pravila male koŠarke - kosarka-dezman.com … · pravila male koŠarke ... načelo igre je...

PRAVILA MALE KOŠARKE

2005

FEDERATION INTERNATIONALE DE BASKETBALL

INTERNATIONAL BASKETBALL FEDERATION

MEDNARODNA KOŠARKARSKA ZVEZA

FIBA

Naslov: Avenue Louis Casaï, 53 P.O. Box 110 CH-1216 Cointrin/Geneva Switzerland

Ustanovljena leta 1932

Telefon: + 41 22 545 00 00 Fax: + 41 22 545 00 99 Elektronski naslov: [email protected] Spletna stran: www.fiba.com

Predsednik: Robert Elphinston, Avstralija Generalni sekretar: Patrick Baumann, Švica

Izdala FIBA (International Basketball Federation) Avenue Louis Casaï, 53 1216 Cointrin/Geneva Switzerland

© Copyright FIBA

Prevedel Simon Ličen

Uredila FIBA Vse pravice pridržane. Reproduciranje, shranjevanje v iskalnikih in posredovanje v katerikoli obliki in na kakršenkoli elektronski ali mehanski način, fotokopiranje in snemanje po delih in v celoti brez predhodnega pisnega dovoljenja izdajatelja je prepovedano.

PRAVILA MALE KOŠARKE Avgust 2005

Stran 1 od 32

PREDGOVOR

Načela male košarke

Mala košarka je namenjena dečkom in deklicam. V mali košarki je igra odraslih prirejena potrebam in značilnostim otrok. Načelo igre je razmeroma preprosto: otroci naj igrajo košarko, ki ustreza stopnji njihovega telesnega in duševnega razvoja. Igro odraslih jim zato prilagodimo.

Namen male košarke je, da otroci različnih stopenj znanja in sposobnosti uživajo in se zabavajo. Tako bodo lahko s takšnimi pozitivnimi izkušnjami nadaljevali tudi v “veliki” košarki.

Košarka se igra z veliko žogo in na koše, ki so za večino otrok previsoki. V mali košarki uporabljamo manjšo žogo in nižje koše. Košarka ima številna tehnična pravila, v mali košarki pa je njihovo število kar najbolj okrnjeno.

Natančnejša pravila se uvajajo postopoma, in sicer skladno z otrokovim napredkom in razumevanjem igre. Učiteljeva ali trenerjeva naloga je, da košarkarska pravila in predpise uvaja postopoma, skladno z otrokovim razvojem.

Mala košarka se lahko igra na različne načine:

• Ena proti ena ali dva proti dva, lahko na bolj ali manj prirejenem, a varnem igrišču – morda kar na koš, ki je pritrjen na zid ali na deblo drevesa.

• Vadba ali trening v igri tri proti tri, v šolski telovadnici ali športni dvorani.

• V šolski telovadnici lahko poteka razredno ali šolsko prvenstvo, priredimo lahko občinsko ali področno prvenstvo z več okoliškimi ekipami oziroma tekmo področnih selekcij, ki se predstavitveno odigra na kakšni mednarodni prireditvi.

Osnovna pravila, s katerimi naj se otroci najprej seznanijo, so:

• Za zmago je potrebno doseči več točk kot tekmeci.

• Z žogo ali brez nje se gibljemo samo po igrišču (pravilo igralca zunaj igrišča in žoge zunaj igrišča).

• Ne smemo hoditi ali teči z žogo v rokah. Z žogo se lahko gibljemo le po igrišču, in sicer tako, da jo vodimo (pravilo korakanja z žogo).

• Ne smemo voditi žoge z obema rokama hkrati ali voditi žoge potem, ko smo jo že prijeli z obema rokama (nepravilno vodenje žoge).

• Tekmeca se ne smemo nepravilno dotakniti ali ga ovirati (napake).

Fibina pravila male košarke veljajo za ekipe, ki igrajo na višjem oziroma tekmovalnem nivoju male košarke.

Avgust 2005 Stran 2 od 32 PRAVILA MALE KOŠARKE

OPOMBA:

Kadarkoli je v Pravilih male košarke oziroma v tem priročniku uporabljen izraz igralec, trener, sodnik itd., je poleg moškega spola vedno mišljen tudi ženski. Moški spol se uporablja zgolj zaradi poenostavitve.


Stran 3 od 32

PRVO PRAVILO IGRA

1. člen Mala košarka – definicija

Mala košarka je igra za dečke in deklice, ki dopolnijo največ enajst let v letu, ko se tekmovanje začne.

Malo košarko igrata dve ekipi s po petimi igralci. Cilj vsake ekipe je doseči zadetek v nasprotnikov koš in preprečiti nasprotnemu moštvu, da bi doseglo zadetek.


DRUGO PRAVILO MERE IN OPREMA

2. člen Igrišče – mere

Igrišče mora biti ravna in trda površina brez ovir.

Mere igrišča lahko odstopajo, da ustrezajo lokalnim zmožnostim. Standardna velikost je 28 metrov dolžine in 15 metrov širine.

Igrišča so lahko pomanjšana, toda razmerje dolžin mora ostati isto. Igrišča so lahko velikosti 26 m x 14 m do 12 m x 7 m.

Opomba: Črta za proste mete mora biti oddaljena 4 metre od sprednje strani table koša.

3. člen Črte

Črte igrišča za malo košarko so narisane tako, kot kaže slika 1.

• Črta za proste mete je oddaljena 4 metre od sprednje strani table koša.

• Ni črte oziroma polja za tri točke.

Daljši mejni črti sta »bočni črti«, krajši mejni črti pa »čelni črti«.

Vse črte na igrišču morajo biti široke 5 cm, neprekinjene in jasno vidne.

SLIKA 1


Stran 5 od 32

4. člen Oprema

Zagotoviti je potrebno naslednjo opremo:

• Tabli koša, pritrjeni na ustrezna nosilca. Tabli morata biti na sprednji strani ravni, izdelani iz trdega lesa ali primernega prozornega materiala in takšnih mer, kot je prikazano na sliki 2.

• Koša, ki ju sestavljata obroč in mrežica. Koša morata biti nameščena: - na višini 3,05 m nad tlemi za igralce, stare 10 in 11 let. - na višini 2,60 m nad tlemi za igralce, mlajše od 10 let. Za zelo mlade igralce je možno namestiti koš še nižje.

• Žoge Žoge za malo košarko so oblikovane podobno kot žoge za košarko. Igralci, stari od 9 do 11 let, naj uporabljajo žoge velikosti 5, obsega med 66 in 73 cm ter teže med 450 in 500 grami. Mlajši igralci naj uporabljajo žoge velikosti 3, obsega med 55 in 58 cm ter teže med 310 in 330 gramov.

• Igralno uro, s katero merimo igralni čas in odmore.

• Uradni zapisnik.

• Oznake s številkami od 1 do 5, s katerimi označujemo število napak igralca.

• Glasen zvočni znak.

• Puščico za izmenično posest. To je rdeča puščica na beli podlagi, s katero označujemo smer nadaljevanja igre po naslednji situaciji s sodniškim metom.

SLIKA 2 SLIKA 3


TRETJE PRAVILO EKIPE

5. člen Igralci in namestniki

Vsaka ekipa ima 10 članov: pet igralcev na igrišču in pet namestnikov na klopi. Med igro mora biti na igrišču po pet igralcev iz vsake ekipe. Te igralce je mogoče menjati.

Član ekipe je igralec, ko je na igrišču in je upravičen do igranja. Sicer je namestnik.

Vsaka ekipa mora imeti trenerja in kapetana, ki je eden od igralcev.


Stran 7 od 32

6. člen Oprema

Vsi člani moštva morajo imeti enake drese in hlačke. Dresi morajo biti oštevilčeni spredaj in zadaj.

Ekipa lahko uporablja katerekoli številke dresov z največ dvema števkama.

7. člen Trener

Trener je vodja ekipe. Zadolžen je za vodenje in svetovanje igralcem. To počne z roba igrišča in na miren, uravnotežen, vzgojni in prijateljski način. Zadolžen je tudi za zamenjave igralcev.

Trenerju pomaga kapetan, ki je eden od igralcev.

Trener pred tekmo izroči zapisnikarju seznam z imeni in številkami članov ekipe, ki bodo nastopili na tekmi.

V mali košarki trener nima na razpolago minut odmora.

Conska obramba je v mali košarki prepovedana.


ČETRTO PRAVILO IGRALNI PREDPISI

8. člen Igralni čas

Tekma traja dva polčasa po dvajset minut. Med polčasoma je odmor, ki traja deset minut. Vsak polčas je razdeljen na dve četrtini, ki trajata po deset minut. Med njima je odmor, ki traja dve minuti.

Za merjenje igralnega časa skrbi časomerilec.


Stran 9 od 32

9. člen Začetek tekme

Tekma se začne s sodniškim metom v srednjem krogu. Prva četrtina se začne, ko se žoge pravilno dotakne eden od skakalcev.

Sodnik vrže žogo med katerimakoli igralcema nasprotnih moštev.

Vse ostale četrtine se začnejo z vračanjem žoge v igro z ali izza bočne črte na sredini igrišča. Žogo vrača v igro moštvo, ki mu žoga pripada po pravilu izmenične posesti. Četrtine se začnejo, ko se žoga dotakne igralca na igrišču.

V drugem polčasu moštvi zamenjata koša (smeri napada).

10. člen Sodniški met in izmenična posest

Sodniški met se izvaja, ko sodnik na začetku prve četrtine v srednjem krogu vrže žogo med katerimakoli nasprotnikoma.

Med sodniškim metom morata skakalca stati v polkrogu, ki je bližji njunemu košu. Ostali igralci morajo ostati zunaj kroga, dokler se žoge ne dotakne eden od skakalcev.


Skakalca se lahko dotakneta žoge šele, ko začne padati proti tlom.

Igralci ne smejo kršiti pravil glede izvajanja sodniškega meta. Če kateri od igralcev krši pravila, se vračanje žoge v igro dodeli nasprotnemu moštvu.

Če obe moštvi kršita pravila ali če sodnik slabo izvede sodniški met, se ta ponovi.

Situacija s sodniškim metom se zgodi, ko: • dva ali več igralcev nasprotnih moštev trdno drži žogo z eno ali obema rokama

(držana žoga), • gre žoga z igrišča in sta sodnika v dvomu ali se ne strinjata glede tega, kdo se je

nazadnje dotaknil žoge, • gre žoga z igrišča in sta se je nazadnje hkrati dotaknila igralca obeh moštev, • se žoga zatakne med obročem in tablo, • se zgodi obojestranska napaka, • se začnejo druga, tretja ali četrta četrtina.

Izmenična posest je pravilo, pri katerem žoga postane živa z vračanjem žoge v igro namesto s sodniškim metom. V vseh situacijah s sodniškim metom moštvi izmenično vračata žogo v igro z mesta zunaj igrišča, najbližjega mestu, kjer se je situacija s sodniškim metom zgodila.

Moštvo, ki ni osvojilo prve posesti žoge po sodniškem metu na začetku prve četrtine, bo upravičeno do prvega vračanja žoge v igro po pravilu izmenične posesti.

Moštvo, ki je upravičeno do vračanja žoge v igro po pravilu izmenične posesti, je označeno s puščico za izmenično posest, ki je obrnjena v smer nasprotnikovega koša (v smer napada moštva).

Smer puščice se spremeni takoj, ko se žoga dotakne igralca na igrišču po vračanju žoge v igro.

PUŠČICA ZA IZMENIČNO POSEST

11. člen Status žoge

Žoga je lahko živa ali mrtva.

Žoga postane živa: • pri sodniškem metu, ko se je pravilno dotakne eden od skakalcev, • pri prostem metu, ko je žoga na razpolago izvajalcu prostega meta, • pri vračanju žoge v igro, ko je žoga na razpolago igralcu, ki vrača žogo v igro.

Žoga postane mrtva: • po vsakem zadetku iz igre ali prostega meta, • ko sodnik zapiska, • ko se oglasi zvočni znak za konec četrtine.


Stran 11 od 32

Žoga ne postane mrtva in morebitni zadetek velja, ko: • žoga leti proti košu po metu iz igre in

- sodnik zapiska ali - se oglasi zvočni znak za konec četrtine;

• igralec stori napako nad katerimkoli nasprotnikom, medtem ko je žoga v posesti nasprotnika, ki meče na koš iz igre. Met na koš se mora zaključiti z neprekinjenim gibom, ki se je začel, preden se je zgodila napaka.

12. člen Zadetek – kdaj je dosežen in njegova vrednost

Zadetek je dosežen, ko živa žoga pade v koš z zgornje strani in ostane v košu ali pade skozi mrežico.

Zadetek iz igre velja dve točki, zadetek iz prostega meta pa velja eno točko.

Po zadetku iz igre ali uspešnem zadnjem prostem metu ima nasprotno moštvo pet sekund časa, da vrne žogo v igro kjerkoli z ali izza čelne črte.

PROSTI MET

1 TOČKA

ZADETEK IZ IGRE

2 TOČKI


13. člen Konec tekme. Izenačen izid

Tekma se konča, ko se oglasi zvočni znak, ki označuje konec igralnega časa. Če je ob koncu četrte četrtine izid izenačen, izid obvelja in se ne igrajo podaljški.

14. člen Zamenjave

Vsak igralec mora igrati v dveh četrtinah, razen igralca, ki se poškoduje, je izključen ali stori pet napak.

Vsak igralec mora zato ostali dve četrtini ostati na klopi kot namestnik. Izjema je, ko je potrebno zamenjati igralca, ki se poškoduje, je izključen ali stori pet napak. Tudi v takšnem primeru mora igralec eno celo četrtino ostati na klopi kot namestnik.


Stran 13 od 32

15. člen Kako se igra z žogo

Igralci se lahko žoge dotikajo samo z rokama. Skladno s temi pravili se žoga lahko poda, meče na koš ali vodi v katerokoli smer.

Prekršek je, če igralec z žogo teče, jo namenoma brcne ali jo udari s pestjo. Ni pa prekršek, če se igralec po naključju dotakne žoge s katerimkoli delom noge.

16. člen Posest žoge

Igralec ima žogo v posesti, ko: • drži živo žogo ali • vodi živo žogo.

Moštvo ima žogo v posesti, ko ima žogo v posesti igralec tega moštva ali ko si žogo med seboj podajajo soigralci.


17. člen Igralec pri metu na koš

Igralec meče na koš, ko sodnik oceni, da poskuša igralec doseči zadetek. Met na koš se konča, ko žoga zapusti roko oziroma roki metalca. Če igralec meče na koš iz skoka, se met na koš konča, ko igralec pristane z obema nogama na tla.


Stran 15 od 32

PETO PRAVILO PREKRŠKI

18. člen Prekrški – definicija

Prekršek je kršitev pravil, ki se kaznuje z dodelitvijo žoge nasprotnemu moštvu. To moštvo bo vrnilo žogo v igro z ali izza mejnih črt z mesta, najbližjega mestu, kjer se je kršitev pravil zgodila.

19. člen Vračanje žoge v igro

Pri vračanju žoge v igro igralec, ki stoji zunaj igrišča, poda žogo na igrišče. Igralec vrača žogo v igro z mesta, ki ga določi sodnik. Sodnik mesta vračanja žoge v igro ne določi po zadetku iz igre ali prostega meta.

Sodnik vroči ali poda žogo igralcu, ki jo bo vrnil v igro.

Igralec, ki vrača žogo v igro, ima pet sekund časa, da poda žogo igralcu na igrišču. Štetje petih sekund se začne, ko je žoga igralcu na razpolago.

Pri vračanju žoge v igro ne sme noben igralec seči čez mejno črto s katerimkoli delom telesa. Če se to zgodi, se vračanje žoge v igro ponovi.

20. člen Položaj igralca in sodnika

Pri omejitvah, ki se nanašajo na črte igrišča, je položaj igralca mesto, kjer se igralec dotika tal. Ko je igralec v zraku, je njegov položaj določen z mestom na tleh, s katerega se je odrinil.

Enako velja za sodnika.

21. člen Igralec zunaj igrišča. Žoga zunaj igrišča

Igralec je zunaj igrišča, ko se dotakne tal ali kateregakoli predmeta (razen igralca) na mejnih črtah, nad njimi ali zunaj njih.

Žoga je zunaj igrišča, ko se dotakne igralca, tal ali kateregakoli predmeta, vključno z nosilcem table in zadnjo stranjo table, na mejnih črtah, nad njimi ali zunaj njih.


Igralec, ki povzroči, da gre žoga z igrišča, stori prekršek. Žoga se dodeli nasprotnemu moštvu, da jo vrne v igro.

22. člen Pivotiranje

Pivotiranje je pravilno gibanje, pri katerem igralec z žogo naredi en ali več korakov v katerokoli smer z isto nogo, medtem ko se druga noga ves čas dotika iste točke na tleh. Drugo nogo zato imenujemo stojna noga.

Kako določimo stojno nogo igralca: • ki ujame žogo, medtem ko stoji z obema nogama na tleh:

- v trenutku, ko dvigne eno nogo, postane druga noga stojna noga. • ki ujame žogo, medtem ko se premika ali ko vodi žogo:

- če igralec ujame žogo, medtem ko je z obema nogama v zraku, in nato doskoči, je noga, ki se prva dotakne tal, stojna noga.


Stran 17 od 32

23. člen Gibanje z žogo

Igralec se lahko z žogo giblje v katerokoli smer. Upoštevati mora naslednje omejitve:

Igralec, ki je že določil stojno nogo in: • stoji z obema nogama na tleh:

- na začetku vodenja ne sme dvigniti stojne noge, dokler ne spusti žoge iz rok. - pri podaji ali metu na koš se lahko odrine (dvigne) s stojne noge, toda ne sme

doskočiti, dokler ne spusti žoge iz rok. • se giblje ali vodi žogo:

- na začetku vodenja ne sme premakniti oziroma dvigniti stojne noge, dokler ne spusti žoge iz rok.

- pri podaji ali metu na koš se lahko igralec odrine s stojne noge in doskoči na eno ali obe nogi. Igralec nato lahko dvigne eno ali obe nogi, vendar mora žogo spustiti iz rok, preden se z nogo ali nogama ponovno dotakne tal

Igralec, ki pri gibanju z žogo krši te omejitve, stori prekršek korakanja. Žoga se dodeli nasprotnemu moštvu, da jo vrne v igro.

IGRALEC NE SME TEČI Z ŽOGO


24. člen Vodenje

Če se želi igralec gibati, medtem ko ima žogo, jo lahko vodi – z eno roko odbija od tal.

Igralec ne sme:

• voditi žoge z obema rokama hkrati,

• dovoliti, da žoga zastane v njegovi roki ali rokah, in nato nadaljevati z vodenjem.

Igralec, ki ponovno vodi žogo, potem ko je že zaključil z vodenjem, stori prekršek. Žoga se dodeli nasprotnemu moštvu, da jo vrne v igro.

Kot vodenje žoge ne štejejo:

• zaporedni meti na koš iz igre,

• izbijanje žoge drugemu igralcu in nato osvojitev žoge.

DVOJNO VODENJE


Stran 19 od 32

25. člen Pravilo treh sekund

Igralec ne sme ostati več kot tri sekunde v nasprotnikovem trapezu (polju omejitve), medtem ko ura za merjenje igralnega časa teče in ima njegovo moštvo žogo v posesti v svojem sprednjem polju.

26. člen Tesno pokriti igralec

Igralec, ki drži živo žogo na igrišču, je tesno pokrit, ko ga brani nasprotnik, ki je v aktivnem obrambnem položaju in je od njega oddaljen največ en normalen korak.

Tesno pokriti igralec stori prekršek, če v petih sekundah ne uspe podati žoge, metati na koš ali pričeti z vodenjem. Žoga se dodeli nasprotnemu moštvu, da jo vrne v igro.

27. člen Vrnitev žoge v zadnje polje

Igralec, ki ima v posesti živo žogo, ne sme dovoliti, da se žoga vrne v njegovo zadnje polje. To velja tudi pri vračanju žoge v igro.

Ko se igralec moštva, ki ima žogo v posesti, dotakne žoge v svojem sprednjem polju, nato pa se isti igralec ali njegov soigralec dotakne žoge v svojem zadnjem polju, je žoga nepravilno vrnjena v zadnje polje.

Nepravilna vrnitev žoge v zadnje polje je prekršek. Žoga se dodeli nasprotnemu moštvu, da jo vrne v igro z mesta zunaj igrišča, najbližjega mestu, kjer se je prekršek zgodil.


ŠESTO PRAVILO NAPAKE

28. člen Napake – definicija

Napaka je kršitev pravil, ki je posledica nepravilnega telesnega dotika z nasprotnikom in/ali nešportnega vedenja.

29. člen Osebna napaka

Osebna napaka je napaka igralca, ki je posledica dotika z nasprotnikom.

Igralec ne sme držati, blokirati, odrivati ali spotikati nasprotnika, ne sme se prebijati niti ovirati nasprotnikovega gibanja s stegovanjem dlani, roke, komolca, ramena, kolka, kolena ali stopala. Igralec ne sme niti upogniti telesa v »nenormalen« položaj ali grobo igrati.

Ko si igralec s telesnim dotikom pridobi neupravičeno prednost, ki ni skladna s pravili, mora sodnik dosoditi osebno napako igralcu, ki je dotik povzročil. Napaka se zabeleži v zapisnik.

Ko je napaka storjena nad igralcem, ki ne meče na koš, vrne žogo v igro moštvo, ki ni kršilo pravil.

Ko je napaka storjena nad igralcem, ki meče na koš, in met na koš ni uspešen, se igralcu dodelita dva prosta meta.

Ko je napaka storjena nad igralcem, ki meče na koš, in je met na koš uspešen, se ne dodelijo prosti meti. Žogo z ali izza čelne črte vrne v igro moštvo, ki je zadetek prejelo.

OSEBNA NAPAKA


Stran 21 od 32

30. člen Nešportna napaka

Nešportna napaka je osebna napaka, ki po sodnikovi oceni ni poskus neposredne igre na žogo skladno z duhom in namenom pravil.

Ko igralec pri poskusu igre na žogo povzroči pretirani dotik (grobo napako), se takšen dotik smatra kot nešportni.

Igralec, ki sta mu dosojeni dve nešportni napaki, mora biti izključen.

Igralcu, nad katerim je bila storjena nešportna napaka, se dodelita dva prosta meta, ki jima sledi vrnitev žoge v igro za njegovo moštvo s sredine igrišča nasproti zapisnikarske mize. Če je bila nešportna napaka storjena pri metu na koš iz igre in je bil met uspešen, se ne dodelijo prosti meti, ampak samo vrnitev žoge v igro s sredine igrišča nasproti zapisnikarske mize.

NEŠPORTNA NAPAKA

31. člen Izključujoča napaka

Izključujoča napaka je vsako očitno nešportno vedenje igralca.

Nasprotnemu moštvu se dodelita dva prosta meta, ki jima sledi vrnitev žoge v igro za isto moštvo s sredine igrišča nasproti zapisnikarske mize.


32. člen Obojestranska napaka

Obojestranska napaka se zgodi, ko dva igralca nasprotnih moštev približno hkrati storita osebno napako drug nad drugim.

Obema igralcema se dosodi osebna napaka, igra pa se nadaljuje kot situacija s sodniškim metom.

OBOJESTRANSKA NAPAKA


Stran 23 od 32

SEDMO PRAVILO PRAVILA VEDENJA

33. člen Tehnična napaka

V mali košarki naj bi vsi igralci vseskozi izkazovali športni duh, sodelovanje in poštenost.

Vsaka namerna ali ponovljena kršitev duha tega pravila se smatra kot tehnična napaka, ki je posledica igralčevega vedenja.

Sodnik lahko poskusi preprečiti tehnične napake tako, da kršitelja opozori ali celo spregleda manjše tehnične kršitve. Kljub temu je tehnično napako potrebno dosoditi, če se takšne kršitve kljub opozorilu nadaljujejo.

Nasprotnemu moštvu se dodelita dva prosta meta, ki jima sledi vrnitev žoge v igro za isto moštvo s sredine igrišča nasproti zapisnikarske mize.


OSMO PRAVILO SPLOŠNE DOLOČBE

34. člen Pet napak igralca

Sodnik mora obvestiti igralca, ki je storil pet osebnih in/ali tehničnih napak. Takšen igralec mora nemudoma zapustiti igro.

Igralca zamenja namestnik.

35. člen Prosti meti

Prosti met je priložnost, da igralec neovirano doseže zadetek za eno točko s položaja izza črte za proste mete in znotraj polkroga.

Ko igralec dobi žogo na razpolago, ima pet sekund časa, da izvede prosti met. Pri izvajanju prostega meta se ne sme dotakniti črte za proste mete ali polja omejitve, dokler ne gre žoga v koš ali se dotakne obroča.

Pri izvajanju prostega meta lahko prostore ob polju omejitve zasede največ pet drugih igralcev:

• dva igralca obrambnega moštva lahko zasedeta prostora, najbližja košu,

• dva soigralca izvajalca prostih metov lahko zasedeta naslednja dva prostora,

• en igralec obrambnega moštva lahko zasede enega od naslednjih dveh prostorov.

Igralci ob polju omejitve:

• ne smejo zasesti prostorov, do katerih niso upravičeni,

• ne smejo vstopiti v polje omejitve ali zapustiti svojih prostorov, dokler izvajalec prostih metov ne spusti žoge iz roke ali rok.


Stran 25 od 32

Igralci, ki ne zasedajo teh prostorov, morajo ostati za namišljenim podaljškom črte za proste mete, dokler se žoga ne dotakne obroča ali dokler ni jasno, da se ga ne bo dotaknila.

Če se žoga pri zadnjem prostem metu ne dotakne obroča, bo nasprotno moštvo vrnilo žogo v igro z namišljenega podaljška črte za proste mete zunaj igrišča.

Noben igralec se ne sme dotakniti žoge, dokler se žoga ne dotakne obroča.

Pri kršitvi teh pravil se zgodi naslednje:

• Ko prekršek stori izvajalec prostega meta, morebitni zadetek ne velja. Nasprotno moštvo vrne žogo v igro z namišljenega podaljška črte za proste mete zunaj igrišča, razen če je treba izvesti še nadaljnje proste mete.

• Ko je prosti met uspešen, se prekrški ostalih igralcev (razen izvajalca) zanemarijo in zadetek velja.

• Ko prosti met ni uspešen in prekršek: - pri zadnjem prostem metu stori soigralec izvajalca, bo nasprotno moštvo vrnilo

žogo v igro z namišljenega podaljška črte za proste mete zunaj igrišča, razen če je treba izvesti nadaljnje proste mete,

- stori nasprotnik izvajalca, se izvajalcu dodeli nadomestni prosti met, - pri zadnjem prostem metu storita obe moštvi, se igra nadaljuje kot situacija s

sodniškim metom.


DEVETO PRAVILO DOLŽNOSTI IN DELO SODNIKOV

36. člen Sodnika in njuna pomočnika

Sodnika sta prvi sodnik in drugi sodnik, pomagata jima zapisnikar in časomerilec.

Tekmo vodijo skladno s pravili.

Oba sodnika sta zadolžena za sojenje napak in prekrškov, priznavanje ali razveljavljanje zadetkov ter izvajanje kazni skladno s pravili.

Prvi sodnik ima pravico odločiti o vsem, kar ni posebej opredeljeno v pravilih.

37. člen Zapisnikar

Zapisnikar je odgovoren za zapisnik.

Zapisnikar sproti beleži dosežene točke tako, da zapisuje dosežene zadetke iz igre in iz prostih metov.

Poleg tega beleži napake, ki jih storijo igralci, in njihovo število sproti nakazuje z ustreznimi oznakami.

Zapisnikar upravlja s puščico za izmenično posest.


Stran 27 od 32

38. člen Časomerilec

Časomerilec uporablja glavno uro in štoparico. Z njima: • meri igralni čas tekme in intervale igre, • zagotovi, da se ob koncu igralnega časa

posamezne četrtine oglasi zelo glasen zvočni znak.

Časomerilec meri igralni čas tekme. • Uro za merjenje igralnega časa sproži:

- ko se žoge pri sodniškem metu dotakne skakalec,

- ko se pri vračanju žoge v igro žoga dotakne igralca na igrišču,

- ko se žoga po neuspešnem zadnjem prostem metu, ki mu ne sledijo nadaljnje kazni, dotakne igralca na igrišču.

• Uro za merjenje igranega časa zaustavi: - ko se izteče igralni čas posamezne

četrtine. - ko sodnik zapiska.

Zapisnik – navodila za zapisnikarja

A. Pred začetkom tekme vpiši z velikimi tiskanimi črkami naslednje podatke:

• Imeni nastopajočih ekip.

• Datum, čas in kraj igranja tekme, številko tekme in ime tekmovanja.

• Imeni sodnikov.

• Imena in številke igralcev.

• Imeni trenerjev.

B. Med tekmo:

• Na začetku vsake četrtine vpiši znak X v stolpec »Vstop v igro« za vseh pet igralcev na igrišču.


• Trenutni izid se beleži v štirih stolpcih: dva sta namenjena moštvu A in dva moštvu B. Po vsakem zadetku v ustreznem stolpcu prečrtaj trenutni izid z znakom " / " za vsak zadetek iz igre in vpiši znak " ● " za vsak dosežen prosti met.

Nato v polje poleg izida vpiši številko igralca, ki je zadetek dosegel.

• Na koncu vsake četrtine obkroži trenutni izid vsakega moštva in nariši črto pod tem prostorom.

• V ustrezna prostora na dnu zapisnika vpiši izid posameznih četrtin.

• Ko igralec stori osebno napako, vpiši črko "P" v ustrezen prostor desno od številke igralca, ki je storil napako.

• Vpiši črko "U" za storjeno nešportno napako.

• Vpiši črko “D” za storjeno izključujočo napako.

• Vpiši črko “T” za storjeno tehnično napako.

C. Po koncu tekme:

• Izpolni prostor "Končni izid" in vpiši ime zmagovalnega moštva.

• Podpiši zapisnik in poskrbi, da ga podpišejo še časomerilec, drugi sodnik in nazadnje prvi sodnik.


Stran 29 od 32

ZAPISNIK ZA MALO KOŠARKO

TEKMA TEKMOVANJE SODNIKA Ekipa A Tekma št. Prvi sodnik Datum Ekipa B Ura Drugi sodnik Kraj

EKIPA A BARVA DRESOV TEKOČI IZID

IZPOLNJEVANJE ZAPISNIKA

A B A B A B Igral v Napake 1 1 37 37 73 73

1 2 3 4 Imena igralcev Št. 1 2 3 4 5 2 2 38 38 74 74 3 3 39 39 75 75 4 4 40 40 76 76 5 5 41 41 77 77 6 6 42 42 78 78 7 7 43 43 79 79 8 8 44 44 80 80 9 9 45 45 81 81 10 10 46 46 82 82 11 11 47 47 83 83 12 12 48 48 84 84 13 13 49 49 85 85 14 14 50 50 86 86 Trener 15 15 51 51 87 87 Pomočnik trenerja 16 16 52 52 88 88 17 17 53 53 89 89 EKIPA B 18 18 54 54 90 90 BARVA DRESOV 19 19 55 55 91 91 20 20 56 56 92 92

Igral v Napake 21 21 57 57 93 93 1 2 3 4 Imena igralcev Št. 1 2 3 4 5 22 22 58 58 94 94 23 23 59 59 95 95 24 24 60 60 96 96 25 25 61 61 97 97 26 26 62 62 98 98 27 27 63 63 99 99 28 28 64 64 100 100 29 29 65 65 101 101 30 30 66 66 102 102 31 31 67 67 103 103 32 32 68 68 104 104 33 33 69 69 105 105 34 34 70 70 106 106 Trener 35 35 71 71 107 107 Pomočnik trenerja 36 36 72 72 108 108

1. Vpiši imena in številke igralcev.

2. Na začetku vsake četrtine v ustrezno polje vpiši križec X vsakemu igralcu, ki bo igral.

3. Po dosojeni napaki vpiši črko P za osebno napako, črko U za nešportno napako, črko D za izključujočo napako in črto T za tehnično napako.

4. Tekoči izid beležiš v 4 stolpcih, 2 za ekipo A in 2 za ekipo B. Po vsakem zadetku NAJPREJ zabeleži doseženi zadetek: zadetek iz igre označi s poševno črto / , zadetek iz prostega meta pa s piko • . NATO v prazno polje ob znaku / ali • vpiši številko igralca, ki je zadetek dosegel.

5. Na koncu vsake četrtine obkroži in podčrtaj trenutni izid obeh moštev. Nato prepiši v ustrezna polja izid po četrtinah in končni izid.

6. Podpiši zapisnik in poskrbi, da ga podpi-šejo tudi časomerilec in sodnika.

IZID PO ČETRTINAH KONČNI IZID PODPISI

1. četrtina A B A B Zapisnikar 2. četrtina A B Časomerilec 3. četrtina A B

ZMAGOVALNO MOŠTVO Prvi sodnik

4. četrtina A B Drugi sodnik


SODNIŠKI ZNAKI

(En prst, ena točka) »Zamah« v zapestju

Prekrižaj roki pred telesom

Odprta dlan,

Prsti so skupaj

Kroži s pestmi

DVE TOČKI RAZVELJAVITEV ZADETKA ZAUSTAVITEV URE KORAKANJE

Posnemaj trepljanje

Trije prsti vstran

S stegnjenim prstom

Znak za prekršek

Smer nadaljevanja igre

NEPRAVILNO VODENJE PREKRŠEK 3 SEKUND ŽOGA JE VRNJENA V ZADNJE POLJE ŽOGA JE ŠLA Z IGRIŠČA

Iztegnjena palca

Stisnjena pest

Pokaži številko igralca

Oponašaj odrivanje

SITUACIJA S SODNIŠKIM METOM OSEBNA NAPAKA DOLOČI KRŠITELJA ODRIVANJE

Udarec po zapestju

Primi se za zapestje

Obe roki na kolkih

Stisnjena pest udari odprto

dlan NEPRAVILNA UPORABA

ROK DRŽANJE BLOKIRANJE PREBIJANJE

Zamahni stisnjeni pesti

Oblikuj T z odprto dlanjo

Primi se za zapestje

Stisnjeni pesti nad glavo

OBOJESTRANSKA NAPAKA TEHNIČNA NAPAKA NEŠPORTNA NAPAKA IZKLJUČUJOČA NAPAKA

Prsti so skupaj

Kazalec

DVA PROSTA META EN PROSTI MET

2 3 4

5

1

6 7 8

9 10 11 12

13 14 15 16

17 18 19 20

21 22


Stran 31 od 32

PRAVILA MALE KOŠARKE VSEBINSKO KAZALO

PREDGOVOR ...................................................................................................................................1

PRVO PRAVILO IGRA ........................................................................................................................3 1. ČLEN MALA KOŠARKA – DEFINICIJA ............................................................................................. 3

DRUGO PRAVILO MERE IN OPREMA ............................................................................................4 2. ČLEN IGRIŠČE – MERE.......................................................................................................................... 4 3. ČLEN ČRTE 4 4. ČLEN OPREMA .......................................................................................................................................... 5

TRETJE PRAVILO EKIPE ......................................................................................................................6 5. ČLEN IGRALCI IN NAMESTNIKI .......................................................................................................... 6 6. ČLEN OPREMA .......................................................................................................................................... 7 7. ČLEN TRENER ........................................................................................................................................... 7

ČETRTO PRAVILO IGRALNI PREDPISI............................................................................................8 8. ČLEN IGRALNI ČAS ................................................................................................................................. 8 9. ČLEN ZAČETEK TEKME......................................................................................................................... 9 10. ČLEN SODNIŠKI MET IN IZMENIČNA POSEST ............................................................................ 9 11. ČLEN STATUS ŽOGE ............................................................................................................................ 10 12. ČLEN ZADETEK – KDAJ JE DOSEŽEN IN NJEGOVA VREDNOST ..................................... 11 13. ČLEN KONEC TEKME. IZENAČEN IZID ......................................................................................... 12 14. ČLEN ZAMENJAVE ................................................................................................................................. 12 15. ČLEN KAKO SE IGRA Z ŽOGO .......................................................................................................... 13 16. ČLEN POSEST ŽOGE ............................................................................................................................ 13 17. ČLEN IGRALEC PRI METU NA KOŠ ................................................................................................ 14

PETO PRAVILO PREKRŠKI ..........................................................................................................15 18. ČLEN PREKRŠKI – DEFINICIJA ........................................................................................................ 15 19. ČLEN VRAČANJE ŽOGE V IGRO...................................................................................................... 15 20. ČLEN POLOŽAJ IGRALCA IN SODNIKA ........................................................................................ 15 21. ČLEN IGRALEC ZUNAJ IGRIŠČA. ŽOGA ZUNAJ IGRIŠČA .................................................... 15 22. ČLEN PIVOTIRANJE .............................................................................................................................. 16 23. ČLEN GIBANJE Z ŽOGO....................................................................................................................... 17 24. ČLEN VODENJE ...................................................................................................................................... 18 25. ČLEN PRAVILO TREH SEKUND........................................................................................................ 19 26. ČLEN TESNO POKRITI IGRALEC ..................................................................................................... 19 27. ČLEN VRNITEV ŽOGE V ZADNJE POLJE ..................................................................................... 19

ŠESTO PRAVILO NAPAKE...............................................................................................................20 28. ČLEN NAPAKE – DEFINICIJA............................................................................................................. 20 29. ČLEN OSEBNA NAPAKA ...................................................................................................................... 20 30. ČLEN NEŠPORTNA NAPAKA ............................................................................................................. 21 31. ČLEN IZKLJUČUJOČA NAPAKA........................................................................................................ 21 32. ČLEN OBOJESTRANSKA NAPAKA .................................................................................................. 22


SEDMO PRAVILO PRAVILA VEDENJA ........................................................................................23 33. ČLEN TEHNIČNA NAPAKA .................................................................................................................. 23

OSMO PRAVILO SPLOŠNE DOLOČBE .....................................................................................24 34. ČLEN PET NAPAK IGRALCA .............................................................................................................. 24 35. ČLEN PROSTI METI ............................................................................................................................... 24

DEVETO PRAVILO DOLŽNOSTI IN DELO SODNIKOV.............................................................26 36. ČLEN SODNIKA IN NJUNA POMOČNIKA ...................................................................................... 26 37. ČLEN ZAPISNIKAR ................................................................................................................................. 26 38. ČLEN ČASOMERILEC ........................................................................................................................... 27

SODNIŠKI ZNAKI .................................................................................................................................30

pravila male koŠarke - kosarka-dezman.com … · pravila male koŠarke ... načelo igre je...

Documents