P. FRANTAR

Peter FRANTAR *

- 133 - UREJENOST IN VZDRžEVANOST VODNEGA REži MAl POGOJ ZA VARNOST NARAVNEGA IN BIVALNEGA OKOLJA

PRETOČNI REŽIMI NA REKI SAVI IN NJIHOVE SPREMEMBE MED OBDOBJEM 1961 - 1990 IN 1991 - 2000

Povzetek

Pretočni režim reke je ena izmed osnovnih karakteristik obnašanja reke, ki ga pogojujejo V prvi vrsti fizičnogeografske pa tudi družbenogeografske značilnosti hidrološkega zaledja. Predvsem klimatske in reliefne značilnosti zgornjega in srednjega toka reke Save vplivajo na časovno, obdobno ter prostorsko spremenjlivost njenega pretoka. Predstavljene so dosedanje razvrstitve pretočnih režimov na reki Savi, analizirana pa je primerjava režimov med referenčnim obdobjem Svetovne meteorološke organizacije 1961-1990 ter zadnjim desetletjem 20. stoletja, 1991-2000. Spremembe podnebja v obravnavanih letih se kažejo v spremenjenih pretočnih režimih na reki Savi.

1. Uvod

Sava je naša najdaljša reka , ki od izvira Zelencev do izliva v Donavo meri 947 km (ARSO, 2003a). V Sloveniji zajema Sava 44 km na Dolinki , 41 km na Bohinjki, združeni pa tečeta 175 km. Celotna dolžina reke Save v Sloveniji je torej 220 km, višinsko pa izvira na 833 m iztok iz države pa je na 132 m nadmorske višine. Izvedli smo analizo pretokov referenčnega obdobja ter desetletja 1991-2000(1999) ter skušali ugotoviti ali spremembe klime vplivajo tudi na pretočni režim.

Rečni pretočni režim opisuje povprečno sezonsko obnašanje pretoka reke (Krasovskaia, 2000, str. 1). Spreminjajo se v odvisnosti od količine vode, padavin, temperature tal in drugih klimatskih dejavnikov (Streamflow , 2003, str. 1). Zavedati pa se moramo tudi vpliva drugih fizičnogeografskih dejavnikov, zlasti reliefa, rastlinstva ter človeka (Hrvatin, 1998, str. 81). Pretočni režim je torej rezultat geografskih značilnosti porečja in podnebne dinamike (Newmarch, 2003, str. 1). Ugotovimo lahko, da je glavna sila pri spremembah pretočnih režimov klima (spremenljivost) , kajti relief kot drugi najpomembnejši dejavnik režima je konstanta . Kot sestavni del klime ima v zmerno toplem pasu največji vpliv na pretočni režim temperatura (plut, 2000, str. 70) . Zaradi zgoraj omenjenih dejavnikov vpliva, pretočni režim spada med hidrološko - nevihtne indikatorje klimatskih sprememb (Houghton et al, 2001).

Vzorce v pretočnih režimih je poskušal prvi opisati že konec 19. stoletja Rus Voeikov, ki je leta 1884 izdelal klasifikacijo na 9 globalnih tipov. Načrtno opazovanje in večanje hidrološkega znanja se je odrazilo veni najbolj znanih hidroloških razvrščanj pretočnih režimov - Pardejevi klasifikaciji (Parde po Krasovskaia, 2000, str. 2) . Parde je leta 1933 prvi uporabil pretočne koeficiente, s čimer je omogočil primerjavo med rekami z različnimi pretoki (Ibid ., str. 3) . Osnovna razvrstitev po Parde-ju obsega tri tipe:enostavne, kompleksno-originalne in kompleksno-spremenljive pretočne režime. Pri večini razvrstitev se je upoštevalo poleg klimatske komponente še zlasti vir sezonskih maksimumov, kar velja še danes. Razvrstitve so večinoma bazirale na subjektivni primerjavi , objektivnih primerjav pa do dobe računalništva praktično ni bilo mogoče izvajati.

Peter FRANTAR, univ. dipl. geograf, Agencija RS za okolje , Vojkova 1 B Ljubljana, email : Peter.Frantar@gov.si

MiŠiČEV VODARSKI DAN 2003

P. FRANTAR - 134 - UREJENOST IN VZDRžEVANOST VODNEGA REžiMA

POGOJ ZA VARNOST NARAVNEGA IN BIVALNEGA OKOUA

V Sloveniji je prvo raziskavo pretočnih režimov rek opravil Ilešič leta 1948 za vse ozemlje Jugoslavije (Ilešič, 1947), leta 1987 je Steletova objavila zemljevid pretočnih režimov v Sloveniji (Pristov, 1987; Stele po Hrvatin , 1998, str. 82) , Kolbezen pa je leta 1998 izdal členitev na podlagi tridesetletnega obdobja 1961 -90 (Kolbezen et al. , 1998, str. 26) . Najnovejša razvrstitev je iz leta 1998, kjer je Hrvatin razdelil pretočne režime v 8 tipov na podlagi hierarhičnega razvrščanja po Wardovi metodi (Hrvatin, 1998, str. 84) za obdobje 1961-90. Za Savo lahko ugotovimo, da so jo omenjeni avtorji razvrstili v naslednje razrede:

Preglednica 1: Razvrstitev pretočnih režimov na reki Savi v dosedanjih raziskavah (viri: Ilešič , 1947; Pristov, 1987; Kolbezen et al , 1998; Hrvatin, 1998)

avtor tiflJ:>retočnega režima Jleografska cona

Ilešič snežno-dežni - alpska varianta zgornji tok (Radovljica) dežno-snežni , srednjeevropska varianta spodnji tok (Krško) prehodni snežno-dežni z mediteranskim Sava Dolinka poudarkom

Stele snežno-dežni Sava Bohinjka in Sava pri Radovljici dežno-snežni z zmerno mediteranskim sp. tok Save poudarkom snežno-dežni zgornji tok Save, gorvodno od sotočja s

Kolbezen Kamniško Bistrico dežno-snežni spodnji tok Save, dolvodno od sotočja s

Kamniško Bistrico alpski visokogorski snežno-dežni Sava Bohinjka, Sava Dolinka in Sava pri

Hrvatin Radovljici

alpski sredogorski snežno-dežni Sava pri Sentjakobu alpski dežno-snežni Sava od Litije navzdol

PO vseh že opravljenih raziskavah lahko ugotovimo, da za reko Savo velja drugi Pardejev tip, znan tudi kot mešani pretočni režim, pri vseh dosedanjih raziskavah , ki so temeljile na podatkih do leta 1990, pa opazimo naslednjo »zakonitost«: Sava ima v zgornjem toku, tj. nekako gorvodno od Litije oz. sotočja s Kamniško Bistrico in Ljubljanico, snežno-dežni režim, v spodnjem toku pa preide v dežno-snežni.

2. Metoda dela

Na Savi smo izbrali 8 vodomernih postaj , s čimbolj popolnim nizom podatkov od leta 1961 pa do leta 2000. Zaradi prestavitve lokacij vodomernih postaj smo morali dve postaji posebej obdelati , omeniti pa moramo še nekatere podatkovne omejitve:

Postaji Podkoren in Kranjska Gora sta združeni glede na pretočne koeficiente , da smo lahko dobili primerjavo za celo obdobje. Poleg tega manjkajo podatki za leto 2000, tako da so podatki samo do leta 1999. Na VP Jesenice manjkajo podatki o posameznih mesecih v letih 1976 in 1977, niz pa sega do leta 1999. Vodomerna postaja Radeče je delovala do leta 1996, do zajezitve HE Vrhovo. Za tem so podatki za to lokacijo pridobljeni s seštevkom pretokov postaj Sava - Hrastnik in Savinja -Veliko Širje.

MiŠiČEV VODARSKI DAN 2003

P. FRANTAR - 135 - UREJENOST IN VZDRžEVANOST VODNEGA REžIMAl

POGOJ ZA VARNOST NARAVNEGA IN BIVALNEGA OKOLJA

PreQlednica 2: Izbrane vodomerne postaje na Savi (vir: ARSO, 2003a) Vodomerna postaja podatki o podatki o

pretokih od 1. pretokih do 1. 1 Podkoren (Kr. Gora) 1959 oz. 1991 1999 2 Jesenice 1952 1999 3 Sv. Janez 1959 2000 4 Radovljica 1945 2000 5 Sentjakob 1957 2000 6 Litija 1927 2000 7 Radeče 1945 2000 8 Catež 1956 2000

v s i R J

Slika 1: Pregled lokacij izbranih vodomernih postaj na reki Savi

oddaljenost od zaledje v km2 izvira v km

1 30 oz. 45 28 258 8 94

39 908 100 2.276 129 4.821 163 7.083 210 10.186

• večje naselje

O vodornerna postaja

KilI1ogranJ' : PeI.r Frant .... ARSO. JUliJ 2003 Podl.ga: Geogra'sl<l In$l~ut Antona Melik. ZRe SAZU

Analize pretočnih režimov smo se lotili s statističnim pristopom - metoda hierarhičnega razvrščanja v skupine. Metoda zajema vrsto različnih klasifikacijskih algoritmov, ki jih lahko uporabimo za izdelavo taksonomije. Osnovni princip razvrščanja je: višja kot je stopnja agregacije, manjša je podobnost med objekti v določenem razredu . Razvrščanje v razrede je narejeno na osnovi določene mere razdalje med objekti (StatSoft, Inc., 1998). Preskusili smo več metod , kot najprimernejšo pa smo izbrali enako metodo kot Hrvatin (Hrvatin , 1998, str. 83) : Wardova metoda, izkazalo pa se je, da je tudi tukaj izbira Hrvatina, ki je uporabil pri analizi razlik med objekti razdaljo Manhattan najprimernejša (Ibid .).

MiŠiČEV VaDARSKI DAN 2003

P. FRANTAR

2,5

2,0

1,5

1,0

0,5

0.0

Fl:Jdkoren

JFMAMJJASOND

Radovljica

2,5 ----1

2,0 I 1,5 I

I 1,0

I 0,5

0,0 I J F M A M J J A S o N o

Radeče

2,5

2,0

1,5

1,0

0,5

0,0 J F M A M J J A S o N o

- 136 - UREJENOST IN VZDRžEVANOST VODNEGA REžiMA POGOJ ZA VARNOST NARAVNEGA IN BIVALNEGA OKOLJA

,----------_._--Sv. Janez

2,5 - .. ______ A' ___ _

2,0

1,5

1,0

0,5

0,0 1---,_--______ --1

J F MAM J JAS o N o

Šentjakob

2,5

2,0

1,5

0,5

0,0 J F M A M J J A S o N o

čatež

2,5

2,0

1,5

1,0

0,5

0,0 J F M A M J J A S o N o

,----------- ------Jesenice

2,5 .-------

2,0

1,5

1,0

0,5

0,0 ~--~~---~----< JFMAMJJASOND

L~ija

2,5 ,----------~

2,0

1,5

1,0

0,5

0,0 +-~-~---------< JFMAMJJASOND

Slika 2: Mesečni pretočni količniki posameznih vodomernih postaj na reki Savi . Črna linija kaže obdobje 1961-90, siva pa obdobje 1991-2000(1999) (vir: ARSO, 2003b).

3. Analiza pretočnih režimov

PODKOREN f------'---

JESENICE

R,6DQVLJICA

Drevesni diagram

1961-1990

sv JANEZ f-----~------'

10

I I

PODKOREN I

JESENICE ~

RADOVLJICA I

SENTJAKOB I I

th I I I I

LITIJA

RAOECE

U I I I CATEZ I

SV JANEZ I I

I I I I

I I

, I I I I I I I

I I I I I

I I

Drevesni diagram

1991·2000 (1999)

I I I I I

I

r ,

: I I I I I

I I

RaZdalja povezovanja

I i I I I I I I I

: I I I I I

i I I I I

: I I

I I I I I I I I I I I I I I

i I I

I I I

I I I I I I

Slika 3: Drevesna struktura hierarhične razvrstitve pretočnih režimov na vodomernih postajah na reki Savi v obeh obdobjih po Wardovi metodi z razdaljo Manhattan .

MiŠiČEV VODARSKI DAN 2003

P FRANTAR

3.1. Obdobje 1961-1990

- 137 ; UREJENOST IN VZDRžEVANOST VODNEGA REži MAl POGOJ ZA VARNOST NARAVNEGA IN BIVALNEGA OKOLJA

Preglednica 3: Mesečni pretočni količniki in koeficienti letne spremenljivosti povprečnih mesečnih pretokov (Cv) za obdobje 1961-1990 (vir: ARSO, 2003b)

JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC Cv Podkoren 0,71 0,43 0,37 0,86 1,11 1,36 1,53 1,23 1,02 1,04 1,21 1,10 35,2 Sv. Janez 0,39 0,29 0,40 1,08 2,27 1,85 1,01 0,78 1,09 1,02 1,20 0,58 59,2 Jesenice 0,64 0,56 0,62 1,05 1,41 1,41 1,20 0,96 1,01 1,05 1,15 0,87 28,7 Radovljica 0,60 0,55 0,71 1,29 1,65 1,37 0,98 0,80 0,96 1,08 1,20 0,80 33,5 Šentjakob 0,78 0,75 0,91 1,33 1,35 1,16 0,86 0,73 0,89 1,05 1,25 0,93 22,4 Litija 0,90 0,87 1,04 1,33 1,19 1,06 0,78 0,65 0,82 1,02 1,28 1,07 20,6 Radeče 0,89 0,88 1,07 1,35 1,17 1,07 0,80 0,65 0,80 1,02 1,26 1,06 20,4 Čatež 0,91 0,93 1,13 1,35 1,12 1,02 0,79 0,64 0,79 1,00 1,25 1,08 20,5

Analiza pretokov v referenčnem obdobju 1961-90 je pokazala na naslednje povezave pretočnih režimov na posameznih postajah: V grobem dobimo dve skupini , ki sta dokaj skladni z prejšnjimi raziskavami - da ima zgornji del Save snežno-dežni , spodnji del pa dežno-snežni pretočni režim. Razlika v obdobju 1961 - 1990 v primerjavi s prejšnimi razvrstitvami pretočnih rečnih režimov je, da ima po objektivni hierarhični analizi Sava pri Šentjakobu več skupnega z režimi na dolvodnih lokacijah kot z gorvodnimi. Na lokacijah vodomernih postaj Podkoren, Sv. Janez, Jesenice in Radovljica tako prevladuje snežno-dežni , na lokacijah Šentjakoba, Litije, Radeč in Čateža pa dežno-snežni režim. Statistično analizo potrjuje že pregled pretočnih režimov na sliki 3.

3.1.1. Tip snežno dežnega pretočnega režima

Značilen je izrazitejši pomladanski višek ter znatno nižji jesenski višek. Zimski nižek je primaren, poletni pa sekundaren (Plut, 2000, str. 73) . Najizrazitejši snežno-dežni režim na Savi ima Sava Bohinjka pri Sv. Janezu. Izrazit višek maja in junija, ko se v visokogorju topi sneg, doseže kar 2,27 povprečnega letnega pretoka. Višek jeseni zaradi jesenskega deževja je v novembru in doseže »samo« koeficient 1 ,2. Primarni nižek zaradi snežne retinence je v februarju (pk = 0,29) , sekundarni pa zaradi zmanjševanja poletnih padavin ter povečane evapotranspiracije (pk = 0,78) . Povezanost pretočnega režima pri Sv. Janezu z ostalimi snežno-dežnimi lokacijami je manjša kot med ostalimi tremi postajami. Poseben režim ima Podkoren , kjer se odraža tudi močan vpliv padavin in taljenja visokogorskega snega, saj je primarni višek julija, sekundarni pa se ujema z jesenskimi padavinami novembra. Nižka sta marca in septembra, pri čemer pa je septembrski nižek še vedno nad letnim povprečjem (pk = 1,02).

Večja povezanost je med lokacijama Jesenice in Radovljica. Obe izražata primarna viška maja (taljenje snega in dež) ter sekundarni višek v novembru . Majski višek je okrog 1,5, novemberski pa okrog 1,2 letnega pretoka. Nižka februarja in avgusta obeh lokacij sežeta pod letno povprečje pri čemer pa je primarni nižek nad 0,5 letnega povprečja .

Izmed vseh lokacij s tem režimom ima največje nihanje Sv. Janez, kjer gre za povprečno letno kolebanje med 0,29 pa vse do 2,27. Pri ostalih postajah na pretočnih režimih ni takega kolebanja : samo med 0,37 na Podkorenu , pa do 1,78 pri Radovljici.

3.1.2. Tip dežno snežnega pretočnega režima Značilno je izrazitejše nizko poletno vodno stanje od zimskega ter približanje jesenskega viška primarnemu spomladanskemu. Polovica analiziranih postaj pripada tem režimu. Povezanost pretočnih režimov med posameznimi lokacijami je velika , izredno velika pa med postajami Litija , Radeče in Čatež . Sava pri Šentjakobu , kljub temu ne kaže večjih odstopanj : primarni višek je še vedno maja (a je tudi aprilski koeficient skoraj enako velik) , kot pri Jesenicah in Radovljici , kar kaže na taljenje visokogorskega snega, sekundarni pa novembra. Vseeno moramo objektivno priznati, da gre tu za primarno dežni režim , saj je tudi poletni nižek (0,73) že nižji od zimskega (0,75) . Oba viška sta skoraj enaka in sta okrog 1,3 letnega pretoka. Nižka sta praktično izenačena na % letnega pretoka, saj se pozna taljenje snega februarja po nižinah ter avgustovski primanjkljaj padavin.

MiŠiČEV VODARSKI DAN 2003

P FRANTAR - 138 - UREJENOST IN VZDRŽEVANOST VODNEGA RELI MA

POGOJ ZA VARNOST NARAVNEGA IN BIVALNEGA OKOLJA

Enako obnašanje nižkov velja tudi za ostale tri , bolj povezane, »nižinske« postaje na Savi , z razliko, da je avgustovski nižek okrog 0,65, januarski pri Radečah in Čatežu oz. februarski pri Litiji pa se giblje okrog 0,9 povprečnega letnega pretoka. Viška sta pri teh postajah aprila in novembra in sta skoraj enaka. Kljub temu seže aprilski višek do 1,35, novembrski pa do 1,28.

Ugotovimo lahko, da je razpon med nizkimi in visokimi pretoki manjši kot pri gorvodnih postajah, saj niha od 0,64 pa do 1,35.

3.2. Obdobje 1991- 2000(1999)

Preglednica 4: Mesečni pretočni količniki in koeficienti letne spremenljivosti povprečnih mesečnih pretokov (Cv) za obdobje 1991-2000(1999) (vir: ARSO, 2003b)

JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC Cv Podkoren 1,08 0,64 0,57 0,82 0,82 0,82 1,03 0,83 0,79 1,54 1,70 1,33 35,6 Sv. Janez 0,32 0,17 0,36 0,96 1,73 1,42 1,01 0,50 1,11 1,89 1,81 0,69 61 ,2 Jesenice 0,79 0,58 0,64 0,84 1,04 1,08 1,13 0,85 0,89 1,60 1,47 1,06 30,3 Radovljica 0,61 0,42 0,65 1,09 1,24 1,04 0,93 0,62 0,91 1,72 1,78 0,95 42,4 Šentjakob 0,76 0,55 0,77 1,10 1,05 0,87 0,81 0,56 0,86 1,62 1,89 1,14 40,4 Litija 0,91 0,67 0,82 1,10 0,99 0,82 0,73 0,49 0,81 1,49 1,84 1,30 38,2 Radeče 0,92 0,68 0,83 1,08 0,97 0,80 0,76 0,51 0,81 1,48 1,84 1,30 37,6 Catež 0,98 0,72 0,85 1,09 0,97 0,80 0,71 0,48 0,80 1,43 1,80 1,36 36,8

V obdobju po letu 1991 smo z enako analizo povezanosti pretočnih režimov dobili drugačno sliko (slika 3) . V grobem ločimo 3 osnovne »skupine« : - prvi skupini pripadajo postaje Litija , Radeče in Čatež , - drugo skupino sestavljajo postaje Podkoren , Jesenice, Radovljica in Šentjakob, - ostane pa še Sv. Janez kot individualna »enota«.

Sava Bohinjka pri Sv. Janezu ima glede na pretoke dežno-snežni pretočni režim. Snežna retinenca še vedno povzroča primarni nižek februarja , vendar s samo 0,17 povprečnega pretoka ter zdaj sekundarni višek, ki z 1,73 nastopi maja. Sekundani minimum je avgusta z 0,5, primarni maksimum pa nastopa z jesenskim deževjem in znaša 1,89. Kot kaže je režim postal bolj dežen , vseeno pa ima še značilnosti posledic nizkih zimskih temperatur. Pretočni režim pri Sv. Janezu lahko poimenujemo kot visokogorski dežno-snežni tip.

Prvo skupino pretočnih režimov lahko razdelimo na dva para postaj : Podkoren in Jesenice (Sava Dolinka) , ter Radovljica in Šentjakob. Para pa sta v dobri povezavi . Primarna ekstrema pretočnih režimov na teh postajah sta: višek jeseni , večinoma novembra in nižek pozimi v večini februarja. Na Savi Dolinki je nihanje manjše in sta med 0,57 in 1,7, večje nihanje pa je na kotlinskih postajah med 0,42 in 1,89. Drugotna ekstrema sta konec poletja (nižek) pri vseh postajah , višek pa se pri Savi Dolinki pojavlja julija , pri Radovljici maja, Šentjakobu pa aprila . Glavna značilnost te skupine je, da sta sekundarna ekstrema praktično zabrisana, zlasti pri Savi Dolinki . Ugotovimo, da gre tudi tu za varianto dežno-snežnega pretočnega režima, seveda pa se pozna še večja dežnost (pluvialnost) režima ter zmanjšan pomen vpliva snega, zato ga lahko imenujemo sredogorski dežno-snežni tip.

Druga skupina je med seboj zelo tesno povezana. Pri Litiji, Radečah in Čatežu so pretočni režimi skoraj identični . Prvi maksimum v novembru doseže vrednost 1,84, drugi v aprilu pa okoli 1,1. Minimuma sta zelo izenačena , primarni avgusta z 0,5 in drugi februarja z 0,7. Glede na letni potek padavin gre na teh postajah za dežno-snežni pretočni režim , spet z večjo dežnostjo, lahko bi ga poimenovali že nižinski dežno-snežni tip.

Analizo režimov zadnjega obdobja lahko sklenemo z ugotovitvijo, da ima reka Sava povsod dežno­snežni pretočni režim s tremi variantami : visokogorskim , sredogorskim ter nižinskim tipom.

MiŠiČEV VODARSKI DAN 2003

- 139 -P. FRANTAR

3.3. Primerjava obravnavanih obdobij

Drevesni diagram

A obdobje 1961 -1990

S obdobje 1991 -2000(1999)

A-PODKOREN f------+----,I A-J ESEN ICE -------, It-----;---,

A-RADOVLJICA ---l

A-SV. JANEZ t=====t--;---.J I S-SV. JANEZ ; 1

UREJENOST IN VZDRžEVANOST VODNEGA REŽIMAl POGOJ ZA VARNOST NARA\lNEGA IN SIVALNEGA OKOLJA

i A-SENT JAKOS I i

A-lITIJA ~+; ---+-----+-. ----+------, A-RADECE ;

A-CATEZ S-PODKOREN 1--------,

S-JESENICE r i S-RADOVLJICA t==I-f-J S-SENT JAKO S

S-LITIJA "L S-RADECE TLf--_--+-__ --l;

S-CATEZ ...J

o 2 4 6

Razdalja povezovanja

8 10 12 14

Slika 4: Drevesna struktura hierarhične razvrstitve pretočnih režimov na vodomernih postajah na reki Savi v obeh obdobjih po Wardovi metodi z razdaljo Manhattan. Režimi z začetnico A obsegajo obdobje 1961-1990, z začetnico B pa 1991-2000(1999).

Izvedli smo enak postopek razvrščanja z vsemi postajami. Ob »normalnem« klimatskem stanju, bi pričakovali , da bo korelacija med istimi postajami v dveh obdobjih večja kot korelacija med različnimi postajami v istem obdobju. Toda glede na rezultate že v prejšnjih poglavjih opisanih značilnosti pretočnih režimov v posameznih obdobjih lahko sklepamo na spremembe, ki so se pokazale pri razvrščanju . Dobimo tri osnovne skupine (slika 4) :

Prva skupina obsega pretočne režime lokacij gorvodno od Radovljice v obdobju 1961-90 ter pretočni režim pri Svetem Janezu 1991-2000. Pri Sv. Janezu je tudi edini režim podoben »sam sebi« v različnih obdobjih . Zanimivo je, da je ta skupina, sestavljena pretežno iz »starega« obdobja, močneje ločena od drugih pretočnih režimov, tudi starih »nižjevodnih« režimov, kot so le-ti od novega obdobja. To kaže, da režimov, z značilnostmi kot so bile na postajah gorvodno od Radovljice v referenčnem obdobju , po letu 1991 praktično ni več .

Drugo skupino sestavljajo pretočni režimi obdobja 1961-90 na postajah dolvodno od Šentjakoba. Njihova povezljivost z vsemi preostalimi pretočnimi režimi novega obdobja je večja od povezave s starim obdobjem.

Zadnja skupina pa je sestavljena iz vseh pretočnih režimov obdobja 1991 -2000(1999) razen že omenjene lokacije Sv. Janeza. Povezanost med njimi je večja kot med drugimi pretočnimi režimi. Sklepamo lahko, da je prišlo v novem obdobju do pomembnih sprememb v pretočnih režimih na reki Savi. Kljub padajočem trendu srednjih letnih pretokov na vseh lokacijah (slika 5) se ekstremi pretočnih količnikov povečujejo na vseh lokacijah dolvodno od sotočja Save Bohinjke in Dolinke.

MiŠiČEV VODARSKI DAN 2003

P. FRANTAR

1,6

1,5

1,4

1,3

1,2

1,1

0,9

0,8

0,7

- 140 - UREJENOST IN VZDRžEVANOST VODNEGA REžiMA POGOJ ZA VARI\OST NARAVNEGA IN BIVAlNEGA OKOLJA

---'1

0 , 6 +<-r,,-r,,-r,,-r,,-.'-,,'-,,'-,,'-,,'-,,'-,,'-,,~,,~

~ ~ ~ oo g ~ ~ ~ m ~ ~ ~ ~ mmm mmm mmm mmm m ~ ~

-Jesenice - Sv. Janez Radovtjica

-Čatež

Šentjako

- Litija -Radeče

Slika 5: Delež . srednjega letnega pretoka po vodomenih postajah v posameznih letih glede na referenčno povprečje 1961 - 1990 (vir: ARSO, 2003b).

4. Sklep

500 500

.50t--------- 450 /-------------f-_\_---<

400 /-----.------------' 400 t------------/---\---;

350 -----~- -+- Podkof@n 350/------------+-+-'1-.>....... _ Kr Gora

-- Sv Jlnez __ Sv Jlnel 3001----r---. ___ ---"'-...---- --/------- jesenICe 300 jesenIC.

250 t---7'--~~~---r--r---".~ Radovljica i - Sentjakob

200 j--,=~L--r-----'~----'',;-~,L--r----r'--'>..,.:--i, - LitiJa I -- Radeče

150 !--"'--"-------".,---->~ y<:-------; -Ci!ltd

100 /-----r---"""-<:,-~-_=..._"""'~.,..--,

501----

- _.-.... - , --~ -JA.N FEB ""FI A~ ""'J »-4 .u.. ....... G $EP OKT tol ca:

250 +--'<----/----'''-<-----1-+---/--'<-""--1 RadovlJIca I - S.nllakob

200 j--"t>""'--r--"'-. ..,---"'-~--+f-I---+-< -t--·- Radeče

150 I-:--"<--:~-r--=~-=,""",'c-t'-A{---=-,'<--i - Catet

100

----'''''-"L--------1 " '

.... N FE8 ""FI ARt IrMJ .JUlI ..lJ... "'IG

Slika 6: Grafa povprečnih mesečnih pretokov v m3/s za analizirane postaje na reki Savi v obdobju 1961-1990 (levi graf) in 1991-2000(1999) (desni graf) (vir: ARSO, 2003b)

Analiza pretokov po letu 1961 na Savi kaže na spremembe v pretočnih značilnostih : 1. Trend upadanja srednjih letnih pretokov je opazen na vseh analiziranih lokacijah (slika 5) ,

poleg tega pa obstaja tudi trend upadanja nizkih in visokih konic pretokov. Ker je pretok posledica padavin in evapotranspiracije kot najverjetnejši vzrok lahko navedemo upadanje padavin in večanje evapotranspiracije.

2. Večanje ekstremov pretočnih količnikov dolvodno od sotočja obeh Sav - večje letno nihanje, kar potrjuje že »skoraj splošne« predpostavke pri klimatskih spremembah o večjem nihanju.

3. Izrazito povečanje pretoka v poznojesenskih mesecih zaradi višjih temperatur (manj snega -več odteče) ter izrazit upad pomladanske oz. poletne količine vode v reki. Močan odtok jeseni je predvsem posledica naraščanja temperatur, saj zaradi večanja letnega deleža dežja oktobra in novembra voda lahko v Alpah (hribovju) nezadržano odteče (Braun, 2002, str. 3) .

4. PO letu 1991 se pojavijo drugačni pretočni režimi v primerjavi z referenčnim obdobjem, ki jih potrjuje analiza: snežno-dežnega režima praktično ni več , saj je večina pretoka v zadnjem obdobju posledica deževja, zlasti jesenskega. Rezultat hierarhične analize so trije »novi« tipi dežno-snežnega pretočnega režima, ki jih lahko poimenujemo visokogorski , sredogorski in nižinski . Spremembe v pretočnih režimih potrjujejo spremembe klime v zadnjem obdobju.

MiŠiČEV VaDARSKI DAN 2003

- 141 -P. FRANTAR

UREJENOST IN VZDRžEVANOST VODNEGA REži MAl POGOJ ZA VARNOST NARAVNEGA IN BIVALNEGA OKOLJA

5. Manjše povečanje koeficienta variabilnosti pri Podkorenu , Sv. Janezu in na Jesenicah po letu 1991 . Na dolvodnih lokacijah je variabilnost precej povečana , kar bi lahko pripisali tudi delovanju hidroelektrarn (Preglednica 3 in 4).

5. Literatura

1. ARSO - Agencija RS za okolje, 2003a . Kataster vodomernih postaj. Ljubljana.

2. ARSO - Agencija RS za okolje , 2003b. Sistem za shranjevanje in obdelavo hidroloških podatkov. Ljubljana .

3. Braun, L. N., 2002: Das Wasser der Alpen: Hydrologische Empfindligkeit der Alpenregion gegenuber einer Klimaveranderung . Der Klimawandel und die Auswirkungen auf den Alpenraum, Tagung der Nationalparkakademie Hohe Tauern vom 11 .-12. April 2002 in Neukirchen. Neukirchen.

4. Houghton J.T. , Ding Y. , Griggs D.J., Noguer M. , van der Linden P.J. , Dai X. , MaskelI K. , Johnson CA. 2001. Climate Change 2001 : The Scientific Basis. Cambridge, Cambridge University Press. Medmrežje: http://www.grida.no/climate/ipcc_tar/ (2112/2003)

5. Hrvatin, Mauro, 1998: Pretočni režimi v Sloveniji. Geografski zbornik 38 (1998), str. 59 - 87. Ljubljana.

6. Ilešič , S., 1947: Rečni režimi v Jugoslaviji. Geografski vestnik 19 (1947), str. 71 - 110. Ljubljana.

7. Kolbezen, M., Pristov, J., 1998: Površinski vodotoki in vodna bilanca Slovenije. Ministrstvo za okolje in prostor, Hidrometeorološki zavod RS, Ljubljana.

8. Krasovskaia , 1. , 2000: River Flow Regimes. Medmrežje: http://www.geofysikk.uio.nol ENGELSKlHYDRO/GF246/RF _Regimes.pdf (2/7/2003) .

9. Newmarch, D. , 2003: The use of hydrological data in Reserve determinations - importance and difficulties. Medmrežje: damian.rucus.netlweek%2013.doc (2/9/2003)

10. Plut, D., 2000: Geografija vodnih virov. Filozofska fakulteta , Oddelek za geografijo, Ljubljana.

11 . Pristov, J., 1987: Hidrometeorološki zavod SR Slovenije 40 let. Hidrometeorološki zavod SR Slovenije, Ljubljana.

12. StatSoft, Inc., 1998: STATISTICA for Windows [Computer program manual]. Tulsa, OK: StatSoft, Inc ..

13. Streamflow: Hydrologic resource monitoring parameters. Medmrežje: www.aqd .nps. gov/grd/geology/monitoringl su rface _water_quality. pdf (10/7/2003).

MiŠiČEV VODARSKI DAN 2003