praznovalo zagorje ob savi - home - savus...igrali zasavci, ansambel unikat in alfi nipi č z...

Policisti na skuterju43 6Podjed o likvidaciji TET Planinske koče 12 Peter v Srebrnem Hrastniku

www.zasavc.net [email protected]/zasavskitednikčetrtek, 25. avgust 2016Letnik 3, številka 8

OI in Zasavje

Kakšno razkošje je sedeti ob Savi, ki pod hrastniškim mostom teče mirno in spokojno. Kakšno raz-košje je tam sedeti in klepetati s Petrom Kauzerjem na samem, ko ni nikogar, ki bi ga trepljal po ra-mah, mu segal v roke, prosil za av-togram ali selfi. Kako mirno lahko teče pogovor z olimpijskim podpr-vakom sredi dneva, ko streha bro-darskega doma daje prijetno senco, veter ob Savi pa le narahlo pihlja.Peter se je spremenil. V zadnjih letih je postal miren, preudaren, izjemno ciljno usmerjen. Ko je na letošnjem evropskem prvenstvu v Liptovskem Mikulašu 15 minut skupaj s hrastniškimi navijači že slavil naslov evropskega prvaka in so mu prišli povedat, da je zaradi pritožbe češke ekipe dobil dve se-kundi pribitka zaradi dotika vratc, je mirno vstal in odšel. V izjavi je povedal, da je to pač šport in da je osredotočen za glavni cilj sezone: olimpijske igre. Še pred nekaj leti bi verjetno reagiral precej bolj bur-no.Pred olimpijskimi igrami se je skoraj za 14 dni skril pred mediji in zunanjimi pritiski. Kot se je iz-kazalo, mu je to prineslo mirnost in zbranost. Vse, kar je rabil za svoj cilj: olimpijsko medaljo. Ko je od-peljal finalno vožnjo, je bil lahko v sebi zadovoljen. Uspelo mu je. Od-dahnil si je. Bil je lahko ponosen nase. Dosegel je športni cilj, ki je namenjen le največjim. V Zasavje je prinesel prvo olimpijsko me-daljo v več kot stoletni zgodovini iger. No ja, prvo v individualnem športu. Leta 1988 je namreč Trbo-veljčanka Polona Dornik (igrala je tudi 1984 v Los Angelesu) osvo-jila z jugoslovansko košarkarsko reprezentanco srebrno kolajno na igrah v Seulu.Med olimpijci doslej ni bilo veli-ko Zasavcev. Pred drugo svetovno vojno sta na OI nastopila le dva Zasavca, oba orodna telovadca iz Trbovelj: Slavko Hlastan je bil na OI leta 1924 v Parizu dvakrat če-trti (ekipno in v preskoku čez ko-nja v šir), Miroslav Forte pa je v Berlinu leta 1936 osvojil z ekipo šesto mesto. No, morda lahko po-gojno k Zasavcem prištejemo še v Trbovljah rojeno Radečanko Olgo Šikovec Luncer, ki je v atletiki na-stopila na OI leta 1960 v Rimu.V novejši zgodovini samostojne Slovenije so na igrah sodelovali redki Zasavci. V Barceloni je leta 1992 nastopila kot samostojna tekmovalka Trboveljčanka Darja Alauf, uspešna plavalka. Na zim-skih igrah sta sodelovala sankač Domen Pociecha (dvakrat: Torino, Vancouver) in smučarska skakalka Katja Požun (Soči). Na letnih OI pa je srebrni Peter Kauzer sodelo-val trikrat (Peking, London, Rio), letos še kolesar Primož Roglič, ki se je odlično odrezal na kronome-trski preizkušnji, in plavalka Tjaša Vozel (že na drugih igrah po Lon-donu).

M Marko Planinc

Slovesnosti so se poleg številnih občank in občanov udeležili tudi občinski svetniki, poslanec v DZ Marjan Dolinšek in direktorica strokovne službe Varuha člove-kovih pravic Martina Ocepek. S svojim obiskom so Zagorje počas-tili župani šestih slovenskih občin: trboveljska županja Jasna Gabrič, hrastniški župan Miran Jerič, litij-ski župan Franci Rokavec, župan Lukovice Matej Kotnik, župan Kamnika Marjan Šarec in župan občine Dobrepolje Janez Pavlin. Občina Zagorje se je občini Dobre-polje javno zahvalila za pomoč pri odpravljanju posledic neurja, ki je julija najbolj prizadelo KS Mlinše. Zagorju so prišli voščit tudi pred-stavniki občin Radeče in Tabor ter prijateljskih občin iz Hrvaške, Srbi-je in Češke. Prireditev je z odpeto državno hi-mno otvorila vokalistka Hana Hri-bar. Nato je zbrane pozdravil žu-pan občine Zagorje ob Savi Matjaž Švagan. V svojem govoru je dejal, da bo tudi v bodoče o Zagorju go-voril v presežnikih, verjel v visoko-leteče cilje in si jih smelo zastavljal. V njegovem več kot dvajsetletnem mandatu je v Zagorju marsikateri projekt, ki se je sprva zdel pravljica, postal resničnost, je poudaril, in to predvsem zato, ker ga pri delu vodi ljubezen do Zagorja. Zasluge gredo

Peter Kauzer je svojo kariero vrhunskega kajakaša kronal s pol kilograma srebra. Foto: Branko Klančar

Praznovalo Zagorje ob SaviObčina Zagorje ob Savi je 4. avgusta ob svojem občinskem prazniku prip-ravila osrednjo slovesnost v Delavskem domu Zagorje. Na prireditvi so podelili tudi najvišja občinska priznanja.

tudi njegovi ekipi in vsem Zagorja-nom, ki si po svojih najboljših mo-čeh prizadevajo ustvarjati in delati dobro. Tem se občina vsako leto ob občinskem prazniku zahvali z naj-višjimi občinskimi priznanji.Letos je župan izročil tri zlate pla-kete Občine Zagorje ob Savi in eno srebrno. Podelil je tudi županovo priznanje.

Irena UlePredsednica Društva žena in deklet na podeželju Izlake in predsednica Zveze kmetic Slovenije Irena Ule je prejela zlato plaketo za svoje dol-goletno delovanje in aktivno druž-beno pomembno dejavnost na po-deželju ter za poslovne uspehe na področju kmetijstva.

Metka Podpečan Ravnateljica Glasbene šole Zagor-je Metka Podpečan je prejela zlato plaketo za izjemno uspešno in stro-kovno vodenje glasbene šole ter izjemnega doprinosa na glasbenem področju. Plaketo je prejela tudi za-radi svojega predanega dela na po-dročju prostovoljstva. Podpečanova je namreč od leta 2008 predsednica RKS OZ Zagorje.

Podjetje StripsPodjetje Strips, elektronika in ele-ktrotehnika, iz Kandrš, ki trenutno

zaposluje 89 ljudi, vodi pa ga To-maž Smrkolj, je prejelo zlato pla-keto zaradi izjemne inovativnosti, profesionalnosti in dobro začrtane razvojne vizije. Plaketo je prevzel poslovni direktor podjetja Vlado Veljkovič.

Primož RogličVrhunski kolesar Primož Roglič je prejel srebrno plaketo za svoje odlične športne uspehe, ki jih je do-segel v razmeroma kratkem času. Odlični rezultati so športnika, sicer člana moštva LottNL Jumbo, »od-peljali« tudi na letošnje Olimpijske igre v Rio. Plaketo je prevzel njegov oče Leopold Roglič.

Županovo priznanjeŽupanovo priznanje je prejel Ti-len Zajc, član Karate kluba Pon do kwan Izlake, ki je že kot mladinec osvajal najvišja mesta, kot član pa novembra 2015 postal svetovni podprvak v kickboxingu na prven-stvu v Dublinu na Irskem. Zajc šport uspešno združuje s študijem strojništva.Na slovesnosti so omenili letošnje nagrajene diplomante in zavrteli posnetek glasbene skupine Ober-lele orkestra, ki je v sodelovanju z Zagorskim oktetom posnel sklad-bo Moj zeleni raj avtorja Luke Groboljška. Za glasbeno poslasti-co sta poskrbela virtuoza na har-moniki Miha Debevec in Tomaž Rožanec, ki se jima je pridružil tudi Zagorjan Jure Tori. V okviru občinskega praznika se je v Zagorju odvilo še precej pri-reditev, od športnih, kulturnih in zabavnih. Medtem ko je močan veter z nalivom 5. avgusta »od-pihnil« prireditev Noč pred nočjo, je 20. Zagorska noč odlično uspe-la. Koncerti so se odvijali na dveh lokacijah. Pred tržnico Pod uro so igrali Zasavci, ansambel Unikat in Alfi Nipič z ansamblom. Pred ga-silskim domom pa so publiko do-dobra »ogreli« Bohem, Pop design in Severina.

M Tatjana Polanc Kolander : Bojan Šibila

2četrtek, 25. avgust 2016

Zasavje v središču sveta vsak dan na www.zasavc.netZASAVJE

1. Avgust je. Zaradi vročine in počitnic so dnevi leni, tečejo počasneje. Čeprav je Denis Šketako Sloveniji v Poznanu že julija priboril prvo evropsko zlato odličje v dolgem triatlonu, se Hrastnik še v avgustu veseli zmage.

3. Plinska bloka v Tet v likvidaciji bosta do konca leta še obdržala status terciarne. Dvajset od nekdanjih 46 zaposlenih je od avgusta na Zavodu za zaposlovanje, 23 jih ostaja v Tetu.

5. Čas je za turizem, za nore podvige, največji potencialni turistični biser Zasavja, 365-metrski dimnik Tet, pa – mrtva sezona. Trenutno so vzponi nanj prepovedani. Potrebna sta pregled lestve in plašča dimnika. V trboveljski indijanski vasi pa Marko Kukovič za hobi vzgaja pet ujed in upa, da se mu kot prvemu Slovencu v ujetništvu izvali orlič. Ujede in vas so vsako popoldne na ogled obiskovalcem.

5. Nede Ukraden tega večera ni v Zagorje. Namesto nje pride – prava nevihta, ki po Zagorju podira drevje in uničuje ceste. Naslednjega dne se unese: zvečer se večtisočglava množica ziblje v ritmu Severine.

9. Zagorjani praznujejo občinski praznik. Po naključju jim je država na območju Ruardija podarila več kot 30 hektarov bivših rudniških površin. Na njih s polnimi pljuči diha športno-rekreacijski park.

14. Hrastnik slavi. Njihov Peter Kauzer se s kajakaške proge v Riu vrača s srebrno medaljo. Tri tisoč ljudi ga pride pozdravit. Peter, si car to nedeljo pod taktirko Neve Marn olimpijskemu podprvaku zapoje množica. Zagorjani se veselijo nekoliko manj: policisti jih bodo zdaj nadzorovali tudi na električnem skuterju. Darilo občine.

16. Poteče rok za pripombe na uredbo o stanju tal. Alpe Adria Green skupaj s celjskimi in zasavskimi okoljskimi aktivisti državo poziva, naj umakne uredbo, ker ne bo pripomogla k sanaciji tal in varovanju zdravja ljudi. Z njo država celo na otroških igriščih uzakonja za 100 % več rakotvornega kadmija, za 150 % živega srebra in za 76 odstotkov svinca. Še višje vrednosti hoče dopustiti na kmetijskih in industrijskih območjih.

19. Stanovanjski sklad objavi razpis za subvencioniranje energetske obnove starejših blokov, starejši Zasavci pa se grejejo ob zvokih klap na fešti stoletja Kumfest.

20. Pod Ruardijem Perkmandeljc spet vabi v svojo deželo: zgodi se deseti skok čez kožo.

22. Zaradi obnove vročevoda bodo na trboveljskih lokalnih cestah Opekarna - OŠ Tončke Čeč, na Keršičevi cesti (tudi parkirišča), na javni poti do OŠ popolne zapore vse do 31. avgusta.

23. Zagorjani pred novim šolskim letom pospešeno urejajo šolske objekte: samo dela in posegi v OŠ Ivana Skvarče in Toneta Okrogarja jih bodo stala 50.000 evrov.

25. Planinski dom na Kalu sodeluje na natečaju Naj planinska koča 2016. Zanj lahko Zasavci glasujejo še vse do 13. septembra 2016.

26 V Hrastniku starta tradicionalni festival Štuor. Vrhunec petkovega večera se bo odvil na glavnem odru z Učiteljicami, Mejaši in Folk Idoli. V soboto obljubljajo celo dva odra.

Kolofon: Zasavski tednik

Izdajatelj: Zavod Savus, Mestni trg 5 a, 1420 Trbovlje, zanj Marko PlanincOdgovorna urednica: Tatjana Polanc Kolander

Uredništvo: Marko Planinc (Pogovor, Tema, Zasavje), Tatjana Polanc Kolander (Kul-tura, Zasavje), Andraž Malovrh (Šport), Nejka Lazar (Društveno, Lokalno), Martina Drobne (Za mlade), Katja Markovič (Projekti), Vid Šteh (Reportaže), Slavko Garantini (Grafika), Mateja Forte (Oglasni prostor). Kontakt: [email protected], uredništvo: 070/727-810, marketing: 070/788-510. Ne-naročenih tekstov in fotografij ne vračamo.

Koledar dogodkov avgusta

V L I K V I D A C I J I

TET d.o.o. - v likvidaciji prodaja rabljene stroje, opremo ter zaloge materiala in rezervnih delov iz skladišča.

Predmet prodaje so tudi nepremičnine:

počitniška hiša v Čateških toplicahstanovanja v Trbovljah

poslovni objekti na lokaciji Zasavska cestazemljišča v občini Trbovlje (stavbna nezazidana zemljišča)

Podroben seznam in pogoji prodaje so na voljo na

spletni strani družbe TET d.o.o. - v likvidaciji: www.tet.si | [email protected]

ali na telefonski številki 03 56 51 424.

Zagorski ultrašportnik Radovan Skubic Hilarij je po dobrem mese-cu hoje od Slovenije do Makedonije dosegel cilj.

Hilarij se je kot glasnik matere Narave odpravil na pot 25. junija. Okrog 2400 kilometrov je preho-dil v 36 dneh, na poti pa osvojil šest vrhov bivše jugoslovanske re-publike – Triglav, makedonski Ko-rab, hrvaški Sinjal, bosanski Mag-lič, črnogorski Bobotov Kuk in srbski Midžor. »Vesel sem, da sem ponesel našo lepo zastavo na vse te vrhove,« je povedal 7. avgusta na sprejemu v Zagorju. »A doma je vedno najlepše.« Hilarij, ki so ga mnogi poimenovali tudi zeleni poštar, je na svoji poti ponesel spo-ročilo o pomenu ohranjanja narave planinskim zvezam, zavodom za gozdove in predstavnikom držav.

M ZT : Martina Drobne

Varno za Savo Občina Trbovlje in Ministrstvo za infrastrukturo sta dosegla dogo-vor o namestitvi protizdrsne var-nostne podlage.

Občina Trbovlje in Policijska po-staja Trbovlje sta vrsto let opozar-jali pristojne z Direkcije Republi-ke Slovenije za infrastrukturo na nevaren del cestišča pri ribogoj-nici oziroma slapu Mitovšek v Trbovljah. Zaradi neugodne lege je vozišče večino časa vlažno in lahko zaradi tega pride do zdrsa vozil. Občina je z Ministrstvom za infrastrukturo dosegla dogo-vor, da se na nevaren del vozišča namesti protizdrsno podlago, ki bo zmanjšala nevarnost zdrsa vozil. Trenutno je na odcepu pro-tizdrsna podlaga, ki se še lušči, v začetku septembra pa bo dobila svojo končno podobo.

M ZT

»To ni umetnost, to je ljubezen do Zagorja,« je poudaril župan Zagorja Matjaž Švagan, ko je predstavil izvedene projekte in te-koče aktivnosti v občini. Izpostavil je področje infrastrukture in dela v KS Franc Farčnik, Kisovec Loke in na Polju. Spomnil je tudi na pri-dobitve s področja družbenih de-javnosti, predvsem na selitev knji-žnične enote v prostore KZ Izlake in lekarne v odkupljene prostore NLB na Izlakah. V zadnjih devetih letih je Obči-

Pol milijona za novorojenceObčina Zagorje je v okviru svojega občinskega praznika 3. avgusta pripra-vila novinarsko konferenco na Klančišah.

na Zagorje namenila pol milijona evrov za denarno dobrodošlico zagorskim novorojenčkom, teh se letno rodi okrog 170. Župan je ve-sel podatka, da je brezposelnost v občini od leta 2014 padla, ob čemer se zaveda, da se Zagorjani v veliki meri zaposlujejo izven občine. Pridobivanje evropskih sredstev je po novih finančni perspektivi odvisno od povezovanja občin s partnerji, zato tudi Zagorje išče različne povezave, je poudaril direktor občinske uprave Rudi

Medved. Trenutno je partnersko povezana v čezmejnem projektu Car-Sharing, v katerem si obeta milijon evrov, in projektu Elena, v katerem bo za sofinanciranje pro-jektne dokumentacije pri izvedbi energijskih sanacij lahko iztržila 120.000 evrov.Zagorjani si lahko v bližnji priho-dnosti obetajo razpis za subvencije pri zamenjavi kurilnih naprav in vgradnji toplotnih črpalk, ki bo povezan z razpisom Eko sklada. Kolikor bo za investicijo namenil sklad, toliko naj bi prispevala tudi občina.

M TPK

Hilarij je doma

GOSPODARSTVO 3četrtek, 25. avgust 2016

Zasavske gospodarske novice na Zasavc.net

MOJSTRI RAČUNOVODSTVO

Esiks, d.o.o., Trg borcev NOB 15, 1431 Dol pri Hrastniku, 03 56 497 00

ROLETARSTVO - SENČILA

Roletarstvo AŠ-ROL, Albert Šoba s.p., Vreskovo 104, Trbovlje, 041 691 785

GRADBENIŠTVO

SOP Trbovlje d.o.o.Ulica 1. Junija 36, Trbovlje 041-426-011 031-630-271

VRTNARSTVO

Napret Čeperlin Damjana Marno 22, 1431 Dol pri Hrastniku 031 767 967

ZLATARSTVO

Zlatarna TrbovljeUlica 1. junija 35, 1420 [email protected] 03/56-30-360

CVETLIČARNE

Greben Mojca s.p.Cesta 3. julija 1, 1430 Hrastnik 031 355 288 (03) 564 68 10

Cvetličarna Octa (pri pokopališču) Ocepek Tanja s.p., Grča 22, Dol pri Hrastniku, 03 56 41 558.

Cvetličarna Lenarčič Gabrsko 59 b, Trbovlje, 03 56 340 04 PE Zagorje: Cesta 9. avgusta 29, Zagorje, 03 56 661 23

Za objavo v rubriki Mojstri pokličite

070 788 510

Likdvidacija energetskega objekta je verjetno nekaj po-sebnega. Kako ste se je lotili?Je nekaj zelo posebnega, saj je to prva taka likvidacija v Sloveniji, ki ne poteka na podlagi zakona. RTH se zapira na podlagi zakona, kar pomeni, da zato sredstva na-menja država. Glavni namen li-kvidacije po zakonu je odprodaja premoženja, za kar smo si mi ves čas prizadevali. A treba je upošte-vati, da gre za specifično opremo s specifičnimi kupci, ki je ne moreš prodati čez noč. Problem je, da gre za relativno majhno enoto in da na lokaciji ni več premoga.Se je v tem času pojavil kdo z namenom, da tukaj še naprej proizvaja elektriko?So se pojavljali. Sigurno jih je bilo pet, šest iz Slovenije in tujine, ki so izražali splošne namere, da bi to naredili, a prave resnosti niso pokazali.Se termoelektrarno da proda-ti?Naše izkušnje kažejo, da ne. Pov-

sod v razvitem svetu se termoelek-trarne zapirajo. Ravno pred nekaj meseci je Evropska unija odobrila Nemčiji dve milijardi pomoči za zapiranje termo objektov. V situa-ciji, ko je cena elektrike tako niz-ka, ko tudi petletne napovedi niso obetavne in tukaj ni več premoga, je nerealno pričakovati, da bi kdo kupil celo elektrarno. Ki je relativno majhna in stara?Ne glede na to, da je stara, je zelo dobro vzdrževana. Ima napravo za razžvepljevanje dimnih pli-nov. Malo smo računali na soro-dne termoelektrarne na Balkanu, predstavniki so bili navdušeni nad kondicijo tukajšnje opreme, a tudi ne vedo, ali bodo še obratovali, šli v posodabljanje in kako bo.Kaj bi po vašem mnenju lahko naredili s temi objekti?Osebno menim, da bi bilo treba te objekte, če se bo kdaj našel denar, podreti in zagnati novo dejavnost. Kar je mogoče, je treba razgraditi, ostalo pa vzdrževati v taki meri, da ne bo nevarno za okolico. Dimnik

je idealen turistični punkt, nek-do, ki bi prišel z nekim kapitalom, dobro idejo, bi lahko naredil zgod-bo. Potencial imajo upravna zgrad-ba, strojnica kotla, v kateri bi lah-ko bil adrenalinski park, muzej, … ampak vse to zahteva sredstva, do-voljenja, zato se tega ne da izvesti čez noč. S Prapretnim je potrebno ravnati previdno, saj gre za najviš-ji umetni nasip v Sloveniji in nihče si ne želi, da bi prišlo do kakšnega podora. Tudi za Lakonco je težko najti neke nove vsebine, morda urediti tam parkirišče za tovorna vozila … Ampak to so le ideje, ki potrebujejo nekoga, da bi to zag-nal in s tem upravljal. Predvsem so problem finance. Tega denarja nimajo ne občine ne lastnik HSE. Kakšna je zdaj vaša naloga?Načeloma imam pogodbo do konca likvidacije. Ne glede na to, mislim da se bom po zaključku leta 2016, ko bo po vsej verjetnosti prenehala pogodba o izvajanju terciarne re-zerve, tudi jaz umaknil. Ampak to je stvar HSE-ja.Kakšna pa bo po novem letu prihodnost TET?Lastnik mora po zakonu še 30 let po zaprtju zagotavljati finančno jamstvo za vzdrževalna dela na deponiji. Ostajajo tudi rezervo-arji blagovnih rezerv, s katerimi je treba upravljati, tako da po no-vem letu zgodba TET nikakor ni povsem končana. Dejstvo pa je, da bo za neke nove vsebine potreben določen obseg razgradnje. Če bo potekala v širšem obsegu, potem

Podjed o likvidaciji TETLikvidacijski upravitelj Termoelektrarne Trbovlje Luka Podjed je od 46 od-puščenih v juliju 1. avgusta podaljšal pogodbo o zaposlitvi 23 delavcem. Njihova delovna mesta so vezana na podaljšanje pogodbe za izvajanje terciarne rezerve, skladiščenje blagovnih rezerv, upravljanje s pitnim vo-dovodom na Dobovcu in zapiranje deponije Prapretno.

www.vrtec-zagorje.si

Vrtec Zagorje ob Savi vabi starše, da otroke, ki ne obiskujejo vrtca, vpišejo v program Cicibanovih uric (za otroke od 3. do 5. leta) in v program Igrajmo se skupaj – otroci in starši (za otroke od 1. do 2. in od 2. do 3. leta).

K vpisu vabljeni tudi starši in otroci iz sosednjih občin.

VRTECZagorje ob Savi

Vpis za vse enote bo potekal v enoti Smrkci, Cesta 9. avgusta 111, 1410 Zagorje ob Savi, v torek, 6. 9. 2016, ob 16. uri.

še ne bo kmalu izvedena. Glede na študije naj bi potrebovali vsaj tri leta za sprejemanje ustreznih ak-tov, ki so osnova projekta. Lokacija je odlična tudi za oddajo poslovnih prostorov, saj ima vso potrebno in-frastrukturo, dva trenutno že od-dajamo.Obstaja lokalni interes, da bi lokacijo in dejavnost oživili s kakšnimi spodbudami, lobira-njem?Žal sem v tem času, ko prihajam v Zasavje, spoznal, da tukajšnji ljud-je, ki imajo vpliv, ne znajo pravilno stopiti skupaj. Na splošno pa velja, da je glede primernih rešitev ved-no veliko govorjenja, a malo nare-jenega. Žal.

M MP in TPK : TPK

rUDArSKI NOTArAM

www.rudarski-maraton.si


Zasavski tednik in www.zasavc.net za boljše Zasavje ZASAVJE

Energija,usmerjenav prihodnostPrenosno omrežje zemeljskegaplina v Sloveniji nenehnoizpopolnjujemo in prilagajamozahtevam uporabnikov.Razvijamo vedno nove projektein rešitve v odgovor na številneizzive evropskega trga zzemeljskim plinom.Prihodnost energije je varnav naših rokah.

www.plinovodi.si

Oglas Plinovodi_2k.qxp:Layout 1 3/8/12 11:54 AM Page 1

VABI K VPISU V ZAČETNI TEČAJ

KARATEJA

Ponedeljek in sreda od 17.00 do 18.00 ure Večnamenski prostor

OŠ Trbovlje.S treningi pričnemo

septembra.***

[email protected] Tel: 041 949 270

Karate klub Trbovlje

Rokometno društvoRUDAR vabi k vpisu

otroke od 6. leta dalje.

Pridi in postani ROKOMETAŠ!

ponedeljek in sreda

ob 15.00 Dvorana Polajtorek in četrtek

ob 16.00 OŠ Trbovlje

031/656-231 (Uroš)

041/494-652 (Herman)e-pošta: [email protected]

»S prireditvijo želimo ohraniti vsaj delček rudarske dediščine in tradicije,« je ob tem povedala pred-sednica TD Ruardi Staša Radu-novič. »Z jubilejnim, 10. skokom čez kožo še naprej skrbimo, da se rudarjenje in premog ne bosta ni-koli pozabila.«Prireditev, katere idejni vodja je Janez Lipec, so prvič izvedli leta 2007. Nekaj let je bila na drugi lokaciji. Lani sta pri organizaciji s TD Ruardi sodelovali dve kra-jevni skupnosti, letos kar štiri: Franc Farčnik, Jože Marn, Rudnik Toplice in Kotredež. Na prireditvi so pripravili stojnice, sejem kme-tijskih strojev, razstavo starodob-nikov, turnir v malem nogometu, otroške delavnice, ekipno tekmo-vanje v metanju kuolma v hunt, 7. Perkmandelčev pohod, vlečenje vrvi ter kulturni program. V njem so nastopili Mešani pevski zbor Ladko Korošec, Rudarski pevski zbor Loški glas in pihalni orkester SVEA. Veselo rajanje se je nada-ljevalo z ansamblom Dori. Seveda ni manjkal tradicionalni skok čez kožo.

Prenova zajema rekonstrukcijo jav-nih poti z ureditvijo parkirišč, zele-nic in ekološkega otoka ter obnovo vseh komunalnih vodov. Gre za obsežna dela, kjer ne bodo samo na novo položili asfalt, poudarjajo na Občini, temveč bodo podrli tudi ne-katere drvarnice, naredil nov opor-ni zid, z njim pa bodo stanovalci pridobili še dodatna parkirna mes-ta. Hkrati bodo zamenjali oziroma zgradili vso meteorno in fekalno kanalizacijo, v dogovoru z uprav-

Vozilo za PP Zagorje je prevzel ko-mandir Policijske postaje Zagorje Damjan Gajšek. Na zagorski PP je zaposlenih 19 policistov, od tega šest policistk. Šest policistov in ena policistka izpolnjujejo pogo-je za vožnjo električnega motorja, za katerega je potreben vozniški izpit A1 oziroma A kategorije in opravljena kondicijska vožnja pred motoristično sezono. Kot je po-vedal pomočnik komandirja PP Zagorje Marko Kaluder, bodo policisti motorno kolo uporabljali predvsem za nadzor cestnega pro-meta, pa tudi za izvajanje ostalih policijskih nalog, kamor sodijo vzdrževanje javnega reda in miru, preprečevanje in preiskovanje kri-minalitete, preventivne aktivnosti ter spremljanje in nadzor javnih prireditev na območju občine Za-gorje ob Savi. Vozili ga bodo, ko

Policisti na skuterjuPerkmandelčeva deželaObčina Zagorje ob Savi je v okviru promocije celostne prometne strategije policistom 14. avgusta predala v uporabo motorno kolo na električni po-gon, na Zagorski noči pa izžrebala dobitnika skuterja med občani.

bodo vremenske razmere to do-puščale. Motorno kolo ne proi-zvaja hrupa in prašnih delcev, po podatkih proizvajalca pa razvije najvišjo hitrost 82 km/h.Občina Zagorje že nekaj let pili

Turistično društvo Ruardi je v soboto, 20. avgusta, pripravilo že jubilejno, deseto prireditev Perkmandelc vabi v svojo deželo.

Skok čez kožoV desetih letih so čez kožo skočili različni Zagorjani, tudi tisti, ki v Zagorju ne živijo več. Posebnega ključa za izbor kandidatov v dru-štvu nimajo, predlagane kandida-te potrjuje organizacijski odbor. Letošnja častna skakalca sta bila Stanko Simončič, predsednik KS Franc Farčnik, in Olga Simon-čič, skakali so še Stanislava Ra-dunovič, Alojz Grabnar, Igor Hribar, Tomas Ivačič, Simon Omahne, Bojana Vidovič, Bo-štjan Jurca in Darko Pograjc. Po odločitvi organizacijskega odbora je 10. skok opravilo 10 kandidatov, za vsako leto en kandidat.»Vsak kandidat mora imeti pozi-tiven odnos do rudarjenja, ki se je dve stoletji in pol odvijalo v naših krajih,« pravita Radunovičeva in Lipec. Skok čez kožo poteka tako, da kandidati oblečejo črno majico, na glavo pa poveznejo črno kapo z rudarskim znakom. Sodelujejo v svečani povorki s praporji in bob-narji, obkroženi so z uniformira-nimi rudarji. Opravijo protokol skoka čez kožo, kjer so prisotni nji-hovi botri. Na koncu izrečejo tudi skupinsko zaprisego.

M TPK : arhiv TD Ruardi

svojo prometno strategijo. Obča-nom so v izpolnjevanje ponudili anketo, za nagrado pa obljubili ele-ktrični skuter. Srečnega dobitnika so izžrebali na prireditvi Zagorska noč. Električni skuter slovenskega proizvajalca Tomos Koper je prejel Zagorjan Ludvik Lipovšek.

M TPK : arhiv Občine Zagorje

Obnova OpekarnePrenova Opekarne, ki jo izvaja podjetje AGM Nemec, bo končana do 30. novembra.

nikom stanovanj, družbo Spekter, pa izvedli tudi hišne priključke na kanalizacijo ter obnovili vodovod. “Stanovalce v bližini prosimo za strpnost in potrpežljivost,” pravijo na Občini Trbovlje, “saj bo prostor njihovega bivanja dobil popolno-ma novo podobo za nadaljnjih, najmanj 50 let.” Celotna naložba znaša okrog milijon evrov, od tega 372.000 evrov za obnovo cestišča in komunalnih vodov, ostalo za iz-gradnjo vročevoda.

M : TPK


Želite oglaševati? Pokličite 070/788-510. ZASAVJE

Namen CPS, ki jo sofinancirata Re-publika Slovenija in Evropska unija iz Kohezijskega sklada v skladu z Operativnim programom za izva-janje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, je priprava in sprejem strateškega dokumenta ter izvedbenega akcijskega načrta. Oblikovanje takšnega dokumenta upošteva in nadgrajuje obstoječe strateške dokumente mesta, regije, države in EU ter hkrati nadgrajuje dosedanje načrtovalske prakse, ki so osredotočene predvsem na grad-njo infrastrukturnih elementov. Cilj celostne prometne strategije je trajnostni razvoj urbane mobil-nosti, večja kakovost bivanja, več-ja varnost, zmanjšanje negativnih vplivov na okolje, boljša izkorišče-nost sedanje prometne infrastruk-ture, zmanjšanje prometnih zasto-jev in s tem izboljšanjem pogojev za gospodarski razvoj tako urbanih kot ruralnih območij. Poudarek pri izdelavi strategije je povečanje de-leža kolesarjev, peščev in uporab-nikov javnih prevozov kot načinov transporta. S pomočjo takšnega dokumenta bo tudi lažja pot do EU sredstev za področje prometa.Pri oblikovanju takšnega strate-škega dokumenta je pomembno, da ga podpirajo tudi prebivalci obči-ne. To poteka preko javnih razprav,

Igrišče osvetljuje LED razsvetlja-va, ki je stala okrog 30.000 evrov. Športno društvo Izlake je prek raz-pisa Fundacije za šport za naložbo pridobilo 7.610 evrov, preostalih 23.000 evrov pa mu je zagotovila Občina Zagorje v svojem prora-čunu. Investicijo je izvedlo domače podjetje Evj elektroprom.Otvoritve nove pridobitve so se 30. julija poleg krajanov udeležili tudi župan Zagorja Matjaž Šva-gan, podpredsednik Olimpijskega

Na Kalu se po mnenju planincev in pohodnikov nahaja ena izmed naj-boljših koč. Po podatkih oskrbnice Slavice Resman ima dom 55 leži-šč, od tega 21 v sobah, ostala pa so v skupnih prostorih oziroma v »sta-rem delu« – koča je bila namreč leta 1984 prenovljena. Resmanova je svoj položaj oskrbnice zasedla dve leti poprej. »S partnerjem sva tu že dolgo, dlje kot inventar,« se je pošalila. Svoje življenje sta oskr-bnica in njen partner Rajko Boč-ko posvetila upravljanju koče. »To je način življenja, tu smo doma, Kal imamo zelo radi,« je poveda-la. Koča je odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, če ni ravno takrat praznik, sicer pa obratuje vse leto.

M ZT : osebni arhiv

Luč za športni parkŠportni park Izlake je zdaj tudi v večernih in zgodnjih jutranjih urah pri-merno osvetljen.

komiteja Slovenije Janez Sodržnik, predstavnik Fundacije za šport RS Daniel Knaus, članica Izvršnega odbora Športne unije Slovenije Mojca Grojzdek in predsednik sveta Krajevne skupnosti Izlake Franc Ravnikar. Slovesnost se je zaključila s prijateljsko nogometno tekmo med ekipo Občine in ekipo KS Izlake, ki se je odvila v soju no-vih žarometov.

M ZT : arhiv Občine Zagorje

Kal med najboljšimiSeptembra se bo na spletnem portalu Siol.net zaključil izbor Naj planin-ske koče 2016. Med finalistkami je tudi letos zasavska favoritka – koča na Kalu.

Prometna strategija ZagorjaMaja letos je občina Zagorje ob Savi skupaj z izbranim izvajalcem Fakulte-to za logistiko UM iz Celja pričela s pripravo celostne prometne strategije (CPS).

delavnic, okroglih miz, anket, jav-nih prireditev in intervjujev. V ta namen je bila oblikovana širša de-lovna skupina, sestavljena iz pred-stavnikov ključnih organizacij ali podjetij, kot na primer: policija, gasilci, redarji, šole, vrtci, krajev-ne skupnosti in podobno.Izdelava CPS se bo zaključila v za-četku prihodnjega leta, razdeljena je na več faz. Te sledijo smernicam trajnostnega transportnega načr-tovanja (analiza stanja, priprava scenarijev, opredelitev prioritet, izbira ukrepov, načrtovanje izvaja-nja in sprejem strategije).Trenutno je projekt v začetni fazi priprave strategije. Za izvajalci so že dobro obiskane prve javne raz-prave in delavnice, kjer so preko ustvarjalnega dialoga in interak-tivnih delavnic iskali različne po-glede na prometno ureditev v ob-čini. Preko anketnega vprašalnika so izvedli nagradno igro, dobitnik je na na Zagorski noči prejel elek-trični skuter. V okviru tedna mobilnosti bodo 17. septembra predstavili doseda-nje aktivnosti in nekaj začetnih ugotovitev iz dosedanje analize stanja. Pripravili bodo tudi različ-ne prireditve in aktivnosti, ki bodo usmerjene v spodbujanje trajno-stnega razvoja prometa. Izvedena

bo druga nagradna igra. S pomoč-jo izpolnjene ankete, ki jo bodo ob-čani lahko izpolnili na prireditvi ali preko spletne strani občine, se bodo lahko potegovali za kolo in manjše priložnostne nagrade. »Ker je CPS strategija namenjena predvsem prebivalcem občine, vas vabimo, da se prihodnjih aktivno-sti udeležite v čim večjem številu in podate svoje mnenje in tako sooblikujete načrte prihodnjega razvoja prometa,« vabijo izvajalci projekta. V tem letu predvidevajo še dve javni razpravi in dve delav-nici, ki bodo vezane na oblikovanje vizije, prioritet in ukrepov. Vse in-formacije bodo posredovali preko spletne strani občine: www.zagor-je.si, kjer je na voljo več informacij, vezanih na izdelavo CPS.

M PR objava


Želite oglaševati? Pokličite 070/788-510.TEMA

Pražena jetrca in prazne postelje

Planinskih domov v Zasavju ne manjka – na zasavskih hribih in gorah jih je namreč devet. Pla-ninski dom na Kalu je od 1. julija v lasti Planinskega društva Hra-stnik, prej pa je bil lastnik Rudnik Trbovlje Hrastnik, ki ima še vedno v lasti planinski dom na Sveti pla-nini. Lastnik planinskega doma na Kumu je Planinsko društvo Kum Trbovlje, doma na Mrzlici pa Pla-ninsko društvo Trbovlje. Koča na Zasavski sveti gori je v lasti Planin-skega društva Zagorje, prav tako Dom dr. Franca Goloba na Čemše-niški planini. Koča na Kopitniku je v lasti Planinskega društva Rimske Toplice, koča v Gorah pa v lasti Pla-ninskega društva Dol pri Hrastni-ku. Lastnik planinskega doma Vrhe je zasebnik Bojan Praprotnik.Vsaka planinska koča, z izjemo tis-te na Kopitniku, ima tudi svojega oskrbnika. Povečini so to najemni-ki, nekateri tam tudi bivajo, pri skrbi za kočo pa ponavadi pomaga kar vsa družina. Planinski dom na Kopitniku malce odstopa od ostalih osmih. Medtem ko imajo ostali domovi oskrbni-ke, koča na Kopitniku uradnega oskrbnika nima že kakšnih 18 let. Tam dežura 10 parov, ki to delo op-

ravljajo povsem prostovoljno. Med njimi sta tudi Radovan Ratkovič in Pavle Železnik – prvi skrbi za nabavo vsega potrebnega, drugi pa je, po besedah Ratkoviča, gospodar koče.

Oči zasijejo ob ješprenjuDel skrbi za kočo in za njene obi-skovalce seveda predstavlja tudi ponudba jedače in pijače. Oskr-bniki gostom večinoma ponujajo klasične jedi – zajtrke, kot so jajca z ocvirki, za kosilo pa pečenice in zelje, štruklje pa tudi pice in jedi na žlico, enolončnice, ki so namenje-ne krepčanju telesa in duha. Okrb-nica Doma dr. Franca Goloba na Čemšeniški planini Urška Rozi-na svojim gostom poleti postreže s čemaževo juho, po kateri je dom po njenih besedah poznan. Poseben izziv je zadovoljiti brbončice tistih, ki ne jedo mesa ali živil živalske-ga izvora, a tudi tisti na Kalu pri-dejo na svoj račun. »Vsem bi radi ustregli, samo, če imajo kakšne posebne želje, morajo to sporoči-ti vnaprej,« pravi Slavi Resman, oskrbnica Planinskega doma na Kalu. »Drugače nam ni problem, radi se igramo s hrano.«Veselje do eksperimentiranja ka-

žejo tudi na Vrheh. Tam dnevnega menija pravzaprav nimajo. Hrano pripravljajo po predhodnem naro-čilu, po želji svojih gostov. »Seve-da pa se za popotnika zmeraj kaj najde, da ne odhaja naprej lačen,« pravi oskrbnica Planinskega doma Vrhe Vlasta Strnišnik.Bojana Jeglič, nova oskrbnica

koče na Mrzlici, pravi, da se veščin postrežbe gostov šele uči. »Zan-krat še tipam,« je skromna. »A ljudje hrano kar pohvalijo.«Pohvale pa žanje tudi »kumska kremšnita« - to obiskovalcem prip-ravlja oskrbnik koče na Kumu Ro-man Ledinek. »Za kumsko krem-šnito smo lani dobili priznanje za Naj planinsko sladico 2015,« se je pohvalil oskrbnik, ki je lani prosla-vil tudi naziv naj planinske koče. Še ena skupina, ki jo je težko za-dovoljiti s hrano, so najmlajši, a njihove odločitve so včasih precej presenetljive. »Saj vemo, večinoma bi radi »dunajca« in pomfri. Smo pa včasih pozitivno presenečeni, ko jim pri ješprenju kar zasijejo oči,« je zaupala Resmanova, oskr-bnica na Kalu.Otrokom je treba, da se bodo vra-čali tudi kot odrasli, izkušnjo po-stanka v planinskem domu naredi-ti še posebej zanimivo. V ta namen so pri vseh zasavskih planinskih kočah postavljena igrala. Najmlaj-ši se tako lahko zabavajo na gugal-nicah, plezajo po prav zanje nare-jenih plezalnih stenah, se igrajo v peskovniku ali kaj drugega, malo večji pa imajo ponekod na voljo tudi žoge in loparje za badmin-ton, čeprav ti niso ravno pogosto v uporabi. Ljudje, po besedah Slavi Resman, očitno hodijo v gore bolj počivat, kot se igrat z loparji. »Na-šim gostom včasih kar malo vsilju-jemo žoge in loparje za badminton, a so ti še vedno kot novi,« pravi.

Postelje so praznePlaninske koče svojim gostom se-veda ponujajo tudi možnost nočit-ve – koča na Kalu ima 55 ležišč, tista na Kumu 39, na Mrzlici 65, na Zasavski sveti gori 22, na Gorah 60, na Čemšeniški planini 32, na Sveti planini, po besedah oskrbni-ce Aleksandre Juvan Žunk »ok-rog 30«, na Vrheh 17, na Kopitniku pa 37. Kljub ponudbi pa so ležišča po besedah večine oskrbnikov le redko zasedena. Ravno nasprotno pa je v Gorah, kot trdi oskrbnica Branka Jovičić: »Prenočišča so kar precej zasedena. Gostje osta-nejo tudi po več dni in si privoščijo razne pohode ter oglede.« Sicer pa so tisti, ki prespijo v na-ših kočah, večinoma tujci. »Imeli smo že goste iz Izraela, Nigerije, Rusije, Litve in Ukrajine, največ pa je Italijanov, Poljakov, Madžarov, Srbov in Hrvatov,” našteva Jovi-čićeva. Na Sveti planini prespi-jo večinoma Nemci, na Zasavski

sveti gori pa poleg njih še Švicarji, Američani, Argentinci, Avstrijci in zdomci iz Kanade.

Način življenjaZa uspešno vodenje planinskega doma ni dovolj le dobra postrež-ba in zadostno število ležišč. Pot-rebna je tudi predanost delu, ki je zasavskim oskrbnikom nikakor ne primanjkuje. »Če rad opravljaš to delo, se ga ne moreš naveličati,« pravi Ledinek. »Tudi, ko si utrujen, ti ljudje dajo zagon za nadaljnje delo.« Vendar oskrbnikom njihovo mesto ne predstavlja zgolj dela. »To ni samo delo, to je način življenja,« pravi Resmanova, podobno meni tudi Jovičićeva. »Rada rečem, da je živeti v gorah privilegij.«Ta privilegij zna oskrbnica Branka Jovičić kar dobro izkoristiti. »Vsak petek zvečer imamo v domu so-sedsko druženje, ko se nas hitro nabere kakšnih 18 do 20 na kupu. Poskusimo kaj novega, če je kdo imel koline, posušil kakšno kloba-so, morda nabral gobe ali nalovil ribice ... V glavnem, vse je 'uržah' za druženje.«Druženje je najbolj prijetno, če je okolje, v katerem se družimo, ure-jeno. Nekatere zasavske planinske koče so »sveže« prenovljene – koča na Kalu je bila obnovljena leta 1984, deli kumskega planinskega doma so bili osveženi lani, prav tako koča na Mrzlici. »Le notranji del lokala bi bilo potrebno še 'poš-minkat',« pravi oskrbnica Bojana Jeglič. Prenavljala je tudi oskrbnica

Ena izmed priljubljenih turističnih destinacij, kamor se radi odpravijo planinci iz Zasavja in drugih delov Slovenije, so zasavski planinski vrhovi. Tam v planinskih kočah oskrbniki svojim gostom ponujajo jedačo in pija-čo, lepo planinsko okolje pa priložnost, da se vsaj za nekaj ur naužijejo svežega zraka.

koče v Gorah, Jovičićeva, in sicer ob pomoči planinskega društva in ob-čine Hrastnik. »Zelo veliko pa smo vložili tudi sami,« pravi. »Hišo sem v devetih letih, odkar sem oskrbni-ca, zelo prenovila.«Druge domove prenova še čaka. »Objekt je star,« priznava oskrbni-ca Planinskega doma na Zasavski sveti gori Zdenka Lovše. »Potreb-na so vzdrževalna dela.« Tudi na Čemšeniški planini bi bila potrebna prenova. »Težave imamo z vodo,« pravi oskrbnica Urška Rozina.

Športniki, mažorete …Planinski domovi pa, čeprav tako nakazuje njihovo ime, ne gostijo le planincev. Tu se vsake toliko usta-vijo tudi drugačni gostje. Gore tako obiščejo udeleženci gasilskega ta-bora, mažoretke, košarkarji, glasbe-niki ter študentje na mednarodnih izmenjavah. Na Kopitniku se vsako leto na prvo soboto v avgustu sre-čajo citrarji. »Če pridejo s Hrvaške, bodo dva, trije tudi prespali,« pravi Radovan Ratkovič. Drugače zelo malokdo prenoči tu pri nas.«Kako torej, da koče, kljub požrtvo-valnosti oskrbnikov, čez noč osta-jajo prazne? Morda je kriva preniz-ka nadmorska višina ali pa dejstvo, da so domovi dostopni z avtomobi-lom. Dejstvo pa je, da se je življenje precej spremenilo. »Ti časi, ko so se pohodniki vozili z vlakom in so morali nekje prespati, so mimo,« opaža Resmanova.

M Martina Drobne : osebni arhivi

Mrzlica

Čemšeniška planina.

POPUST NA STORITVE –

POLETJE 2016

Planis d.o.o.Cesta Borisa Kidriča 31410 Zagorje ob Savi

03/[email protected]

www.planis.si

Celovite računalniške storitve za podjetja


POGOVORO Zasavkah in Zasavcih vsak dan pišemo na www.zasavc.net

Peter Kauzer: Ne bom se dal mlajšim

POHIŠTVO ZA POŠTENO CENO

Kešetovo 2, Trbovlje

ODPIRALNI ČAS

Ponedeljek - petek9.00 - 12.00, 15.00 - 19.00

Sobota 9.00 - 12.00

Zdaj, ko ste se že uspeli malo naspati, kako gledate na osvo-jeno kolajno?No, naspal se še nisem. Drugače pa, lepo je videti, da sem tudi jaz del te elitne druščine, ki se vrača z olimpijskih iger s kolajno. Polno vtisov je še, ne vem še točno, kaj sem dosegel, me pa malo jezi, da mi je manjkalo tako malo do zma-ge. Po drugi strani pa je po dveh neuspelih nastopih na OI olajša-nje, da mi je končno uspelo dobiti kolajno, čeprav ni bila zlata, tako kot sem si jaz želel, ampak tudi srebrna ni »švoh«. Kaj vse je vloženo v to kolajno?V prvi vrsti zelo veliko treninga, tako kot pri vsakem športu, v dru-gi vrsti neizmerna želja, da se do-kažeš samemu sebi in zelo velika podpora domačih. Na koncu tudi kanček sreče. Na taki tekmi vsaka štiri leta so vložki zelo visoki. Na voljo imaš le 90 sekund, da poka-žeš vse svoje znanje. V bistvu na koncu ne znaš povedati, kaj vse je bilo potrebnega. Vse: od plana treningov, do poslušanja svoje-ga telesa, prehrane, spanca … Ni bilo enostavno, sploh po poškodbi rame, ko sem dejansko ostal sam, ko nobenega ni zanimalo, kaj je z mano. Ampak take stvari te samo utrdijo in na koncu je res tako, da kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje.Poškodba rame ni bila enostav-na, ker je rama zelo pomemben del telesa pri veslanju. Kako ste prebrodili tisto sezono?Za tisto sezono moram potrkati, da imam tako podporo doma pri moji ženi, da je moj fizioterapevt Urban Komac zelo realen tip člo-veka in me dobro pozna in me je znal brzdati, tako da nisem šel z glavo skozi zid, da sem vse delal postopoma. Na nek način je bilo dobro tudi to, da sem se poškodo-val na začetku sezone in sem vedel, da je sezona za mene zaključena. Vzel sem si čas, bilo je naporno, sedaj pa mi ni za nič žal. Naporna rehabilitacija je trajala kar pol leta. Tega ne privoščim nikomur. Po taki poškodbi je vrnitev dvorezen meč. Lahko ti uspe, mnogim tudi ne. Vesel sem, da meni je. Prihajajo mlajši tekmovalci.

Vi ste bili najstarejši v olimpij-skem finalu. Občutite to razli-ko v letih?Malo jo. Potrebujem več časa za re-generacijo. Reakcije mlajših so bolj eksplozivne. Oni so rasli v kratkih čolnih, jaz pa sem še stara šola, ko smo bolj strmeli k moči, krajši lini-ji in temu, kako drsi čoln. Tudi sam sem se moral kar precej prilagoditi temu načinu veslanja. V ta namen sem zamenjal čoln za krajšega. A pri meni se še pozna, da pustim čoln steči po progi navzdol in od-reagiram takrat, ko je potrebno. V svetovnem vrhu sem že deset let ravno zato, ker sem se naučil vesla-ti, ker uživam v tem, znam »brati« vodo, občutek zanjo sem pridobil že v mladih letih. Vse to mi omo-goča, da tudi v mlajši konkurenci ujamem in držim tak rezultat. Kje ste šli prvič na vodo? Na Savi?Da. Zdi se mi, da leta 1989. Star sem bil pet ali šest let. Pri šestih sem se včlanil v klub, pri sedmih sem imel prvo tekmo. A včasih smo to otroci jemali kot igro. Da-nes pa se mi zdi največja napaka ta, da na razvoj otrok največ vplivajo starši s svojimi neizpolnjenimi željami, pričakovanji … Otroke forsirajo, kar nikamor ne pripelje. Otroku se šport potem zagabi. Po mojem mnenju je to največja na-paka. Nekje do 16. leta bi morali treninge in tekme jemati kot igro, sploh pri kajaku. Morali bi čim več veslati in to na različnih vodah, uživati na čolnu.Kaj vas je v Riu poleg medalje najbolj fasciniralo?Kaj pa vem. Že prej sem bil tam na treningu. V bistvu je tako, da ko prideš prvič, je malce strašljivo. Vidiš policaje, vojake, vsi nosijo puške. Po drugi strani je zani-miv ta njihov temperament, ko so s srcem in dušo pri vsaki stvari, sproščeni in polni energije. To res krasi Brazilijo. Ste bili na otvoritveni slove-snosti?Ne. V apartmaju, v katerem smo bili nastanjeni, sem jo gledal po te-leviziji. Če bi se je udeležil, bi bilo to preveč izčrpajoče, saj je trajala sedem, osem ur. Mi pa smo imeli v soboto že trening in v nedeljo tek-

mo. Iz naše ekipe so šli na otvorit-veno slovesnost samo trenerji.Kakšno pa je bilo vzdušje v olimpijski vasi? Vzdušje je bilo v redu, sproščeno. Z ostalimi športniki lahko izme-njavaš poglede na šport. Sicer pa smo se vsi fokusirali na svoje na-stope. Kajakaška ekipa se je držala zase, saj ima svoj ritem in te ritem drugih lahko hitro zavede. No, si-cer pa so nas tudi drugi obiskali, prišel je Bojan Tokič, pa Teja Belak. Kljub temu, da ni bilo takšnega lu-ksuza, kot je ponavadi na olimpija-dah. Kajakašem je bilo v bistvu še dobro, ker smo vajenih skromnih pogojev.Kajakaši morda res, drugi pa niti ne?Vsi res ne. Zato so se pa pričele te-žave, ker niso bili zadovoljni ne s tem ne z onim. Bil sem malce ne-gativno presenečen nad izborom hrane, ampak vzameš pač tisto, kar je na voljo. Čeprav so bile tudi sobe brez oken?Naše ne. Imeli smo izhod na tera-so in okna. Ne vem, če je imel kdo drug sobo brez oken, ampak vsi športniki so imeli vse.Varnost je bila verjetno pre-cejšna. Varnost je bila verjetno bolj ogrožena kot v Londonu in Pekingu?Težko rečem. Ko prideš kot špor-

tnik v olimpijsko vas, dejansko ne občutiš povečanih varnostnih. Je pa res, da je bilo veliko vojske in policije, ki sta skrbeli za varnost še takrat, ko nismo vedeli. A je tako prav, saj je konec koncev to največji športni dogodek.Kakšni pa so bili odnosi med športniki v slovenski repre-zentanci. Ste navijali drug za drugega?Navijali smo, časa, da bi si nastope drugih ogledali, pa vsaj jaz nisem imel nič. Seveda smo se podpirali, vzdušje je bilo sproščeno, priznam pa, da polovico športnikov nisem poznal, dokler jih nisem srečal v olimpijski vasi oziroma že prej na predstavitvi v Kopru. Vzpostaviš en poseben odnos, veš in čutiš, da si del celote, ki diha ena z drugo, tako si vesel uspehov in žalosten, ko pridejo neuspehi.Ste za koga še posebej navijali?Jaz sem tak, da srčno navijam za vse, zato tukaj ne bi nobenega iz-postavljal. Bil sem žalosten, da našim trem čolnom ni uspelo, ko so bili vsi trije v borbi za kolajno, ampak to je šport. Malce mi je bilo žal, da so rokometaši na koncu na-leteli ravno na tako oviro, da so bili čisto razglašeni. Sicer pa smo imeli mi še to srečo, da smo imeli edini televizijo v apartmaju in smo lah-ko spremljali ostale športe.Po prihodu domov je bilo ve-liko dogajanja. Kaj je bilo bolj utrujajoče?Mislim, da je z vsemi športniki tako, da nam je lažje biti na tekmi. Tam si zbran, ohranjaš svojo mir-nost. Sprejemi so zato dosti bolj utrujajoči, ker ti podrejo ritem. Po enem tednu sem še vedno tak, kot bi padel z lune.Koliko pa vam pomeni podpo-ra domačih ali navijačev, ki so se zbrali v baru Chikago?Mislim, da to vsakemu športniku veliko pomeni. Brez navijačev tudi športa ne bi bilo. V zadovoljstvo ti je, da vidiš, kako nekdo diha s tabo ob uspehih in je žalosten ob neu-spehih. Čeprav je slednjih manj. Ko si uspešen, so vsi tvoji najbolj-

ši prijatelji, trepljajo te po ramenu … Ampak to pride zraven, ni kaj. Sprejem, ki so mi ga pripravili v Hrastniku, me je pa kar malce šo-kiral. Prvič sem ostal brez besed.Rekli so, da je bilo več ljudi na kopici v Hrastniku samo tak-rat, ko je prišel Tito v Hrastnik.(smeh) No, me veseli to, da sem jaz naslednji, ki privabi toliko ljudi na kup. Hrastnik je majhen kraj in vsi se poznamo med sabo in smo vese-li, če komu uspe. Ne glede na to, da sem bil to jaz ali kdo drug, to je res nekaj neverjetnega.Pripeljali ste se s katrco?Res je. Imel sem dobrega šoferja. Stal sem v prtljažniku in se počutil kot kak papež, ki se vozi in maha okrog. Vam je bilo besedilo Simply the best prevedeno v slovenščino všeč?Mi je všeč, ne znam ga na pamet, ampak so se zelo dobro spomnili, tako, da, hvala.Kaj pri sebi najbolj cenite?(dolg premislek) To, da ostajam še vedno iskren sam do sebe in da os-tajam tak, kot sem bil, ne glede na uspeh ali neuspeh.Načrti? Rekli ste že: še štiri leta do Tokia?Ja, načrt je tak, bomo pa videli od sezone do sezone, kako bo šlo. Če bom videl, da ne bom prišel več zraven najboljših, potem se mi ne zdi smiselno. Moram biti fer do sebe in ne z glavo riniti skozi zid, če vidim, da nikamor ne gre. Ven-dar, dokler bo motivacija in dokler bom užival ter če ne bo poškodb, potem sem lahko na visokem nivo-ju še kar nekaj časa. Želim si po-tegniti še štiri leta. Upam, da bom takrat nastopal na olimpijadi. Ne bom se kar predal ta mladim. (na-gajiv nasmešek)To pa veste, da boste eden glavnih kandidatov za Zasavca leta?Aja, dobro, super, me veseli.

M Marko Planinc : Branko Klančar

Peter Kauzer je olimpijski junak Slovenije, Zasavja, Hrastnika. V Riu je do-živel najlepši trenutek svoje športne kariere (doslej). Srebrna kolajna iz Brazilije bo večno zapisana v slovensko in zasavsko športno zgodovino. S Petrom Kauzerjem smo se pogovarjali v miru, v njegovem drugem domu, Brodarskem društvu Hrastnik ob reki Savi, kjer je dolga leta koval svoje srebro.


Novi podjetniki v Zasavju oglašujejo v Zasavskem tedniku in na www.zasavc.netPODJETNIŠKA

Objavo oglasov v rubriki Razpis Zate so omogočili

Kam z vašim pasjim ljubljenčkom ob vaši odsotnosti?

V hotel Pasja palača (urejeni boksi in velik vrt za igranje)v Naselje na Šahtu 12, 1412 Kisovec.

V našem pasjem hotelu imamo tudi pasji salon, kjer poskrbimo za vašega kosmatega

štirinožnega prijatelja (čiščenje ušes, striženje krempljev, kopanje, razvozlavanje,

praznjenje analnih vrečk,..).

Obiščite nas in se prepričajte!Pokličite na: 040 166 599 (Klara)

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

Mali Migec - letak 2016 - TISK.pdf 1 16. 02. 16 10:09

Pogoji razpisa Zate

• na razpis se lahko prijavijo vsa novo-nastala podjetja, samostojni podjetni-ki, obrtniki, ki so se registrirali v letih 2014, 2015 ali 2016,

• podjetja morajo imeti sedež v obči-nah Trbovlje, Hrastnik ali Zagorje ob Savi,

• prijavijo se lahko tudi podjetja, ki de-lujejo dlje časa, vendar so v letih 2014, 2015 in 2016 pričeli uvajati novi izde-lek ali storitev (* dodatek k vlogi).

Izpolnjeno vlogo lahko tisti, ki se bodo prijavili na razpis, oddajo kadarkoli pre-ko naše spletne strani http://www.zasa-vskitednik.si/razpis-zate-vloga/.

Ne veste kje in kako bi organizirali praznovanje otrokovega rojstnega dne?

V O T RO Š K I H I Š I Z AB AV E!Obiščite našo spletno stran hisa-otrok.si,

kjer dobite vse dodatne informacije.Cena: 1 otrok = 10 eur (hrana in celotna ponudba je že všteta v ceno)

Kontakt : 051 647 361, Sabina, Otroška hiša zabave | [email protected]

Popravilo ter menjava lcd zaslonov , baterij, znamke Apple in ostalih.

Servis GSM Silvester Bregar s.p. 031 589 271 [email protected]

pon., tor., čet., pet. od 9. do 17., sre. od 9. do 19. ure

Pestra in ugodna ponudba foto materiala in foto storitev!Tržnica pod uro • Zagorje • 03 56 25 430 • 031 210 600

Konec avgusta bodo skupaj prip-ravili tečaj za 24 udeležencev Na-uči se izdelave spletnih strani, ki ga bo vodil Jernej Pangeršič. Ta pravi: »Računalniška pismenost, ki je danes že nujna, zagotovo pri-pomore k večji zaposljivosti. Tako se je tudi porodila ideja za sodelo-vanje Katapulta in SmartNinje.« Udeleženci izobraževanja se bodo sestali štirikrat. Učili se bodo iz-delave spletnih strani s pomočjo jezikov HTML in CSS, se seznanili z orodjem za pisanje kode Brackets in se naučili postavitve strani na splet. Izobraževanje ni brezplačno. »Podjetje Dewesoft se je odločilo za sofinanciranje tečaja, zato je bil dostopen po izredno nizki ceni,« je pojasnil Pangeršič. Ker je bilo

Prenovili delavnico V Srednji tehnični in poklicni šoli Trbovlje so se lotili prenove delavnice za praktično usposabljanje avtoserviserjev, oblikovalcev kovin in orodjarjev. Delavnica pri stari šolski zgradbi na Novem domu dobiva nova okna in svetila. Naložba je skupaj vredna nekaj več kot 50.000 evrov. Denar je prispevalo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Dela bodo končana do 1. septembra, tako bodo lahko dijaki pouk z novim šolskim letom že pričeli v prenovljeni delavnici.

M ZT : arhiv STPŠ Trbovlje

Programersko znanjePodjetniški inkubator Katapult, ki je nastal na pobudo trboveljskega pod-jetja Dewesoft, je združil moči s šolo programiranja, imenovano SmartNi-nja.

prijav več od pričakovanih, bodo tečaj pripravili za dve skupini. Gre za začetniški tečaj, ki mu bo sledila serija naprednejših. »Namen teh,« pravi Pangeršič, »je izobraziti pro-gramerje do točke, kjer lahko brez težav dobijo zaposlitev v lokalnih IT podjetjih. SmartNinja s tem sodeluje pri misiji Katapulta, ki je zmanjševanje brezposelnosti v Za-savski regiji.«Podjetniški inkubator Katapult še intenzivno urejajo. V njem bo prostora predvidoma za šest pod-jetij. Programe in pomoč pa bodo nudili tudi ostalim.

M ZT : Jernej Pangeršič

SOP Trbovlje d.o.o.Ulica 1. Junija 36, Trbovlje

Tel 041-426-011, [email protected]

z vami že 50 let

UPRAVLJANJE Z NEPREMIČNINAMI

ADAPTACIJE KOPALNIC

VSA MANJŠA OBRTNIŠKA DELA

PLAKATIRANJE, TRANSPARENTI

Blaž ŽNIDERŠIČ s.p. | Gimnazijska cesta 9 | 1420 Trbovljetel.: 03/56 34 210 | faks: 03/56 34 211 | gsm: 070/654 176 | 041/654 176

[email protected]


FASNGAOGLASNA STRAN Želite oglaševati? Pokličite 070/788-510.

PRVIČ V ŠOLO

TRIJE KORENJAKI, TRIJE VESELI VANDROVČKI, SO TORBICE VZELI IN PRVIČ V ŠOLO ŠLI.

SO V ZVEZKE PISALI, VELIKE ČRKE A – E – I , NA PRSTE KAZALI, DA ENA IN DVA JE TRI. (Janez Bitenc)

Vsem prvošolčkom in njihovim staršem ob 1. šolskem dnevu iskreno čestitamo! Zajemite ga z veliko žlico radovednosti ter pogumno zakorakajte novim zna-njem in dogodivščinam naproti.

Veliko uspehov v prihajajočem šolskem letu želimo tudi vsem učencem in dijakom, ki boste po-novno sedli v šolske klopi.

Jasna Gabrič, županja Občine Trbovlje

s sodelavci

Andrej Orožen in Jure Knez, solastnika trboveljskega podjetja DEWESoft, sta si s prodajo deležev podjetja zaposlenim prislužila priznanje za Managerski izziv 2016.


Kulturno o kulturi vsak dan na Zasavc.netKULTURA

VABI K VPISU V GLEDALIŠKI ABONMA ZA SEZONO 2016-2017

TI NORI TENORJI - 6. oktober 2016ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA, KomedijaRežija: Gojmir Lešnjak – GojcIgrajo: Žiga Sedmak, Maja Eržen, Leopold Pungerčar, Damijan Perne, Katarina Gla-van Batagelj, Marko Skok, Urška Koželj, Tatjana Rebolj

STARO ZA NOVO z Borisom Kobalom in Tinom VodopivcemKomedija o staranju in mladosti

MENJAVA STRAŽEMGL, Komična dramaNastopajo: Nina Rakovec, Gašper Tič, Domen Valič, Uroš Smolej, Janez Starina, Tjaša Železnik, Milan Štefe

MATILDA, POČAK’! ŠPAS TEATER, Komedija (čisto) do konca smešna komedija.Režija: Nataša Barbara GračnerIgrajo: Ivo Ban, Alojz Svete in Mojca Fatur

CUCKIProdukcija MESTNEGA GLEDALIŠČA PTUJ, KomedijaRežija: Matjaž LatinIgrajo: Gojmir Lešnjak Gojc, Klemen Slakonja, Nenad Nešo Tokalić

PREDSTAVA DOMAČE GLEDALIŠKE SKUPINE

PREDSTAVE ZA OTROKEKDO JE NAPRAVIL VIDKU SRAJČICO7. oktober 2016 ob 17. uri, LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA

BI SE GNETLI NA TEJ METLI?17. marec 2017 ob 17. uri, LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA

GLASBENI PROGRAMNEVA in SIMONSLOVO POLETJU S SLOVENSKO POPEVKO (terasa Delavskega doma Zagorje), 2. september 2016 ob 20. uri. VSTOP PROST.

MANCA ŠPIK in KVATROPIRCI18. november 2016 ob 19. uri, velika dvorana Delavskega doma Zagorje

ANSAMBEL SAŠA AVSENIKA in SLOVENSKI OKTET26. december 2016 ob 19. uri, velika dvorana Delavskega doma Zagorje

CENIK GLEDALIŠKEGA ABONMAJA- redna cena ( 6 predstav ) 70 €- dijaki, študentje, upokojenci 60 €- podjetja, ustanove, skupine 65 € ( več kot 20 vstopnic )Cena vstopnice posamezne predstave je 18 €.

Gledališki abonma je plačljiv v enem ali več obrokih. V primeru plačila dveh obrokov je rok plačila prvega obroka ob vpisu, plačilo drugega obroka pa do konca leta 2016. Nakup je mogoč tudi s plačilno kartico ali s kreditno kartico Karanta NA VEČ OBROKOV. Rok plačila prvega obroka ali celotnega zneska je do prejema letnih kartic za Gledališki abonma 2016/2017.

KULTURNI DOM ZAGORJE SI PRIDRŽUJE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA, ČE IZVAJALEC ZARADI BOLEZNI ALI DRUGE VIŠJE SILE NE BO MOGEL IZVESTI PREDSTAVE V DOGOVORJENEM ROKU.

»Prva leta smo imeli citrarsko po-poldne v začetku septembra, ko so temperature že nižje; je pa večkrat

Odpiralni čas knjižnicZ novim šolskim letom tudi knjižnice prehajajo s počitni-škega na svoj običajni odpi-ralni čas. S 1. septembrom bo spremenjen le odpiralni čas enote Dom Svobode v Trbo-vljah. Knjižnica bo odprta ob ponedeljkih in torkih od 16. do 19. ure ter ob sredah, četrtkih in petkih od 8. do 11. ure.

M ZT

Predsednik Fundacije Ladka Korošca Janez Lipec, predsednik Mešanega pevskega zbora Ladko Korošec Janez Skrinjar in predsednik Rudarskega pevskega zbora Loški glas Karel Vozel so ob obletnici rojstva Ladka Koro-šca položili cvetje pred njegov spomenik ob Weinbergerjevi hiši v Zagorju.

Ladko Korošec, ki se je rodil 3. avgusta 1920 v Zagorju, je bil eden najvidnejših slovenskih opernih pevcev. Poslušalcem se je najbolj vtisnil v spomin po interpretacijah buffo vlog, kot so Kecal v Prodani nevesti, don Bartolo v Seviljskem brivcu, Štrukelj v Gorenjskem slavčku in don Pasquale v istoimenski operi. Korošec je bil trikratni dobitnik Prešerno-ve nagrade (1949, 1959 in 1978) in dobitnik Bettetove nagrade leta 1988. Korošec je o svojih gostovanjih napisal knjigo Na tista lepa pota, ki je izšla leta 1973. Umrl je leta 1995 v Ljubljani.

M ZT M arhiv Fundacije Ladko Korošec

V slikah Milana Razborška je ves čas navzoča dvojnost, podpr-ta tudi z likovnimi kontrasti med krogom in kvadratom, fizičnim in duhovnim, zemeljskim in neze-meljskim. Tako je dela, postavljena na ogled v Galeriji Medija v Zagor-ju, označila umetnostna zgodo-vinarka, likovna kritičarka in pe-snica Tatjana Pregl Kobe, ki je z umetnikom spregovorila na otvo-ritvi. Poudarila je, kako se na eni strani v njegovih podobah – kot je figura golega čolnarja – odraža trpkost iskanja, na drugi pa – ko podoba stvarnika drži v roki svet – radost lepote.Razboršek je na ogled postavil dela, ustvarjena v zadnjih treh letih, ki

Trpko iskanje lepoteV Galeriji Medija v Zagorju so 4. avgusta odprli likovno razstavo domačega slikarja Milana Razborška.

jih je slikal v fazah. Prvo obdobje zaznamuje preteklost, v kateri se zrcalijo detajli, drugo sedanjost z odlomki življenja, figur v prostoru, tretje obdobje pa slika prihodnost, ko slikar odpre vrata in s podoba-mi razsvetljenja vstopa v priho-dnost. Razboršek živi in ustvarja na Izlakah. Zaposlen je kot stro-kovni sodelavec v Galeriji Medija, je umetniški vodja Slikarske kolo-nije Izlake – Zagorje, sodeloval je na več skupinskih razstavah, imel pa tudi 15 samostojnih. Trenutno je absolvent Visoke šole za risanje in slikanje v Ljubljani.

M Tatjana Polanc Kolander : Bojan Šibila

Cvetje za Ladka Korošca

Citrarji na KopitnikuPrva sobota v avgustu je na Kopitniku namenjena citrarjem. Člani Planin-skega društva Rimske Toplice prirejajo Popoldne ob citrah že 26 let. Stro-kovni vodja in organizator dogodka je Peter Napret, sicer profesor violine.

ponagajal dež,« se spominja Jure Potokar, predsednik društva. »Avgusta pa so ljudje še na dopu-

stih, a je udeležba kar dobra.« Ob pozdravnem govoru je izrazil že-ljo, da bi vsi sodelujoči nadaljevali s to kulturno prireditvijo.Zadovoljen je bil tudi Peter Nap-ret, saj mu je uspelo zbrati okoli 20 nastopov s citrarji iz vse Slovenije. »Letos so bili izvajalci še posebno dobri,« je dejal. »da ne govorimo o nekaterih vrhunskih posamezni-kih, ki se vračajo že vrsto let.« Prvič pa je nastopila z violino Inga Ulokina, ki izhaja iz peterburške glasbene družine. V Slovenijo so se preselili v začetku devetdesetih let. Koncertirala je že po vsej Evro-pi in na Kitajskem. Bila je prva vi-olina godalnega kvarteta InQuar-tet, sodelovala je z Neisho, Vladom Kreslinom in drugimi, igra tudi v komornem orkestru v Zagrebu. Je profesorica violine na Glasbeni šoli Rogaška Slatina. Na Kopitniku je igrala z Moniko Rožej, imenitno citrarko iz bližnjega Turja, ki se izobražuje v Salzburgu. Z njo na čelu so Rožejevi »otroci« zaigrali tudi prijeten venček slovenskih narodnih. Nastopili sta tudi Janja Brlec in Jasmina Levičar; Janja je bivša učenka Petra Napreta. Obe že poučujeta in sta pripeljali s se-boj še svoje učence.

M : Fanči Moljk

Četrtek, 1. 9. Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje

Razstava Kristjana Božiča

Petek, 2. 9. ob 20. uri

Terasa Delavskega doma Zagorje

Petkovi glasbeni večeri:Slovo poletju s slovensko popevko, Neva in Simon (v primeru slabega vremena koncerta ne bo)

Četrtek, 8. 9. ob 18. uri

Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik

Predavanje: Moje kratko duhovno popotovanje po Škotski z učiteljico reikija Tatjano Frumen


Delavski dom Zagorje, avla Razstava: Magda Brvar

Sobota, 17. 9. ob Mestna ploščad Zagorje Pravljično igralna ura Knjižnice Mileta Klopčiča Zagorje

Torek, 20. 9. ob 19. uri

Knjižnica Mileta Klopčiča Zagorje

Zdravilne lastnosti sladkega pelina, Edgar Pršo (v sodelovanju z Društvom za zdravilne rastline Zasavje)



Literarni večer z Mašo Mlinarič, avtorico kriminalke Mostovi vseh realnosti


Knjižnica Mileta Klopčiča Literarni večer, Slavko Stošicki, Pesmi za dva

Ponedeljek, 26. 9. ob 17.30 uri

Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje

Literarni krožek, 1. srečanje v sezoni 2016/17



Bralni krožek


Delavski dom Zagorje, avla Območna razstava zagorskih likovnih ustvarjalcev JSKD OI Zagorje

Torek, 27. 9. ob 17.30 uri

Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje

Buklžur, 1. srečanje v sezoni 2016/17

Četrtek, 29. 9. ob 19.00

Knjižnica Mileta Klopčiča Zagorje

Predstavitev knjige Pomorščakov kruh avtorja Vinka Grgiča


ŠPORTMetri, stotinke, točke, goli, koši na www.zasavc.net

V kategoriji deklet do 18 let je zmagala Nika Drnovšek iz KK Zagorska dolina. Med ženskami do 35 let je zmagala Maja Roka-vec iz KK Vaška runda. V najsta-rejši kategoriji, ženske nad 35 let, si je najboljši rezultat prikolesari-la Nina Dolinšek iz kluba Rios. Skupno so bile najboljše Maja Ro-kavec, Katarina Novak in Mate-ja Roglič.Moški so bili razdeljeni na več kategorij. Skupno so najboljše re-zultate dosegli Matej Kimovec (Vaška runda), Grega Filipič (KD Alpe Sis) in Uroš Verčič (ŠD Bam.bi). Med fanti do 18 let je zmagal Miha Razpotnik iz kluba Ra-denska As, v kategoriji do 30 let Tilen Potisk (ŠD Poljane) do 40 let Matej Kimovec, do 50 let Uroš Verčič, nad 50 let pa Tomis-

Primož Roglič je začel izredno. Na prvem in drugem merjenju vmesnega časa je beležil osmi čas, potem pa se je odlično boril do konca in bil na cilju deseti. Kro-nometrska preizkušnja je bila zah-tevna, tudi z vzponi in vratolom-nimi spusti, kolesarjem pa je delo oteževalo še mokro cestišče, ki je bilo precej spolzko.Dirko v Riu je dobil 35-letni Fabi-an Cancellara iz Švice. Pred Rog-ličem so se uvrstili le specialisti za vožnjo na čas iz kolesarsko najbolj

V hrastniški dvorani ni bilo pros-tora za vse, ki so prišli pozdravit prvega Slovenca, ki je osvojil naziv evropskega prvaka v dolgem tri-atlonu. Stali so tudi na stopnišču preddverja. Napetost je dvigoval povezovalec Marko Planinc, ki je zbrane pripravljal na vikinški poz-drav, s katerim so osvojili simpati-je Islandci na zadnjem evropskem nogometnem prvenstvu.Denis se je pripeljal v dvorano s ko-lesom, s katerim se je vozil tudi v Poznanu. Na vprašanje, kako lah-ko 27-letni fant postane evropski prvak, je dejal, da tega tudi sam še ni dojel. In kdaj je prvič izvedel za ta jekleni šport? Pred šestimi leti, ko mu ga je omenil kolega z baze-na v Laškem, kjer je bil reševalec.

Na deset in pol kilometrski pro-gi od Orehovice do Zagorja se je pomerilo 196 tekačev in 74 teka-čic. Pri slednjih so bile absolutno najboljše bivša odlična slovenska atletska reprezentantka na dolgih progah Helena Javornik iz kluba Tekaška vadba v Mariboru, Karin Gašek iz AD Kladivar Celje in Ber-narda Zvir iz ekipe Podkrižnik. Absolutno najboljši v moški kon-kurenci so bili Matej Šturm iz

Denis Šketako, jekleni možV četrtek, 28. julija, so v Delavskem domu Hrastnik pripravili sprejem za Denisa Šketaka. Šketako je 24. julija zmagal na evropskem prvenstvu v dolgem triatlonu v Poznanu na Poljskem.

»Plavam že, v službo se vozim s kolesom, samo teči bo še treba,« je povedal, kako je takrat razmišljal. In je začel iz nič. S športom se je ukvarjal že od osmega leta dalje, 14 let je v Hrastniku treniral ko-šarko. Z intenzivnimi treningi tri-atlona je začel pred šestimi leti in leta 2011 dosegel zastavljeni cilj. Na tekmovanju v Avstriji, v Ce-lovcu, ga je dočakal napis: You are an Ironman. To je pomenilo 3800 metrov plavanja, 180 kilometrov kolesarjenja, 42,2 kilometra teka. Njegov čas: 10 ur 22 minut 41 se-kund. Triatlon je tudi olimpijska disciplina, vendar krajša: 1,5 km plavanja, 40 km kolesarjenja in 10 km teka. »Celotnega pa še dolgo ne bo, ker bi zasenčil vse druge špor-

te,« je komentiral kasneje Mojmir Ocvirk, predsednik Triatlonske zveze Slovenije, ki je poudaril iz-jemen uspeh Hrastničana.Kako izjemen je Denisov uspeh, je obrazložil Robi Halzer, nekda-nji tekmovalec v kajaku. Pozdravil ga je v imenu hrastniške Športne zveze. »Zapomnil sem si njegov stavek, da ne smem forsirati že na začetku,« je povedal hrastniški jekleni mož Denis, »zato si čas, ki ga moram uporabiti za posamezno športno panogo, načrtujem. Vse je treba imeti v glavi. To mi je prišlo prav še posebno na zadnjih kilo-metrih evropskega prvenstva.« Šketako je odgovarjal zbrano, du-hovito, sproščeno, … Povedal je, da je lani končal EP v Italiji s tremi zlomljenimi rebri, letos poškod-ba, ki jo je utrpel pred odhodom v Ameriko – srečanje z avtomo-bilom, še ni bila v celoti sanirana.

Zato so se pojavljale v Ameriki na tekmah hude bolečine. Zelo je pogrešal svojega fizioterapevta Mateja Čeboklja. Na Poljsko je šel skoraj kot invalid, kot mu je namignil eden izmed njegovih tre-nerjev.Navdušenja ni skrival tudi hra-stniški župan Miran Jerič, ki je športniku zaželel, naj se mu sanje

uresničujejo še naprej. Čestitala mu je tudi Maja Lapuh, predse-dnica ŠD Posavje, kjer je Denis registriran kot triatlonec, da lah-ko tekmuje. Za dobro vzdušje je poskrbel Andrej Bantan, ki je zaigral na harmoniko tudi take melodije, ki si jih Denis brunda na kolesu.

M : Fanči Moljk

Roglič deseti v RiuPrimož Roglič je uro resnice na Olimpijskih igrah v Riu v Braziliji končal na desetem mestu in tako izenačil najboljšo uvrstitev Slovenca (Jani Brajko-vič v Londonu) na kronometrski kolesarski preizkušnji na OI.

zvenečih držav. Primož je opravil na letošnjih OI izjemno delo. Po 26. mestu na cestni dirki je dese-terica v vožnji na čas izjemna uvr-stitev za mladeniča, ki je s pravim kolesarstvom pričel šele pred dob-rimi tremi leti. Vsekakor je opo-zoril nase in bil v Riu z naskokom najboljši slovenski kolesar. Vsi ko-lesarski strokovnjaki mu preroku-jejo izjemno kolesarsko kariero.

M ZT : osebni arhiv

AD Slovenska Bistrica, Miran Cvet iz KGT Papež in Martin Ocepek iz ŠD Izlake.Tekači so bili razdeljeni v katego-rije. V kategoriji moški do 19 let je zmagal Urban Šturm, od 19 do 29 let Matej Šturm, do 39 let Miha Lajevec (KŠD Peče), do 49 let Miran Cvet, do 59 let Darko Kralj (ŠD Premogovnik), do 69 let Ivan Ruparčič, do 79 let Marjan Ocepek, (Slovenska Bistrica), nad

lav Čuk iz ŠD Bam.bi.Na ekipnem tekmovanju je naj-boljši rezultat dosegel KK Za-gorska dolina, druga je bila ekipa Bola, tretja pa ekipa Grabnar. Na duatlonu, torej kombinaciji teka in kolesarjenja, so se med moškimi najbolje uvrstili Miha Lajevec iz KŠS Peče, Andrej Lindič in Peter Drnovšek iz KK Zagorska dolina. Duatlonka pa je bila samo ena, Ur-ška Meserko iz KD Partizan Trbo-vlje.Nagrade so na dogodku prejeli najstarejši in najmlajši udeležen-ci in udeleženke, najštevilčnejša ekipa ter zadnji trije udeleženci. Nagradili so občinskega prvaka in prvakinjo, prvega v absolutni raz-vrstitvi ter prve tri ekipe.

M ZT : Jože Kolander

Kolesarski vzponObčinski praznik Zagorja je že tradicionalno tudi športno obarvan. Na 16. vzponu na Zasavsko Sveto goro je tekmovalo 82 moških in 13 žensk.

Tekači v ZagorjuLetošnji Tek po Zagorski dolini je bil na sporedu že dvanajstič. Na njem so tekli mladi in stari.

80 let pa Polde Dolenc (Dravske elektrarne Maribor).Med ženskami so zmage dosegle: v kategoriji do 19 let Karin Gašek, do 29 let Ula Kupec (AK Šen-tjur), do 39 let Mateja Baš (Svet24 Drn in strn team), do 49 let Ma-rija Rojič (ŠD Dem), do 59 let Helena Javornik, do 69 let Erna Pudgar (Vzajemna bejbe), Joži-ca Šiftar in Fani Podkrajšek iz kluba ŠD Izlake. Edini v svojih kategorijah, torej do 79 in nad 80 let, sta bili Lojzka Bratuša iz kluba Ženske Dem in Kazimira Lužnik.Teka so se lahko udeležili tudi otroci, in sicer so lahko tekli na 300, 500 ali 1000 metrov. Cici tek na 300 metrov in Otroški tek na 500 metrov nista bila tekmoval-ne narave. Na otroškem teku na 1000 metrov pa so bili zmagoval-ci Maja Per (AK Domžale), Lea Čebin (ŠD Ravenska vas), Jan Berčon (Tekaška šola Živko Celje) in Žan Resnik. Teka se je v svoji kategoriji udeležilo tudi 12 invali-dov. Poleg tekačev se je na pot po-dalo še 32 pohodnikov, ki so hodili do Vinske skale in se vračali skozi Kisovec.

M ZT : Miro Drobne

Postani nogometaš! NK Zagorje vabi k vpisu otroke, stare od 5 let, ki imajo veselje do nogometa. Otroke je možno vpisati vso jesen. Informacije: 041 796 182 (Tadej Grčar), 041 227 445 (Davor Drečnik), [email protected] Zagotavljamo kvalitetno, strokovno vadbo pod budnim očesom trenerjev z licencami.


Hrastnik, kjer sonce vedno vzhaja prvo, vsak dan na www.zasavc.netHRASTNIK

Povedali soNa sprejemu v Hrastniku so mnogi starejši občani povedali: »Toliko navdušenja in take množice ne pomnimo. Razen ob obisku Tita, a to je bilo pol stoletja nazaj.« Slavja so se udeležili navijači iz vsega Zasavja in tudi drugih krajev Slovenije.Matjaž Dolinšek s Ptuja je prišel z ženo zato, ker ga vežejo s Hrastni-kom rodbinske korenine: »Oče Henrik je bil Hrastničan, zato sva z ženo Perova navijača, želela pa sva ga videti tudi v živo.«Alenka Blatnik iz Radeč je prišla zaradi Petra, pa tudi prijatelje ima v Hrastniku. Duška in Vesna Kolčan iz Kotredeža sta sestri in navdušeni nad uspehi srebrnega Hrastničana. »Pa še sošolka Petrove mame Ani-te sem,« je povedala Duška.Alenka Klincov in Dušan Konda iz Celja sta prišla iz KK Celje in prinesla Petru tudi darilo. Dušan je tudi predsednik kluba: »S Hrastničani že dolga leta sodelujemo, jih obiskujemo in se veselimo njihovih uspe-hov.«Irena, Franci in Sara Vozelj ter Blaž Šinkovec so prišli iz Zagorja: »Želeli smo enkrat doživeti vzdušje, ki ga pripravijo krajani svojim uspešnim športnikom. Doživeli smo ga!«Matjaž, Mateja, Kaja in Jan Zorc so prišli iz Celja, ker izjemno spoštuje-jo vse napore naših športnikov in ker nikoli ne razočarajo. »Športniki so tisti, ki dvigujejo narodno zavest!«Andrej Ribič, predsednik Kajakaške zveze Slovenije, in Jakob Marušič, ki skrbi za vse prireditve KZS, sta povedala, da je bilo v zadnjih letih veliko prireditev namenjenih našemu Petru, česar so na zvezi zelo veseli. In seveda ponosni na njegove uspehe.Zamašek iz velike steklenice srebrne penine, ki jo je odprl Peter na odru, je ujel Drago Pajnkihar: »Hrastniški pevci ga bomo imeli v naši vitrini. To bo lep spomin na zgodovinski dan v Hrastniku.«

M Fanči Moljk

V nedeljo, 14. avgusta 2016, je svoje rojake prišel pozdravit Peter Kauzer – olimpijec, ki je svoje rod-no mesto obarval v barvo medalje, ki jo je prinesel domov. Hrastnik je postal Srebrni Hrastnik, Peter Kauzer pa Peter Veliki.Vsi so se še dobro spominjali veče-ra v sredo, 10. avgusta, ko je Peter, tudi Pero in Kapsl, v Riu šel na vse ali nič. Tudi takrat so se njegovi rojaki, pa tudi drugi Zasavčani, zbrali v Hrastniku, da bi družno

Ankete o potovalnih navadah in podelitev nagradV okviru analize stanja prometa v Občini Hrastnik so po spletu zao-krožile ankete, s katerimi želimo izvedeti, kakšne so vaše potovalne navade in potrebe na področju prometnih ureditev v Občini Hrastnik, da bi lahko skupaj z vami načrtovali trajnostni prometni sistem za večjo kakovost bivanja v občini. Ankete lahko še vedno izpolnite. Prvo vmesno žrebanje bo potekalo v ponedeljek 22. 8. 2016. Natis-njene ankete lahko najdete in oddate tudi na sedežu Občine Hrastnik, sedežih Društva upokojencev Dol pri Hrastniku in Hrastnik ter KS Steklarna. Podelitve bogatih nagrad (prve nagrade bodo kolesa, v fi-nalnem pa električno kolo) za vse, ki ste in boste na ankete zapisa-li svoje podatke, se hitro približujejo. Prva podelitev bo na festivalu ŠTUOR 26. avgusta, druga na Želodkovem festivalu 3. septembra in finalna na osrednji prireditvi v okviru Evropskega tedna mobilnosti 22. septembra. Več o pogojih in načinu žrebanja in nagradah na http://hrastnik.si/cps_hrastnik/ Kontakti: [email protected] ali 07/49 14 256.

Petra pozdravili v Srebrnem HrastnikuNepopisno veselje, sreča in ponos. Težko bi našli boljše besede, s katerimi bi opisali vzdušje na ta nedeljski večer v Hrastniku. Sprejem je pripravila Občina Hrastnik v sodelovanju z Brodarskim društvom Steklarna Hra-stnik.

stiskali pesti. Tisti večer so boleli členki.Pesti pa so se v nekaj dneh že do-dobra ohladile. Šampiona so nje-gova družina in avtobus navijačev pozdravili že na letališču v Benet-kah, 14. avgusta ob pol šestih so bile tudi številne druge roke prip-ravljene, da v svoj objem stisnejo srebrnega Petra. Pero se je na prizorišče pripeljal v rumeni katrci, iz katere je v dlan segel mnogim - častnega občana

Hrastnika je pred Delavski dom prišlo pozdravit več tisoč njegovih rojakov, pa tudi drugih Zasavča-nov in Zasavčank ter Slovenk in Slovencev. Zbranim je zaigrala Steklarska godba, ob Kauzerjevem prihodu pa so zbrani zapeli himno, ki so se je prej naučili ob pomoči pevke Fossily Banda Neve Marn. »Uuu, ti si car, divjih si voda vla-dar,« je odmevalo petje tisočih na melodijo refrena pesmi Tine Tur-ner Simply the best. »Sam v brzice se spustiš, nas brez diha vse pus-tiš.«Kauzer je, ko se je končno prebil do odra, zbrane, med katerimi je bilo tudi več kot 30 akreditiranih no-vinarjev, pozdravil zelo skromno. »Zdravo. Saus.« Ob številčnosti in vznesenem vzklikanju publike se mu je namreč zavezal jezik. »Kje bom priseben, če je toliko ‘folka’,« je z nasmeškom do ušes dejal pri-kupni Hrastničan voditelju pro-grama Mateju Kaiserju.Kauzerju so na odru čestitala ne-katera znana zasavska imena: predsednik Brodarskega društva Steklarna Hrastnik Rado Gnji-dič, predsednik KS Steklarna Adi Zaletel, direktor proizvodnje in vzdrževanja Steklarne Hrastnik Enes Rakovič, predsednik Kaja-kaške zveze Slovenije Andrej Ri-bič. Zadnji je »hrastniško raketo« pozdravil župan njegovega rodne-ga mesta Miran Jerič. »Mislim, da smo vsi Hrastničani in Hrastni-čanke upravičeno ponosni na Pet-rove uspehe, še posebej pa danes.« je povedal. »Verjamem, da ta me-dalja ni zadnja.«Da ni bil zlat, Kapsla ne jezi kaj preveč. Kajakaštvo je njegova prva ljubezen in, kot pravi, »prva ljube-zen nikoli ne zamre«.Velika ljubezen Petra Kauzerja sta tudi njegova žena Janja in hčer-ka Nola. »Če si čez štiri leta izbo-rim olimpijado, super,« je povedal. »Če ne, pa pač ne. Življenje teče dalje. Samo, da sem zdrav, da je hčerka Nola zdrava.«Za svojo ženo je povedal, da je nje-gova največja navijačica in njegov najostrejši kritik. »Janja je rekla, da sem na startu izgledal kot psi-hopat.«Veselje se je nadaljevalo tudi še, ko se je dan prevesil v večer. Peter Kauzer je domov sicer res prišel

srebrn, vendar se je njegov uspeh pozlatil z ljubeznijo mnogih navi-jačev, ki so pred hrastniškim dela-vskim domom zaprli cesto, samo,

da bi mu izkazali spoštovanje in čast, ki si ju zasluži.

M Martina Drobne : Branko Klančar

www.zasavc.net 13četrtek, 25. avgust 2016

OGLASNA STRAN

�e�za 9.990�€ �e�za 13.690�€ �e�za 18.990�€

Avtohiša03-56-33-110

[email protected];��www.malgaj.com

Malgaj�d.o.o.Gabrsko�30b,�1420�Trbovlje;�Tel.:

Malgaj�d.o.o.Gabrsko�30�1420�Trbovlje03/[email protected]


Popotnica prvošolčkom September prinaša slovo od poletja, krajše dneve, hladnejša jutra, pa tudi neskončno lepoto barv, v katere se počasi odeva narava. Prinaša pa september tudi začetek šolskega leta, ko vsaka šola mavrično zaživi. V tem živopisanem svetu veljajo določena pravila, obveznosti, zakonitosti, pa tudi prijetnosti, igrivosti in »lumparije«, ki se nam za vse življenje vtisnejo v spomin. Tudi spomini na prvi šolski dan potujejo z nami vse življenje … Naj bodo lepi.Novo svežino, toplino in igrivost boste tudi v letošnjem septembru, v mavrični šolski svet zagorskih osnovnih šol, prinesli prvošolci, ki boste letos prvič v družbi 187 vrstnikov, prestopili prag šole in postali učenci. Iz varnega predšolskega zavetja se boste naenkrat znašli pred »velikimi« vrati »prave« šole. Ta naj bo za vas prijazna, polna znanja, izkušenj, doživetij in prijateljstev. Predvsem pa naj bo čas šolanja poln trenutkov, ki vam bodo vzeli dih. Kajti življenje se ne meri po številu vdihov in izdi-hov, ki jih napravimo, meri se po številu trenutkov, ki nam dih vzamejo.Vam in vašim staršem želim, da bi bila novo začeta pot življenja, po kateri boste hodili, prijazna in izkustvena – ali – kot je napisala Ellen Kay: Otrok bi moral imeti možnost na vsakem koraku izkusiti resnično življenje; zato ne odstranjujmo trnov z vrtnic.

Matjaž Švagan, župan

Občina Zagorje ob Savi tako kot vsako leto tudi letos vsem prvošolčkom za popotnico podarja nahrbtnike z dobrimi željami in ljubeznijo do na-ših najmlajših.

O Zagorju kot najboljši občini daleč okrog vsak dan kaj na www.zasavc.netZAGORJE

Osnovni cilji nepovratnih finanč-nih spodbud so zmanjšanje one-snaženosti zraka s PM10 delci, povečanje rabe obnovljivih virov energije ter večja energijska učin-kovitost v stanovanjskih stavbah.

Na objektu šole Ivana Skvarče in v objektu šole Toneta Okrogarja v Zagorju smo izvedli dve večji na-ložbi, ki ju je občina načrtovala že v času sprejemanja proračuna za leto 2016. V objektu šole Toneta Okrogarja je prenovljena mala šol-ska telovadnica. Telovadnico smo toplotno in hidro izolirali, odstra-nili lesene obloge in ladijski pod ter kompletno prenovili instalaci-je. Vrednost naložbe znaša 21.000 EUR. Na objektu šole Ivana Skvar-če je končana II. faza zamenjave oken na JV delu šolskega objek-ta. Sredstva za naložbo v višini 29.000 EUR je zagotovil občinski proračun.

Novo šolsko leto v Zagorju ob SaviObčina Zagorje ob Savi je v času šolskih počitnic izvedla kar nekaj investi-cijskih del v šolskih objektih.

Sicer pa je bilo v času šolskih po-čitnic izvedenih še več nujnih in manjših investicijsko vzdrževal-nih del. Na šoli Ivana Skvarče so nadaljevali beljenje in zatemnitev zgornjih oken v učilnicah. Zaradi večjega števila učencev v posa-meznih oddelkih je šola nabavila nekaj novih miz in stolov ter gar-derobnih omaric. Na Podružnični šoli Podkum so prepleskali hodnik in zaradi večjega števila učencev dokupili garderobne omarice. Prav tako so pleskali na Podružnični šoli Čemšenik, ker se šolski del zaradi organizacije vrtca na tej šoli seli v višje nadstropje.

Na Glasbeni šoli Zagorje so med počitnicami uredili in popravili stopnišče v baletni šoli ter tam za-menjali velika ogledala. Na matič-ni šoli so izolirali in zaščitili ste-kleno kupolo na stopnišču, s čimer se bodo izognili hudi vročini v po-letnih mesecih in izgubi toplotne energije v zimskih.Na matični šoli Toneta Okrogarja so prepleskali posamezne učilnice, hodnike in pisarne. Instalacije za centralno ogrevanje so uredili v prostorih, ki doslej niso bili ogre-vani, v garderobah v telovadnici pa so na novo prekrili tla, prepleskali ograjo na stopnišču v novem delu šole. Na Podružnični šoli Kisovec

so na novo opremili eno učilnico.Na šoli dr. Slavka Gruma so prepleskali telovadnico in eno učilnico ter v eni od učilnic preno-vili talne obloge. Belili in pleskali ter opravili manjša investicijsko vzdrževalna dela pa so tudi na šoli Ivana Kavčiča in na Podružnični šoli Mlinše.Vrtec Zagorje je v času poletnih počitnic uredil in opremil prosto-re za izvajanje predšolske vzgoje v prostorih Podružnične šole Čem-šenik. S 1. septembrom bo namreč na pobudo staršev iz KS Čemše-nik, s podporo zagorske občine in krajevne skupnosti, pričel delovati prvi vrtčevski oddelek, ki ga bo obiskovalo 17 predšolskih otrok iz Čemšenika in okolice.

Predmet razpisa so nepovratne finančne spodbude občanom za rabo obnovljivih virov energije v eno in dvostanovanjskih stavbah na območju Občine Zagorje ob Savi za vgradnjo toplotne črpal-ke za centralno ogrevanje stano-

Za čistejši zrak v Zagorju ob SaviObčina Zagorje ob Savi je v avgustu 2016 objavila javni razpis za »Sofinan-ciranje zamenjave ogrevalnih sistemov v gospodinjstvih v Občini Zagorje ob Savi v letih 2016 in 2017«.

ma solastnik s pisnim soglasjem ostalih solastnikov ali imetnik stavbne pravice na nepremičnini) in ima stalno prebivališče v Občini Zagorje ob Savi. Pogoja sta, da je naložba že izvedena in je bila so-financirana s strani Eko sklada j.s. (iz javnega poziva »Nepovratne fi-nančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učin-kovitosti stanovanjskih stavb«) in da bo investicija (toplotna črpalka ali priključitev na daljinsko ogre-vanje v mestu Zagorje) nadomesti-la staro kurišče na les ali premog. Vlagatelji, ki bodo menjali druge naprave za ogrevanje (plinske peči, peči na kurilna olja, toplotne po-staje v daljinskem ogrevanju, …) do nepovratne finančne spodbude

ne bodo upravičeni. Prav tako do nepovratne finančne spodbude ne bodo upravičeni vlagatelji, ki bi po zaključku investicije za ogrevanje objekta še vedno ohranili staro ku-rišče na les ali premog.

Razpisna dokumentacija je do-segljiva na spletni strani Občine (www.zagorje.si) in v času uradnih ur v sprejemni pisarni Občine Za-gorje ob Savi, Cesta 9. avgusta 5. Prvo odpiranje vlog bo 21. 9.2016. Okvirna višina razpisanih sredstev v letu 2016 znaša 10.000 EUR, v letu 2017 pa 40.000 EUR. Višina nepovratne finančne spodbude bo enaka višini zneska, s katerim bo investicijo sofinanciral Eko sklad, j.s. za upravičen namen razpisa gle-de na odločbo Eko sklada.

vanjske stavbe ali za priključitev na sistem daljinskega ogreva-nja, ki ga v centru Zagorja ob Savi upravlja Komunala Zagorje.

Občina bo subvencionirala na-prave vgrajene po 1. 8. 2016. Na javnem razpisu lahko sodeluje vsaka fizična oseba, ki je lastnik stanovanjskega objekta na obmo-čju občine Zagorje ob Savi (oziro-


www.zasavc.net OGLASNA STRAN

Center za pridobivanje kompetenc ZasavjeV septembru 2016 je začel z delom Center za pri-dobivanje kompetenc (CPK) Zasavje 2016–2019. Konzorcij projekta sestavljajmo: Zasavska ljudska univerza (ZLU) kot prijavitelj in dva partnerja: Sre-dnja tehniška in poklicna šola Trbovlje (STPŠ) in Iz-obraževalni center Geoss d.o.o. (IC Geoss) iz Litije. ZLU kot koordinator projekta je sredstva za de-lovanje v višini 393.873,33 € pridobil na javnem razpisu MIZŠ. Vsa usposabljanja bodo brezplačna. Ciljna skupina so vsi zaposleni v regiji, ki so nižje iz-obraženi (manj kot štiriletna srednja šola oziroma ISCED 1-2) in manj usposobljeni, s poudarkom na starejših od 45 let. Konzorcijski partnerji smo sku-paj pripravili in bomo izpeljali programe za odrasle za pridobitev temeljnih in poklicnih kompetenc. Ve-činski del bo namenjen razvoju kompetenc s pod-ročja informacijsko-komunikacijskih tehnologij.

V letih 2016–2019 bomo skupaj izvedli 86 usposab-ljanj iz naslednjih programov:1) Programi UŽU: 5 izvedb: UŽU – Most do izobraz-

be (MI), UŽU – Izzivi podeželja (IP), UŽU – Razgi-bajmo življenje z učenjem (RŽU) v obsegu 120 ur in 300-urni program UŽU – Moje delovno mesto (MDM).

2) 50-urni programi SNIO: 24 izvedb (za 8 vrst pro-gramov): Učinkovita komunikacija v negi in oskr-bi; Učinkovita komunikacija na delovnem mestu; Kakovostno delo s strankami; Ohranimo zdravje in vitalnost; Komuniciranje v predšolski vzgoji; Prvi koraki v svet tujih jezikov; Uporabna podje-tniška znanja; Izboljšajmo medosebno in digital-no komunikacijo.

3) 20-urni programi priprav za prijavo v posto-pek pridobitve kvalifikacije oz. certifikata: 15 izvedb (za 7 vrst programov): Word – priprava na ECDL; Windows in internet – priprava na ECDL; Excel – priprava na ECDL; PowerPoint –priprava na ECDL; Priprave za viličariste; Priprave za pri-dobitev Temeljne kvalifikacije za voznike, Pripra-ve na preverjanje iz sistema HACCP.

4) 60-urni programi RPO (Računalniška pismenost za odrasle): 10 izvedb.

5) 50-urni programi RDO (Računalniško in digital-no opismenjevanje): 32 izvedb (za 7 vrst progra-mov): Digitalna znanja za vsakdanjo rabo; Upo-rabno računalništvo; Jaz, računalnik in denar; Digitalna podpora v tehniški stroki; Spletno uče-nje tujega jezika; Digitalno znanje mi olajša delo in popestri življenje, Digitalna podpora pri obli-kovanju gradiv.

Zasavska ljudska univerza – nosilec projektov in razvojaZasavska ljudska univerza je zanesljiv in varen partner za izobraževanje odraslih v Zasavju. Že več kot 55 let uresničujemo svoje poslanstvo: skrbimo za izobraževanje odraslih v Zasavju in širimo kulturo vseživljenjskega učenja.

Kakovost in zanesljivostSmo nosilci znaka kakovosti POKI (Ponudimo odraslim kakovostno izobraževanje).

Do informacij in portfolija brezplačnoV okviru projekta Središče za svetovanje in vredno-tenje znanja zaposlenih 2016-2022, bo Svetovalno središče, ki deluje na Zasavski ljudski univerzi, omo-gočilo brezplačne informativno-svetovalne procese za zaposlene kot ključno podporno dejavnost za njihovo motivacijo in vključevanje v vseživljenjsko učenje. Storitve svetovanja bodo lahko koristili pred vključitvijo, med in po končanem izobraževanju oz. usposabljanju. Prav tako se bodo lahko vključili v postopke ugotavljanja in vrednotenja neformalno pridobljenega znanja. Predvsem slednje se za ve-čino pogosto izkaže kot zelo koristno. Odrasli ima-jo ogromno neformalnih znanj, ki so jih pridobil v različnih situacijah: v prostem času, pri hobijih, na delovnem mestu, vendar ostajajo ta znanja skrita. V projektu vam bomo pomagali poiskati vaš skriti zaklad. Vsi zaposleni, ki se bodo odločili, da se nam pridružijo, bodo izboljšali svoje kompetence, ki jih potrebujejo na delovnem mestu, izboljšali bodo svojo zaposljivost, mobilnost ter razvili osebne po-tenciale za lažje delovanje v sodobni družbi. Vred-nost projekta je 340.657,46 €.Dejavnosti obeh projektov sofinancirata Evrop-ski socialni sklad ter Ministrstvo za izobraževa-nje, znanost in šport.

Aktivno in medgeneracijsko – MSZŠolsko leto 2015/2016 je bilo v Medgeneracijskem središču Zasavje zelo delovno in pestro. Skupaj s prostovoljci smo izvedli 197 različnih brezplač-nih aktivnosti, ki se jih je udeležilo kar 1830 ude-ležencev. Pri vključevanju v medgeneracijske pro-grame še vedno prevladujejo starejši iz celotnega Zasavja. Vse več imamo stalnih »gostov«, ki redno in z velikim veseljem prihajajo v naše središče. Sta-rejši se lahko v aktivnosti vključujejo v vseh treh ob-činah: v Zagorju in Trbovljah v prostorih Zasavske ljudske univerze ter v Knjižnici Antona Sovreta v Hrastniku. V poletnih mesecih smo skupaj z društvi prijateljev mladine iz Zasavja poskrbeli tudi za ra-znoliko in kakovostno počitniško dogajanje, v kate-ro se je vključilo precejšnje število otrok iz vseh treh zasavskih občin. Jeseni 2016 bo Medgeneracijsko središče Zasavje nadaljevalo z zanimivimi, kakovostnimi, predvsem pa z brezplačnimi aktivnostmi. Zaradi velikega za-nimanja in potreb naših uporabnikov načrtujemo začetne tečaje angleščine, nemščine, ruščine, slo-venščino za tujce, računalniške tečaje in delavnice, različna predavanja, ustvarjalne delavnice, delavni-ce za osebni razvoj, družabna srečanja in pomoč pri učenju. NOVOST – bralne skupine, skupine za samopomoč in tečaj slepega tipkanja.Pri oblikovanju vsebin vedno izhajamo iz potreb ter želja uporabnikov. Saj želimo, da v programih pri-dobijo zase tisto, kar potrebujejo. Večini pa največ pomenijo nova prijateljstva in druženje.

Več informacij o mesečnih programih MSZ je na vo-ljo na spletni strani www.zlu-trbovlje.si in na na-šem Facebook profilu.

Prijave Medgeneracijski telefon 068 604 137 vsak

delovni dan med 9. in 15. uro.

V letu 2016 izvedbo aktivnosti Medgeneracijskega središča Zasavje sofinancirajo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter ob-čine Trbovlje, Hrastnik in Zagorje ob Savi.


Da generacije ne bodo zablujene, skrbi www.zasavc.netZA MLADE

Projekt je financiran s strani Evrop-ske komisije. Vsebina objave odraža

izključno stališča avtorja. Nacionalna agencija ter Evropska komisija nista odgovorni za kakršno koli uporabo

informacij, ki jih objava vsebuje.


Park pri Osnovni šoli Hrastnik Delavnica burgerjev z EVS prostovoljcema

Petek, 26. 8. ob Heartstone turnir Mladinski center Zagorje


Športni park na Logu Festival Štuor 2016 – Mejaši in Učiteljice

Sobota, 27. 8. ob 9. uri Plezališče pod skalo Brezplačno plezanje

Sobota, 27. 8.ob 20. uri

Športni park na Logu Festival Štuor 2016 – Sausages, Kosta Radman, Niki Belucci in Leteče potepuhi

Otroci so se lahko vsak teden udeleževali različnih aktivno-sti. V začetku julija so imeli na sporedu indijanski teden, sledila sta mu športni in eko teden, nato »čira čara« teden, ko so se učili čarovniških trikov, šesti pa je bil pravljični teden, ki mu je sledil ustvarjalni.Kljub temu, da so bile dejavnosti iz tedna v teden drugačne, je Lavra Izgoršek, sekretarka Društva

OŠ TrbovljeVseh učencev: 558, prvošolcev: 73. Matična šola: 51 prvošolcev, sku-paj 426 učencev, POŠ Alojza Hoh-krauta: 19 prvošolcev, skupaj 121 učencev, POŠ Dobovec: 3 prvošol-ci, skupaj 11 učencev.Na šoli bodo po dolgem času spet organizirali smučarsko šolo v na-ravi za šestošolce. »Veselimo se 1. septembra, ko bodo otroški glasovi ponovno napolnili šolske prosto-re,« pravi ravnateljica Klementi-na Šuligoj. »Stene bodo oživele z otroškimi izdelki, čez leto bo sple-tna stran polna novic o njihovem delu in uspehih.«

OŠ Tončke Čeč TrbovljeVseh učencev: 333, od tega 30 prvošolcev. »Vsem šolarjem želim v novem šolskem letu veliko uspehov in pri-jetnih trenutkov,« pravi ravnatelji-ca OŠ Tončke Čeč Katarina Pajer Povh, »ter ne pozabite, kar pravi Seneka: Ne za šolo, za življenje se učimo.«

OŠ Ivana Cankarja TrbovljeVseh učencev: 241, od tega 25 prvošolcev.Na šoli bodo razširili program Zdrav življenjski slog čez celo šol-sko leto in od decembra izvajali mednarodni projekt v sodelovanju s Srbi. »Verjamem, da se nam obeta delovno, a prijetno leto druženja,” je povedala ravnateljica OŠ Ivana Cankarja Mojca Lazar Doberlet. OŠ Toneta Okrogarja ZagorjeVseh učencev: 520, od tega 67 prvošolcev. Matična šola: 37 prvo-šolcev, skupaj 364 otrok, POŠ Ki-sovec: 26 prvošolcev, skupaj 132 otrok, POŠ Šentlambert: 4 prvo-šolci, skupaj 24 otrok.»Šola res ni šala, a tudi bati se je ni treba. Vsem prvošolcem in nji-hovim staršem želim prijeten, nepozaben prvi šolski dan. Vsem ostalim učencem in učiteljem pa uspešno in zanimivo novo šolsko leto,« je ob koncu počitnic dejala ravnateljica OŠ Toneta Okrogarja Nataša Grošelj.

OŠ Ivana Skvarče ZagorjeVseh učencev: 523. Matična šola: 53 prvošolcev, POŠ Podkum: 9 prvošolcev in POŠ Čemšenik: 8 prvošolcev.Ravnateljica Alenka Ašič se s svo-jo ekipo zelo veseli novega šolske-ga leta in verjame, da bo uspešno. Večjih organizacijskih sprememb na šoli, pravi, ne predvidevajo.

OŠ Ivana Kavčiča IzlakeVseh učencev: 373, od tega 44 prvošolcev. Matična šola: 34 prvo-šolcev, skupaj 334 učencev, POŠ Mlinše: 10 prvošolcev, skupaj 39 učencev.»Vsem učencem in zaposlenim že-lim kar se da prijeten prvi šolski dan, veliko dobre volje, pozitivnih

Spet v šoloŠolski zvonec bo 1. septembra naznanil novo šolsko leto. Koliko učencev in dijakov bo sedlo v zasavske šolske klopi? Na vseh šolah so med počitnica-mi izvedli potrebna vzdrževalna dela, v drugi razred uvajajo obvezni prvi tuji jezik in se veselijo novih izzivov. V srednjih šolah vpisi še niso povsem zaključeni. Razširjeni članek z informacijami, kako bo potekal prvi šolski dan, objavljamo v našem spletnem časopisu www.zasavc.net.

misli in pridobljenih znanj, prijet-nih doživetij in druženj v novem šolskem letu,« pravi ravnateljica Tatjana Krautberger. Na šoli bodo nadaljevali z vsemi projekti zdrave in kulturne šole ter projek-tom Uvajanje mobilnih naprav pri pouku.

OŠ dr. Slavka Gruma ZagorjeVseh učencev: 57, od tega dva prvošolca. Šola bo še naprej načrtno vključe-vala učence s posebnimi potrebami v širše okolje ter nadaljevala s pro-jektom Spoznaj me »Naš namen je, da učenci z motnjami v duševnem razvoju pridobijo dodatne kompe-tence, da lažje prehajajo med raz-ličnimi nivoji izobraževanja in se s svojimi kompetencami tudi lažje in bolj uspešno prilagodijo trgu dela,« pravi ravnateljica Vanja Manfredo.

OŠ Narodnega heroja Rajka HrastnikVseh učencev: 668, od tega 74 prvošolcev. Matična šola: 48 prvo-šolcev, POŠ Dol: 23 prvošolcev in OŠ Vitka Pavliča (s prilagojenim programom): 3 učenci. Na šoli so veseli, da je Občina Hra-stnik poskrbela za ureditev stopnic, ki omogočajo lažji dostop do šol-skega dvorišča. »Vsem učencem, ki bodo prvega septembra prestopili prag naše šole, želim uspešno šol-sko leto, ki jim bo prineslo veliko novega znanja in napredovanje v skladu z njihovimi zmožnostmi,« je med drugim dejala ravnateljica Marina Kmet.

GESŠ TrbovljeVseh dijakov: predvidoma 300. V prvi letnik je vpisanih 44 gimna-zijcev (od tega 15 v športni odde-lek) in 10 ekonomskih tehnikov.

Do 5. 9. na šoli poteka še zbiranje prijav v maturitetni tečaj. Šola bo izvajala nova izbirna predmeta na gimnaziji: kreativno podjetništvo in likovno snova-nje. »Šola je pot do znanja, a le, če učenci oziroma dijaki tako hoče-te,« mladim dijakom pravi Jelena Keršnik. »Zajemite ga z veliko žlico in to bo vaša najboljša nalož-ba.«

STPŠ TrbovljeVseh dijakov: predvidoma 315. Vpisanih v prvi letnik: 94, in sicer največ (30) v program tehnik raču-nalništva, manj v poklicne progra-me.Na šoli se bodo še bolj povezova-li z gospodarstvom na številnih manjših in večjih projektih. »Z ve-seljem pričakujemo tako nove kot dosedanje dijake,« pravi ravnate-ljica Marjetka Bizjak. »Poletje je vsem dalo dovolj energije, da bomo z navdušenjem začeli šolsko leto in ga tudi uspešno končali. Prvi dan pa le prinesite copate, pisala in be-ležke, da se začetne informacije ne bodo kam izgubile.«

Srednja šola ZagorjeVseh vpisanih: predvidoma 350, v vseh programih je še nekaj prostih mest. Na šoli bodo nadaljevali s projek-ti, kot sta Mepi in Ustvarjalnikov podjetniški krožek. Ravnateljica Aljaša Urbanija je pred pričet-kom šolskega leta dijakom in učen-cem zaželela veliko energije in za-gona za uspešno doseganje ciljev.

Gimnazija LitijaVseh vpisanih: predvidoma 275, od tega 73 novincev. Na šoli začenjajo z novim izbirnim predmetom s področja informati-ke v 3. letniku (podatkovne baze, robotika). »Starši, držite pesti za svoje otroke, podpirajte naše skup-no delo in vse bo šlo dobro,« pra-vi ravnateljica Vida Poglajen in želi dijakom ravno pravšnjo mero vznemirjenosti na prvi šolski dan.

M Tatjana Polanc Kolander

Počitnice z DPM-jemOtroci so v Trbovljah letošnje počitnice preživljali na različne načine. Precej čarobnih trenutkov jim je pripravilo tudi Društvo prijateljev mla-dine (DPM) Trbovlje.

prijateljev mladine Trbovlje, po-vedala, da je bil obisk konstanten. »Otroci so se iz tedna v teden me-njali, povprečno se jih je aktivno-sti dnevno udeležilo od 25 do 30. Šlo je bolj za počitniško varstvo in druženje.« Od vseh aktivnosti pa so otroci po besedah Izgorškove najbolj uživali na bazenu.

M MD : arhiv DPM

Avgustovske počitnice v MCTV Mladinskem centru Trbovlje smo tudi v avgustu pripravili pester poči-tniški program, ki obsega številne različne dogodke ter aktivnosti, ki bodo zadovoljile marsikateri okus.

V mesecu avgustu so se nadaljevale šiviljske delavnice, kjer so naše ši-vilje nadgrajevale pridobljeno zna-nje. Prav tako se nadaljujejo delav-

Za ljubitelje adrenalina smo orga-nizirali izlet z raftingom po Savi (od Zagorja ob Savi do Hrastnika). Prav tako smo gostili ekipo doma-čih razvijalcev, ki so nam predsta-vili novo družabno igro Imitator. Željni raziskovanja in pohodništva se bodo lahko udeležili pohoda v Retje, ter obiskali Indijansko vas. Čaka nas tudi potopisno predava-nje izmenjave sedmih udeležencev mladinske izmenjave, ki se je od-pravila v obmorsko mesto Peniche na Portugalskem, kjer so prežive-li 10 nepozabnih dni, za športne navdušence pa bomo organizirali bitko z vodnimi baloni, »Highest Ollie« tekmovanje, turnir v od-bojki in turnir v namiznem no-gometu. Na svoj račun bodo prišli tudi ljubitelji računalniških igric, saj bomo ponovili Retro večer igric (Retro Games Night).Tudi septembra nam ne bo dolgčas,

nice poslikave kože s kanino pasto, ki so praviloma na sporedu ob tor-kih v Mestnem parku Trbovlje ali v klubu Mladinskega centra Trbovlje.

zato vas vabimo, da se nam pridru-žite, saj nam bo skupaj prav gotovo zelo zabavno.

M Matej Jan (MCT, pr)

NLP Diploma


DRUŠTVENOIzkoristite prostor za oglaševanje. Pokličite: 070-788-510

Borci na Čemšeniški

Jasmina Matkohči Zala Izgoršekrojena 12. 7. 2016

Špela Rebernaksin Jernej Habjanrojen 13. 7. 2016

Dijana Subašićsin Mark Papežrojen 13. 7. 2016

Lidija Špan Belejsin Mark Belejrojen 14. 7. 2016

Indira Škiljanhči Elma Škiljanrojena 14. 7. 2016

Nataša Zorkosin Luka Udovčrojen 14. 7. 2016

Elmira Dedićhči Sara Dedićrojena 15. 7. 2016

Bojana Peterneljsin Nejc Keršnikrojen 15. 7. 2016

Petra Lebarhči Julija Lebarrojena 15. 7. 2016

Miša Moharsin Oliver Wiboworojen 15. 7. 2016

Mojca Lokarsin Domen Kosrojen 17. 7. 2016

Snežana Jurić Pangeršičsin Filip Pangeršičrojen 18. 7. 2016

Tea Urbanijahči Stella Škararojena 18. 7. 2016

Petra Bukovšek Batičhči Zarja Batičrojena 19. 7. 2016

Dragana Perićsin Nejc Zavolovšekrojen 19. 7. 2016

Suzana Okrajšeksin Gabriel Novakrojen 20. 7. 2016

Romanca Mačekhči Lana Lešnikrojena 20. 7. 2016

Jasna Vrebachči Ela Vrebacrojena 21. 7. 2016

Tamara Žiberthči Lenka Kastelicrojena 22. 7. 2016

Bojana Brinjevecsin Luka Celestinarojen 22. 7. 2016

Polonca Gracerhči Nastja Džombićrojena 24. 7. 2016

Petra Planinšekhči Nuša Poglajenrojena 24. 7. 2016

Anita Čalakovićsin Daris Čalakovićrojen 24. 7. 2016

Angela Fermesin Cene Merkužičrojen 24. 7. 2016

Tanja Lončarsin Žiga Komlancrojen 26. 7. 2016

Špela Pikšsin Jakob Novakrojen 27. 7. 2016

Klavdija Galsin Martin Galrojen 29. 7. 2016

Darja Zupansin Žan Zupanrojen 4. 8. 2016

Katja Merzel Guzejsin Luka Merzelrojen 5. 8. 2016

Maja Feldinsin Tian Ribičrojen 5. 8. 2016

Vesna Jovan hči Sara Martinovićrojena 9. 8. 2016

Edisa Selimovićhči Alina Ibrićrojena 10. 8. 2016

Katja Podmenikhči Vita Podmenikrojena 10. 8. 2016

Mirela Imamovićhči Ajla Imamovićrojena 12. 8. 2016

Natalija Irmansin Urh Pintaričrojen 12.8.2016

Maruša Jermansin Bine Mastnakrojen 13. 8. 2016

Tanja Jermanhči Paulina Jerman Šimčićrojena 14. 8. 2016

Ksenja Poglajenhči Ronja Roškarrojena 14. 8. 2016

Lucija Bašsin Samo Bregrojen 16. 8. 2016

Združenje borcev za vrednote NOB Zagorje in Občina Zagorje sta 31. julija na Čemšeniški planini pripra-vila svečano proslavo v spomin na ustanovitev Revirske partizanske čete. Letos od ustanovitve mineva 75 let. Prireditev vsako leto poteka v okviru praznika občine Zagorje. Tudi tokrat so se je udeležili pred-stavniki zasavskih borčevskih or-ganizacij. Na prireditvi je Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije podelila zlato plaketo za življenjsko delo dolgoletnemu predsedniku ZZB NOB v Zagorju Milošu Prosencu.

M ZT : Ana Režun

Hrastniško območno združenje slovenskih častnikov (OZSČ) se je tudi letos udeležilo mednarodnega spusta po Kolpi, ki je potekal že 18. Tokrat ga je organiziralo OZSČ Bela krajina. Letošnjega spusta se je udeležilo 143 udeležencev iz Slovenije in 84 iz Hrvaške. Slovence so zastopa-li člani ZSČ iz Bele krajine, Hra-stnika, Krškega, Litije, Maribora, Nove Gorice, Trbovelj in Velenja, predsednik ZSČ general major dr. Alojz Štajner, generalni sekretar ZSČ brigadir Martin Jugovec ter vojaška atašeja iz ZDA in Kitajske. Iz Hrvaške so se srečanja udeležili člani Hrvaškega častniškega zbora Karlovačke županije in njihovi go-sti iz hrvaškega Zagorja. Hrastni-čani so se v sodelovanju s svojim brodarskim društvom spusta ude-ležili že drugič. Ekipo so sestavljali Ivo Vučetič, David Srebotnik, Igor Pogačnik, Rudi Senčar,

Tekmovanja se je udeležilo 40 ri-bičev, od tega 35 iz Slovenije, med njimi tudi ena ribička in pet gostov iz Hrvaške. V šestih urah so skup-no nalovili 175 kilogramov in pol rib. Tekmovali so v treh sektorjih.Pokal občine Zagorje ob Savi si je priboril Drago Vozelj, sledila sta mu Zlatko Cmrk iz Novega Ma-rofa in Marjan Škrinjar. V sek-torju A so medalje osvojili Drago Vozelj, Borut Eltrin in Boštjan Zupanc, v sektorju B so slavili Marjan Škrinjar, Maks Marin-čič in Darko Juvančič, v sektorju C pa se je pozlatil Zlatko Cmrk,

kot sta možganska kap in demenca. Dodatne težave povzroča takrat, ko starostnik zaradi poškodbe ne more dovolj hitro do sanitarij.Preprečimo jo lahko z rednim od-vajanjem seča v časovnih presled-kih, še preden se pojavi potreba. Delno so učinkovite tudi vaje za krepitev sečnega mehurja oz. mišic medeničnega dna. Za zdravljenje uporabljamo zdravila, ki sproščajo mehur, da zmanjšajo njegovo ak-tivnost, predpiše jih zdravnik. Pri vseh vrstah urinske inkontinen-ce je priporočljiva uporaba vpojnih vložkov, ki poleg vpijanja nevtra-lizirajo neprijeten vonj urina. So diskretni, obstajajo v različnih di-menzijah, oblikah in stopnjah vpoj-nosti. Večini uporabnikov pomaga-jo, da se dobro počutijo v družbi. O primernih vložkih in prehranskih dopolnilih pri težavah z inkonti-nenco smo vam z ustreznimi nas-veti v Zasavskih lekarnah vedno na voljo. (Razširjeni članek preberite na www.zasavc.net).

M Marjeta Komučar, mag. farm.

Častniki po Kolpi

Jani Zore in Matej Kaiser kot krmar iz BD Hrastnik.Po Kolpi se je v 14 čolnih spusti-lo 128 udeležencev, ki so »raftali« od hrvaške Pake do Metlike. Med spustom so imeli dva postanka: malico v avtokampu Podzemelj in ogled avtokampa Primostek.

Veslanje je bilo precej »naporno«, premagovali so jeze na Kolpi, po-zabavali pa so se z obveznim »šp-ricanjem« nasprotnikov. Spust so zaključili s skupnim družabnim srečanjem na obali reke Kolpe v Metliki.

M Jani Zore : Igor Pogačnik

Urinska inkontinencaUrinska inkontinenca je nenadzorovano uhajanje urina. Pojavi se lahko v katerikoli starosti iz različnih vzrokov. Pojavljanje se s starostjo povečuje.

Vsaj eden od treh starostnikov ima težave z nadzorom sečnega mehur-ja, prizadetih je dvakrat več žensk kot moških. Težava vodi v potrtost, nastanek okužb sečnega mehurja in ledvic ter v depresijo. Bolniki z inkontinenco so v zadregi, izogi-bajo se družbi, pogosto so iz nje izolirani. Celoten proces zadrževa-nja in odtekanja seča je zapleten. Zmožnost za nadziranje mokrenja je lahko prekinjena zaradi različnih vzrokov. Največ bolnikov trpi za stresno in urgentno inkontinenco.

Stresna inkontinenca Gre za nenadzorovano uhajanje seča ob naporu (kašelj, napenjanje, kihanje, dvigovanje bremen …) Pri ženskah se razvije zaradi popušča-nja sfinktra ali sprememb v sečnici, ki nastanejo po porodu ali gineko-loški operaciji. Pogosto prizadene tudi ženske, ki so večkrat rodile, so manj telesno aktivne ali imajo pre-komerno težo. Pri moških nastane po operaciji prostate, če je bila med

posegom poškodovana sečnica ali del sečnega mehurja.Za mnoge ženske so učinkovite hormonske nožnične kreme ali hormonske tablete, ki jih predpi-še zdravnik na recept. Bolnice z oslabljenimi mišicami medenične-ga dna naj redno izvajajo Keglove vaje (krčenje mišic medeničnega dna). Obstaja tudi delno uspešna elektrostimulacija z vaginalnim sti-mulatorjem, v hujših primerih pa tudi operativni poseg. Najnovejša metoda je laserska termoliza, kjer termični učinek laserja zožuje in krči predel spodnjega dela sečil in s tem izboljša kontrolo nad odvaja-njem seča.

Urgentna inkontinenca Gre za nujo po mokrenju (na poti v stranišče, ob delu z mrzlo vodo …), ki ji sledi nenadzorovano uha-janje seča. Najpogostejši vzrok je okužba sečil. Nastane lahko zara-di prekomerne aktivnosti sečnega mehurja pri nevroloških boleznih,

Ribiči tekmovaliV nedeljo, 14. avgusta, je Ribiška družina Zagorje pripravila 18. tekmovanje v lovu rib s plovcem za pokal občine Zagorje ob Savi.

srebro je osvojil Zdravko Reber-nak in bronasto medaljo Mario Ćeši z Novega Marofa.Vsako leto se tekmovanja udeležijo tudi gostje iz pobratenih ribiških družin iz Ludbrega, Novega Maro-fa in Laškega, ki pridejo v Zagorje dan pred tekmo. Člani RD Zagorje ob Savi so jih letos popeljali skozi Evropark, na Klančiše, razkazali so jim razvaline gradu Gamberk in Medijski grad, kjer so si ogledali tudi čebelarsko učno pot.

M MM : Marko Zaletel


OGLASNA STRAN Želite oglaševati? Pokličite 070/788-510.

Vse sodobne civilizacijske bolezni so v porastu. Ljudje smo pretežno precej lahkomiselni glede načina življenja, češ da se nam ne more nič zgoditi. A vsak lahko na primerih iz svo-jega okolja vidi, da to ni res. Ko nas doleti bolezen, se začne naš propad, agonija, trpljenje, takrat bi naredili vse, da ozdravimo. Na srečo imamo visoko razvito medicino in farmacijo, ki nam do določene mere lahko pomagata, žal pogosto s stranskimi učinki in vprašljivimi rezultati. Torej, dokler smo zdravi, smo pogumni, včasih celo ponosni na svoje lahkomisel-no življenje. Potem pa pride trenutek streznitve.

Zdrav način življenja je največji blagoslov. Ljudje pogosto razmišljamo in sanjamo o lahki in hitri poti do zdravja in mladostnosti. Dejstvo pa je, da si je zdravje potrebno zaslužiti. Torej, moder način življenja in tehnike, ki nam pomagajo čistiti, razbremenjevati, krepiti različne telesne sisteme, so odgovor na omenjeno problematiko.

Sistem Joga v vsakdanjem življenju, ki se že skoraj 30 let uspešno izvaja v Sloveniji, nudi tehnike, ki nam pomagajo razstrupljati in krepiti organizem kar predstavlja izjemno pre-ventivo pred različnimi boleznimi. Velikega pomena so hatha joga pristopi, ki predvsem s pomočjo vode in zraka čistijo telo od najbolj grobih do najbolj subtilnih nivojev. Telesne teh-nike ali asane, blago, vendar intenzivno delujejo na sklepe, mišice, hrbtenico, organe, žleze, živčni sistem, tkiva, na vsako celico. Dihalne tehnike ali pranajame čistijo najrazličnejše telesne, energetske in mentalne sisteme ter jih napolnijo z energijo, kar predstavlja najbolj-šo preventivo. Globinsko sproščanje (joga nidra) je odlično zdravilo proti stresu. Satsang, edinstvena tehnika joge, v nas spontano prebuja modrost, ki predstavlja največjo pomoč. Ta kombinacija pristopov ima varen, učinkovit in zanesljiv učinek tako pri preprečevanju bolezni kot tudi pri zdravljenju. Te tehnike so primerne za vsakogar ne glede na starost, bolezensko stanje in telesni ustroj, joga učitelj jih tudi prilagaja individualnim potrebam.

Naredimo nekaj zase, ne prepustimo se slepo usodi, vzemimo dragoceno življenje v svoje roke! Nikoli ni prepozno, da naredimo nekaj pametnega za svoje zdravje in seveda za svojo srečo!

M dr. Danilo Kosi

JOGEVADBA

Vključuje telesne vaje, dihalne vaje ter vaje sproščanja,koncentracije in meditacije. Primerna je za vse starostne skupine.

Društvo POPETRE

Vsak torek ob 18.00, začetek 6. septembra 2016

Dodatne informacije: [email protected] in www.jvvz.org

TRBOVLJE ‐ OŠ Trbovlje, večnamenski prostor

LITIJA ‐ OŠ Gradec na DobraviVsak četrtek ob 18.15 uri, začetek 8. septembra 2016

Vsak torek ob 17.45 uri, začetek 6. septembra 2016

ZAGORJE ‐ OŠ dr. Slavko Grum, mala telovadnica

S seboj prinesite udobno oblačilo, podlogo za vadbo in odejo.

Joga in sodobne »civilizacijske« bolezniSodoben človek je podvržen mnogim vplivom iz okolja, ki so škodljivi za njegovo zdravje, pa tudi neugodnim vplivom iz svoje notranjosti, kot so strahovi, skrbi, nemir, jeza, želje, ki povzročajo škodljive razvade. Omenjeni vplivi pripeljejo do srčno-žilnih bolezni, raka, diabe-tesa.

Kupon velja za storitev avtooptike, redna cena 45 eur z ddvAkcija traja v času od 25.8 do 1.10.2016

KVALITETNA NASTAVITEV VAŠEGA PODVOZJA.

Vulkanizerstvo Servis vozil

Avtooptika

Servis zavor Servis klime


Za boljši dan vsak dan doza www.zasavc.net OGLASNA STRAN

GENERALI pisarna TRBOVLJE1. 9. 2016 - na novi lokaciji:

Trg svobode 12 - tržnica Trbovljedelovni čas: pon. – pet. od 9:00 do 17:00

tel.:040-375-763e-pošta: [email protected]

in

GENERALI pisarna ZAGORJECesta Borisa Kidriča 3

delovni čas: pon. – pet. od 9:00 do 17:00tel.: 059-055-155 ali 031-329-901

e-pošta: [email protected]

http://www.seeklogo.net

Eksluzivni zastopnik


Poglejte Kaj dogaja na www.zasavc.netOGLASNA STRAN

Znanje, izobrazba in kompetenceO pomenu znanja in izobrazbe je bilo prelitega že veliko črnila. Vsi se strinjamo, da je izobrazba po-membna, da sta spričevalo in diploma vstopnica za zaposlitev oziroma napredovanje na delovnem mestu. Pravo učenje se takrat šele začenja. Pri-dobljeno znanje je potrebno nadgraditi s kompe-tencami. Zaposlenim, starejšim od 45 let, bo to v naslednjih letih brezplačno omogočal Center za pridobivanje kompetenc Zasavske ljudske univerze. Kompetence, ki predstavljajo znanje, spretnosti in veščine potrebujemo vsi za uspešnost in učinkovi-tost tako na delovnem mestu kot tudi v osebnem življenju. Delodajalci potrebujejo ljudi, ki znajo pri-dobljeno strokovno znanje uporabiti v praksi, so iz-najdljivi, prilagodljivi, znajo komunicirati, so dobro digitalno pismeni in imajo dobro razvite socialne oz. medosebne kompetence.

Zasavska ljudska univerza – osebna izkaznicaZasavska ljudska univerza je zanesljiv in varen partner za izobraževanje odraslih v regiji. Že več kot 55 let uresničujemo svoje poslanstvo: skrbi-mo za izobraževanje odraslih v Zasavju in širimo kulturo vseživljenjskega učenja. Pri nas lahko pridobite višjo raven izobrazbe ali pa se vključi-te v pester izbor neformalnih oblik učenja. Skrb posvečamo tudi brezplačnim dopolnilnim pro-gramom, ki bogatijo našo ponudbo – možnost učenja v središču za samostojno učenje, medge-neracijsko povezovanje in druženje, informira-nje in svetovanje v izobraževanju odraslih, ugo-tavljanje neformalno pridobljenih znanj, učna pomoč in vseživljenjska karierna orientacija za brezposelne. Zagotavljamo vzpodbudno učno okolje in skrbimo za zadovoljstvo naših udele-žencev in partnerjev.

Vroče ta hip: bolničar negovalecZaradi velikega povpraševanje in naraščanja potreb po negi in oskrbi starejših, smo se odločili, da bomo v sezoni 2016/2017 ponovno izvajali poklicni program bolničar negovalec. Vsi tisti odrasli, ki že imate končano vsaj 4. raven izobrazbe, lahko opra-vite prekvalifikacijo že v enem letu. Še vedno lahko pri nas postanete medicinska se-stra, vzgojiteljica predšolskih otrok, logistični, eko-nomski tehnik ali trgovec. Vpisi za novo šolsko leto 2016/2017 so možni do 23. 9. 2016. Pokličite 03 56 55 120 in si zagotovite svoj vpisni termin.

Kakovost in zanesljivostZasavska ljudska univerza je ena izmed še-stintridesetih izobraževalnih ustanov v Sloveni-ji, ki se ponaša z znakom kakovosti POKI (Ponu-dimo odraslim kakovostno izobraževanje).

Zasavska ljudska univerza ima konkurenčne cene in ponuja obročno plačevanje šolnine. In-formativni dnevi za srednješolske in višje-šolske programe bodo 13. in 15. septembra 2016, ob 17. uri, na ZLU v Zagorju.

Novi programi za brezposelnePoletni čas je bil za ZLU izjemno uspešen: dobili smo težko pričakovane projekte na javnih razpisih. Od junija dalje imamo tako koncesijo za opravljanje storitev za trg dela za obdobje 2016-2018; Uče-nje veščin vodenja kariere. To v praksi pomeni, da bomo za brezposelne izvajali delavnice: - Učinkovit nastop na trgu dela (24 ur), - Kariera po petdesetem (20 ur) in - Svetovalnico (54 ur). Izvedli smo že tri delavnice, odziv brezposelnih je bil zelo dober. V anketah so pohvalili tako vsebino kot praktično uporabnost obravnavanih tematik. Vsi udeleženci so izdelali svoj CV in CV-vizitko. Do konca leta 2016 je načrtovanih skupaj 19 delavnic.

Na razpisu Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) smo pridobili izvajanje štirih 104-ur-nih programov priprav za potrjevanje NPK za brezposelne osebe v letu 2016. V začetku sep-tembra se bodo pričela brezplačna usposabljanja za brezposelne:- socialni oskrbovalec na domu (1 skupina),- računovodja za manjše družbe, samostojne podjetnike in zavode (1 skupina) in- izdelovalec spletnih strani (1 skupina), ki je no-vost.V usposabljanja se bodo lahko vključili brezposelni, ki bodo to želeli in bodo izpolnjevali pogoje, dolo-čene s programom in pogoji Zavoda RS za zaposlo-vanje. Prijave za vse programe so že v teku, zainte-resirani naj stopijo v stik s svojo svetovalko na Zavodu in preverijo možnost vključitve.

Brezplačno za zaposlene 45 +V septembru bo začel z delom Center za prido-bivanje kompetenc Zasavje 2016-2019. ZLU kot prijavitelj in koordinator projekta je sredstva za delovanje v višini 393.873,33 € pridobil na javnem razpisu MIZŠ. Partnerja v projektu sta še Srednja tehniška in poklicna šola Trbovlje in Izobraževal-ni center Geoss d.o.o. iz Litije. Vsa usposabljanja bodo brezplačna, ciljna skupina so vsi zaposleni v regiji, ki so nižje izobraženi (manj kot štiriletna sre-dnja šola oziroma ISCED 1-2) in manj usposobljeni, v ospredju bodo starejši od 45 let.

V letih 2016-2019 načrtujemo skupaj s partnerji 86 usposabljanj z različnih področij. Poudarek bo na razvoju kompetenc s področja informacijsko ko-munikacijskih tehnologij in digitalne pismenosti. Podrobnejše informacije o programih Centra za pridobivanje kompetenc in vključitvi v usposablja-nja najdete na strani 15 – kjer je objavljen članek o Centru za pridobivanje kompentenc.

Tretji projekt, ki bo zaživel jeseni pa je Središče za svetovanje in vrednotenje znanja zaposlenih 2016-2022 kot ključna podporna dejavnost pri vklju-čevanju v vseživljenjsko učenje. Dejavnosti obeh projektov sofinancirata Evropski socialni sklad ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.Več informacij o programih je na voljo na spletni strani www.zlu-trbovlje.si in Facebook profilu.

Brezplačen program RDO – računalniško digital-no opismenjevanje v obsegu 50 ur, za zaposle-ne, starejše od 45 let, s končano največ srednjo šolo se bo začel že septembra 2016, takoj po zapolnitvi skupine. V skupini je 13 prostih mest. Tečaj bo potekal dvakrat tedensko od 17. do 20. ure v prostorih ZLU Zagorje. Prijavite se lahko osebno ali po telefonu 03 56 55 123 pri Mateji Pistotnik.


Vsak dan precej novega na www.zasavc.net OGLASNA STRAN

DODATNE INFORMACIJE: telefon: 03 56 25 500 spletna stran: www.gess.si elektronska pošta: [email protected] osebno v tajništvu ali svetovalni službi na GESŠ Trbovlje, Gimnazijska cesta 10

Razmišljate, kje bi nadaljevali šolanje? Z opravljeno splošno maturo se lahko vpišete na vse univerze, višje in visoke šole. Vabimo vas v enoletni maturitetni tečaj, v katerem vam omogočamo: odlično pripravo na splošno maturo, šolanje brez vpisnine/šolnine, status dijaka, šolski e-naslov in brezplačno uporabo Microsoftove programske opreme, uporabo čitalnice in izposojo gradiv v šolski knjižnici, uporabo dodatne literature in delovnih gradiv v spletni učilnici, individualne konzultacije pri profesorjih, ki poučujejo maturitetne predmete. Pomembni datumi: 1. september 2016 ob 15. uri: informativni dan, do 5. septembra 2016: oddaja prijave za vpis v maturitetni tečaj, 14. september 2016: objava števila prijav na spletnih straneh MIZŠ, 23. september 2016: obveščanje kandidatov o morebitni omejitvi, 26. in 27. september 2015: vpis, 1. oktober 2016: začetek pouka.

M A T U R I T E T N I T E Č A J 2 0 1 6 / 2 0 1 7

Vse bo vredu. www.triglav.si

To, da tividiš avto,ne pomeni nujno,da voznikvidi tebe.

Kuža Pazi varuje, Kuža Pazi svetuje!

Nezgodno zavarovanje za otroke

Skleni Nezgodno zavarovanje za otroketer izkoristi

10% popustprek spleta in

20% popustza velike družine.

AKTUALNO: izobraževanje odraslih (tudi v obliki samoizobraževanja) s področij-računalništva,-elektrotehnike,-strojništva.

Informacije:[email protected] 56 33 450, 03 56 33 453

Informativni dan za izobraževanje odraslih:

torek, 13. septembra 2016, ob 16.00

3. september 2016

tovarna milnih mehurčkov simulator surfanja mega frizure

cirkuške delavnice srečelov ribolov ustvarjalnice

čarobna poslikava obraza zeleni kotiček

Miške in Zverinice palačinke

Body Zorbing Slackline

Celoten program si lahko ogledate na spletnem naslovu: www.zelodki.si ali na naši strani: www.facebook.com/zelodki

Adi Smolar

Kapitan Glista in Zobati Jack Mega plezalna stena

Dol pri Hrastniku, igrišče pri Dolanki, v primeru dežja v športni dvorani Dolanka

od 14:00 naprej

VSTOP PROST

zelodkov festivalv

Maša in medved


OGLASNA STRAN Spremljajte vremensko napoved na www.zasavc.net

RTH, d. o. o., Rudnik Trbovlje Hrastnik Trg revolucije 12, Trbovlje

Objavlja javna zbiranja ponudb opreme in

materiala.

Vse informacije glede objav javnih prodaj, s pogoji za udeležbo in pogoji prodaje v postopku zbiranja ponudb so objavljene na

spletni strani RTH, Rudnik Trbovlje- Hrastnik, d.o.o.

www.rth.si; javne objave-prodaja.

pester izbor nedeljskih kosilPiknik na deželi

Praznovanje najlepših življenjskih trenutkovKulinarično potovanje v viteški dvorani

Catering na Vaši izbrani lokaciji

Hiša domacih okusov Pr Cop

Lojze Čop s.p., Podkum 11, 1414 Podkum

http://gostilnacop.si, www.facebook.com/CateringTeamCopRezervacije: 041 407 966, 03 56 76 222


8 ZAKRINKAN ČLOVEK

IZDELO-VANJE

MODELOV

EDVARD KARDELJ SILICIJ ZELENA

KRMAGORA V

ŠVICI

NAJDALJŠA REKA NA SVETU

MOGOČNA GORA PODOKNICA

MEŠANICA SNOVI

OBČUTEK MORALNE

VREDNOSTI

JAPONSKA PLAVALKA MAJUMI

KRAJ PRI BREŽICAHJEZERO V TURČIJI

KAREL DESTOVNIK POMANJKA-

NJE TEKA

TITANNANAŠAJOČ

SE NA ANODO

RIMSKI HIŠNI BOG

IVAN TAVČAR

REKA V UKRAJINI

KEMIJANAJ. JEZ. NA BAVARSKEM

NA PRIMER RT V ŠPANIJINAPRAVA ZA IZSTRELJE-

VANJE

NADALJEVA-NJE GESLA

SEVERNO-ATLANTSKI

VOJAŠKI PAKT

ZAČETEK SAHARE

JUDOVSKO M. IME ITALIJANSKI

SPOLNIK1. PREVOD BIBLIJE NEPTUNIJ

POSOJILO DENARJA ZA

DOL. ČAS

BARVILO, INDIKA LATINSKI

PREDLOGVELIKA LAČNOST

VZDRŽEN ČLOVEK

AF. PIS. S. SIPHO

NIČ (POGO-VORNO)

PRITRDIL-NICA

ZAČETEK GESLA

NOVAK TONE

ZAČASNA UPORABA

ČESA

ZA POLTON ZNIŽANI E

OLIMPIJSKE IGRE

GRŠKA ČRKA

EINSPIELER VILI

SKLEP NOGE S TRUPOM (MNOŽ.)

NOR. SMU. ARNESEN

3. IN 1. ŠUMNIK

EVROPSKI VELETOK

MEH. GO-MOLJNICA

TLORIS (REDKO) KARLOVAC

LESENO OBUVALO

PREIZKUS ZNANJA LASTNOST

PLAŠNEGA ČLOVEKA

ZAREBR-NICA

AZIJSKI PES

SLOVENSKI BOTANIK TOMAŽ

OLIVER ANTAUER

STOT. DAN. KRONE

LOJZE PETERLE

ZAČ. RUS. AZBUKE BOGAT Z

ILOVICOKONEC GESLALUKA V J.

ITALIJITIBETANT-

SKI PES STRD SL. PESN. MAJDA

RAVEN SVET TIŠINA, MIRDEL TENI-ŠKE IGREMURSKA

SOBOTA DUH, DUŠA

OTOK V PRES-

PANSKEM JEZERU

KRAJ V SLO-VENSKIH GORICAH

ANTON AŠKERC

1. IN 4. VOKAL NEON TUNIZIJA SLOVEN.

TISKOVNA AGENCIJA

SLOVEN. IGRALKA

VERA

VINKO OŠLAKHOLAND.

JADRNICAREKA V

FRANCIJISLOV. PISA-

TELJ IGO

MEJNA REKA V BOSNI

AMER. IGRALKA DEREK

SL. SLIK. MELITA

PRIMOR. KRAJ S

PLEZALNO STENO

NOVA REVIJA

LETONJA MARKO

4. IN 9. ČRKA

NASELBINA LIKVIDACIJA PODJETJA

IGRALEC ROKOMETA

NASELJE BLIZU

SEVNICE

Zabava? Vsak dan en nov odtrgan vic na Zasavc.net ZABAVA

SLOVARČEK: SEPAMLA (južnoafriški pisatelj Sidney Sipho), LAJAPA (mehiška gomoljnica), ETABLISMA (naselbina)

Nagradna križanka 8

Trbovlje) vrč za hladilnik, Valči Jamšek (Borje 11, 1410 Zagorje ob Savi) posodo za ohranjanje svežine in Lucija Kolar - Drnovšek (Cesta padlih borcev 5, 1430 Hrastnik) ožemalnik. Iskrene čestitke!Kupone s pravilno izpolnjenim geslom Križanke 8-16 pošljite na naslov Zasavski tednik, Mestni trg 5 a, 1420 Trbovlje ali na elektronski naslov (obve-zno tudi tu napišite naslov in tel. številko)[email protected] do 22. 9. 2016 Izžrebali bomo tri nagrajence: dva bosta prejela darilni bon za regenerativno špor-tno masažo telesa Zana Trbovlje, eden pa pesniško zbirko Frpruh pesnika Vlada Ga-rantinija.

Ime in priimek:

Naslov:

Tel.:

Geslo:

Sudo

ku 8

1 98 2 3

4 9 83

5 3 9 66 5

3 5 2 86 1 7

2 4 681523947954768213732149685169435728523897461847612359315274896496381572278956134

Rešitev nagradne križanke 7:mis, klepka, Apo, soprog, Franci, tao, Ko-vač, rezba, ger, da, nrav, Ac, jed, IZ, Aero, Bo, Bano, Kersee, IB, Karolina, gong, noč, Senčar, ZS, zaarati, Ra, polip, apno, en, Ti, Alli, led HE, Gdansk, egea, NH, lon, umetnina, bor, Vojko Šeško, insula, Adi,

ej, Aaron, Atos, Zaletel, razcep, GT, vnuk, um, NA, Talin, Cirej, Arclin, Uji, Ikor, ko-rajža, kakGeslo: PRAZNIK OBČINE HRASTNIKPrejeli smo 104 rešitve za nagradno kri-žanko 7-16. Nagrajenci in nagrade: Vla-dimira Goljuf (Kešetovo 13 a, 1420

20 € popusta pri vpisu v program Zdravstvena nega

Velja do 31. 9. 2016

Trg svobode 11 a, 1420 Trbovlje Tel. + 386 (0)3 56 31 190

Grajska 2, 1410 Zagorje ob Savi

Tel. + 386 (0)3 56 55 120

www.zlu-trbovlje.si

20 € popusta pri vpisu v program Predšolska vzgoja

nega Velja do 31. 9. 2016

Trg svobode 11 a, 1420 Trbovlje Tel. + 386 (0)3 56 31 190

Grajska 2, 1410 Zagorje ob Savi

Tel. + 386 (0)3 56 55 120

www.zlu-trbovlje.si


Vse o Zasavju vsak dan na Zasavc.netZADNJA

Zasavski tednik je časopis, ki ga dobijo vsa gospodinjstva v Zasavju. Časopisa si mno-gi ne morejo privoščiti, berejo pa radi. Dva evra, kolikor bi stala številka časopisa, bi bila zanje pač previsoka ovira. Če menite, da je naš projekt pameten in potreben, lahko namenite za vsak časopis, ki ga prejmete, 2 evra. Za pol leta bi znašala naročnina 12 evrov. Če ste pripravljeni biti podpornik Zasavskega tednika, lahko nakažete podporo na naš tekoči račun SI56 6100 0000 7268 945. Pripišite: podpornik Zasa-vskega tednika. Podpornike bomo objavljali v Zasavskem tedniku. Če ne želite objave, na položnico napišite: ne želim objave.

Podporniki Zasavskega tednika (prispevki od 10 do 50 €, objavljeni po da-tumu podporništva) Janko Močilar, Tomaž Vahtar, Marijan Hladnik, Maj-da Bizjak, Jožica Mervar, Anton Šum, Majda Potisek, Cvetko Majdič, Viktor Kralj, Marjan Pergar, Marija Topole, Majda Peterlin, Marija Uranič, Maja Benko, Ogla Baš, Jasmina Halilovič, Nikola Bojović, Ivan Berger, Jaro Krem-ser, Marija Kamnikar, Metod Malovrh, Predarg Grujič, Štefka Kopina, Vin-ko Hrovatič, Breda Pavlina Hernavs, Ivana Tavsel, Marjeta Lanišnik, Anton Draksler, Izidor Prašnikar, Živa Repovž, Anton Leskovar, Zvezdana Lamov-šek, Klemen Baš, Ivan Janez Pavšek, Sonja Princ, Eva Zupan.

Vsem iskrena hvala. M Uredništvo Zasavskega tednika

MALGAJAVTOHISA

v

MALGAJAVTOHISA

v

Podporniki Zasavskega tednika

Testne vožnje za podpornike Zasavski tednik vsak mesec v sodelova-nju z Avtohišo Malgaj in Malgaj d.o.o. iz Trbovelj pripravlja prvovrstno presene-čenje za enega izmed podpornikov Zasa-vskega tednika. Avto bo »vaš« od petka popoldan do nedelje zvečer. Izžrebana srečnica v juniju je Hedvika Perme iz Trbovelj, ki bo v avgustu lahko testirala VW Tiguan.

Izlet, potepanje, obiski Vikend testna vožnja je lahko zanimivo doživetje, priložnost za prijetno vožnjo

po Sloveniji, odličen podaljšan družin-ski izlet, obisk oddaljenih prijateljev in znancev ali pa samo potepanje po lokal-nih cestah.

Naslednjič …Naslednjič bomo izžrebali podpornico ali podpornika, ki bo testiral/a avtomo-bil Twingo. V žrebanju bodo sodelovali vsi aktualni podporniki Zasavskega te-dnika. Primer položnice za podpornike najdete na tej strani.

M Uredništvo Zasavskega tednika

RUDARSKI MUZEJ ZAGORJEOdprto: od torka do sobote od 9. do 17. ure, nedelja, ponedeljek in prazniki po dogovoruInformacije: 040 588 351 Loke pri Zagorju 22a, 1412 Kisovec

VEČ NA WWW.JAMATLON.SI

201

6

3. DECEMBER 2016

Podaljšani avgustovski vikend si je naša družina polepšala s testiranjem avtomobila Duster Dacia. Potepali smo se po Zasavju in se udeležili družinskega piknika na Gorenj-skem. Avto smo preizkusili na vseh vrstah cest in všeč nam je.Zahvaljujem se Avtohiši Malgaj in podjetju

Malgaj iz Trbovelj, prav tako uredništvu Zasavskega tednika. Časopis naj nas še naprej obvešča o vseh pomembnih stvareh v Zasavju, pomagamo pa seveda lahko bralci in podporniki.

M Sonja Princ : osebni arhiv

Tudi naša bralka Danijela Čibej je testirala avto. Napisala nam je: »Že nekaj časa nazaj ste me razveselili z novico, da sem bila iz-žrebana med podporniki vašega (in našega) časopisa. Minuli vikend sem res vozila Ško-do Octavio in se prepričala, da je super avto. Hvala za prijetno popestritev vročih pole-tnih dni in srečno naprej. Zasavski tednik redno prebiram in ga bom tudi v prihodnje.«

M Danijela Čibej

Naš testni vikend

praznovalo zagorje ob savi - home - savus...igrali zasavci, ansambel unikat in alfi nipi č z...

Documents