marec 2008

OTROŠKI KOTIČEK

Pletena košarica za pirhe

RESNIČNE ZGODBE

Risinja Dina

www.Otroci.siza mamico in očka od:

vsak mesec v vašem vrtcu

NAGRADNA IGRAPoiščite srčke in se potegujte za vikend

paket v Termah Radenci, več na strani 29

VRTEC SE PREDSTAVIVrtec v Brandenburgu

TEMA MESECA

Pisana paleta custevPREDSTAVITEV

Andrej Rozman Roza

v

DOBRODELNA AKCIJASreco deliti, sreco dobiti vv

paket v Termah Radenci, več na strani 29

DOBRODELNA AKCIJA

Dana in Nisi Bimbo Blue Čas

Fruc Jun Ming Aron

Joe Metka Paprika Čih

Čiča Roka Lila Rozi

Pici Azrael Buba Čačka

Črno-bela Mici

Srečo deliti, srečo dobiti

Tu je priložnost, za tiste, ki ne morejo poskrbeti za zapuščene male živali doma.

Pridružite se dobrodelni akciji:

Kako: Zbirajte odeje, igrače, ovratnice, vrvice … Zbirajte denar za nakup hrane in priboljškovOb koncu akcije, nas pokličite, obiskali vas bomo in vaš prispevek izročili zavetišču.

Izdelujte odejice, igrače … Ob koncu akcije bomo vaše izdelke razstavili in prodali na licitaciji, zbrana sredstva pa namenili zavetiščem za male živali.

Posvojite muco ali psa na daljavoOglejte si slike kužkov in muc in si izberite svojega ljubljenčka. Izpolnite pri-javnico in nam jo pošljite. Poslali vam bomo veliko sliko izbranca, malo sličico za vsakega otroka v skupini in posvojitveno izjavo.

Kdo: Vsaka družina ima lahko svojega posvojenčka na daljavo, za katerega v hranilniku zbira denar za hrano, igračko, ga morda tudi obiskuje, v dogovoru z zavetiščem ob praznikih obdaruje. Vsaka skupina v vrtcu lahko izdela hranilnik in zbira sredstva za svojo posvojeno žival, zbrana sredstva pa mesečno pošilja v zavetišče za svojega ljubljenčka. Zanj lahko izdelate odejico, igračo, ovratnico, povodec, lahko mu pošljete priboljšek ali pa se v dogovoru z zavetiščem odločite za obisk.

Zavetišča so polna zapuščenih, zavrženih živali, zato, ker smo se odtujili naravi, ker smo se naučili enostranskega odnosa - le jemati in premalo ali nič vračati. Naučimo otro-ke drugačnega odnosa, da bodo dajali in veliko prejeli.

Ime in priimek otroka/ime vrtca in skupine: ___________________________________________________________Ulica in hišna številka ______________________________Pošta in kraj _____________________________________Telefon _________________________________________Podpis odrasle/odgovorne osebe ____________________

Izpolnjene prijavnice oddajte na naslov: Uredništvo revije Otroci, Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana Črnuče, s pripisom: Za dobrodelno akcijo ali Za posvojitev.

PRIJAVNICAza sodelovanje v

DOBRODELNI AKCIJI

Izpolnjene prijavnice oddajte na naslov: Uredništvo revije Otroci, Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana Črnuče, s pripisom: Za dobrodelno akcijo ali Za posvojitev.

PRIJAVNICAza posvojitev na daljavo

Ime in priimek otroka/ime vrtca in skupine: ___________________________________________________________Ulica in hišna številka ______________________________Pošta in kraj _____________________________________Telefon _________________________________________Podpis odrasle/odgovorne osebe ____________________

2 marec 2008

SUPER

V primeru, da je žival iz zavetišča, ki ste jo izbrali za posvojitev na daljavo, našla nov dom, vas bomo prosili,da izberete drugega ljubljenčka.

SUPER

3

Tako čudno neprijazno, rezko je zarezala vest v tisto svetlo sončno jutro: Umrl je dr. Janez Drnovšek.

Ostrina besed, ki zaboli. Izguba, ki jo je vedno težko sprejeti.

Sedla sem k oknu, skozi katerega je prijazno sijalo sonce.Z njegovo knjigo v roki.Znova sem prebirala njegove misli. Misli o življe-nju.Njegove misli, ki ostajajo z nami. Misli, ki nas zavezujejo, da jim sledimo iz spoštova-nja do velikega moža, ki je stremel k odličnosti in je odličnost tudi dosegel. Iz spoštovanja do človeka, ki nas je kot plemenit dr-žavnik vodil in nas kot plemenit človek učil o smislu življenja, ki ga najdemo, ko pomagamo drugim.

V svojo knjigo je zapisal:»Smo ljudje, in kot ljudje imamo pred seboj veliko nalogo: spremeniti svet trpljenja in laži v svet, ki bo vreden življenja.«

To je modrost, o kateri nam je govoril, to je mo-drost, ki jo je skušal živeti in uresničevati. Pa čeprav je pogosto kot samoten popotnik stopal po poti dobrega, saj je verjel, da je vedno čas, da začnemo misliti pozitivno in čutiti prijaznost do soljudi, do narave in okolja, v katerem živimo.Njegove misli naj bodo kažipot v naših življenjih, z njimi začnimo spreminjati svet, da bo boljši in lepši za nas, naše otroke in njihove potomce.

Jelka Rahne

OTROCI, revija za starše predšolskih otrokZaložnik: Otroci d.o.o., odgovorna urednica: Jelka Rahne, izvršna urednica: Erika Marolt , uredniški odbor: Danica Zver, lrena Kamenšek, Silva Korbar, Irena Borovičkič, Petra Glavina, Marjeta Resnik, Zdenka Vinšek, Mojca Pečnik, uredništvo: Brnčičrva 13, 1000 Ljubljana, urednistvo@otroci.si, tel: 01/ 565-34-16, oglasno trženje: oglasi@otroci.si, 01/ 565-34-16, 01/568-25-50, faks: 01/ 565-34-17, Edvard Vrtačnik, fotografija na naslovnici: JROblikovanje in prelom: Studio 3d d.o.o. Tisk: Delo, d. d. Revija Otroci izhaja enkrat mesečno. Dobite jo pri vzgojiteljici vašega otroka. Revija je brezplačna.Oglejte si jo na spletu: www.otroci.si. Naklada 29.000 izvodov. ISSN 1581-4904, v razvid medijev vpisana pod številko 440.

Vrtci po Sloveniji, ki podarijo revijo Otroci staršem svojih otrok: BREZOVICA: Vrtci Brezovica; BREŽICE: Vrtec Mavrica; BRUSNICE: VVE Muca pri Oš Brusnice; CELJE: Vrtec Anice Černejeve; DEKANI: Vrtec pri OŠ Dekani; DOLENJSKE TOPLICE: Vrtec Gumbek; DOMŽALE: Vrtec Domžale, Vrtec Mali Princ, Vrtec Urša; GABROVKA: Vrtec Čebelica pri OŠ Gabrovka; IG: Vrtec Ig; KOČEVJE: Vrtec Kočevje; KOMENDA: Vrtec Ko-menda, KOPER: Vrtec Semedela, Vrtec Koper; KRANJ: Kranjski Vrtci, Vrtci pri OŠ Kranj, Vrtec Orehek pri OŠ Orehek; LENART: OŠ Lenart, enota vrtec; LITIJA: Vrtec Litija; LJUBLJANA: Pediatrična klinika Ljubljana, Vrtec Ciciban, Vrtec Jelka, Vrtec Črnuče, Vrtec Mladi rod, Vrtec Pingvin, Vrtec Hansa Cristiana Andersena, Vrtec Najdihojca, Vrtec Šentvid, Vrtec Mojca, Vrtec Jarše, Vrtec Pedenjped, Vrtec Otona Župančiča, Vrtec Zelena Jama, Vrtec Ledina, Vrtec Pod Gradom, Vrtec Dr. France Prešeren, Vrtec Vodmat, Angelin Vrtec, Viški Vrtci, Vrtec Galjevica, Vrtec Kolezija, Knjižnica Vič, Waldorfski Vrtec, Zavod za gluhe in naglušne, Vrtec Viški Gaj, Waldorfski Zasebni Vrtec, Vrtec Miškolin, Zavod za slepo in slabovidno mladino, Vrtec Vrhovci; LJUBNO OB SAVINJI: Vrtec Ljubno ob Savinji; LJUTOMER: Vrtec Ljutomer; LOGATEC: VVZ Kurirček, Miklavžev vrtec župnijski vrtec; MALA NEDELJA: Vrtec Mala Nedelja; MARIBOR: Vrtec Borisa Pečeta, Vrtec Ivana Glinška, Vrtec Jadvige Golež, Vrtec Jožice Flander, Vrtec Koroška vrata, Vrtec Otona Župančiča, Vrtec Pobrežje, Vrtec Studenci, Vrtec Tezno; MEDVODE: Vrtec Medvode; MENGEŠ: Vrtec Mengeš; NOVA VAS: OŠ Toneta Šraja Aljošše; NOVO MESTO: Društvo Ringa Raja, Vrtec Ciciban, Vrtec Pedenjped,; PUCONCI: VVE pri O[ Puconci; RADLJE OB DRAVI: OŠ Radlje ob Dravi; RADOVLJICA: Vrtec Radovljica; RAKA: OŠ Raka VVE; RIBNICA: Vrtec Ribnica; SEVNICA: Vrtec Ciciban Sevnica; SEŽANA: Vrtec Sežana; SLOVENSKA BISTRICA: Vrtec Otona Župančiča, Slomškov vrtec; SLOVENSKE KONJICE: Vrtec Slovenske Konjice; STOPIČE: Vrtec Stopiče pri OŠ Stopiče; STRAŽA: Vrtec pri OŠ Vavta vas; ŠKOFIJE: Vrtec pri OŠ Oskarja Kovačiča; ŠKOFJA LOKA: Vrtec Škofja Loka; TOLMIN: VVZ Ilke Devetak Bignami Tolmin; TRŽIČ: Vrtec Tržič; VELENJE: Vrtec Velenje, ŽELEZNIKI: Antonov Vrtec in ŽIRI: Vrtec Pri OŠ Žiri; KOMENDA:Vrtec Komenda; DUPLEK:Vrtec Duplek; MOST NA SOČI: Vrtec Most na Soči; VELENJE: Vrtec Velenje; PTUJ: Vrtec Ptuj; LJUBLJANA: Pediatrična klinika; ČRNOMELJ: Vrtec Otona Župančiča; SREDIŠČE OB DRAVI: Vrtec Središče ob Dravi; RIŽANA: Vrtec Rižana;ŠENČUR: Vrtec pri OŠ Šenčur; VODICE: Vrtec Vodice; ZAGORJE: Vrtec Zagorje; GROSUPLJE: VVZ Kekec Grosuplje; POSTOJNA: Vrtec Postojna; OTOČEC: Petrov vrtec

Človek, ki je čutil z drugimi, ki je ljubil življenje, ljudi in živali.

Prijavnica za sodelovanje v dobrodelni akciji

NA OBISKUAndrej Rozman Roza

TEMA MESECAPisana paleta čustev

MOJA KNJIGAKnjige, ki govorijo o naših čustvih

RESNIČNE ZGODBERisinja Dina

STROKOVNJAK SVETUJENovi slovenski film Tea

OTROŠKI KOTIČEK

NARAVOSLOVNI KOTIČEK

DOBRODELNA AKCIJA

SUPERMAMINA SVETOVALNICA

POSTALA SVA STARŠAPovišanje denarnih prejemkov

VRTEC SE PREDSTAVIVrtec v Brandenburgu (Nemčija)

RAZGLEDNICE

NAGRADNA IGRAVikend paket v Termah Radenci za vso družino

2

4

6

14

12

20

13

15

17

24

26

marec 2008

22

28

29

NA OBISKU

Iskalonajdilec Andrej Rozman Roza

Andrej Rozman Roza

Svoboda med dolenjskimi gričiTako sem začela zanimiv pogovor s pesni-kom, dramatikom in igralcem Andrejem Rozmanom Rozo. Seveda sem ga najprej povprašala po spominih iz otroštva. »Ja,

veliko jih je,« mi je povedal, »a kaj, ko sem jih že tolikokrat pripovedoval, da sploh ne vem, katerih bi se še spomnil.« Potem pa se je zamislil in mi začel pripovedovati o Dolenjski, kjer je bil najraje. Odraščal je pri svoji stari teti in stricu, včasih pa je obiskal mamo v Münchnu. A se je vedno rad vrnil v Dolenjske Toplice. Tu je bil svoboden in srečen. Ves dan se je igral v naravi s prijatelji ali pa sam, kadar so morali vrstniki poma-gati na kmetijah. Njemu ni bilo treba toli-ko delati, saj teta in stric nista kmetovala, obdelovala sta le vrt in vinograd, kjer pa je mali Andrej rad pomagal. Ko je moral v Ljubljano, ni bil prav nič vesel. Tam je bilo vse drugače, veliko prometa, vsepovsod same omejitve in prepovedi, pravo nasprotje Dolenjske, kjer je užival svobodo, dirjal s kolesom po cestah, se s prijatelji igral partizane in Nemce v nami-šljeni vojni ali tekal po gozdu. V Ljubljani je moral v vrtec, ki pa zanj, vajenega svobodne igre v naravi, ni bil najprimernejši kraj, saj je dišal po ribjem olju, disciplini in prepove-dih. Tako si je pogosto izmišljal razloge, da se je lahko vrnil k teti in stricu na Dolenjsko vsaj na kratke počitnice, in omislil si jih je kar pogosto. Ko je začel obiskovati šolo, je bilo bolje, predvsem pa zanimivejše. Imel je veliko prijateljev, hodili so na izlete in tabo-rili v naravi.

Kaj imata skupnegaPika Nogavička in AndrejRad je imel tudi knjige. Njegovi najljubši, že kar kultni knjigi Piko Nogavičko in Malo ča-rovnico je večkrat prebral. Navdušenje še do danes ni popustilo in z veseljem se je leta 1998 lotil gledališke predstave o Piki. Ko je pisal besedilo za dialoge, ga je navduševala predvsem zgodba o svobodi do ustvarjalnega odnosa do jezika. Tako je oblikoval besedilo v skrajno pogovornem jeziku in Janja Majzelj, v vlogi Pike, je izvrstno odigrala besedilo v do-mači ljubljanščini. A nič manj žlahten in enako osvobajajoč je bil učinek besedila v drugih lo-kalnih narečjih, v katera so Piko prevedle šol-ske gledališke skupine, ki so jo igrale na drugih koncih Slovenije.Pika je Andreja navduševala, ker je samosvoja deklica, ki se težko podreja nesmiselnim zah-tevam po redu in disciplini. Uživa v svobodi, igri in raziskovanju. Tudi Andrej je svobodo-miseln, samosvoj in nenehno raziskuje, najra-je v jeziku, v katerem je najlažje ustvarjalen. Odkriva nove besede, nove besedne zveze in ustvarja bogata besedila, polna humorja in kritične misli do družbenih razmer, v katerih živimo. Svoje navdušenje nad iskanjem novih besed takoj podkrepi s primerom. V zgodbi, v kateri se Pika odloči, da bo raziskovala, naziv, ki ga dobi njeno delo, ne ustreza Pikini razlagi, da je raziskovalec tisti, ki išče in najde stvari.

Berem vabilo na peto obletnico Rozinteatra. Gotovo ste že slišali zanj ali pa vsaj dobro poznate njegovega ustano-vitelja Andreja Rozmana Rozo, ki ima z gledališči bogate izkušnje, saj je že leta 1978 ustanovil Pocestno gledališče Predrazpadom, potem pa bil dolga leta vodja alternativnega Gledališča Ane Monro in začetnik improvizacijskih gle-daliških tekmovanj v Sloveniji. Toda tisti, ki ne zahajate prav pogosto na tovrstne prireditve, se ga boste spomnili iz TV-oddaj in reklam ali po duhoviti poeziji, ki jo ustvarja za otroke in mlade, ob njej pa uživamo tudi odrasli. In prav zaradi njegovega književnega dela sem se odločila, da ga zmotim med pripravami premierne igre Najemnina, s katero bosta 12. marca s soigralko Mirel Knez obeležila peti rojstni dan ROZINTEATRA.

4

Bogastvo Andreja Rozmana Roze je umetnost, z njo skuša osvobajati in spreminjati svet na bolje, pa naj gre za literaturo ali igro.

marec 2008marec 2008marec 2008

NA OBISKU

5

»Torej,« pravi Andrej, »je ISKALONAJDILEC primernejši izraz za delo pravega raziskovalca.« Tako kot je Pika Nogavička najboljši iskalonaj-dilec na svetu, tudi Andrej nenehno razisku-je in išče, pa seveda tudi veliko najde v svoji umetnosti, ker je svoboden in ne dovoli, da bi ga omejevali s togo postavljenimi družbenimi, jezikovnimi okviri. Verjame v moč besed in moč dejanj.

Postal sem pesnik za otrokeAndrejevo bogastvo pa je umetnost. Z njo sku-ša osvobajati in spreminjati svet na bolje, pa naj gre za literaturo ali igro. Njegovo navdušenje za jezik izvira iz otroštva, ko se je že zgodaj od-ločil, da bo pesnik in pisatelj. Prve pesmice je spesnil v drugem razredu osnovne šole in ne-katere so objavili v šolskem glasilu. S pisanjem pesmi je nadaljeval tudi v višjih razredih osem-letke, ko je skrivaj pisal ljubezenske pesmi, za objavo v šolskem glasilu pa take s humoristično in provokativno vsebino.Potem mu je Boris A. Novak predlagal objavo nekaterih njegovih mladostnih igrivih pesmi v reviji Kurirček, kar je Andreja presenetilo, saj pesmi ni napisal za otroke. Hkrati pa ga je tudi spodbudilo, da je leta 1993 napisal svojo prvo otrokom namenjeno knjigo z naslovom Rima-nice za predgospodiče. Nakar so ga povabili še k Cicibanu in je od takrat izšlo že lepo število knjig s poezijo ali zgodbami z napetimi detekti-vskimi vsebinami, kot sta Skrivnost Špurkov in Kako je Oskar postal detektiv. Po Andrejevih knjigah navdušeno posegajo mladi bralci, zato jih je v knjižnicah zelo težko dobiti. Zanimalo me je, od kod dobiva ideje za tako duhovite pesmi in zgodbe in ali sta bila morda sinova vir idej. Pa je Andrej le odkimal: »Premalo časa sem imel za svoja otroka, saj je moje delo brez pravega urnika in sem veliko zdoma. Po-gosto sem dobil ideje v ilustracijah. Tudi zdaj nastajajo pesmi po ilustracijah Dušana Muca na temo živali z inštrumenti. Nekatere vsebine mi

naročijo. Trenutno je pred izidom knjiga 101 uganke in zbirka desetih zgodb, ki so pred tem že bile objavljene (vsaj nekatere) v reviji Cici-ban. Druge vsebine pa kar pridejo, in ko se jih nabere dovolj, jih pripravim za knjižno izdajo. Včasih mi naročijo tudi kakšno priredbo, kot so slikanice o Kekcu ali pa prevode za igre in opero. Konec avgusta bodo Slovensko mla-dinsko gledališče, SNG iz Maribora in Stalno slovensko gledališče iz Trsta izvedli premiero Shakespearovega Viharja, ki sem ga prevedel, pripravil sem tekst za opero Neron, ki jo bo uprizorila Ljubljanska Drama, in prevedel znani muzikal Moje pesmi, moje sanje za predstavo Prešernovega gledališča iz Kranja.«

Andrej se na srečanja z otroki skrbno pripravljaBogato ustvarjalno književno in gledališko delo dodobra napolni Andrejev vsakdanjik, a kljub temu še vedno najde čas za obiske otrok v vrt-cih in osnovnih šolah. Raje kot vrtce obiskuje šolarje, saj ga je strah, da je za najmlajše kar malo prezahteven. A v istem trenutku že raz-mišlja in načrtuje, kako bo priredil ta srečanja z vrtičkarji, da se jim bo lažje približal in bodo razumeli njegova dela. Pa se mi zopet zazdi, da prestrogo vrednoti svoja srečanja z najmlajši-mi bralci. Ob prebiranju njegovih pesmi, ki so hudomušne, nagajive, polne bogatih besednih iger, s katerimi se loti vsakdanjih posvetnih te-žav malih nadebudnežev, sem prepričana, da lahko malčke očara kar z recitiranjem svojih pesmi, igrivim reševanjem imenitnih ugank ali pa s »kuhanjem« pesniških makaronov. Otro-ci mu bodo prisluhnili z navdušenjem, potem pa njegove knjige poiskali v knjižnici in prosili starše, naj jim jih berejo. Z otroško izbiro pa se strinjajo tudi organizatorji prireditev Bralna značka in 20-letnice Evropske šole v Bruslju, ki so ga povabili k sodelovanju (23. maj), ker jih je njegova poezija navdušila s svežino, humorjem in bogastvom jezika.

Pohitite v knjižnico tudi vi, dragi bralci in bral-ke, in si privoščite bralni užitek ob Andrejevih knjigah ali pa sproščujoč, humorja poln večer z obiskom njegove gledališke predstave.

Jelka Rahne

marec 2008marec 2008

Njegovo navdušenje za jezik izvi-ra iz otroštva, ko se je že zgodaj odločil, da bo pesnik in pisatelj.

Andrej Rozman Roza

V publikaciji Knjižnice Otona Žu-pančiča, ki je izšla ob 100 letnici rojstva Astrid Lindgren, Pikine mame, je Andrej Rozman zapisal svoja razmišljanja o Piki: »Bistvo knjige je iskanje rešitev za našo v laži utirjeno civilizacijo. A poleg svoje neustavljive iskrenosti ima Pika tudi skrinjo zlatnikov. Vča-sih tega nisem razumel na tak način, zdaj pa iz tega razberem, da lahko svet izboljšajo pred-vsem bogati. Konec koncev je tak postal zato, da so oni obogateli. Tako danes, ko po vseh teh letih še vedno verjamem Piki, vidim v njej tudi zavezo bogatim, da je odgovornost, da rešimo svet, predvsem na njih.«

O grdih in lepih besedahTEMA MESECA

6Oktober 2007

PISANA PALETA ČUSTEV

Pojem »čustvena inteligenca« se v zadnjem času pogosto uporablja. Če je cilj vzgoje ustvariti srečne, zado-voljne in dobro prilagojene otroke, je visoka stopnja čustvene inteligence pomembnejša, kot si mislimo.

Kaj je čustvena inteligenca Če želimo na kratko pojasniti sam pojem »ču-stvena inteligenca«, ga lahko označimo kot zbir čustvenih in družabnih (emocionalno-socialnih) veščin, ki človeku pomagajo, da bolje deluje in lažje premaguje težave vsakdana. Čustvena inteligenca je torej sposobnost prepoznavanja čustev, njihovega jasnega definiranja, razume-vanja, sposobnost kontroliranja in uporabe pri izražanju misli. Samo po sebi je razumljivo, da imajo čustva v vsakodnevnih situacijah, komu-niciranju z drugimi osebami in pri naših odloči-tvah, izredno veliko vlogo.Sam koncept EQ se je pojavil leta 1980, ko sta psihologa John Mayer in Peter Salovev prvič definirala frazo »emotional intelligence«. Da-

niel Goleman, ameriški psihoterapevt, pa je pozneje na podlagi njunega dela napisal svojo svetovno uspešnico Čustvena inteligenca: za-kaj je lahko pomembnejša kot IQ (Emotional Intelligence – Why It Can Matter More Than IQ). Knjiga je v slovenščini izšla 1997. pri Za-ložbi Mladinska knjiga.Goleman je ustvaril okvir razumevanja čustve-ne inteligence in ga razdelil na pet elementov: • samozavedanje: razumevanje samega sebe, svojih moči in slabosti in kako nas za-znavajo drugi;• samouravnavanje: sposobnost samokon-trole in premišljenega ravnanja;• motivacija: pripravljenost za delovanje in uspeh;• socialne spretnosti: komunikacija in odnosi z drugimi.

Čustva pri predšolskem otrokuČustvovanje odraslih in otrok se močno raz-likuje, predvsem zato, ker je otroško čustvo-vanje prosto, spontano, ni kontrolirano. Z vzgojo in rastjo prihajajo spremembe. Čustva izgubijo svojo nediferenciranost in otrok se postopoma nauči zadrževanja čustev in ustva-ri svoj lastni način izražanja.V psihologiji ni splošnega števila čustev, torej ni spiska otroških ali odraslih čustev. V pred-šolski dobi so skoraj vsa čustva razvita. Otro-ška čustva so kratkotrajna, močna, nestabilna. Predšolski otrok ima razvit občutek za oseb-

Čustvena inteligenca je sposobnost prepoznavanja čustev, njihovega jasnega definiranja, razumevanja, sposobnost kontroliranja in upora-ba pri izražanju misli.

no čast, zato negativno reagira na ponižanje (jok). Zelo je občutljiv na pohvalo in grajo. Na grajo običajno reagira z jokom, ob pohvalah čuti ponos in veselje. Ob koncu tega obdobja se pojavita sram in sramežljivost. V obdobju od 2. do 6. leta so najpogostejša čustva gnev (bes) in jeza, strah, ljubezen, ljubosumje, nato radost, redko žalost.

1. Gnev Otroci čutijo gnev predvsem takrat, ko se jih ovira v neki aktivnosti in je otrok zato onemo-gočen in razočaran (frustracija). Želja po gnevu bo minila takoj, ko bo otrok dojel, da tako ne bo dosegel tistega, kar si želi.

2. JezaJeza je čustvo, ki se pojavi takoj za gnevom. Ko je otrok jezen, kriči, joče, cepeta, udarja, praska, se vrže na tla in se v nekaterih primerih tudi prepira. Včasih je tudi agresiven do ljudi ali predmetov okoli sebe. V zgodnjem otroštvu je jeza precej pogosto čustvo, saj tako otrok vzbuja pozornost. Otrok se mora naučiti kon-trolirati svojo jezo, predvsem so mu vzorniki starši in vzgojitelji.

3. Strah Strah predstavlja najpogostejše čustvo, ki se pojavlja v otroštvu. Vzporedno z rastjo in dozorevanjem se menjajo predmeti in situacije, ki povzročajo strah. V začetku

marec 2008

Foto

: ww

w.sx

c.hu

/ Jef

f Osb

orn

EQ –custvena inteligencaEQ –custvena inteligencav

Foto

: ww

w.sx

c.hu

TEMA MESECA

7

Čustvovanje odraslih in otrok se močno razlikuje, predvsem zato, ker je otroško čustvovanje prosto, spontano, nenadzorovano.

se otrok boji neznanih obrazov, nenadnih pojavov, kasneje živali in teme, grmenja, injekcij, ognja. Strah je lahko prenesen s strani odraslih ali drugih otrok, lahko je povzročen z zastraševanjem (starši svarijo pred neznanci, psi, vodo, prometom …). Takšna metoda je včasih uporabljena tudi v vzgoji, a je dobro o njej razmisliti, ker je lahko izvor kasnejšim težavam in otroku dolgoročno škodi.

4. ŽalostOtrok je sprva žalosten, ko se mu pokvari igrača. Ko ga karajo, ga kaznujejo, ko pogre-ša ljubo osebo. Žalost se ponavadi skriva, saj družbi tako vedenje ne ustreza. Žalosten ima potrebo po tolažbi, zato je nujno, da ima ob sebi nekoga, ki mu zaupa. Ponavadi so v tem obdobju to igrače, seveda pa ne sme-mo zanemariti matere, očeta, bratov in se-ster ter vzgojiteljev v vrtcih, ki so ob takšnih trenutkih nenadomestljivi. Žalosti otrok v predšolskem obdobju ne občuti pogosto, to pa predvsem zato, ker se večinoma jezi ob zgoraj naštetih situacijah.

5. VeseljePredšolski otrok je pogosto veselo dete. Otro-ci se pričnejo smejati med 3. in 16. mesecem in tako izražajo srečo in veselje. Več se smejejo v družbi kot sami s seboj, v igri, ob preseneče-njih, darilih, izpolnitvah želja in podobno. Otrok se smeji, ko ga pohvalimo, njega ali nekaj, kar je ustvaril (delo, risbica, vedenje). V tem obdobju imajo radi humor, šale, smešne zgodbe.

6. LjubezenV predšolskem obdobju se ljubezen do star-šev poglablja, otrok ni več tako egocentričen, razvija se prijateljstvo. V tem obdobju prijatelj-stvo prekinja velika navezanost na družino, kar je zelo pomembno za čustveni razvoj otroka. Otrok čuti ljubezen do oseb, ki ga osrečujejo, najpomembnejša pa je zanj ljubezen njegovih staršev. Tisto, kar najbolj vpliva na otroke v tem obdobju, pa je razpetost med očetom in materjo (prepiri pred otrokom, razveze). Pogosto vprašanje: »Koga imaš raje, mamico ali očija?« otroke zmede, jim jemlje občutek varnosti. Hkrati pa ko otrok začuti različna sta-lišča staršev, jih modro izkoristi, predvsem kot sredstvo manipulacije (dobi kar hoče, ima več ugodnosti).

7. LjubosumjeJe zelo pogosto čustvo v predšolskem obdo-bju. Pojavlja se tudi kot jeza. Prvi znaki ljubo-sumja se pojavijo okoli 18. meseca, predvsem pa med 2. in 5. letom. Kot vse ostale čustvene reakcije se tudi ljubosumje spreminja z rastjo in dozorevanjem, svoj vrhunec pa dosežejo med 3. in 4. letom. Pogost vzrok pojavu lju-bosumja je novi otrok v družini. Zato je zelo pomembno stališče staršev v preprečevanju tega čustva. Dokazano je, da je ljubosumje bolj pogosto v družinah z manj člani kot v tistih z več sorojenci ali pa tam, kjer je en otrok bo-lan in mu starši izkazujejo več pozornosti kot zdravemu. Če starši, prijatelji, sorodniki javno primerjajo otroke po uspehu v šoli, inteligenci, spretnosti, uspešnosti itd., to prav tako vzbu-

ja ljubosumnost. Ljubosumje otroci kažejo na dva načina: odkrito in prikrito. Odkrito reagi-rajo s fizičnim (tepež) in verbalnim napadom (opravljanje, žalitve), zaradi česar postanejo »problem« v svoji sredini. Prikrito ljubosumje pa se odraža v nenavadnem vedenju, dogaja se, da otrok ponovno moči posteljo, sesa pa-lec, jeclja, je plašljiv, odklanja hrano, včasih ima simptome kakšnega obolenja. Vsak otrok po svoje doživlja in kaže ljubosumje in vse te nje-gove reakcije so nezavedne. Za uspešen razvoj čustvene inteligence otro-ka je v družini pomembno ustvariti in vzdr-ževati pozitivno emocionalno klimo. Tako se otrokovo čustvovanje bogati, saj ga doživlja v praksi prek svojih vzornikov. Pozitivna čustva, empatija, občutek varnosti in reda, omogočajo otroku raznovrstne aktivnosti in s tem učenje ter vplivajo na spremembo in razvoj čustvenih odnosov ter s tem osebnosti.

Dani Zver

marec 2008

Foto

: ww

w.sx

c.hu

/ Cec

ile G

raat

EQ –custvena inteligencav

Pantomima čustev Skupaj z otrokom naredimo kartice, ki po-nazarjajo posamezna čustva. Otrok izvleče posamezno kartico in ponazori, odigra brez besed tisto, kar je označeno na njej. Tisti, ki prepozna čustvo, dobi kartico in ima pravico do nadaljevanja igre. Zmaga tisti, ki ima večje število kartic.

Ugani čustvoNevtralni stavek, kot je: »Grem v trgovino,«

Čustveni besednjak V prostem pogovoru z otrokom napišemo se-znam vseh čustev, ki se jih otrok spomni. Za vsako čustvo napravimo majhen album iz slik iz časopisov, ki predstavljajo to čustvo. Ob slikah zapišemo, kdaj se je otrok tako počutil, ali se-stavimo zgodbo, v kateri otrok opiše dogodek, povezan s tem čustvom. Otrok naj nariše risbo na to temo. Vstavimo jo v album. Igra spodbuja razvoj in bogatenje besednega zaklada v pove-zavi s čustvovanjem.

izrečemo z različnim tonom glasu (lahko do-damo tudi gib), da bi tako izrazili različno ču-stvovanje (strah, jeza, veselje …). Otroci uga-njujejo (prepoznavajo) čustvo.

Kaj sporoča ta obrazIgramo se s slikami iz časopisov, fotografijami obrazov ali narisanimi obrazi, ki kažejo dolo-čeno čustvo. Otroci ugibajo, katero čustvo je prikazano, kasneje lahko tudi ustvarjajo zgod-be, povezane s čustvom.

Igre za spodbujanje razvoja čustvene inteligence

PISANA PALETA ČUSTEV

O grdih in lepih besedahTEMA MESECA

8Oktober 2007marec 2008

Igra spomin s čustviNaredimo kartice s slikami čustev, po dve ena-ki, in igramo klasično igro spomin.

Igra z lutkamiVse igre (dramatizacije) z lutkami so zelo po-membne, saj mora otrok samo s svojim gla-som ponazoriti čustvovanje lutk.

Lestvica čustevNa plakat narišemo (nalepimo) preproste obraze (smeške), ki kažejo tri stanja: nevtralno, veselje in žalost – otroci se na tej osnovi lah-ko naučijo razlikovanja čustev. V vsakodnevni situaciji jih lahko uporabljamo kot sporočilo o svojem trenutnem počutju ali kako bi se poču-tili oz. se počutijo drugi.

Nadaljuj stavekOtroci nadaljujejo začete stavke: Srečen sem, ko … Žalosten sem, ko … Jezen sem, ko …Rad imam … Ne maram …Odrasli zapisuje odgovore. Taka vprašanja lahko ponovimo večkrat na leto in s tem spremljamo otrokov razvoj, počutje, razu-mevanje. Otrokom je zapise zanimivo pre-birati še leta in leta.

Povej, prstek, kako se počutišZnana igra, v kateri otrok odgovarja s pomo-čjo prstov ene roke (palec pomeni zelo dobro, sredinec srednje, mezinec pa malo ali sploh nikakor). Otrok se tako uči razumevanja sto-pnjevanja svojih čustev in nam sporoča, kako se počuti v določeni situaciji (zelo srečen, malo srečen, nesrečen).

Risanje čustev Otroke spodbujamo k risanju situacij (lahko oblikujejo iz gline), ko so se počutili na poseben način, in tako skozi barvo in črto izrazijo, kako so doživeli kakšno čustvo.

Družabne igre, kot je »človek ne jezi se«Vse družabne igre, ki imajo pravila in kjer po-sledično obstaja možnost izgube igre in s tem občutka poraza, jeze, so odličen način za ra-zvoj čustvene inteligence.

Miren semIgro lahko igramo s katerokoli družabno igro, ki zahteva dobro koncentracijo in natančnost (npr. mikado). Medtem ko mora eden od otrok opraviti nalogo (npr., izvleči mora paliči-co), ga drugi otrok ovira s pogovorom. Naloga je tako dvojna: ostati hladen, miren, ne reagira-ti na oviranje ter opraviti osnovno nalogo igre. Igro točkujemo: ena točka za vsako izvlečeno paličico (pri mikadu) in dve točki za ohranitev mirnih živcev.

Štejem do desetStara in znana tehnika, kako ne reagirati na »prvo žogo«. Med počasnim štetjem se jezica ohladi, globok vdih pri umirjanju še dodatno pomaga.

Načrt aktivnosti Uporabimo jih za reševanje malih problemov (lahko jih napišemo, narišemo, postavimo jih na vidno mesto) – otrok lahko v manjšem kon-fliktu izbere dve po njegovem mnenju najboljši

rešitvi: počakaj in se pomiri; začni neko novo aktivnost; sodeluj in počakaj, da prideš na vr-sto; pogovori se; ne zmeni se; oddalji se; reci jim, naj nehajo; povej, kako se počutiš; opraviči se; skleni kompromis; dogovori se.

Veriga dobrih delVeriga dobrih del je videti tako kot tiste pisane papirnate verige, ki jih izdelamo za okrasitev prostorov. Vsak barvni člen v verigi predsta-vlja dobro delo ali osebni uspeh posameznega otroka, pa tudi odraslega. Verigo postavimo na vidno mesto, saj je tudi okras prostora. Dobro je na člen verige napisati delo ali uspeh otro-ka, odraslega npr.: »Luka je pomagal Petri« ali »Maja je posodila svojo igračo Niki«, ali »očka je pomagal mami pri pomivanju posode«. Otrok dobi tako občutek uspeha, vzpod-budo za vrednote in primerno vedenje, s tem dobro samopodobo, samospoštovanje in spoštovanje drugih.Pomembno je, da se odrasli držimo postavlje-nih zahtev bolj kot otroci, saj jim tako dajemo vzor. Nič ni narobe, če otroka kaznujemo ob kršenju pravil, prav tako kot sta pohvala in nagrada nekaj, kar si otrok zasluži za dobro in primerno delo in vedenje. Otrok ima tako možnost dojemanja in prevzemanja osebne odgovornosti, nauči se preživeti neugodnosti, odložiti zadovoljstvo, počakati, vse to pa vpliva na doživljanje in uravnavanje njegovega notra-njega življenja – čustvovanja.

Igre zbrala D. Z.

Naročila in informacije:tel: 01 565 34 16 faks: 01 565 34 17

Vse o vzgoji,razvajanju,trmi inpostavljanju meja

Cena: 12,48 €Marja Strojin

PISANA PALETA ČUSTEVFo

to: w

ww.

sxc.

hu

TEMA MESECA

9

Potrebe po naklonjenemu pogledu pa nima-jo samo otroci. Vsi odrasli vemo, da dela-mo bolje ob navzočnosti človeka, ki deluje pozorno, vedro, vzpodbudno in obenem umirjeno. Vzdušje v službi in ravnanje nad-rejenih bistveno vplivata na to, koliko smo učinkoviti, ustvarjalni, vzdržljivi in sodeloval-no razpoloženi.

Človekove oči imajo silno močNaše telo »bere« čustva, ki jih drugi doživlja, ker jih naš živčni sistem ponazori v nas samih. Zato ob razdraženem pogledu tudi sami za-čutimo razdraženost in tako prepoznamo razpoloženje drugega. Ta sposobnost priha-ja še iz evolucije, ko nas je narava primerno opremila za preživetje: takoj in brez besed smo dojeli sovražna ali naklonjena čustva so-ljudi in poskrbeli za svojo varnost.

Vsak otrok natančno čuti, kako ga starši gle-dajo, in se na to naravna. Ga gledajo raztre-seno? Pomeni, da ga ne vidijo. Zaskrbljeno? Pomeni, da se dogaja nekaj ogrožajočega. Posmehljivo? Pomeni, da se ne obnaša prav, sram naj ga bo. Toplo in pozorno? Pomeni, da je veliko vreden, zanimiv in prijeten.Ko gledamo svoje otroke, prenašamo na-nje svoje občutke in ti občutki postajajo del otrokovega občutenja sebe. Ne moremo biti vedno čudovite volje, a vedno smo lahko do otroka pozorni in naklonjeni. Ko čutimo, da postajamo osorni, jezni, napeti in nepo-trpežljivi, se lahko ustavimo in se vprašamo, ali res želimo s tem nadaljevati in to vnašati v občutke svojega otroka. Predvsem pa po-mislimo, da smo v slabi volji vedno krivični in omejeni, kajti naš pogled se zamegli.

S pogledom raste dobroZbranost in notranja umiritev je pogosto največ, kar lahko naredimo za svojega otro-ka. Trenutek tišine lahko veliko reši. Lahko se za nekaj minut umaknemo vase, le opa-zujemo in ne storimo ničesar ... Največkrat ni nič tako nujnega, da bi bilo treba pri priči vse rešiti. V tem predahu lahko odkrijemo, da dogodka nismo videli v celoti in da ga je mogoče razumeti tudi drugače. Pogosto bo otrok pod našim mirnim, naklonjenim po-gledom sam popravil svoje vedenje ali sam nakazal, kaj naj storimo, da bo vzgojno in blagodejno ter da bo delovalo trajnostno. Starši, ki znajo tiho umirjati sebe, se nauči-jo videti svet s prodornimi očmi. Na svoje otroke prenesejo moč čistega, globokega pogleda.

Danes ima vse več otrok raztresene in zbe-gane oči svojih staršev. Naša družba pa po-trebuje mir, ki bo odgnal strah, laž in nasilje med ljudmi, mir za nas in naše otroke.

Moč pogledaPogosto so mladi starši prepričani, da je treba otroku dati vse mogoče vzpodbude, ga voziti sem in tja, ustvarjati okrog otroka bogastvo doživetij. Razvojna psihologija pa v zadnjih desetletjih ugotavlja, da so za duševno zdravje otrok še vedno najvažnejše preproste stvari. Na primer ta, da znamo otroka večkrat na dan pogledati z naklonjenostjo, z iskrenim zanimanjem zanj, z odprtostjo za novo in neznano v njegovi osebnosti. Otrok začuti, da se globoko vživljamo v njegov mali svet, da želimo biti resnično navzoči, odprti samo zanj.

Vsak otrok natančno čuti, kako ga starši gledajo, in se na to na-ravna. Ga gledajo raztreseno? Pomeni, da ga ne vidijo. Zaskr-bljeno? Pomeni, da se dogaja ne-kaj ogrožajočega. Posmehljivo? Pomeni, da se ne obnaša prav, sram naj ga bo. Toplo in pozor-no? Pomeni, da je veliko vreden, zanimiv in prijeten.

marec 2008

Pomembno je, da znamo otroka večkrat na dan pogledati z na-klonjenostjo, z iskrenim zanima-njem zanj, z odprtostjo za novo in neznano v njegovi osebnosti.

Ustvarjajmo ga z močjo pogleda, ki omogo-ča tiho, mogočno rast vsega dobrega v na-šem otroku in v nas samih.

Alenka Rebula

PISANA PALETA ČUSTEV

Foto

: ww

w.sx

c.hu

/ Dia

na D

iaco

nu

TEMA MESECA

10Oktober 2007

Podarimo srceOtrok je odvisen od ljubezni najbližjih, ki je ena od osnovnih potreb človeka. Starševska ljubezen je kot hrana. Otrok svoja čustva oblikuje prek vsakdanjih doživljanj odnosov med staršema in ostalimi najbližjimi. Čustvo lju-bezni doživlja v trenutkih vsakodnevnih druženj ob obveznostih družinskih članov in ob druženju z najbližjimi.

Mnogo otrok danes preživi malo časa s svo-jimi dragimi. V opravičilo zaradi pomanjkanja časa nekateri starši izkazujejo svojo ljubezen do otroka z raznimi nadomestili:• prek pretiranega hvaljenja (kako si lep, kako si priden);• s sladkarijami (ker si bil tako dolgo brez mene, izvoli čokolado);• z igračami (kaj bi še rad, saj imaš nov avto, pojdi se igrat);• z usmerjanjem k televiziji, računalniku (lah-ko gledaš TV, ker te imam rad).Majhen otrok se postopoma nauči, da je znak ljubezni staršev v materialnih dobrinah. Otrok se privadi sprejemanju teh pozornosti, a ker so prepogoste, se jih navadi tako močno, da je veselje kratkotrajno. Otrok postane celo nezadovoljen, naveličan ob kupu novih igrač, v njem pa podzavestno raste vedno večja po-treba po novih darilih. Zakaj? Ker potrebuje ljubeč pogled, naročje, roko, poslušalca, razu-mevajočo besedo!

Materialno darilo bi moralo biti drugotnega pomena. Darilo mora biti odraz naklonjenosti do otroka, in to le ob posebnih priložnostih. Upreti se je treba potrošniškemu vredno-stnemu sistemu.

Vaš čas kot dariloNajvečje darilo kot izraz ljubezni je čas. Pri tem pa je pomembna kakovost, ne dolžina skupaj preživetega časa.

Starši naj bi se v vsakdanjem hitenju zamislili in se vprašali, ali:• zbujamo otroka nervozni, ker smo sami prepozno vstali;• nadiramo otroka ob preoblačenju, zajtrku, ker nas skrbijo službeni problemi;• ne potolažimo otroka, ker je pozabil igračo doma, saj se mudi v službo;• ne prisluhnemo otrokovi želji, da bi nam na poti v vrtec zapel ali nekaj zaupal, ker kon-struiramo službeni projekt;

• ne objamemo otroka ob slovesu, ga ne vzpodbudimo s stavkom »Rad te imam«, ker si je obrisal smrkav nos ob obleko;• ne sedemo ob prihodu po otroka k njemu z nasmehom, objemom in s pripravljenostjo na pogovor o doživetju v vrtcu, ker nas kliče po telefonu nekdo iz službe ali pa je v garderobi vrtca prijateljica, s katero si je treba izmenjati mnenja o modi, draginji …;• ne poiščemo prostora na prostem v bližini doma, da bi se skupaj za nekaj minut poigrali, brcali žogo, preden bi odhiteli v trgovino ali kar domov za štedilnik;• ne delimo z otrokom veselja ob prihodu v domače okolje, ker so nam zoprna vsako-dnevna domača opravila;• ne vključimo otroka v pripravo večerje, zla-ganja perila, čiščenja čevljev, ker sami hitreje vse opravimo, če pa otrok že sodeluje, mu je delo naprteno kot kazen, ker ni bil priden (mimogrede tudi otrok sčasoma zasovraži delo, če mora za kazen delati);• ne potrudimo se za pol ure pred spanjem sesti k otroku in se pogovarjati, skupaj sanja-riti, skupaj načrtovati novi dan, skupaj zapeti, prebrati pravljico, se popestovati, se nasmeja-ti kakšnim spodrsljajem …;• zaspimo zaskrbljeni, utrujeni in žalostni, ker si nismo vzeli trenutka skupnega časa za spro-ščeno, ljubeče druženje.Starševsko ljubezen otrok ne čuti v vsako-dnevnih dogodkih, če ni pristnega stika. Če-tudi niso dnevi vedno veseli in brezskrbni, starši ne smejo pozabiti, da je skupno doži-vljanje časa največje darilo, tudi ob neprije-tnih dogodkih. Naj bo čas, ki ga posvetimo drug drugemu, največje darilo, v njem pa tenkočutnost, spoštovanje, medsebojno razumevanje in sodelovanje.Obdariti se z medsebojno pomočjo, obdariti se skupnim delom, s skupno igro, obdariti se s sprejemanjem. Obdariti se s srčnostjo – po-meni ljubezen.

Zdenka Vinšek, dipl. vzg.

marec 2008

Največje darilo kot izraz ljubezni je čas. Pri tem pa je pomembna kakovost, ne dolžina skupaj preživetega časa.

Foto

: ww

w.sx

c.hu

/Mig

uel U

gald

e

PISANA PALETA ČUSTEV

12

Učili so nas, da je jokati sramotno, požirali smo solze kot otroci, skrivamo jih kot odrasli.Govorili so: »Kakšen fant pa si, fantje ne joče-jo!« In res so dečki skrili solze in raje uporabili pesti. Smejali so se: »Joj, kakšna reva si!« pa smo tudi strah skrili. Vihali so nosove, ko sta se mlada zaljubljenca z roko v roki sprehajala po mestu. Zmajevali so z glavo, če si jim povedal, kako rad imaš svojo živalco. Tako smo raje skrili svoja čustva, saj nismo ni-koli vedeli, kdaj in katera lahko pokažemo. Morda zato še danes nekatere mamice poza-bijo nežno tolažiti jokajočega otročiča in mor-da zato nekateri očetje ne znajo pokazati, kako zelo imajo radi svojega malčka. Toda časi se spreminjajo in sposobnost izra-žanja čustev je postala cenjena. Odraža po-membno človekovo lastnost, ki jo cenijo tudi pri zaposlovanju. In ker si vsi želimo, da bi bili naši otroci uspešni, jih želimo naučiti te veščine, pomagamo jim razvijati čustveno inteligenco – EQ. Razvijamo otrokom čustveno inteligen-co, zato da bodo srečnejši in da bodo odrasli v samozavestne ljudi, ki jim bo polno čustveno življenje bogatilo in osmislilo vsakdan.A včasih se nam prav ob takšnih vzgojnih te-mah rado zatika. Kako otroka naučiti, da bo znal spregovoriti o svoji žalosti, jezi, veselju, ljubosumju, ljubezni, strahu. Spet so tu knji-ge, tihe sopotnice, ki so nam vedno v pomoč. Sabina Zore, knjižničarka iz Matične knjižnice Kamnik, je za vas odbrala nekaj zanimivih knjig, ob katerih se boste lahko z malčkom pogo-varjali, jih uporabili za izdelavo lastne knjige in igro. Knjige je razdelila po področjih, za vsako čustvo po nekaj naslovov.

Veselje:• Marcus Pfister: Srečni ježek. Ljubljana: Kres, 1999.• Svetlana Makarovič: Miška si skuje srečo. V: Smetiščni muc in dru-ge zgodbe. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1999.• Jane Bingham: Vsak je kdaj – srečen. Murska sobota: Pomurska založba, 2007.

Ljubezen – rad te imam:• Philip Waechter: Jaz. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2006.• Sam Mac Bratney: A veš, koliko te imam rad. Ljubljana: Epta, 1996.• Katrin Grothusen: Brez tebe že ne. Ljubljana: Kres, 2003.• Dugald Steer: Mala miška, rada te imam. Ljubljana: DZS, 2003.• Daniela Kulot: Zaljubljeni krokodilček. Tržič: Učila, 2001.• Max Velthuijs: Zaljubljeni Žabec. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2003.

Ljubosumje:• Paul Kortepeter: Koga ima mamica rajši. Ljubljana: Kres, 2002.• Brian Moses: Ljubosumje. Ljubljana: Grlica, 2006.

Žalost:• Paul Friester: Sovica jokica. Ljubljana: Kres, 2004.• Max Velthuijs:

Žabec je žalosten. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004.• Barbara Andrews: Žalostni princ. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1993.• Jane Bingham: Vsak je kdaj – žalosten. Murska sobota: Pomurska založba, 2007.• Brian Moses: Žalost. Ljubljana: Grlica, 2006.

Strah:• Ingrid Ostheeren: Martina ni več strah. Ljubljana: Kres, 2003.• Anita Schorno: Pošast na oknu. Ljubljana: Kres, 2003.• Mark Ezra: Prestrašena sovica. Tržič, Učila International, 1997.• Jacques Duquennoy: Operacija Strahec. Ljubljana: Sanje, 2004.• Jacques Duquennoy: Strahci na večerji. Ljubljana: Sanje, 2004.• Jane Bingham: Vsak je kdaj – prestrašen. Murska sobota: Pomurska založba, 2007.• Brian Moses: Strah. Ljubljana: Grlica, 2006.

Jeza• Marcis Pfister: Vsak po svoje. Ljubljana: Kres, 2006.• Jane Bingham: Vsak je kdaj – jezen. Murska sobota: Pomurska založba, 2007.• Brian Moses: Jeza. Ljubljana: Grlica, 2006.

marec 2008

MOJA KNJIGA

Knjige, ki govorijo o naših custvihv

Risinja v snegu

13

Zgodba o risinji DiniDina je mlada risinja, ki bo kmalu dopolnila dve leti. Velika je kot kakšen srednje velik pes, vendar je na videz bolj podobna domači mački. Kot vsi risi ima kratek rep in čopke na koncu ušes. Odkar je pred enim letom zapustila svojo mamo, je Dina večino časa živela sama. Risi so namreč samotarji in se le redko srečajo. Pa še takrat se na daleč izognejo drug drugemu. Izje-ma so le matere z mladički, ki ostanejo skupaj okoli deset mesecev.Ko je prišla zima in je padel prvi sneg, je Dina že imela gost zimski kožuh. Ta jo sedaj greje tudi v najbolj mrzli zimski noči. Ko zapade sneg, lahko na gozdnih tleh vidimo njene sto-pinje. Če smo dovolj radovedni, bomo sledili stopinjam in poskušali ugotoviti, kam je šla in kaj je počela. Ugotovili bomo, da se je povzpe-la na skalnati vrh, se spustila v kraško vrtačo in vmes celo pokukala v kakšno jamo. Nato pa se naenkrat razdalja med stopinjami poveča. Opazimo, da je začela teči. Zapodila se je za sr-njakom, vendar ji je ta pobegnil. Sedaj pozimi, ko ne more več loviti polhov, ki spijo globoko pod zemljo, se mora pogosteje odpraviti na lov na večjo divjad. Ker so risi plenilci, morajo lo-

viti druge živali, da preživijo. Takšna je njihova vloga v naravi. Nam pa se jih ni treba bati, saj človeka nikoli ne napadejo. Dina živi v globokih gozdovih pod goro, ime-novano Snežnik. Prostor si deli s številnimi goz-dnimi živalmi, med katerimi sta tudi medved in volk. Vsako noč se odpravi na dolge pohode, podnevi pa večinoma počiva in se sonči na kakšni topli skali. Giblje se skoraj neslišno, pri čemer ji pomagajo mehke blazinice na šapah. Tudi opazimo jo težko, ker ima kožuh takšen, kot so z listjem postlana gozdna tla. Vendar pa je tudi to ne obvaruje pred ljudmi, ki uničujejo njen prostor ali pa ji celo strežejo po življenju. Zato se število risov nevarno zmanjšuje. V Slo-veniji jih živi le še kakšnih 20 in nekateri se že bojijo, da bodo kmalu izumrli. To bi bila velika škoda, saj gozd brez risov zagotovo ne bi bil več isti. Zato je še toliko pomembneje, da risi-nja Dina preživi in ima nekoč morda tudi svoje mladičke.

Besedilo in foto: Miha Krofel

Nadaljevanje zgodbe o risinji Dini sledi v naslednji številki.

marec 2008

RESNIČNE ZGODBE

Risinja med zalezovanjem plena

Tia

Krof

el, 8

let

14

V slovenske kinomatografe je v začetku fe-bruarja prišel slovenski celovečerni film za otroke Tea. Film je prejel številne nagrade in se uvršča med filme z bogato izobraževalno, umetniško in izrazno močjo. Mlade nagovori z zgodbo dečka, ki se v čudovitem naravnem okolju srečuje s povsem običajnimi problemi sodobnega sveta kot je drugačnost, odnosi med ljudmi, ekologija, prijateljstvo, medse-bojna pomoč, problem beguncev. Film je pra-vljica, umeščena v resnični svet in prav zato potrka na čustva tudi mlajših gledalcev. Toda če želimo, da ga bo otrok kot takšnega tudi dojel, ga je potrebno na film prej dobro pri-

praviti. Skrbno in nevsiljivo vodstvo potrebuje tudi med samim ogledom, saj film zaradi dol-žine in samega poteka zgodbe lahko odvrne otrokovo pozornost in zmanjša koncentraci-jo. Po ogledu filma pa je nujno, da se z njim pogovarjamo in mu ponudimo dejavnosti, skozi katere bo film lahko podoživljal in dojel sporočilo zgodbe. Predlagam nekaj nasvetov za predpripravo, vodenje in podoživljanje filma:• Če je mogoče, si najprej oglejte film sami ali v družbi starejših otrok. Tako boste lažje pripravili vsebine za predpripravo in usmerjali otroka med samim ogledom.• Pred ogledom se sprehodite po gozdu, spoznavajte drevje in vse kar je mogoče v gozdu opazovati. Iz suhih vej lahko oblikujete hiško za male živali, iz večjih pa tudi za otro-ka, da se bo skril vanjo. Nabirajte suho lubje, storže, želode, naredite odtis lubja ( list polo-žite na deblo in z voščenko podrgnite, nastal bo zanimiv vzorec ), objemajte debla in jim izmerite obseg, lahko pa naslonjeni na deblo prisluhnete v gozdno tišino.• Obiščite knjižnico in si izposodite knjige o drevju, gozdu, pa tudi knjige, v katerih najde-te iztočnico za pogovor o drugačnosti, prija-teljstvu, prepiru …• Z otrokom se pogovarjajte o pomenu goz-da, medsebojni odvisnosti: človek - gozd, varovanju gozda. Lahko posadite drevo na domačem vrtu, v bližnji okolici.• Tako ste otroka čustveno že pripravili na dojemanje sporočila, ki ga ima film o ekolo-ških vprašanjih in vprašanju odnosa človeka do naravnega okolja.• Povejte otroku filmsko zgodbo in se o njej pogovarjajte.• Planirajte ogled filma.

• Po ogledu se pogovarjajte. Lahko vse sku-paj narišete: otrok, vi, starejši bratje in sestre. Slike obesite in naredite razstavo, ob kateri se pogovarjajte o vsebini filma, ekologiji, moral-nih vrednotah.• Izdelate lahko svoj film s podobno ali svojo zgodbo (risbe zlepite, zvijete na tulec , odvi-jate in navijate na drug prazen tulec, razmak med tulcema naj bo v širini slike ).• Prepustite se domišljiji in ustvarjajte oziro-ma, poustvarjajte po ogledu filma z otrokom, ob tem pa ga boste tudi vzgajali v zahtevnega gledalca filmskih predstav.

Vzgojiteljica MihaelaVsebina:Deček Martin živi v gozdu, kjer sta si njegova nenavadna starša zgradila še bolj nenavadno hiško in dom. Gozd je njegov svet, nekaj prija-teljev ima naokoli, toda največ je sam. Takrat ga včasih obišče stari varuh gozda, morda re-sničen ali namišljen modrijan, ki sluti, da se bo gozdu nekaj zgodilo.In res, ravno na fantov rojstni dan se začnejo v starodavnem gozdu dogajati čudne stvari. V gozdu je čutiti napetost, drevesa so nemir-na, celo prastari kostanj, Martinov prijatelj, je videti zaskrbljen. V gozd se priselita nenava-dni tujki, deklica Tea in njena mama. Tea Mar-tina ne pusti blizu, zato se ji sklene maščeva-ti, kmalu pa oba ugotovita, da bosta samo s skupnimi močmi lahko premagala sile, ki so se spravile na njun čudežni gozd.Na drevesih se pojavijo znamenja. Je mogoče, da nameravajo starodavna drevesa, zatočišče gozdnih škratov, posekati, zato da zgradijo novo cesto? Da bi ubranila prastaro čarovnijo, se morata Martin in Tea soočiti z resničnim svetom. Na svoji poti bosta spoznala nekaj nenavadnega: čarovnija ne prebiva v gozdu, temveč v srcih ljudi.

marec 2008

STROKOVNJAK SVETUJE

Novi slovenski fi lm - Tea Družinska pustolovščina in pravljica o prijateljstvu in človeškem boju za ohranitev nedolžnosti, upanja in sanj.Celovečerni film za otroke od 5. leta dalje.

15

Velikonočni prazniki so pred vrati in pletena košarica, kamor boste lahko položili pisane pirhe, vam lahko pride še kako prav. Pletenje si popestrite s poslušanjem glasbe in nadaljujte ustvarjanje z barvami, za kar boste našli namig na naslednji strani. Igra je kot glasba, glasba je kot barva, barva je kot čustvo. Pustite prosto pot svoji domišljiji in čustvom ter ustvarjate z nami.

Potrebujemo:

• tanke upogljive veje vrbe žalujke, • škarje, • lepilno pištolo, • suho travo ali umetno travo za »gnezdece«, • pisanice (okrašena ali obarvana jajčka).

Pletena košaricaV parkih in ob blokih boste gotovo opazili drevo vrbo žalujko, ki otroke privlači, saj njene tanke veje visijo prav do tal. Te veje lahko uporabimo za pletenje. Ob pomoči staršev ali druge odrasle osebe lahko napravimo ljubko košarico za pisanice ali cvetlični aranžma za praznične in pomladne dni. Julija je košarico izdelala ob pomoči svojega atija. Izdelamo lahko tudi enostavne kitice, ki jih povežemo v obroč, ki bo otroku služil za krono. Otroci zelo radi prepletajo veje po svojih trenutnih domislicah.

Navodilo za izdelavo:Osnovo za pletenje pripravimo tako, da

prekrižamo štiri krajše veje in iz sredine do-damo še eno, da dobimo neparno število (v tem primeru devet krakov). V sredino kane-mo vroče lepilo, da bo osnova stabilna.

Vzamemo daljšo vejo in jo prepletamo okrog in okrog. Vejo zaključimo tako, da jo zapičimo v že spleteni del in vzamemo novo vejo. Dno košarice pletemo tako, da imamo osnovne veje vodoravno na podlagi.

Velikonočni prazniki so pred vrati in pletena košarica, kamor boste lahko položili pisane pirhe, vam lahko

Velikonočno ustvarjanje ob glasbi

OTROŠKI KOTIČEK

1

2

3

4

5

6

Glede na velikost košare, ki jo želimo iz-delati, upogibamo veje poševno navzgor. Ko je košarica dovolj velika, zaključimo pletenje.

Osnovne veje sedaj po potrebi skrajša-mo in jih prepletemo v košaro. Štiri naspro-tne osnovne veje pustimo daljše za ročaj.

Vse štiri veje pritrdimo na nasprotni strani.

Vzamemo še eno vejo, jo vpletemo, zavije-mo okrog ročaja in vpletemo na nasprotni strani.

Besedilo in foto: Marjeta Resnik

1

2

3

4

5

6

16

OTROŠKI KOTIČEK

Občutiš žalost, ko slišiš žalostno glas-bo? Takrat objameš svojo igračko in počutiš se prijetneje.

Včasih zaslišiš razposajene zvoke, ki dr-vijo prek instrumentov, da se zazdi, kot bi note zaplesale pod nebo. Začutiš, da ti poskočijo noge od razigranosti.

Ko zaslišiš nežne tone, te zalije toplota in čutiš veselo srce. Tedaj se ti zazdi, da mami in oči kar slišita tvojo ljubezen.

Včasih ujameš v ušesa strašljivo sklad-bo, ki te jezi, in predaš se ji v razburkani domišljiji.

Slikarji slikajo, skladatelji pišejo, glasbeniki igrajo. Vsi sporočajo, kaj čutijo, kaj vidijo.

Glasba je kot barva

Odrasli mnogo pripovedujejo o barvah:

Modra barva je umirjena, zasanjana.Rdeča barva je bojevita, vroča, znak ljubezni.Zelena barva neodločna, strahopetna.bela barva je prazna, ni žalostna, ni vesela.Rumena barva je sanjska,vesela, topla. Črna barva je čarobna, strašljiva.

Nekatere barve poimenujemo še takole:

Modra je kot nebo,rdeča je kot srce,zelena je kot trava,rumena je kot sonce,bela je kot papir,črna je kot noč.

marec 2008

Igra je kot glasba, glasba je kot barva, barva je kot čustvo

1. Zapoj ali zaigraj si svojo glasbo in jo slikaj z barvicami ali z akvareli.2. Ugotovi, kakšne barve si uporabil.3. Ugotovi, kako si občutil glasbo in slikanje glasbe. 4. Starši naj ti poiščejo klasično instrumentalno glasbo. Povabi jih, naj se ti ob poslušanju in slika-

nju pridružijo še tvoj bratec, sestrica, mami, oči ali babi in dedek.5. Skupaj opisujte, kaj vsakemu pomeni katera od barv, ki jih uporabljate.6. Sporoči vsem, da jih imaš rad, ko skupaj ustvarjate.7. Če nima časa nihče, ustvarjaj zase. Lahko nada-ljuješ risanje glasbe, kot sem začela jaz: žalostne, vesele, navihane in srečne note.

Zdenka Vinšek

S pomladjo se narava zopet prebuja iz zimskega sna. Živali pa se v tem času že vneto pripravljajo na svoj novi zarod mladičev, ki bo ob koncu pomladi ali v poletju privekal na ta svet. Nekatere živali se za svoj zarod ne menijo kaj dosti, saj so njihovi mladički že ob rojstvu toliko samostojni, da znajo sami poskrbeti zase. Na primer metulji svoja jajčeca preprosto odložijo na rastlino, ki je njihovim mladičem, gosenicam, najljubša hrana. Mlade gosenice, ko pokukajo iz jajca, že same vedo, kako in kaj je treba in se brž lotijo objedanja hranilne rastline. Pri vseh živalih pa ni tako. Nekateri mladiči so ob rojstvu tako nebogljeni, da je skrb staršev zanje nujna. Starši se na to odgovorno nalogo skrbno pripravijo in kar nekaj jih za prve dni svojega naraščaja uredi primerno zatočišče, ki jih bo grelo in varovalo pred tegobami zunanjega sveta – gnezdo. Seveda pa se gnezda različnih živali zelo razlikujejo, pač odvisno od tega, kaj njihovi mladički potrebujejo.

NARAVOSLOVNI KOTIČEK

Gnezda - nov domek za zarod mladičkov

Bela štorklja

Ptice so mojstri pletenja gnezd in nekatera so prav umetelno zgrajena. Ne glede na njihovo ličnost in dovršenost pa gnezdo služi zgolj enemu namenu, da je varen in topel dom ptičjim mla-dičem. Nekatere ptice pletejo prav orjaška gnezda, ki so povrh vsega še vsem na očeh. Bela štorklja je ena tistih znanilk pomladi, ki veliko gnezdo splete kar sredi vasi na električni drog ali dimnik. No, pravzaprav ni nujno, da ga je spletla sama, kajti posamezno gnezdo uporablja več generacij štorkelj in vsaka h gnezdu nekaj doda, tako da na koncu tako gnezdo tehta tudi prek 500 kg. Kakor zibelka se gnezdo prenaša iz roda v rod in vsako leto v njem par štorkelj vzgoji enega ali dva mladiča. Nič čudnega, da se je belih štorkelj zaradi tega prijela vraža, da nosijo ljudem otroke. Otroke nosijo pravzaprav le sebi, ljudem pa prinašajo zadovoljstvo in veselje, ko se vsako leto vrnejo v njihov kraj, da bi vzredile novi zarod mladih štorkelj.

Plavček

Vse ptice pa ne spletejo gnezda na tako vidno mesto kot bele štor-klje. Manjšim pticam bi namreč trda predla, če bi postavile svoje gnezdo takole na plan. V nevarnosti bi bili tako mladiči kot starši. Plavček zato gnezdo skrije, in sicer v duplo ali gnezdilnico. Tu je varno pred plenilci, pa tudi vremenske ujme mu ne pridejo do ži-vega. Samec in samica znosita v gnezdilnico slamnate bilke, ki jih skrbno spleteta v kroglasto gnezdo. Na koncu, da bo mladičkom lepo postlano, pa gnezdo obložita še z mehkim perjem ali dlako, ki jo nabereta po bližnji okolici. V tako varen dom znese samica prek deset jajc in pri tako številnih mladičih samec in samica pošteno garata, da s sočnimi gosenicami nahranita lačni naraščaj.

Bela štorklja

Ptice so mojstri pletenja gnezd in nekatera so prav umetelno zgrajena. Ne glede na njihovo ličnost in dovršenost pa gnezdo služi zgolj enemu namenu, da je varen in topel dom ptičjim mla-dičem. Nekatere ptice pletejo prav orjaška gnezda, ki so povrh vsega še vsem na očeh. Bela štorklja je ena tistih znanilk pomladi, ki veliko gnezdo splete kar sredi vasi na električni drog ali dimnik. No, pravzaprav ni nujno, da ga je spletla sama, kajti posamezno gnezdo uporablja več generacij štorkelj in vsaka h gnezdu nekaj doda, tako da na koncu tako gnezdo tehta tudi prek 500 kg. Kakor zibelka se gnezdo prenaša iz roda v rod in vsako leto v njem par štorkelj vzgoji enega ali dva mladiča. Nič čudnega, da se je belih štorkelj zaradi tega prijela vraža, da nosijo ljudem otroke. Otroke nosijo pravzaprav le sebi, ljudem pa prinašajo zadovoljstvo in veselje, ko se vsako leto vrnejo v njihov kraj, da bi vzredile novi zarod mladih štorkelj.

Plavček

Vse ptice pa ne spletejo gnezda na tako vidno mesto kot bele štor-klje. Manjšim pticam bi namreč trda predla, če bi postavile svoje gnezdo takole na plan. V nevarnosti bi bili tako mladiči kot starši. Plavček zato gnezdo skrije, in sicer v duplo ali gnezdilnico. Tu je varno pred plenilci, pa tudi vremenske ujme mu ne pridejo do ži-vega. Samec in samica znosita v gnezdilnico slamnate bilke, ki jih skrbno spleteta v kroglasto gnezdo. Na koncu, da bo mladičkom lepo postlano, pa gnezdo obložita še z mehkim perjem ali dlako, ki jo nabereta po bližnji okolici. V tako varen dom znese samica prek deset jajc in pri tako številnih mladičih samec in samica pošteno garata, da s sočnimi gosenicami nahranita lačni naraščaj.

FOTO

: Al V

reze

cFO

TO:

Robe

rt R

ožaj

marec 2008

NARAVOSLOVNI KOTIČEK

18

Naročila in informacije:tel: 01 565 34 16 faks: 01 565 34 17Cena: 20,86 €

100 idej za ustvarjanje z otrokom.Maja Hartman

Osa

Ste že kdaj opazili osje gnezdo? Tudi ose namreč gradijo gnezdo, imenovano osir. Ta je navadno prava zidarska umetnina. Gradbeni material je podoben papirju in je pravzaprav mešanica prežveče-nega lesa in lepljive sline, ki ga osa oblikuje v značilno obliko s sa-tnicami. Satnice so posamezne kamrice v osirju in vsaka je name-njena svojemu mladičku, ličinki. Ta je sprva povsem nebogljena in podobna majhnemu belemu črvičku. Mati osa, lahko jih je tudi po več, še preden znese jajčece v posamezno kamrico, vanjo nanosi živeža za mladička. Kasneje skrbi za čistočo in silovito brani svoj osir pred nepridipravi, ki bi skušali drezati vanj. Veliko živali se zato v velikem loku izogne osirju, saj se boje bodečega osjega žela. Ko ličinka zraste, se v kamrici zabubi in preobrazi v odraslo oso, ki se pridruži skrbnikom in varnostnikom osirja, ki ga ob koncu poletja brani že več deset os.

Petra Vrh Vrezec in Al Vrezec

Podlesek

Duplo ali gnezdilnica pa ni nujno le ptičji dom. Prisvoji si ga lahko tudi podlesek, naš najmanjši polh. Ta zimo prespi, a ko se zbudi, pripravi za svoje potomstvo prav svojevrstno krogla-sto gnezdo, spleteno iz suhega listja, trav, lubja in cvetov. Tega namesti v gnezdilnico ali duplo, lahko pa tudi v kakšno grmovje ali trnasto razrast robidovja, ki odžene še tako lačnega plenilca. Ravno v robidovju bomo v zgodnji pomladi, preden rastlinje ozeleni, najlažje našli staro kroglasto gnezdo podleska še iz prejšnjega leta. Sicer pa si med letom podlesek splete še eno gnezdo. Jeseni, ko se obilno naje jesenskih plodov, se odpravi na zimsko spanje. Takrat si v kakšni talni luknji ali v duplu naredi novo, toplejše gnezdo – posteljo za dolg zimski dremež.

Osa

Ste že kdaj opazili osje gnezdo? Tudi ose namreč gradijo gnezdo, imenovano osir. Ta je navadno prava zidarska umetnina. Gradbeni material je podoben papirju in je pravzaprav mešanica prežveče-nega lesa in lepljive sline, ki ga osa oblikuje v značilno obliko s sa-tnicami. Satnice so posamezne kamrice v osirju in vsaka je name-njena svojemu mladičku, ličinki. Ta je sprva povsem nebogljena in podobna majhnemu belemu črvičku. Mati osa, lahko jih je tudi po več, še preden znese jajčece v posamezno kamrico, vanjo nanosi živeža za mladička. Kasneje skrbi za čistočo in silovito brani svoj osir pred nepridipravi, ki bi skušali drezati vanj. Veliko živali se zato v velikem loku izogne osirju, saj se boje bodečega osjega žela. Ko ličinka zraste, se v kamrici zabubi in preobrazi v odraslo oso, ki se pridruži skrbnikom in varnostnikom osirja, ki ga ob koncu poletja brani že več deset os.

FOTO

: Rob

ert R

ožaj

FOTO

: Dar

e Fe

konj

a

marec 2008

20

DOBRODELNA AKCIJA

marec 2008

Zajčki iz vrtca Mojca srečo delijoV naše uredništvo smo dobili pismo. Pisali so nam Zajčki iz Vrtca Mojca s svojima tovariši-cama Vlasto Rus in Lidijo Sekulič. Pismo je bilo zelo zanimivo, saj so nam v njem opisali svoja srečanja z naravo in živalmi. Priložili so še slike in prijavnico za dobrodelno akcijo Srečo deli-ti, srečo dobiti, s katero so na daljavo posvojili psičko Lilo. Otroško navdušenje, ki je velo iz pisma, nas je spodbudilo, da smo jih obiska-li. Zelo so se razveselili našega obiska. Čisto tiho so prisluhnili Lilini zgodbi, potem pa hiteli pripovedovati, kako so izbrali psičko Lilo, da je postala njihova posvojenka. Kar štirikrat so ponovili glasovanje in vsakokrat je bila prva. Potem so še narisali, kaj vse bodo zbrali za-

njo in za druge zapuščene živali v zavetišču, ter izdelali imeniten hranilnik. Vzgojiteljica mi je pokazala tudi obsežno mapo, v kateri so zbrani vsi zapisi in fotografije naravoslovnih dejavnosti. Otroci pa so mi predstavili svojega ljubljenčka polžka Solatka, ki je na zelen list pravkar odložil jajčeca. Potem smo se spet vr-nili k Lilini zgodbi in slikam. Otroci so kar dva-krat preverili, ali so male fotografije res zanje in ali jih bodo smeli odnesti domov. Zaupali so mi tudi svojo veliko željo. Radi bi obiskali svojo posvojenko. Le kdo bi ne ustregel tako goreči želji. A sem otrokom vseeno razložila, da je to odvisno od Lilinega počutja, saj je plašna in do ljudi neza-

Spoznavali smo kužkeGospa Nataša nam je na Kinološkem društvu skupaj s prijateljico Sašo pripravila pester program. Otroci so si lahko ogledali kaj kuž-ki znajo in zmorejo. Spretno so premagovali ovire kot so tek čez most, čez gugalno desko, čez »zid«, skozi tunel, preskakovali so palice. Nemški ovčar je s pomočjo vonja poiskal skri-te osebe. Občudovali in pobožali smo psičko Kimbo in psa Demona pasme haski. Gospa Nataša je odgovorila na vsa naša radovedna vprašanja in pripravila zanimive fotografije, kjer so otroci spoznali največjo in najmanj-šo pasmo psov, pse brez dlake, pse z največ dlake, pse z največjimi ušesi, pse, ki vlečejo sani. Naučili smo se, kako se obnašamo, če

srečamo kužka na poti. Pobožamo ga samo ob dovoljenju lastnika.Dogovorili smo se, da bomo zbirali povod-ce, ovratnice, nagobčnike, posodice, vse kar potrebujejo v zavetišču – azilu za izgubljene ali zavržene živali. Pridno smo zbirali in v me-secu decembru sta nas obe ljubiteljici živali zopet obiskali in odpeljali zbrane stvari v ma-riborski azil. Z veseljem se bomo vključili tudi v dobrodelno akcijo Za srečo na vrvici, ki jo začenja revija Otroci.

Marjeta Resnik, dipl. vzgojiteljicaVrtec Otona Župančiča Slovenska Bistrica,

enota Ciciban

upljiva, ker je imela z njimi le slabe izkušnje. Otroci so me silno presenetili, saj od malih štiriletnikov nisem pričakovala toliko razume-vanja za ubogo žival. Pa so razumeli. Bila sem prevzeta ob prijetnem spoznanju, da malčki znajo živeti v sožitju z naravo in se spoštljivo vedejo do nje. Starši in vzgojitelji pa jih pri tem spodbujajo in jim privzgajajo prave vrednote. In ne nazadnje je za dobro delo, ki se zrcali v rezultatih, zaslužna tudi ravnateljica Jovi Vid-mar, ki je ponosna na delo svojih delavcev, jih spodbuja in jim pomaga pri zahtevnem delu z otroki in starši.

Urednica

21marec 2008

Živali na obisku

Mravlje, hrošči, čebele, pajki, deževniki, ko-bilice in pikapolonice pa otrokom ne pred-stavljajo le predmet proučevanja, ampak mnogokrat postanejo celo njihovi partnerji pri igri. Otroci pri tem pazijo, da živali ne po-škodujejo in ravnajo z njimi zelo spoštljivo. Z nekaterimi živalmi se otroci seznanjajo ob obiskih prijateljev, ki v vrtec pripeljejo svoje hišne ljubljenčke. Septembra je tako sodelavka Bernarda otro-ke razveselila z dvema zajčkoma, ki sta ži-vahno skakljala po igralnici, otroci pa so ju opazovali in ju božali. Pisateljica Špela je ob predstavitvi svoje knjige v vrtec pripeljala psa in podgano, ki se je izkazala kot nadvse prija-zna in simpatična živalca. Mesec dni pozneje nas je obiskal gospod Mar-ko s psičko Indi. Otroci so ob tej priložnosti izvedeli veliko o negi in pravilni oskrbi kužkov. Psičko so lahko krtačili, božali in se z njo igrali. Ker njen lastnik večkrat obišče zavetišče za živali v Horjulu, smo ga poprosili, naj tja kuž-kom in muckam odnese vse, kar so otroci s svojimi starši zbrali v dobrodelni akciji, ki je potekala v vrtcu ob svetovnem dnevu varstva živali. Otrokom je bilo žal, da niso mogli sami obiskati živali v zavetišču, upamo pa, da jim bomo lahko željo uresničili spomladi.

Vrtec Mojca, enoto Mojca v Kosezah, obiskuje skupina štiriletnikov, ki ima nadvse rada živali. Opazovanje in skrb za živali sta sestavni del njihovega vsakdanjika. Priložnost za stik z živo naravo najdejo skoraj povsod, največkrat pa kar na igrišču vrtca, kjer mali nadebudneži skrbno raziščejo očem celo najbolj skrite kotičke, da bi v njih našli sledi življenja.

Otroci čez vse leto zelo radi opazujejo ptice. S pomočjo vzgojiteljice so jeseni izdelali ptičji hišici, da bi pticam pomagali preživeti zimo. Čeprav je zima mila, jih skrbno hranijo s se-meni in pogačo, ptice pa otroke razveselju-jejo s svojim petjem pred oknom igralnice.Novembra nas je z obiskom razveselil go-spod Matjaž s svojima kopenskima želvama in kraljevskim pitonom. Otroci so brž ugoto-vili, da imajo želve resnično trd oklep in da je piton veliko hitrejši od želv ter bolj topel na otip. Decembra pa nam je Matjaž predstavil še dihurja Lumpija. Otroci so presenečeni ugotovili, da dihurju ljudje po krivici pripisu-jejo neprijeten vonj, saj ta ljubka žival sploh ne smrdi, poleg tega pa se Lumpi neznansko rad crklja. Januarja je gospod Mare prinesel otrokom dva polža ahatnika. Manjšega polža jim je gospod podaril, česar so se zelo razveselili. Ponosno so ga pokazali svojim prijateljem iz druge enote vrtca. Naučili so se skrbeti zanj ter mu kmalu začeli izbirati ime. V tem šolskem letu nas bo obiskalo še kar nekaj prijateljev s svojimi živalmi. Pri-čakujemo Tjašo s hrčico Šnofko, Blaža s paličnjaki in puščavskim skakačem, Nika z morskim prašičkom in Silvio s svojo veve-

rico. Morda pa nas obišče še kdo, kdove?Otroci so ob vsakem obisku pokazali veli-ko navdušenje in ljubezen do živali. Njiho-va neusahljiva vedoželjnost je premagala vse dvome in strahove, s katerimi so se morda soočali pred srečanjem z živaljo. Z vsakim obiskom so do živali bolj obzirni, razumevajoči in skrbni. Vse bolj se zave-dajo, da so tudi živali čuteča bitja s pravico do dostojnega življenja. Zapuščenim in zavrnjenim živalim v za-vetišču bomo tudi v prihodnje z veseljem pomagali s sodelovanjem v dobrodelni ak-ciji revije Otroci: Srečo deliti, srečo dobiti. Otroci že pridno zbirajo ideje za mačje odeje, pasje igrače, hranilnik … In ko bi videli veselje v njihovih očeh, ko sva jim z vzgojiteljico povedali, da bomo »na da-ljavo« posvojili žival, ki jo bomo lahko obi-skovali v zavetišču! Prav tako so se razveselili novice, da bo vsak otrok dobil fotografijo na-šega posvojenega ljubljenčka.Vsem, ki so nas obiskali ali nas še bodo raz-veselili s svojim obiskom v prihodnosti, se najlepše zahvaljujemo!

Vlasta Rus, pomočnica vzgojiteljice, Vrtec Mojca

DOBRODELNA AKCIJA

22 marec 2008

superMAMINA svetovalnica

Vzgoja

Anja, mamica Boruta in Nine:»Moje mnenje o prijateljevanju z otroki je, da naj bo to prijateljstvo le do neke meje, kajti če si z otrokom v preveč prijateljskem odnosu, se mi zdi, da potem rado zaškriplje pri vzgo-ji. Potem starši nimajo več avtoritete, otrok pa ne pravega spoštovanja do staršev. Saj je lepo, če si z otrokom v dobrih odnosih, da ti zaupa težave, ampak verjetno morajo biti tudi stvari, ki jih deli samo s svojimi vrstniki, s pravimi prijatelji. Tistim, ki imajo tako prija-teljske odnose s starši, da lahko počnejo, kar se jim zazdi, v najstniških letih hodijo celo skupaj na žurke, imajo skupne prijatelje in podobno, se mnogokrat kasneje zdi, kot da sploh niso imeli staršev, ampak vseskozi le družbo prijateljev. Vsak kdaj potrebuje tudi tršo roko pri vzgoji in kakšnoprepoved, čeprav bi verjetno vsak otrok rad

Naloga nas, staršev, je, da vzgajamo, in ne, da prija-teljujemo z otroki! Prijatelje si otroci izbirajo sami! Da ali ne? Kje je meja? Kakšna naj bo vzgoja?

Mamice menijo takole: imel »kul« starše, ki nikoli ne težijo, vendar vseeno kasneje ugotovijo, da je bolje, če imaš rahlo »zatežene«. .Je pa tako, da se mi zdi, da tudi druga skraj-nost ni dobra, da nimaš čisto nič prijateljske-ga odnosa z otrokom. Da se boji povedati za vsako stvar, ki jo ušpiči, ali ko se mu zgodi kaj hudega in že vnaprej ve, da ga bodo star-ši nadrli, da si je sam kriv, namesto da bi ga potolažili, tak prestrog odnos se mi pa tudi ne zdi v redu. Najti moramo srednjo pot, biti strogi na prijateljski način.«

Otrokov socialni razvoj se začne ob rojstvu v okviru družine. Že z vstopom otroka v vrtec se njegovo socialno okolje razširi. Otrok vstopa v pomembne interakcije z otroki, vrstniki.Družina seveda še naprej ostaja pomemben dejavnik pri oblikovanju njegove osebnosti in socialnega vedenja.Živimo v času, ko se družine spopadajo z neka-kšno krizo, ki se odraža predvsem v medseboj-nih odnosih in komunikaciji. Kar pa je posledi-ca preobremenjenosti staršev in pretiranega hlepenja po materialnih dobrinah. Najtrajnejši in najpomembnejši odnos v otrokovem življe-nju je odnos s starši. Vrstniki otrokov razvoj in pridobivanje izkušenj samo dopolnjujejo in bogatijo.V družini je treba ohraniti generacijske razlike, kajti le tako imajo otroci možnost varnega odraščanja. Veliko napako, skorajda lahko re-čemo zlorabo izvajajo starši, ki svojega otroka izkoristijo tudi za zaupnika v težavah, za katere otrok ni dovolj zrel in se tičejo vsebine partner-skih odnosov oz. komunikacije.Starši so otroku predvsem starši. Postavljajo mu meje, ki jih otrok za zdrav razvoj in za ob-čutek varnosti še kako potrebuje. Starši s svo-jim zgledom vplivajo na otroka, da lažje krmari med vrstniki in pridobiva prave vrednote.

Damjana Milardovič, pedagoški vodja

Si želite prebrati še več starševskih mnenj o meji med prijateljstvom in vzgojo v odnosu staršev do otroka? Nadaljevanje članka lahko poiščete v marčevski številki superMAMI, ki je že na voljo pri vašemu prodajalcu časopisov.

2323marec 2008

Več nasvetov kako lahko starši pomagamo otroku z disleksijo poiščite v nadaljevanju članka, ki ga boste našli v marčevski številki superMAMI. Že pri vašem prodajalcu časopisov.

Disleksija

Otrok se zaradi opisanih težav izogiba branju in pisanju, saj kljub trudu in vadbi napreduje zelo počasi.Otroci in mladostniki z disleksijo so se kljub težavam pri branju in pisanju spo-sobni naučiti šolsko snov, vendar na dru-gačen način kot njihovi vrstniki. Pogosto se dogaja, da starši in učitelji ne prepo-znajo, da ima otrok disleksijo, in mu ve-likokrat pripišejo, da se ne trudi dovolj, da je len, čeprav doma zelo veliko vadi in se uči. Iz tega sledi, da otrok hitro izgubi motivacijo za učenje in zlasti v višjih ra-zredih pogosto razvije vedenjske težave, se ne razume dobro z vrstniki, učitelji in starši. Vse to pa samo še povečuje stisko. V takšnih primerih imajo otroci z disleksi-jo zaradi svojih nenehnih neuspehov po-gosto slabo samopodobo in marsikateri med njimi se ni več pripravljen učiti.

Disleksija je kombinacija zmožnosti in težav, ki vplivajo na učenje branja in pisanja pri pri-bližno desetih odstotkih otrok, ki so povprečno ali celo nadpovprečno inteligentni. Ven-dar pa se težave ne pojavljajo samo na področju branja in pisanja. Pogoste se težave, s katerimi se srečujejo otroci, mladostniki in odrasli z disleksijo, kažejo tudi v hitrosti prede-lovanja informacij, na področju kratkoročnega spomina, slušnih in vidnih zaznav, jezika, motoričnih spretnosti in pravilnega zaporedja. Disleksija spada med speci� čne učne teža-ve in se lahko pojavlja v različnih oblikah od lažje, zmerne do zelo izrazite. Je vseživljenjski primanjkljaj, ki ne izgine, ko odrastemo.

FOTO

:ww

w.sx

c.hu

/Sop

hie

superMAMINA svetovalnica

Kakšni so znaki disleksije pri otroku?

Že v predšolskem obdobju lahko opazimo pri otroku z disleksijo naslednje težave:

• pogosto začne govoriti kasneje kot njegovi sovrstniki;• težko si zapomni nove besede;• v besedah zamenjuje zloge (npr. namesto lokomotiva reče kolomotiva);• za črke ne kaže zanimanja;• ima težave s pozornostjo in pri osredotočenju (daje vtis, kot da ne posluša);• je motorično manj spreten, neroden;• ima težave z ritmom;• težko si zapomni pesmice, izštevanke in rime; • ima dobre in slabe dneve.

Kasneje v šoli, v obdobju opismenjevanja:• napreduje zelo počasi oz. počasneje pri učenju branja in pisanja od sošolcev (težko si zapomni črke in številke);• ne zna povezati črk v besedo, besede črkuje;• dela veliko napak pri branju in pisanju (v besedah izpušča črke, jih zamenjuje, obrača, dodaja);• si težko zapomni abecedo, poštevanko, dneve v tednu, mesece v letu;• ima težave pri razumevanju prebranega (medtem ko pazi na tehniko branja, ni pozoren na vsebino); • pri pisanju je pogosto neroden in počasen;• slabo loči in obvladuje časovne in prostorske pojme levo/desno, zgoraj/spodaj, spredaj/zadaj itd.

Postala sva starša

24 marec 2008

Družinski prejemki – povišanje denarnih prejemkovV skrbi za preprečitev tveganja za povečanje revščine in socialne izključenosti otrok, ki po Ustavi RS uživajo posebno varstvo in skrb, je Vlada RS pristopila k spremembi Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Dejstvo je, da se v zadnjem obdobju višina življenjskih stroškov povečuje hitreje in v večjem obsegu kot v preteklih obdobjih. Prav to je tudi razlog, da je prišlo do povišanja vseh družinskih prejemkov.

Starševski dodatekTo je mesečna denarna pomoč staršem , ki po rojstvu otroka ne prejemajo nadomestila pla-če po Zakonu o starševskem varstvu in dru-žinskih prejemkih in drugih zakonih, oziroma ne prejemajo delnega plačila za izgubljeni do-hodek. V letu 2008 ta znaša 181,46 EUR me-sečno in traja 365 dni od rojstva otroka.

Pomoč ob rojstvu otrokaPomoč ob rojstvu otroka je enkraten denar-ni prejemek, namenjen nakupu opreme za novorojenčka. Kot smo predstavili v prejšnji reviji, je namesto denarja mogoče v enaki vrednosti izbrati opremo za novorojenčka v obliki zavitka. Povišan denarni prejemek zna-ša 259,27 EUR. Prav tolikšna je tudi vrednost zavitka.

Otroški dodatekVišina otroškega dodatka se določi glede na vse dohodke družine v preteklem oziroma predpreteklem letu, odvisno od tega, kdaj se vloga za otroški dodatek vloži. Dohodek družine se razdeli na družinske člane in deli s povprečnim dohodkom v Sloveniji v prete-klem letu. Glede na določitev dohodkovnega razreda se določi višina otroškega dodatka za posameznega otroka, ki je različna glede na število otrok v družini. Otroški dodatek se zviša za 20%, če predšolski otrok ni vključen v vrtec, ter za 10%, če samo eden od staršev preživlja otroka. Za zagotavljanje posebnega varstva in skrbi otrok na finančnem področju, se je višina otroškega dodatka nominalno po-višala za vse skupine upravičencev do otro-škega dodatka za 8,4%.

Dodatek za veliko družinoJe letni prejemek namenjen družinam s tremi otroki ali družinam s štirimi ali več otroki, ki so mlajši od 18 let, oziroma 26 let, če se šolajo. Do-datek za veliko družino s tremi otroki po novem znaša 363,36 EUR, dodatek za veliko družino s štirimi ali več otroki pa 443,12 EUR.

Dodatek za nego otrokaNamenjen je kritju povečanih življenjskih stro-škov, ki jih ima družina zaradi nege in varstva otroka, ki potrebuje posebno oskrbo in varstvo. Mesečni denarni dodatek za otroka po novem znaša 93,32 EUR, za otroka s težko motnjo v duševnem razvoju ali gibalno oviranega otroka pa 186,70 EUR.

Plačilo dela rejnikuNaj omenimo tudi, da se je na podlagi objavlje-nega indeksa rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju januar–december 2007 v primerjavi z istim obdobjem v letu 2006 povišalo mesečno plačilo dela rejniku na 114,06 EUR, materialni stroški za rejenca pa znašajo 251,87 EUR.

Uroš Prikl in Peter PinterMinistrstvo za delo, družino

in socialne zadeve – Direktorat za družino

Avtorja prispevka bosta odgovarjala na vaša vprašanja povezana z denarnimi prejemki. Vprašanja lahko napišete preko foruma na spletni strani www.otroci.si .

Vprašajte!

26 marec 2008

Vrtec v Brandenburgu (Nemčija)

Vrtec se imenuje Kita »Anne Frank« Berg-holz-Rehbrucke. Je na prečudoviti lokaciji, nad katero sva bili zelo navdušeni. Leži na obrobju mesta v neokrnjeni naravi sredi obsežnega gozda.Prostori, v katerih bivajo otroci, so zelo prostorni in svetli ter izžarevajo domačnost in toplino. Stene hodnikov so poslikane z ilustracijami vzgojiteljic in dajejo poseben topel občutek. Veliko možnosti za druženje otrokom omogoča prehodnost med igral-nicami.V novem delu vrtca ima vsaka skupina dva prostora in po stopnicah navzgor pridemo v veliko galerijo, ki jo uporabljajo za igro, poslušanje pravljic ali počitek.Otroci preživijo dan po podobnem poteku dejavnosti kot v našem vrtcu, le da tam po-

Že nekaj let sodelujemo z vrtcem iz Brandenburga v Nemčiji. V šolskem letu 2005/06 sta nas obiskali dve vzgojiteljici iz tega vrtca. Izkušnja je bila zelo poučna in pozitivna, zato se je naša ravnateljica Iva-na Leskovar odločila, da obisk vrnemo. Tako sva se s sodelavko Stanko Stegne odpravili v Brandenburg in obiskali ta prekrasni vrtec. Ker naju je zelo prevzel, sem se odločila, da ga na kratko predstavim.

čivajo pred kosilom. Vrtec je odprt med 6. in 17. uro.Aktivnosti na prostem se izvajajo na ogro-mnem igrišču, ki je prav tako kot vse stavbe vrtca v gozdu. Imajo veliko namenskih igral pa tudi naravnih materialov (hlodi dreves npr. lahko služijo tudi kot poligon), ki se jih lahko otroci prosto poslužujejo. Z nizko živo mejo sta med seboj ločeni dve igrišči za mlajše in starejše otroke. Otroci se zunaj lahko igrajo po lastnih željah, družijo se tudi z otroki iz drugih skupin. Vrata lesenih hišk z raznimi rekviziti so vedno odprta, tako da se jih otroci lahko sami poslužujejo.Na igrišču je zgrajena tudi krušna peč, ki stoji pod večjo nadstrešnico. Peč večkrat uporabljajo za peko raznih dobrot.V prostorih vrtca imajo namensko otroško

kuhinjo, v kateri lahko otroci pridobivajo konkretne izkušnje s pravimi gospodinj-skimi pripomočki in materiali. Med najinim obiskom smo spekli polnozrnat kruh in pico v krušni peči.V vrtčevski kuhinji hrane sami ne kuhajo. Zamrznjeno in že pripravljeno hrano v pe-čicah segrejejo in jo v posebnih aluminija-stih posodah pripeljejo v igralnice. Po kosilu imajo otroci obvezen počitek. Mlajši otroci počivajo na galerijah v svojih igralnicah, starejši otroci pa v velikem pro-storu (telovadnici), kjer si pripravijo ležišča (oblečene vzmetnice) in odeje. Starejši otroci, ki ponavadi ne zaspijo, morajo vsaj 30 minut počivati tako, da ležijo in posluša-jo pravljice. Opazili sva tudi, da vzgojiteljice pri delu z otroki poleg drugih uporabljajo tudi odpa-dni material. To izkušnjo so prinesle iz na-šega vrtca.Starši pomagajo pri izvajanju vzgojnega dela tako, da prinašajo raznovrstno gradivo ali

VRTEC SE PREDSTAVI

(Nemčija)

27marec 2008

prispevajo denarna sredstva za nakup ma-teriala ali darila za otrokov rojstni dan.S starši sodelujejo kar pogosto ob različ-nih dogodkih in praznikih (delavnice, izleti, prenočišča v vrtcu).Za ta vrtec skrbi dober kader: vodja vrtca, pedagoginja, 22 vzgojiteljic, dva hišnika, tri kuharice, čistilke in občasno čistilni servis. V vrtcu je 12 oddelkov: pet mlajših in sedem starejših skupin. Skupaj imajo vpisanih 160 otrok.

Zanimivosti:– če sta oba starša zaposlena, lahko otroka vpišeta v vrtec, če ne, mora otrok ostati do tretjega leta starosti doma;– v oddelku prvega starostnega obdobja sta prisotni dve strokovni delavki;– v oddelku drugega starostnega obdobja pa je lahko vzgojiteljica sama, četudi je v skupini 18 otrok.Načrtovanje vzgojiteljic poteka v tandemu tako, da v času počitka naredita večji sklop

za obdobje enega meseca ali manj in iz njega črpata dejavnosti za posamezni dan. Vsakodnevnih priprav namreč ne pišejo. Njihova dnevna delovna obveza je osem ur v oddelku, brez odmora.Tako kot pri nas za otroke dopoldne izva-jajo razne interesne dejavnosti. Nekatere dejavnosti pa vodijo zunanji sodelavci.

Najino bivanje v Brandenburgu je bilo pozi-tivno, saj so se stkale nove vezi in spoznanja o tem, kako poteka življenje v drugem vrt-cu izven naših državnih meja.

Vzgojiteljica Nina Krevh Vrtec Otona Župančiča, Slovenska Bistrica

Novo doživetje

29,90 €

Artikli so na voljo po Deichmannovih poslovalnicah po Sloveniji.

velikost 17-22

S popolnoma na novo razvitimi čevlji. Z Elefanten Free postane razvoj majhnih nogic še posebej zanimiv. Patentirani podplat je tako gibljiv, da se popolnoma prilega vsaki nogici.

za majhne nogice

VRTEC SE PREDSTAVI

RAZGLEDNICE

Skrb za ptice pozimiVRTEC PRI OŠ MALA NEDELJA (skupina: 3-5 let)

Z vzgojiteljico sva se odločili, da bova otro-kom skozi cel teden pobližje predstavili ptice. Zbrali smo se na preprogi, kjer sem imela v vreči skrito uro, na kateri so narisa-ne ptice in se različno oglašajo. Otroke sem opozorila, naj pozorno poslušajo, da bodo ugotovili, kaj imam v vreči. Vsi so odgovorili, da imam ptička. Ko sem jim pokazala, da je ura, so bili presenečeni in začudeni. Gledali so v vrečo in iskali ptičke. Osredotočili so se na uro in pozorno gledali ter poslušali oglašanje ptic. Bilo jim je zelo zanimivo. Po poslušanju so se usedli za mize, kjer so jih čakale različne knjige o pticah. Gledali so jih z velikim zanimanjem. Po pogovoru, gledanju, petju in izdelovanju ptic smo se še pogovarjali o tem, kaj jedo pti-ce pozimi. Otroci so govorili, da črve, ven-

dar so po dolgem ugotavljanju ugotovili, da jih ne morejo jesti, ker je zemlja zmrznjena in je polno snega. Ugotovili smo, da dajemo mi ljudje in lovci v ptičje hišice oz. krmilnice semena, proso, oljne repice, lojne pogače ali pa pripravljeno ptičjo hrano, ki jo prodaja-jo v specializiranih trgovinah. Z otroci si ne želimo, da bi bile ptički lačni, zato smo se odločili, da bo vsak izdelal ptičjo hišico oz. krmilnico. Pogovarjali smo se, da ptičjo kr-milnico lahko postavimo na okensko polico, na balkon ali na drevo in vanjo natresemo zr-nje. Če je toplo in ni snega, natresemo manj. Ptice je namreč priporočljivo navaditi, da jih vedno čaka vsaj nekaj hrane, vendar pa jih v njihovo dobro ne smemo preveč razvaditi.Vsak je svojo ptičjo hišico pobarval z voščen-kami. Otrokom sva pomagali pri lepljenju.

28

Navdušeno so si ogledovali svoje hišice. Na-slednji dan so nama otroci z velikim veseljem in ponosom povedali, kam so doma obesili svojo ptičjo hišico oz. krmilnico in tako po-magali lačnim ptičkom. Povedali sva jim, da bodo poplačani za svoj trud. Ko se bo zima poslovila in umaknila pr-vim toplim sončnim žarkom, se nam bodo ptice za ves trud bogato oddolžile s prelepim prepevanjem in ščebetanjem. Pomlad brez siničk, kosov, taščic, ščinkavcev in vrabcev namreč ni prava pomlad. Z velikim pono-som in veseljem sva zaključili ptičji teden, ki sva ga želeli deliti z vami. Spoznali sva, da so se otroci veliko naučili in pripomogli k skrbi za ptice. Moramo se zavedati, da lahko vsak posameznik, tudi otrok, res naredi veliko.

Anita Kosi, pomočnica vzgojiteljice

Večina ljudi ob pogledu na sneg, v belo odejo ovito pokrajino in na drobne snežinke, ki v rahlem zimskem vetru nežno naletavajo, pomisli, da je zima pravzaprav zelo romantična. Seveda, saj sneg večinoma naznanja prihod lepih stvari. A kaj, ko prevečkrat pozabljamo, da morajo tako ali drugače zimo preživeti tudi drugi. Tisti, zaradi katerih nam je lepo tudi takrat, ko ni snega. Denimo ptice, ta drobna, nežna bitja, ki nas še posebej razveseljujejo s svojim petjem in šče-betanjem. In tako malo je treba, da se jim ne le oddolžimo za eno najlepših vezi z naravo, pač pa jim tudi pomagamo, da se lažje prebijejo do dni, ko bodo spet zadehteli cvetovi.

marec 2008

Izdelki iz odpadnega in naravnega materialaVRTEC PRI OŠ RAKA

Smo otroci iz 2. starostne skupine vrtca pri OŠ Raka, ki zelo radi ustvarjamo. Pošiljamo vam nekaj lepih, izvirnih izdelkov, za katere smo uporabili predvsem odpadni material (polnilo, papir) in naravni material (glina). Snežaka smo ustvarjali kar tri tedne, še po-sebej pa smo ponosni na izdelke iz gline, ki so tudi žgani, saj imamo srečo, ker našo sku-pino obiskuje tudi lončarjev sin.

Tatjana Bajc in Renata Jenkole, vzgojiteljici

marec 2008

Oktober 2007

RAZGLEDNICE / NAGRADNA IGRA

29

Pri muci CopatariciVRTEC MOST NA SOČI, ENOTA ŠENTVIŠKA GORA

• Brali smo knjigo Muca Copatarica, potem pa je muca iz knjige kar »skočila« in ostala pri nas .Otroci so jo nosili čez vikende domov in pripovedovali o svojih doživetjih z njo.• Šivali smo okrasne šive na majhne copat-ke.• Zbirali smo knjige o mucah, jih vse pre-brali, potem pa razstavili skupaj z različnimi mucami in Copatarico, ki jo je sešila šivilja.• Muci Copatarici smo okrasili hiško. Otroci so ji narisali slike za na stene in izrezali prtič-ke za poličke.• Šivali smo tudi copate, ki so nam bili prav. Naredili in prišili smo jim cofke iz volne. PRIPRAVE NA ODPRTA VRATA ZA STARŠE: • Izdelovali smo predpasnike. Otroci so na-nje narisali poljubne vzorce.

V vrtcu smo se pridružili natečaju Pri muci copatarici. V času od začetka septembra pa do kon-ca novembra smo izvajali naslednje dejavnosti:

• Za Malo vas za igrico Muca Copataica, je vsak otrok narisal vsak svojo hišico.• Za malico na srečanju za starše smo po-skrbeli kar sami. Spekli smo veliko piškotov. Na naše presenečenje nas je obiskala čisto prava muca Copatarica.

NASTOP ZA STARŠE: • Igrica Muca Copatarica, v kateri je vzgoji-teljica nastopala kot Bobek• Starše smo razveselili še s pesmicami in deklamacijami o mucah.• Po programu je sledil ples muc s starši.Odprli smo delavnico Muce Copatarice:• Nizali smo ogrlice.• Starši so se odločili za dobrodelno prodajo izdelkov za družino z veliko otroki in priza-deto v poplavah. V ta namen smo na tem srečanju izdelovali vaze in vizitke, zunanji

sodelavci pa so za prodajo izdelali ogrlice in otroške copatke.

Stanislava Črv, vzgojiteljica

NAGRADNA IGRAV reviji Otroci so skriti trije srčki, ki sestavlja-jo zaščitni znak Term Radenci. Otroci, poi-ščite jih, izrežite, nalepite na dopisnico in po-šljite do 24. marca na naslov: Otroci d.o.o., Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana - Črnuče. Med prispelimi dopisnicami bomo izžrebali na-grajenca, ki bo prejel VIKEND PAKET V TERMAH RADENCI ZA VSO DRUŽINO V ČASU 1. MAJSKIH POČITNIC!

marec 2008

Vikend paket zajema: namestitev v hotelu s 4****, pol-penzion s samopostrežnimi obroki, solatni in sladki bife, možnost dietne in vegetarijanske prehrane, neomejeno kopanje v termalnih in plavalnem bazenu, 1 x dnevno vstop v svet savn, kopalni plašč v sobah, pitje radenske slatine v pitni dvorani, jutranjo gimnastiko, vodno aero-

biko ter bogat animacijski program.

30

MINI TEATER / NAROČILNICA

3030

Mizica, pogrni se v Mini teatruV Mini teatru na ljubljanskem gradu si oglejte novo lutkovno predstavo Mizica, pogrni se, ki velja za eno najlepših in najbolj priljubljenih pravljic na svetu. V predmestju je nekoč stala hiša, v kateri so živeli očka, sin Miha in koza, ki je vedno lagala. Miha, ki je bil zaljubljen v Marjetko, si je nekega dne prislužil čarodejno mizico, zlato ovco in gorjačo, ki kaznuje tatove in lažnivce ... Klasično pravljico je duhovito, sodobno in sa-mosvojo posodobil češki režiser Marek Bečka, ki je na oder Mini teatra že postavil uspešnico Obutega mačka. Likovno je novo predstavo zasnoval Robert Smolik. V dvočlanski zasedbi pa sta igralec in animator, ter predvsem raper Jose, ki je predstavi prispeval še energično av-torsko glasbo, z njim nastopa odlični igralec Aljaž Jovanovič, mladi diplomant AGRFT. Poučna in zabavna lutkovna predstava je pri-merna za otroke, starejše od treh let. Infor-macije in rezervacije na spletni strani www.mini-teater.si

M.B.

Ime in priimek _________________________Ulica in hišna številka ____________________Pošta in kraj ___________________________Telefon _______________________________Elektronski naslov ______________________Datum in podpis: ______________________

OTROCI d.o.o.Brnčičeva 13

1000 LJUBLJANA

Naročilnico oddajte v poštni nabiralnik. Še hitreje gre po faksu: 01 565 34 17.

NE želim, da me založba Otroci obvešča o novostih in ugodnostih, ki jih bo za vas pripravljala tudi v prihodnje.

Poštninaplačana,pog.št. 218/1/04

Želim naročiti (OZNAČITE):

revijo Otroci.

Revijo želim prejemati od številke _____ naprej.

Naročnina 10 številk revije Otroci je 10€

revijo supreMAMI.

Revijo želim prejemati od številke _____ naprej.

Naročnina 10 številk supreMAMI s 5-odstotnim popustom je 23,31€

revijo Nosečnica Cena je 3,99€

revijo Dojenček Cena je 3,71€

priročnik OTROCI POTREBUJEJO MEJO Cena je 12,48€

pesnarico BALALAJCI Cena je 16,56€

zgoščenko BALALAJCI Cena je 14,56€

knjigo USTVARJALNI PROSTI ČAS Cena je 20,86€

priročnik SMRT IN ŽALOVANJE Cena je 6,26€

priročnik PRVIČ V VRTEC Cena je 14,99€

knjigo SUPERmami z napako Cena je 8,99€

30 marec 2008

Sofistus, zavod za sodobno izobraževanje, www.sofistek.si

Dnevni tabori, počitnice in izletov za otroke od 4. do 12. leta starosti.Sofistkovo vodilo je timsko delo, sodelovanje, strpnost med mlajšimi in starejšimi, spoštovanje, prijateljstvo, domišljija. Odkrivanje neznanega okoli nas. Približati naravo, fizikalne pojave, ekologijo, kemične procese, na poljuden in zabaven način.

Zgodilo se bo:15. 3. - Velika Sofistkova avantura v kraškem podzemlju ali skrivnosti Vilinske jame22. 3. – Velikonočni zajec na Celjski koči (od 13h do 17h)

NOVONOVO Končno sem te dočakala!

Otr

oci d

.o.o

., B

rnči

čeva

13,

Lju

blja

na

NOVO

NOVOO

troc

i d.o

.o.,

Kra

tka

pot 1

, Lju

blja

na

10 strokovnjakov rešuje vaše težave rešuje vaše težave