nas (2007) � Ocena reševanja krize v Fructal d.d. (2007) � Motivacija (2007) � Vpliv internacionalizacije na gospodarski razvoj in financiranje le tega preko

neposrednih tujih investicij (2008) � Analiza objavljenega članka Primerjava farmacevtskih podjetij v regiji (2008) � Razlogi za finančno krizo (2008) � Učinkovitost ekonomske politike v trenutni finančni krizi v Ameriki (2008) � Pogajanje na ravni Slovenije in Kitajske (2008) � Upravljanje likvidnostnega tveganja v poslovnih bankah (2008)

3. ZAPOSLITEV

� Od 7.10.1999 delo preko študentskega servisa v Mariborski borzni hiši d.o.o., Ul. Vita Kraigherja 5, Maribor.

o Opravljam naslednje naloge � Sprejemanje strank in naročil � Delo s sistemom KDD � Delo v računovodstvu in podpori

� Od 1.4.2004 zaposlen v Mariborski borzni hiši d.o.o., Ul. Vita Kraigherja 5, Maribor (borzni posrednik).

o Opravljal sem naslednje naloge

94

� Sprejemanje strank in naročil � Delo s sistemom KDD � Delo v računovodstvu in podpori � Opravil sem izpit za borznega posrednika � Trgovanje na Ljubljanski in tujih borzah � Izdelave analiz in poročil

� Od 1.1.2006 zaposlen v Novi KBM d.d., Ul. Vita Kraigherja 4, Maribor (upravljavec premoženja – borzni posrednik).

o Opravljam naslednje naloge � Sprejemanje strank in naročil � Delo s sistemom KDD � Upravljanje premoženja banke in strank � Trgovanje na Ljubljanski in tujih borzah � Izdelave analiz in poročil

primerjalna analiza dokapitalizacij nove …univerza v mariboru ekonomsko poslovna fakulteta,...

Documents