pr nle membersecbodnosi, makroekonomske analize, španska državna blagajna, mednarodna trgovina in...
TRANSCRIPT
RR\1147704SL.docx PE618.217v02-00
SL Združena v raznolikosti SL
Evropski parlament 2014-2019
Dokument zasedanja
A8-0056/2018
6.3.2018
POROČILO
o priporočilu Sveta o imenovanju podpredsednika Evropske centralne banke
(N8-0053/2018 – C8-0040/2018 – 2018/0804(NLE))
Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
Poročevalec: Roberto Gualtieri
PE618.217v02-00 2/31 RR\1147704SL.docx
SL
PR_NLE_Members
VSEBINA
Stran
PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA.......................................................... 3
PRILOGA 1: ŽIVLJENJEPIS LUISA DE GUINDOSA ........................................................... 4
PRILOGA 2: ODGOVORI LUISA DE GUINDOSA NA VPRAŠALNIK .............................. 6
POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU ............................................................................... 31
RR\1147704SL.docx 3/31 PE618.217v02-00
SL
PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA
o priporočilu Sveta o imenovanju podpredsednika Evropske centralne banke
(N8-0053/2018 – C8-0040/2018 – 2018/0804(NLE))
(Posvetovanje)
Evropski parlament,
– ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 20. februarja 2018 (N8-0053/2018)1,
– ob upoštevanju druge alinee člena 283(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu
s katerim se je posvetoval z Evropskim svetom (C8-0040/2018),
– ob upoštevanju člena 122 Poslovnika;
– ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0056/2018),
A. ker se je Evropski svet s pismom z dne 22. februarja 2018 posvetoval z Evropskim
parlamentom o imenovanju Luisa de Guindosa za podpredsednika Evropske centralne
banke za mandat osmih let z začetkom 1. junija 2018;
B. ker je Odbor Parlamenta za ekonomske in monetarne zadeve ocenil kandidatova
priporočila, zlasti glede na zahteve iz člena 283(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije
ter potrebo po polni neodvisnosti Evropske centralne banke v skladu s členom 130; ker
je med ocenjevanjem odbor prejel življenjepis kandidata ter njegove odgovore na pisni
vprašalnik, ki mu je bil poslan;
C. ker je imel nato kandidat 26. februarja 2018 petinsedemdesetminutno predstavitev v
odboru, ki jo je začel z uvodno izjavo, nadaljeval pa z odgovori na vprašanja članov
odbora;
D. ker ima Parlament pomisleke glede uravnotežene zastopanosti spolov, izbirnega
postopka, časa imenovanja in politične neodvisnosti ter od Sveta zahteva, naj začne s
Parlamentom razpravo o tem, kako bi postopek pri prihodnjih imenovanjih izboljšali;
1. odobri priporočilo Sveta za imenovanje Luisa de Guindosa za podpredsednika Evropske
centralne banke;
2. naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Evropskemu svetu, Svetu in vladam
držav članic.
UL C 67, 22.2.2018, str. 1.
PE618.217v02-00 4/31 RR\1147704SL.docx
SL
PRILOGA 1: ŽIVLJENJEPIS LUISA DE GUINDOSA
Luis de Guindos Jurado
Minister za gospodarstvo, industrijo in konkurenčnost
Datum rojstva: 16. januar 1960
IZOBRAŽEVANJE
– Univerzitetna diploma iz ekonomije, pridobljena na Colegio Universitario de Estudios
Financieros (CUNEF) – diplomiral z odliko
– Tecnico Comercial y Economista del Estado (državni ekonomist, javni izpit stopnje A,
najboljši po uspehu)
POKLICNA POT
Javni sektor
– Minister za gospodarstvo, industrijo in konkurenčnost (od novembra 2016), odgovoren
za naslednja področja: gospodarstvo in podpora podjetništvu, mednarodni gospodarski
odnosi, makroekonomske analize, španska državna blagajna, mednarodna trgovina in
naložbe, raziskave, razvoj in inovacije ter industrija
– Minister za gospodarstvo in konkurenčnost (december 2011–november 2016)
– Državni sekretar za gospodarske zadeve (2002–2004)
– Sekretar vladne komisije za gospodarske zadeve (2002–2004)
– Generalni sekretar za gospodarsko politiko in politiko konkurence (2000–2002)
– Generalni direktor za gospodarsko politiko in politiko konkurence (1996–2000)
Posebna imenovanja
– Član Sveta ECOFIN in Euroskupine ter stalni gost skupine G-20
– Guverner evropskega mehanizma za stabilnost (od leta 2012), Mednarodnega denarnega
sklada, Svetovne banke, Evropske investicijske banke, Evropske banke za obnovo in
razvoj, Medameriške razvojne banke, Afriške razvojne banke, Srednjeameriške banke
za gospodarsko povezovanje, Azijske razvojne banke (od leta 2011) in Azijske banke za
investicije v infrastrukturo (od leta 2017)
– Član Odbora za ekonomska in finančna vprašanja EU (2002–2004)
– Podpredsednik Odbora za ekonomsko politiko EU (1996–2000)
– Vodja španske delegacije v Svetu ECOFIN med španskim predsedovanjem EU (2002)
Zasebni sektor
RR\1147704SL.docx 5/31 PE618.217v02-00
SL
– Direktor šole IE Business School in centra PwC za finančni sektor (marec 2010–
december 2011)
– PricewaterhouseCoopers, odgovoren za finančne storitve (december 2008–
december 2009)
– Nomura Securities, izvršni direktor (september 2008–december 2008)
– Lehman Brothers, izvršni direktor za ibersko regijo (april 2006–september 2008)
– AB Asesores, izvršni direktor (1988–1996)
– Član uprave družb Endesa, S.A., Endesa Chile, Unedisa, Logista in BMN
PE618.217v02-00 6/31 RR\1147704SL.docx
SL
PRILOGA 2: ODGOVORI LUISA DE GUINDOSA NA VPRAŠALNIK
A. Zasebno in poklicno življenje
1. Izpostavite glavne vidike svojih poklicnih znanj in spretnosti v zvezi z monetarnimi,
finančnimi in poslovnimi zadevami ter glavne vidike svojih evropskih in mednarodnih
izkušenj.
Imam univerzitetno diplomo iz ekonomije in poslovnih ved z univerze CUNEF, diplomiral
sem z odliko. Bil sem tudi najboljši po uspehu na javnem izpitu za državnega ekonomista in
strokovnjaka za trgovino. Moje akademsko ozadje je osredotočeno predvsem na monetarne,
finančne, gospodarske in poslovne zadeve.
Poleg tega sem večkrat deloval kot javni uradnik, med drugim kot državni sekretar za
gospodarske zadeve in generalni sekretar za gospodarsko politiko in politiko konkurence. V
teh vlogah sem imel priložnost sodelovati pri oblikovanju gospodarskih politik, s katerimi je
Španija izpolnila vse pogoje za vstop v monetarno unijo.
Od leta 2011 sem španski minister za gospodarstvo, industrijo in konkurenčnost. Pristojen
sem za državno blagajno, pa tudi oddelke za gospodarstvo in podporo podjetništvu,
mednarodne gospodarske zadeve, makroekonomske analize, mednarodne naložbe in trgovino,
raziskave, razvoj in inovacije ter industrijo.
Na tem položaju sem omogočil korenito reformo španskega finančnega sektorja, ki je med
drugim vključevala dokapitalizacijo in prestrukturiranje tega sektorja, pa tudi druge ukrepe za
zagotavljanje, da se morebitno prihodnje reševanje bank izvede brez poseganja po denarju
davkoplačevalcev. Več teh ukrepov se je izvedlo s programom finančne pomoči, ki je bil
Španiji zagotovljen iz evropskega mehanizma za stabilnost (EMS). Vsi ti ukrepi so omogočili,
da je finančni sistem, ki je glavno gonilo denarne politike, ponovno začel pravilno delovati.
Kot minister za gospodarstvo sem tudi predstavnik Španije v Svetu za ekonomske in finančne
zadeve EU ter Euroskupini. V okviru teh forumov sem prispeval k vzpostavitvi ekonomske in
monetarne unije.
Sem tudi stalni član skupine G20 ter guverner EMS, Mednarodnega denarnega sklada,
Svetovne banke, Evropske investicijske banke, Evropske banke za obnovo in razvoj,
Medameriške razvojne banke, Afriške razvojne banke, Srednjeameriške banke za
gospodarsko povezovanje, Azijske razvojne banke in Azijske banke za investicije v
infrastrukturo.
Poleg tega sem delal za več zasebnih podjetij, povezanih s finančnim sektorjem (odgovoren
za finančne storitve pri PricewaterhouseCoopers, izvršni direktor za ibersko regijo pri
Lehman Brothers in Nomura Securities, izvršni direktor pri AB Asesores) in akademskim
sektorjem (direktor šole IE Business School in centra PwC za finančni sektor).
Bil sem tudi član uprave družb Endesa, S.A., Endesa Chile, Unedisa, Logista in BMN.
2. Ali imate poslovne ali finančne deleže ali druge obveznosti, ki bi utegnili biti v
navzkrižju z vašimi prihodnjimi nalogami, in ali obstaja kakšen drug pomemben osebni
ali drugačen dejavnik, ki bi ga moral Parlament upoštevati pri odločanju o vašem
imenovanju?
Ne, nimam poslovnih deležev ali obveznosti, ki bi utegnili biti v navzkrižju z mojimi
prihodnjimi nalogami. Imam samo načrt osebnega pokojninskega zavarovanja in vložek v
odprtem vzajemnem skladu. Oboje upravlja podjetje Mutuactivos, investicijska podružnica
RR\1147704SL.docx 7/31 PE618.217v02-00
SL
zavarovalnice. V lasti nimam nobenega drugega finančnega premoženja, niti neposredno niti
posredno.
Sem tudi lastnik hiše na jugu Španije, 50 % stanovanja v Madridu ter drugih nepremičnin, ki
sem jih podedoval od staršev.
Med drugimi osebnimi informacijami je za položaj pri ECB morda pomembno dejstvo, da je
moja 30-letna hči zaposlena kot nižja analitičarka tveganja v španski banki za poslovanje z
občani, moj 26-letni sin pa dela v naložbenem oddelku zavarovalnice.
3. Katere vodilne cilje boste poskušali doseči v okviru mandata v Evropski centralni
banki?
Držal se bom naloge, ki je Evropski centralni banki dodeljena s Pogodbo o Evropski uniji, tj.
ohranjanje stabilnosti cen v euroobmočju in podpora splošnim ekonomskim politikam v Uniji.
Moj prispevek k ECB bo med drugim celovit in celosten pristop k odločanju, s katerim bodo
upoštevani medsebojni vplivi vseh gospodarskih politik.
Pri uresničevanju teh ciljev bom dosledno upošteval glavni vodilni načeli ECB, tj.
neodvisnost in preglednost, saj brez tega ni mogoče v celoti izvajati učinkovite denarne
politike.
B. Denarna politika ECB
4. Kako bi morala ECB izvajati denarno politiko v trenutnem makroekonomskem
okolju?
Najprej je treba upoštevati, da je naloga ECB zagotavljati, da je srednjeročna inflacija v
euroobmočju pod 2 %, a vseeno blizu te meje.
Čeprav gospodarska dejavnost v območju vztrajno okreva, se to še ni preneslo v trajno
izboljšanje obetov za srednjeročno inflacijo, ki ostajajo razmeroma nizki (ECB napoveduje,
da bo povprečna skupna inflacija v letu 2018 znašala 1,4 %, v letu 2019 pa 1,5 %). Inflacijski
pritiski so še naprej neizraziti, saj je na trgu dela še vedno precejšnje zatišje. Izboljšave na
trgih dela, ki smo jih opazili, se bodo šele čez nekaj časa prenesle v bolj dinamično rast plač.
Poleg tega so trenutni inflacijski obeti do neke mere še vedno odvisni od spodbud, ki jih
zagotavljajo izredni ukrepi ECB. Zato je potrebno stalno ocenjevanje gospodarskih in
monetarnih pogojev v euroobmočju ter učinkov doslej sprejetih ukrepov. Pričakuje se, da bo
ECB ohranila trenutno naravnanost denarne politike, dokler se inflacijski pritiski ne bodo
povečali in ne bodo opaženi zadostni znaki trajne spremembe inflacije. Zato bi morala biti
ECB pripravljena, da po potrebi prilagodi svojo naravnanost in s tem izpolni svojo nalogo.
ECB mora tudi pozorno spremljati, ali se bodo v trenutnem okolju zelo nizkih obrestnih mer
ter ohlapnih monetarnih in finančnih pogojev morebiti prekomerno kopičila finančna
tveganja.
5. Kakšen je vaš pogled na heterogenost monetarnih pogojev in dostopa do posojil v
euroobmočju ter na njen vpliv na enotno denarno politiko ECB?
Vsako monetarno območje, ki je dovolj veliko, ima že po naravi neko mero heterogenosti
gospodarskih struktur med različnimi državami in regijami. Euroobmočje pri tem ni nobena
izjema.
PE618.217v02-00 8/31 RR\1147704SL.docx
SL
ECB določa svojo politiko tako, da ustreza celotnemu euroobmočju. Zaradi gospodarske
heterogenosti je izvajanje denarne politike bolj zapleteno. Večja kot je strukturna in ciklična
konvergenca, bolj verjetno je, da denarna politika ustreza vsaki državi članici. Včasih je
politika ECB za nekatere države članice preohlapna, za druge pa prestroga. Tako je bilo v
času pred krizo. Zaradi občutnih znižanj obrestnih mer v nekaterih državah po uvedbi eura je
prišlo do nevzdržne ekspanzije in s tem do vedno večjih neravnovesij, zaradi katerih se je
pozneje kriza še poglobila. Takrat je razhajanje glede stopenj rasti in inflacije povzročila
denarna politika, ki ni mogla ustrezati vsem.
Heterogenost monetarnih pogojev je odvisna od več dejavnikov, glavnega pa še vedno
predstavljajo različni ciklični položaji zaradi različnih učinkov finančne krize na gospodarstva
in različnih tempov okrevanja. Poleg tega nanjo vplivajo posebni strukturni dejavniki.
Med krizo je dodatno težavo pomenilo medsebojno vplivanje razhajanj med državami glede
fiskalnega položaja in trdnosti nacionalnih bančnih sektorjev na eni strani ter dejstvom, da ni
bila vzpostavljena prava fiskalna in finančna unija, na drugi. Zaradi vsega tega je prišlo do
določene finančne razdrobljenosti med različnimi jurisdikcijami, kar je negativno vplivalo na
prenos enotne denarne politike. Nekateri izredni ukrepi ECB, povezani s krizo (kot so
program v zvezi s trgi vrednostnih papirjev, dokončne denarne transakcije in operacije
dolgoročnejšega financiranja), so pomembno prispevali k znatnemu zmanjšanju te
razdrobljenosti, kar se odraža na primer v zaznani konvergenci glede stroškov financiranja
bank in drugih finančnih pogojev. Denarna politika je tako prispevala k zmanjšanju
heterogenosti in s tem pripomogla, da so gospodarstva izšla iz recesije in ušla deflacijskim
pritiskom. K oslabitvi povezave med bankami in državami je pripomogel tudi napredek pri
vzpostavljanju bančne unije.
Dolgoročneje bodo potrebna nadaljnja prizadevanja za izboljšanje euroobmočja, in sicer bo
treba pospešiti strukturne reforme ter povečati fiskalni manevrski prostor, da se bo vsako
gospodarstvo bolj zmožno prilagoditi asimetričnim pretresom in spreminjajočim se
monetarnim pogojem. K zmanjšanju heterogenosti bo pripomoglo poglabljanje povezovanja,
zlasti v finančnem sektorju. V takih okoliščinah bodo gospodarstva bolj usklajena in obenem
bolje pripravljena na spopadanje s škodljivimi pretresi, skupno breme za denarno politiko pa
se bo zmanjšalo.
6. Kaj menite o povečanju bilance stanja ESCB zaradi programa nakupa
vrednostnih papirjev?
Zaradi finančne in gospodarske krize je ECB znižala ključne nominalne obrestne mere na
raven, ki je blizu njihove spodnje meje, vendar to ni bilo dovolj za približanje inflacijskemu
cilju. Zato je bilo treba sprejeti manj konvencionalne ukrepe denarne politike.
Eden izmed njih je program nakupa vrednostnih papirjev, namenjen povečanju bilance stanja
Eurosistema in s tem zmanjšanju pričakovane deflacije pri že tako nizkih obrestnih merah.
Program je imel ključno vlogo pri stabilizaciji finančnih pogojev v euroobmočju. Finančne
pogoje, ki zadevajo realni sektor, je izboljšal na dva načina. Prvič, z nakupom so se zvišale
cene in s tem znižali donosi kupljenih vrednostnih papirjev. Vlagatelji, vključno z bankami,
so se zato usmerili v donosnejše naložbe, na primer posojanje realnemu sektorju. Drugič, ker
je ECB s temi nakupi pokazala, da je zavezana prilagodljivi naravnanosti denarne politike, se
je pričakovalo, da bo nadaljevala politiko nižanja obrestnih mer. To je pomenilo pritisk za
nadaljnje zniževanje dolgoročnih obrestnih mer, ki so ključni dejavnik pri investicijskih
odločitvah gospodinjstev in podjetij.
Velika bilanca stanja Eurosistema je le logična posledica tega programa. Bilanca stanja ECB
RR\1147704SL.docx 9/31 PE618.217v02-00
SL
se je v zadnjem desetletju povečala za približno štirikrat.
Ko bo inflacija dosegla raven, ki je skladna z zagotavljanjem stabilnosti cen, bo morala ECB
razmisliti, kako veliko bilanco stanja naj ima v prihodnje, kako hitro naj doseže želeno
velikost in kakšna naj bo njena optimalna sestava.
7. Kakšen je po vašem mnenju ustrezen časovni okvir za končanje programa nakupa
vrednostnih papirjev?
Kot sem že omenil, je bil program nakupa vrednostnih papirjev uveden kot odgovor na
izredne okoliščine, a ker so se te zdaj začele umirjati, bi morala ECB načrtovati postopno
vrnitev k bolj konvencionalni politiki. Težko pa je opredeliti določen časovni okvir za konec
tega programa.
Svet ECB je jasno sporočil, da se bodo neto nakupi vrednostnih papirjev v sedanjem
mesečnem obsegu 30 milijard EUR nadaljevali do konca septembra tega leta ali dlje, če bo
potrebno. ECB se bo morala pravočasno odločiti, kaj bo z nakupi po tem obdobju, in sicer na
podlagi takratnih prevladujočih obetov za inflacijo ter ocene Sveta, kakšna raven monetarnih
spodbud bo potrebna. Pripomniti je treba, da se pričakuje, da bo ECB po koncu neto nakupov
še naprej reinvestirala plačila glavnic vrednostnih papirjev, ki zapadejo, dokler bo to
potrebno. Zatem bi moral proces normalizacije denarne politike temeljiti na oceni, kakšna
naravnanost denarne politike je potrebna, da ECB izpolni svojo nalogo ohranjanja stabilnosti
cen.
8. Kako boste zagotovili preglednost v zvezi z izvajanjem programa nakupa
vrednostnih papirjev?
Že od začetka programa nakupa vrednostnih papirjev je preglednost za ECB zelo pomembna.
Zunanja komunikacija pomeni ključno podporo za nadaljnje nemoteno izvajanje nakupov
vrednostnih papirjev. Čeprav je izvajanje zapleteno in decentralizirano, bi morala biti
prizadevanja za zagotavljanje preglednosti prednostna naloga. Pravzaprav je preglednost
zaželena pri vsaki vladni politiki. Po mojem mnenju ECB glede izvajanja programa nakupa
vrednostnih papirjev zagotavlja zelo visoko raven preglednosti. Parametri programa so jasno
opredeljeni, na primer zahteva, da se nakupi razdelijo med jurisdikcije v skladu s kapitalskim
ključem. Poleg tega ECB ponuja aktualne in podrobne informacije o različnih vidikih
programa (tedensko konsolidirano računovodsko bilanco stanja, mesečno poročilo o vrednosti
kupljenih vrednostnih papirjev v vsakem izmed štirih programov v okviru programa nakupa
vrednostnih papirjev, mesečne in skupne vrednosti nakupov ustreznih vrednostnih papirjev po
državah v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja itd.).
Na splošno je ta raven preglednosti najmanj primerljiva s preglednostjo obsežnih programov
nakupov vrednostnih papirjev pri drugih večjih centralnih bankah. Poleg tega sedanji sistem
dosega pravo ravnovesje, saj je zagotovljena preglednost, ki pa je združljiva s
prilagodljivostjo izvajanja programa, ki je potrebna za njegovo maksimalno učinkovitost in
preprečevanje arbitraže na trgu. Pri nakupih na primer ni treba upoštevati kapitalskih ključev
v določenem trenutku, celoten skupek sredstev pa dejansko temelji na kapitalskih ključih.
Zunanja komunikacija glede politike je vsekakor nujen del oblikovanja instrumenta. Zato bi
bilo treba o tem, kaj in kako pogosto objavljati, podrobno razpravljati in sprejeti odločitev v
Svetu ECB.
9. Kakšne pogoje je treba vzpostaviti, da bi se izvedlo zvišanje obrestne mere brez
PE618.217v02-00 10/31 RR\1147704SL.docx
SL
negativnih učinkov na države in trge?
Najprej je treba poudariti, da ECB svoje politike in instrumente oblikuje in izvaja povsem
neodvisno, da lahko opravlja svojo nalogo. Kot so v zadnjem času poudarili nekateri člani
Sveta ECB, bo moral proces normalizacije denarne politike (ki vključuje zvišanje obrestnih
mer), ko se bo začel, upoštevati dve osrednji izhodišči. Prvič, biti bo moral predvidljiv in
pregleden, da se bo zagotovila nemotena komunikacija z udeleženci na trgu. Drugič, biti bo
moral postopen in sorazmeren s prevladujočimi inflacijskimi obeti.
Države se načeloma ne razlikujejo od drugih udeležencev na trgu. Njihova naloga je, da se
pripravijo na morebitne spremembe denarne politike in se jim prilagodijo; ni naloga ECB, da
oblikuje politiko, ki bi olajšala izdajanje državnih dolžniških vrednostnih papirjev. Državni
izdajatelji že več let zmanjšujejo svoje potrebe po izdajanju in višajo življenjsko dobo svojih
emisij, s čimer se bo povečala njihova odpornost v primeru zvišanja obrestnih mer. Vlade bi
morale tudi izkoristiti ugodne gospodarske razmere, da povečajo fiskalne blažilnike in
pripravijo svoja gospodarstva, da bodo bolje prenesla prihodnje pretrese, kot je zvišanje
obrestnih mer. Navsezadnje obrestne mere ne bodo vedno ostale tako nizke.
Prihodnja usmeritev denarne politike, ki jo trenutno sporočajo v euroobmočju, ZDA,
Združenem kraljestvu in na Japonskem, lahko znatno pripomore k temu, da se trgi pripravijo
na zvišanje obrestnih mer. Terminska borza je precej likvidna, zaradi česar lahko tržni
posredniki razmeroma natančno izrazijo svoja pričakovanja. V idealnem primeru bi moralo
biti vsako zvišanje postopno in pričakovano na trgu.
Če povzamem, ECB s sedanjim izvajanjem in sporočanjem odločitev dobro pripravlja trg na
normalizacijo denarne politike.
10. Kako lahko po vašem mnenju ECB prispeva h gospodarski rasti in polni
zaposlenosti ter obenem v celoti upošteva svoj prednostni cilj ohranjanja stabilnosti
cen? S katerimi ukrepi bi se po vašem mnenju izboljšali pozitivni učinki denarne
politike na realni sektor?
Pomembno je imeti v mislih, da je doseganje stabilnosti cen izrecna naloga ECB. Monetarna
oblast lahko h gospodarski rasti najbolje prispeva z zagotavljanjem razmeroma nizke in
stabilne stopnje inflacije. Obenem je za doseganje stabilne inflacije nujno zagotavljati, da
gospodarska rast ne odstopa preveč od stopnje, ki bi jo bilo mogoče doseči. Vendar bi moralo
tudi to vodstvo centralnih bank zanimati le kot način za doseganje stabilnosti cen.
Obstaja veliko dokazov, da se dolgoročno inflacija in rast medsebojno ne izključujeta. Kot
sem že omenil, je stabilnost cen osnovni pogoj za trajno rast. Do medsebojnega izključevanja
pa lahko pride kratkoročno, zlasti med recesijami. V tem okviru se ECB osredotoča na
stabilnost cen, s čimer je ob razpoložljivi prilagodljivosti, zaradi katere je med nedavno krizo
lahko uvedla cel sklop nekonvencionalnih ukrepov politike, pripomogla, da se je
gospodarstvo izognilo deflaciji. Sveženj ukrepov, ki jih od leta 2012 izvaja ECB, očitno
zadošča za podporo tako stabilnosti cen kot gospodarskemu okrevanju. Konkreten dokaz za to
je zmanjšanje razlik v donosu državnih dolžniških vrednostnih papirjev, pa tudi konvergenca
obrestnih mer, ki jih kreditne institucije zaračunavajo malim in srednjim podjetjem. Ta
konvergenca sicer ne bi bila mogoča, če v zadnjih letih ne bi prišlo do izboljšav pri finančnem
nadzoru, okrepitve likvidnosti in kapitalskih položajev bank ter strukturnih reform v številnih
državah euroobmočja. Poleg tega je osnovni pogoj za trajno rast tudi finančna stabilnost. Ker
je ECB z učinkovitim nadzorom preprečila večjo finančno nestabilnost, je tudi podprla rast in
zaposlovanje. Tako je ECB pomembno prispevala tudi k doseganju svojih sekundarnih ciljev.
Zdi se, da so ukrepi politike, ki jih ECB trenutno izvaja, z vidika trenutnih inflacijskih obetov
RR\1147704SL.docx 11/31 PE618.217v02-00
SL
in želene naravnanosti denarne politike ustrezni. Glede prihodnjih ukrepov se bo treba
odločiti na podlagi prevladujočih inflacijskih obetov ter splošnih ekonomskih in finančnih
pogojev v euroobmočju.
11. Kaj menite o tveganjih, povezanih s programom nakupa vrednostnih papirjev
podjetniškega sektorja? Pričakujete izkrivljajoče učinke na konkurenco na enotnem
trgu? Kako bi bilo mogoče po vašem mnenju zmanjšati morebitne izkrivljajoče učinke
programa nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja? Menite, da bi program
moral vključevati cilje Pariškega sporazuma in cilje trajnostnega razvoja?
Menim, da je program nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja precej uspešen pri
izboljšanju dostopa podjetij do financiranja, ne le neposredno za velike korporacije, katerih
obveznice so običajno primerne za nakupe v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev
podjetniškega sektorja, ampak tudi posredno za vsa podjetja in druge segmente trga, zlasti za
mala in srednja podjetja (MSP), ki nimajo dostopa do trgov obveznic. Ugodne razmere na
trgu obveznic imajo pozitivne učinke prelivanja za MSP, na primer s spodbujanjem velikih
korporacij, da bi se bolj zanašale na financiranje z obveznicami, zaradi česar je v bilancah
stanja bank na voljo več manevrskega prostora za zagotavljanje posojil MSP. S programom
nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja se je tako povečala učinkovitost prenosa
denarne politike prek bančnega sistema z neposrednim znižanjem stroškov tržnega
financiranja nefinančnih korporacij.
ECB bo morala kljub temu ostati previdna v zvezi z morebitnim kopičenjem neravnotežij in
tveganj v nekaterih segmentih trga podjetniških dolžniških papirjev zaradi zelo ohlapnih
finančnih pogojev.
Da bi preprečili morebitne izkrivljajoče učinke programa nakupa vrednostnih papirjev
podjetniškega sektorja na konkurenco na enotnem trgu, ECB uporablja nekatere blažilne
ukrepe za likvidnost primarnega in sekundarnega trga. S sodelovanjem pri nakupih na
primarnem trgu zagotavlja ravnovesje med ciljem programa in potrebo po zagotavljanju
ustreznega delovanja trga. ECB podobno pri nakupih na sekundarnem trgu upošteva redkost
posebnih dolžniških instrumentov in splošne tržne razmere, da ne bi izkrivljali cen in
likvidnosti. Poleg tega nakupi sorazmerno odražajo vse kvalificirane odprte izdaje, pri čemer
tržna kapitalizacija zagotavlja ponderiranje za vsako izmed različnih jurisdikcij izdaje.
Kar zadeva cilje Pariškega sporazuma in trajnostnega razvoja, bi morali začeti priznavati, da
sta trajnostni razvoj in varstvo okolja cilja EU, ki sta določena v primarni zakonodaji. Tako je
podpora Eurosistema upravičena, če v celoti upošteva glavni cilj ECB, tj. srednjeročno
stabilnost cen. V zvezi s tem je pomembno upoštevati tekoče delo v zvezi z vzdržnim
financiranjem v različnih evropskih in mednarodnih forumih. Na primer, strokovna skupina
EU na visoki ravni za vzdržne finance je pred kratkim objavila poročilo, ki je bilo
februarja 2017 predstavljeno Svetu ECOFIN in v katerem so predlagana priporočila, ki
vključujejo pripravo taksonomije in sistema označevanja za zelene obveznice in zelene
izpostavljenosti ter jih bo Komisija upoštevala pri prihodnjem akcijskem načrtu. Pobude
pripravljata tudi skupina G20 v okviru študijske skupine za zeleno financiranje in Odbor za
finančno stabilnost v okviru projektne skupine za finančna razkritja v zvezi s podnebjem, da
bi okrepili razkrivanje s podnebjem povezanih tveganj in dosegli boljše razumevanje v zvezi s
tem, ali bi bila lahko ta tveganja bolje vključena v regulativne okvire in okvire za
obvladovanje tveganja. Te pobude je treba dodatno razviti, pomembna pa bo podpora ECB.
Ko bodo te pobude dodatno razvite, bi lahko ECB omogočile upoštevanje okoljskih
pomislekov pri izvajanju nakupov (npr. upoštevanje omenjene taksonomije). Kljub temu bi
morala ECB pred vključitvijo zelenih dejavnikov v svoj okvir denarne politike natančno
PE618.217v02-00 12/31 RR\1147704SL.docx
SL
proučiti vsa tveganja v smislu finančne stabilnosti, ki bi izvirala iz obravnavanja meril poleg
kreditnega tveganja, ki morda ne bi bilo upravičeno z bonitetnega vidika.
12. Kako ocenjujete trenutno naraščajoči delež programa nakupa vrednostnih
papirjev podjetniškega sektorja na primarnem trgu in hkrati trenutno upadajoči delež
programa nakupov v javnem sektorju na sekundarnem trgu?
Opozoriti je treba, da se ta programa izvajata pod različnimi pogoji. Nakupi v okviru
programa nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja se izvajajo na primarnem in
sekundarnem trgu, nakupi v okviru programa nakupov v javnem sektorju pa se izvajajo le na
sekundarnem trgu, saj ECB v skladu s členom 123 Pogodbe o delovanju Evropske unije ne
sme kupovati državnih obveznic na primarnih trgih.
Razmeroma velik delež programa nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja na
primarnem trgu je torej naravna posledica zasnove programa, saj spodbuja nove izdaje.
Vendar je program zasnovan tudi tako, da zagotavlja, da Eurosistem prejme razmeroma
majhen delež novih izdaj (tj. ne več kot 30 % na izdajo), da bi zagotovili nemoteno delovanje
trga.
Kar zadeva program nakupov v javnem sektorju, je njegov upadajoči delež dejavnosti na
sekundarnem trgu posledica nedavnega znižanja mesečnega cilja za neto nakupe v okviru
programa nakupa vrednostnih papirjev s 60 na 30 milijard EUR. Večji del tega znižanja je
osredotočen na del programa nakupa vrednostnih papirjev, ki zajema program nakupov v
javnem sektorju, kar odraža nedavni razvoj relativne dobave obveznic javnega sektorja glede
na druga upravičena sredstva.
13. Kaj menite o izvajanju izredne likvidnostne pomoči? Kako bi bilo mogoče
izboljšati postopek odločanja o dodeljevanju izredne likvidnostne pomoči?
Finančna stabilnost je potreben pogoj za ustrezen prenos denarne politike. Nacionalne
centralne banke se lahko odločijo, da bodo izredno likvidnostno pomoč zagotovile plačilno
sposobnim finančnim institucijam, ki se soočajo z začasnimi likvidnostnimi težavami, ločeno
od običajnih dejavnosti denarne politike Eurosistema.
Izredna likvidnostna pomoč se zagotavlja pod odgovornostjo nacionalnih centralnih bank, na
njihove stroške in tveganje, in sicer vedno plačilno sposobnim institucijam. Nacionalne
centralne banke se lahko odločijo, ali bodo to pomoč zagotovile določeni instituciji, kakšno
zavarovanje se bo zahtevalo in kateri drugi ukrepi za nadzorovanje tveganj bodo sprejeti.
Vendar njihovo diskrecijsko pravico omejuje Svet ECB, ki lahko prepove, omeji ali pogojuje
dejavnosti v okviru izredne likvidnostne pomoči, če ugotovi, da ovirajo cilje in naloge ESCB.
Intenzivnost spremljanja, ki ga izvaja Svet ECB, se povečuje z obsegom zahtevane izredne
likvidnostne pomoči. Okvir za izredno likvidnostno pomoč zagotavlja tudi prilagodljivost za
odzivanje na posebne nujne primere ali preprečevanje morebitnih sistemskih posledic: Svet
ECB se lahko odloči, da ne bo ugovarjal zagotavljanju izredne likvidnostne pomoči
posameznim bankam do določenega praga in v vnaprej določenem časovnem obdobju.
Zagotavljanje izredne likvidnostne pomoči je bilo ključno pri izvajanju denarne politike
Eurosistema, zlasti med krizo. To je prispevalo k finančni stabilnosti in preprečilo negativne
učinke na zaupanje ter tako podprlo prenos denarne politike v okviru nalog ECB.
Pravila v zvezi s tem so jasna. Kreditna institucija bi lahko dostopala do izredne likvidnostne
pomoči, če je plačilno sposobna in ima dovolj razpoložljivih sredstev, da zajamči vračilo
zagotovljenega denarja, da centralna banka in nazadnje državljani ne bodo utrpeli izgub.
RR\1147704SL.docx 13/31 PE618.217v02-00
SL
Postopek odločanja je pregleden. ECB je lani objavila sporazum o nujni likvidnostni pomoči.
Zajema vse podrobnosti postopka: od opredelitve plačilne sposobnosti banke do delitve
odgovornosti med nacionalno centralno banko, ki zagotavlja posojilo, in Evropsko centralno
banko, ki posojilu ne ugovarja.
14. Ali bi morali biti zaskrbljeni zaradi sedanjih ravni neravnotežij v sistemu
TARGET?
Sedanja neravnotežja v sistemu TARGET2 se zelo razlikujejo od neravnotežij leta 2011
in 2012. Takrat so se pojavili dvomi v nadaljnji obstoj EMU, ki pa so se izkazali za
neupravičene. V zvezi s tem je obstajala bojazen, da države s primanjkljajem na tekočem
računu ogroža devalvacija, državam s presežki na tekočem računu pa so bile dodeljene
nekatere verjetnosti prevrednotenja, zato je bil razumen odziv trga beg kapitala od t. i. obrobja
k Nemčiji.
Povečanje neravnotežij v sistemu TARGET2 od konca leta 2014 se razlikuje od prejšnjega
pojava vse večjih neravnotežij. Izvajanje programa nakupa vrednostnih papirjev izkrivlja
signale, ki jih pošiljajo neravnotežja v sistemu TARGET, in lahko povzroča napačne razlage.
Splošno znano je, da so nekatera neravnotežja v sistemu TARGET mehanskega izvora in so
povezana z načinom izvajanja nakupov v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev.
Izboljšanje položaja nemške zvezne banke Bundesbank kot upnika je posledica statusa
Frankfurta kot finančnega središča in statusa Bundesbank kot nasprotne stranke v okviru
sistema TARGET2 za večino mednarodnih bank. Na kratko, menim, da nas ne bi smelo
skrbeti zaradi sedanjih neravnotežij v sistemu TARGET. Ta vidik podpira dejstvo, da cene
sredstev ne odražajo kakršnih koli težav, kot je bilo med krizo državnega dolga v
obdobju 2011–2012.
Skratka, pomembno je, da ECB še naprej pozorno spremlja ravnotežja v sistemu TARGET2
in raznolike kazalnike, ki zagotavljajo informacije o ravneh tržnega stresa, kot to počne danes.
15. Kakšna so tveganja za monetarno stabilnost, povezana z razvojem virtualnih
valut, kot je bitcoin? Kakšno vlogo bi morala imeti ECB pri obravnavanju virtualnih
valut?
Najprej naj povem očitno: Bitcoini in druge kriptovalute so daleč od tega, da bi izpodrinili
denar, ki ga izdajajo centralne banke. Z njimi je povezanih več težav, povezanih zlasti z
zgodnjimi fazami izvajanja tehnologije distribuirane knjige transakcij. Distribuirana knjiga
transakcij je še vedno razmeroma neučinkovita, hitrost transakcij je omejena, nenehne
izboljšave tehnoloških konfiguracij pa so proizvedle skoraj 900.000 različnih valut. Poleg
tega so bitcoini in glavni drugi t. i. alternativni kovanci v maloštevilnih rokah, zaradi česar gre
skupaj z majhno likvidnostjo za zelo nestabilno okolje, ki je nagnjeno k špekulativnim
balonom in pojavom pokov. Zato kriptovalute danes ne morejo vzdržno izvajati osnovnih
funkcij denarja (plačilno sredstvo, obračunska enota in hranjenje vrednosti).
Zasebno izdane digitalne valute lahko centralnim bankam sčasoma prinesejo izzive.
Načeloma so za centralno banko izzivi, ki jih prinaša digitalna valuta, v osnovi enaki kot
izzivi, ki jih prinaša prisotnost konkurenčne tuje valute. Ponudba in povpraševanje v
svetovnem gospodarstvu zaradi konkurence med valutami določata ravnotežno ceno, menjalni
tečaj, ki odraža relativno koristnost valut.
Na splošno, če bi kroženje ene ali več zasebno izdanih digitalnih valut doseglo znatne ravni,
bi to na denarno politiko vplivalo enako kot pri kateri koli drugi valuti. Centralna banka (in
regulatorji ter nadzorne agencije) bi morala spremljati menjalne tečaje, plačilne sisteme takih
PE618.217v02-00 14/31 RR\1147704SL.docx
SL
valut, finančne trge vrednostnih papirjev, denominiranih v novih valutah, in medsebojne
povezave med trgi in udeleženci na trgu ter tradicionalnim finančnim sistemom. To
spremljanje bi bilo potrebno za zagotavljanje učinkovitosti monetarnih impulzov ter
celovitosti plačilnih sistemov in finančnih trgov, ohranjanje finančne stabilnosti in varovanje
sistema pred pretresi. Nadalje bi se morali za nove digitalne valutne trge in plačila uporabljati
vsi predpisi za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter varstvo vlagateljev.
Kriptosredstva zaradi omejenega obsega in medsebojne povezanosti zaenkrat ne pomenijo
resnega tveganja za finančno stabilnost, kot poudarja Odbor za finančno stabilnost. V
prihodnje bi lahko vplivala na finančno stabilnost, če bi se povečal njihov obseg in bi se
izboljšala medsebojna povezanost s finančnim sektorjem.
Centralne banke bi se lahko nazadnje odločile za tehnologijo distribuirane knjige transakcij,
na kateri temelji bitcoin, za izdajo državne digitalne valute. Digitalni primarni denar bi lahko
centralnim bankam pomagal ohraniti nadzor nad monetarnimi mehanizmi, vendar ima lahko
pomembne posledice za razdrobljeno bančništvo, ki bi jih bilo treba dodatno proučiti.
Za reguliranje digitalnih valut so odgovorni finančni regulatorji po svetu. ECB bi morala
poleg dolgoročnih vidikov denarne politike spremljati razvoj na področju kriptovalut ter
medsebojno povezanost tradicionalnega finančnega sistema in teh trgov. Obsegi kriptovalut
na trgih so zaenkrat razmeroma majhni, finančne institucije pa se izogibajo tveganim
sredstvom, zato ni potrebno posredovanje ECB, ki pa bi morala ostati pozorna na njihov
morebitni učinek na finančno stabilnost in vse deležnike opozoriti na tveganja, ki jih
zajemajo.
16. Kako ocenjujete medsebojne vplive med plačilnimi sistemi in denarno politiko?
Kakšna bi morala biti vloga ECB kot centralne banke izdajateljice pri nadzoru
centralnih nasprotnih strank (CNS)?
Plačilni sistemi so bistveni za izvajanje denarne politike. Centralna banka je odvisna od
varnega in učinkovitega plačilnega sistema, ki je osnovni pogoj za nemoten prenos denarne
politike in ohranitev finančne stabilnosti. Zato je ena izmed osnovnih nalog Eurosistema
spodbujanje nemotenega delovanja plačilnih sistemov (člen 127(2) Pogodbe o delovanju EU),
nadzor, ki ga izvaja ECB, pa je namenjen varovanju prenosnega kanala za denarno politiko.
Če se sredstva med udeleženci na trgu ne prenašajo nemoteno, lahko pride do neurejenega
obnašanja obrestnih mer, kar bi lahko vplivajo na njihovo oblikovanje. V zvezi s tem je
denarna politika oslabljena, če plačilni sistem ne deluje, kot bi moral. Poleg tega je
Eurosistem z vzpostavitvijo sistema TARGET zagotovil plačilni sistem na ravni EU, ki se
uporablja za poravnavo operacij centralnih bank. TARGET je postal pomemben nosilec za
izvajanje denarne politike za Eurosistem in je pomagal ustvariti enoten denarni trg znotraj
euroobmočja.
Kar zadeva vlogo ECB kot centralne banke izdajateljice v zvezi z nadzorom CNS, bo med
tekočim pregledom uredbe EMIR predvidoma obravnavana potreba po tem, da ima ECB
ustrezne pristojnosti za zagotavljanje primernega spremljanja morebitnih tveganj, ki izvirajo
iz CNS, za izvajanje denarne politike in delovanja plačilnih sistemov. Predlog med drugim
predvideva krepitev vloge centralnih bank EU v regulativnem okviru. Ta krepitev je potrebna
predvsem zaradi nadaljnjega povečevanja koncentracije centralnega kliringa in finančnih
tveganj v CNS, kar povečuje morebitne motnje, ki jih imajo lahko CNS na izvajanje denarne
politike. Poleg tega bi se lahko zaradi izstopa Združenega kraljestva iz EU v prihodnje zelo
velik del klirinških dejavnosti v eurih opravljal zunaj EU.
RR\1147704SL.docx 15/31 PE618.217v02-00
SL
17. Kakšna so tveganja za finančno stabilnost, povezana z izstopom Združenega
kraljestva iz EU?
Učinek izstopa Združenega kraljestva iz EU bo odvisen od prihodnjega odnosa med
Združenim kraljestvom in EU. Ker ne poznamo končnega izida pogajanj, bi morali biti
pripravljeni na vse možnosti, vključno z najbolj drastičnim scenarijem. Prehodna ureditev,
skladna z decembrskimi smernicami Evropskega sveta, bi seveda omogočila lažji prehod,
vendar je s celotnim postopkom še vedno povezana negotovost.
Z vidika evropskega trga finančnih storitev bi, če bi bil obseg sklenjenih poslov v Londonu
razdrobljen in bi se izvajal na enem ali več evropskih ali mednarodnih trgov, prišlo do več
posledic.
Razdrobljenost bi kapitalskemu trgu EU prinesla začasne strukturne stroške zaradi izgube
ekonomij obsega in omrežja ter manjše likvidnosti in globine trgov. Vendar bi se ti stroški
dolgoročneje znižali, saj bi se trgi, ki bi nadomestili londonski City, poglobili.
Zaradi močnih čezmejnih povezav med Združenim kraljestvom in EU pri zagotavljanju
finančnih storitev bi lahko izredni dogodek, tj. neurejen izstop Združenega kraljestva iz EU,
pomenil znatna tveganja za finančno stabilnost. Zaskrbljujoče je področje pogodb o izvedenih
finančnih instrumentih OTC in zavarovalnih pogodb. Prehod zlasti v zvezi s CNS ustvarja
negotovost, ker ni mogoče sklepati, da bodo lahko člani novih klirinških hiš brez prekinitev
uravnotežili povpraševanje in ponudbo. Stanje poslov in nove posle trgov na podlagi eura je
treba izvesti ali prenesti na CNS, ki jih je EU pooblastila ali priznala kot subjekte, ki
nadomeščajo prejšnje. To je kompleksen in dolgotrajen postopek. Splošneje obstajajo tudi
pomisleki glede prehoda na nova pravila/pravne standarde.
Vendar je mogoče negotovost v zvezi s prehodom ublažiti z več ukrepi: zgodnje napovedi
glede prihodnjega okvira, začasne odobritve, mehanizmi za ohranitev predhodno veljavnih
pravil in/ali čas za novacijo vseh pogodb so koraki, ki lahko prispevajo k urejenemu prehodu.
Veliko je odvisno od strateških odločitev bank, ki največ poslujejo na teh trgih. Zadevni
subjekti se morajo nujno pravočasno pripraviti na trenja med prehodom in se prilagoditi
kakršnim koli mogočim prihodnjim scenarijem.
ECB in nacionalne centralne banke bi morale biti pripravljene na prehod in selitev finančnih
subjektov iz Združenega kraljestva. Zagotoviti je treba jasna merila v zvezi s tem, kako
obravnavati te subjekte (tj. potrjevanje notranjih modelov, ki so jih uporabljali v Združenem
kraljestvu), nadzorniki pa bi morali zagotoviti, da ti preseljeni subjekti niso le prazne lupine,
ki bodo vse dejavnosti in vire ohranile v Združenem kraljestvu.
Če bodo izvedene ustrezne priprave na prehod, ne bi smelo priti do pomembnih dolgoročnih
posledic za finančno stabilnost in gospodarstvo euroobmočja.
18. Kako bi bilo mogoče izboljšati okvir ekonomskega upravljanja in zlasti njegovo
izvajanje? EU
Države članice se v valutni uniji odrečejo pomembnim stabilizacijskim orodjem. To bi bilo
treba nadomestiti s krepitvijo drugih mehanizmov za preprečevanje in blaženje pretresov.
Prvič, finančni trgi prerazporejajo tveganja v monetarni uniji in povečujejo delitev
tveganja z zasebnim sektorjem. Cilj dokončanja bančne unije in unije kapitalskih trgov
je oblikovati povezane finančne trge, ki učinkovito razporejajo sredstva v EMU.
Dokončanje teh dveh unij bi morala biti prednostna naloga.
Drugič, nujno je treba okrepiti odpornost posameznih gospodarstev in preprečiti razlike
v konkurenčnosti med članicami EMU, ki povzročajo nevzdržna neravnotežja. Za to je
PE618.217v02-00 16/31 RR\1147704SL.docx
SL
potreben močan in dobro delujoč okvir ekonomskega upravljanja, ki zagotavlja
finančno stabilnost. Strukturne reforme so pomembne za zagotavljanje konvergence v
EU, še pomembnejše pa so za države, imajo skupno valuto, ter nemoteno delovanje
ekonomske in monetarne unije.
Države članice se morajo zavedati, da je za vključenost v monetarno unijo potrebno
globlje usklajevanje ekonomskih politik v skladu z globljo ravnjo povezovanja.
Kriza je pokazala, da stabilnost cen, ki jo je zagotovila ECB, in javne finance, usklajevane
prek Pakta za stabilnost in rast, niso zadostovale za zagotavljanje finančne stabilnosti
euroobmočja. Kopičenje neravnotežij lahko ogrozi finančno stabilnost in prizadene
transmisijske mehanizme denarne politike. Zato so bile sprejete obsežne reforme
ekonomskega upravljanja euroobmočja: poleg izboljšanja Pakta za stabilnost in rast in
večjega proračunskega usklajevanja je bil sprejet okvir za nadzor nad makroekonomskimi
neravnotežji in njihovo odpravljanje. Postopek v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji je
namenjen spremljanju kopičenja neravnotežij in po potrebi uvedbi popravnih ukrepov. Poleg
tega se v okviru evropskega semestra zahteva, da države članice sprejmejo ukrepe, potrebne
za obravnavanje njihovih glavnih izzivov, in da se uskladi izvajanje strukturnih reform.
Vse to so bile potrebne in koristne reforme ekonomskega upravljanja, vendar je treba narediti
še več.
V fiskalnih politikah se vse bolj poziva k poenostavitvi fiskalnih pravil, da bi zagotovili
večjo odgovornost ter pregledno in skladno izvajanje dogovorjenih pravil. Pomembno
je, da Pakt za stabilnost in rast zagotavlja, da države članice v uspešnih časih vzpostavijo
fiskalne blažilnike. Dogovorjena fiskalna pravila je nato treba odločno izvrševati, sicer
bodo države članice zaradi omejenega fiskalnega prostora, ki je danes na voljo, še naprej
ogrožale naslednje krize.
Poleg tega so možne izboljšave postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji, da
bi tako postal resnično orodje za zgodnje opozarjanje na nakopičena neravnotežja, ki bi
sprožilo popravljalne ukrepe.
Izboljšati je treba tudi izvajanje strukturnih reform. Države članice bi morale prevzeti
polno odgovornost za reforme, potrebne za obravnavanje svojih neravnotežij in
prevzemanje svojih odgovornosti.
Izpolnjevati morajo svoje zaveze, evropski semester pa bi moral zagotoviti okvir za
ustrezno usklajevanje in določanje zaporedja strukturnih reform, da bi ponotranjili
morebitna prelivanja. V zvezi s tem se lahko z zagotavljanjem skladnosti priporočil za
posamezne države in euroobmočje okrepi odpornost monetarne unije.
Strukturne reforme so bistvene za povečanje odpornosti monetarne unije in vzdrževanje
visokih ravni dolgoročne trajnostne rasti in zaposlovanja. Omogočajo morebitno rast in z
odpravljanjem ozkih grl za naložbe ustvarjajo okolje, ki spodbuja naložbe. Poleg tega so
strukturne reforme glavni mehanizem za zmanjševanje tveganja v monetarni uniji in bodo
pomagale krepiti potrebno politično zaupanje za nadaljnji napredek na področju drugih
reform, ki so potrebne za poglobitev EMU.
Vsi ti ukrepi bodo prispevali k doseganju večje odpornosti posameznih gospodarstev in
euroobmočja kot celote na negativne pretrese. Vendar celo najprilagodljivejši in
najučinkovitejši trgi niso sposobni blažiti zelo obsežnih pretresov. Euroobmočje potrebuje
ustrezno varnostno mrežo, prav to pa je cilj tekoče razprave o krepitvi evropskega mehanizma
za stabilnost (glej vprašanje, ki se nanaša na evropski mehanizem za stabilnost).
Euroobmočju bi z dolgoročnejšim pristopom koristilo boljše usklajevanje fiskalnih politik in
zmogljivost izvajanja ustrezne kombinacije politik v euroobmočju. Instrument za fiskalno
RR\1147704SL.docx 17/31 PE618.217v02-00
SL
stabilizacijo bi lahko v zvezi s tem pomagal pri spopadanju z obsežnimi pretresi brez
pretiranega zanašanja na ECB za namene stabilizacije. Njegova zasnova bi morala omiliti
pomisleke v zvezi z moralnim tveganjem, pri čemer bi pogojevanje dostopa do te zmogljivosti
z izpolnjevanjem zavez s področja strukturnih reform in skladnostjo s fiskalnimi pravili lahko
zagotovilo ustrezne spodbude za zanesljive ekonomske politike.
Voditelji vlad in držav so se na vrhu držav euroobmočja decembra 2017 odločili, da bodo
prednost imele razprave o bančni uniji in prihodnosti evropskega mehanizma za stabilnost, pri
čemer naj bi prvi sklop odločitev sprejeli junija. Hkrati se pričakuje nadaljevanje razprav o
drugih vprašanjih z dolgoročnejšim pristopom. Gospodarski obeti so se izboljšali, zato je zdaj
čas za razmislek o ekonomskem upravljanju EMU, da bi zagotovili njegovo odpornost v
primeru prihodnjih kriz.
19. Kaj menite o sedanji razpravi o vztrajno visokih ravneh javnega dolga v
euroobmočju?
Kriza je povzročila znatno poslabšanje stanja javnih financ v EU in euroobmočju, saj so vlade
dovolile povečevanje primanjkljajev, da bi podprle gospodarstvo, pa tudi zato, ker so se
implicitne obveznosti bančnega sektorja nekaterih držav članic pojavile v bilancah stanja
javnega sektorja. Vlagatelji so izražali pomisleke v zvezi z vzdržnostjo javnega dolga v
nekaterih državah, zato je prišlo do razdrobitve finančnih trgov v euroobmočju glede na
nacionalne meje.
Sprejeti so bili ukrepi, ki naj bi preprečili, da bi se to še kdaj ponovilo, vključno z
oblikovanjem bančne unije (kot je omenjeno zgoraj) in obsežnimi reformami, namenjenimi
krepitvi proračunske discipline in povečanju usklajevanja ekonomskih politik. EU je zaradi
teh prizadevanj ena izmed regij, v katerih je bila kljub negotovemu okrevanju dosežena
največja fiskalna konsolidacija, države članice pa uspešno izstopajo iz postopka v zvezi s
čezmernim primanjkljajem. Države članice bodo v prihodnjih nekaj letih predvidoma
vključene v preventivni del Pakta za stabilnost in rast. Delež javnega dolga v BDP v
euroobmočju zaradi prizadevanj na področju konsolidacije vztrajno upada.
Vendar ta pozitivni skupni trend zakriva pomembne razlike med državami članicami. V zvezi
s tem je izredno pomembno, da se sedanje pozitivno gospodarsko okolje uporabi za
vzpostavitev fiskalnih blažilnikov. To zlasti velja za zelo zadolžene države članice, ki morajo
sprejeti ustrezen potek konsolidacije v skladu s svojimi cikličnimi razmerami. Fiskalne
politike bi morale v uspešnih časih ustvariti dovolj fiskalnega manevrskega prostora za
kljubovanje prihodnjim negativnim pretresom, sicer bo euroobmočje še naprej izpostavljeno
prihodnjim gospodarskim upadom. To pomeni, da morajo države članice izpolniti svoje
odgovornosti v okviru Pakta za stabilnost in rast,
ne pa tudi, da ni dovolj prostora za srednjeročno izboljšanje fiskalnega okvira v euroobmočju.
Vse bolj se poziva k poenostavitvi fiskalnih pravil in utemeljitvi priporočil za fiskalno
politiko na kazalnikih pod nadzorom vlade, ki jih je mogoče spremljati in odražajo skupno
razumevanje cikličnih razmer. Tako bi povečali odgovornost fiskalnih pravil in spodbudili
njihovo skladno izvajanje.
Nazadnje ne bi smeli pozabiti, da ostaja rast bistvena za vzdržnost javnih financ. V zvezi s
tem bodo strukturne reforme, ki omogočajo morebitno rast in povečujejo konkurenčnost
gospodarstev euroobmočja, pomagale upravljati sedanje stanje dolga, ki je nastal po krizi, z
zagotavljanjem dolgoročne trajnostne rasti in zaposlovanja.
20. Kako ocenjujete nedavni razvoj menjalnega tečaja med ameriškim dolarjem in
PE618.217v02-00 18/31 RR\1147704SL.docx
SL
eurom?
Menjalni tečaj sam po sebi ni del pristojnosti ECB (ki se osredotoča na stabiliziranje inflacije
cen življenjskih potrebščin), vendar je nedvomno ena izmed finančnih cen, ki jih ECB
pozorno spremlja pri oceni makroekonomskih obetov, ki so osnovni temelj njenih odločitev v
zvezi z denarno politiko.
Nedavna rast vrednosti eura (18 % v zadnjem letu) glede na pretekle standarde ni nenavadna:
od uvedbe enotne valute se je vrednost že večkrat zvišala za podoben ali celo višji odstotek.
Rast vrednosti eura je povezana s ponovno oceno obetov denarne politike s strani udeležencev
na trgu ob upoštevanju pozitivnega makroekonomskega razvoja v euroobmočju ter s
pričakovanim zmanjšanjem nakupov vrednostnih papirjev s strani ECB. Ta nedavna rast
vrednosti nominalnega efektivnega menjalnega tečaja euroobmočja v veliki meri odraža
pozitiven razvoj, kot sta izboljšanje gospodarskih obetov in večje zaupanje v trg, v okviru
presežka na tekočem računu, zato je to gibanje povezano z izboljševanjem temeljev. Seveda
bo ta rast vrednosti predvidoma nekoliko ovirala izvoz in inflacijo, vendar bi lahko trend rasti
vrednosti, če bi se še nadaljeval ali bi bil preizrazit, imel večji učinek na rast in inflacijo,
zaradi česar bi ECB težje dosegla ciljno stopnjo inflacije. V vsakim primeru bi morala ostati
pozorna na spremembe menjalnih tečajev in redno ocenjevati izzive, ki jih lahko pomenijo za
stabilnost cen.
21. Kako ocenjujete dosežke skupine G20? Kaj menite o sedanji ravni usklajevanja
med glavnimi centralnimi bankami?
Skupina G20 se je izkazala za ključni forum za izboljšanje mednarodnega gospodarskega
sodelovanja ter spodbujanje odprtega in povezanega svetovnega gospodarstva. Zlasti
učinkovita je bila na dveh področjih. Po eni strani je okrepila odpornost svetovnega
finančnega sistema, ko je Odbor za finančno stabilnost pooblastila za pripravo celovitega
svežnja reform, s katerimi bi obravnavali zlasti moralno tveganje zaradi svetovnih sistemsko
pomembnih institucij. Po drugi strani je imela skupina G20 ob sodelovanju z OECD ključno
vlogo pri boju proti davčni utaji in pranju denarja s sprejetjem sklopa ukrepov, ki obravnavajo
erozijo davčne osnove in preusmerjanje dobička ter se zavzemajo za samodejno izmenjavo
fiskalnih informacij. Zdaj so pred njo novi izzivi, kot so obravnavanje finančnih inovacij v
finančnem sistemu (FinTech) in na področju obdavčevanja, kar dokazuje, da ima še vedno
zelo pomembno vlogo na področju svetovnega usklajevanja.
Centralne banke lahko pripomorejo k stabilnosti menjalnih tečajev, tako da vnaprej podrobno
opišejo svojo naravnanost denarne politike, kar je bilo v zadnjih letih izboljšano s
predložitvijo prihodnjih usmeritev denarne politike. V tem smislu je zelo pozitivno, da
sporočila Mednarodnega monetarnega in finančnega odbora ter skupin G7 in G20 še naprej
odražajo negativne posledice, ki jih imajo lahko pretirana nestanovitnost in neurejena gibanja
menjalnih tečajev na gospodarsko in finančno stabilnost ter predanost organov držav, da se
izogibajo konkurenčnim devalvacijam in vplivanju na menjalne tečaje za namene konkurence.
ECB bi morala redno komunicirati s centralnimi bankami drugih valut, vendar je prostor za
daljnosežnejše svetovno usklajevanje denarne politike omejen, saj imajo centralne banke
pooblastila na nacionalni ravni. Kljub temu menim, da smo bili v zadnjih letih priča
sorazmerno zadovoljivi stopnji sodelovanja med večjimi centralnimi bankami v naprednih
gospodarstvih, kot je razvidno iz njihove tekoče komunikacije glede menjalnih tečajev,
zagovarjanja svetovne stabilnosti in zagotavljanja likvidnosti v tuji valuti. To usklajevanje je
dobrodošlo in bi ga bilo treba v prihodnje dodatno krepiti.
RR\1147704SL.docx 19/31 PE618.217v02-00
SL
C. Finančna stabilnost in nadzor
22. Kako lahko obravnavamo zapuščino krize, tj. visoke ravni slabih posojil in
tveganja v pretoku slabih posojil?
Čeprav so slaba posojila koncentrirana v določenih bankah, so zdaj najbrž največji izziv
finančnega sistema euroobmočja, saj slabo vplivajo na zaupanje v evropske banke. Bremenijo
bilance stanja bank, ne samo z oviranjem njihove morebitne dobičkonosnosti, ampak tudi z
omejevanjem njihove zmogljivosti za posojanje. Evropski bančni organ (EBA) navaja, da se
obseg slabih posojil od leta 2014 zmanjšuje, vendar ostajata razmerje in višina dolgov velika
(tj. približno 800 milijard EUR).
Trije najpomembnejši vidiki, ki jih je treba upoštevati pri obravnavanju slabih posojil, so
preglednost, ustrezno vrednotenje in primerno oblikovanje rezervacij. V skladu s tem so
ukrepi, ki sta jih pred kratkim predlagali ECB in Komisija, korak v pravo smer.
Potreben je postopen pristop, ki združuje nenehen pritisk nadzornikov (npr. enotni
mehanizem nadzora), da bi povečali rezervacije in prodali slaba sredstva, z izboljšavami
regulativnega okvira v nekaterih državah, da bi bila ponovna pridobitev zavarovanj lažja,
prodaja slabih posojil in sredstev, ki so predmet izvršbe, pa učinkovitejša. Pri hitrosti
postopka bo morda treba upoštevati tudi kapitalske ravni bank in njihovo sposobnost zbiranja
sredstev na trgih.
K zmanjševanju slabih posojil je treba pristopiti celostno, kot je navedeno v sklepih Sveta
ECOFIN iz julija 2017 o akcijskem načrtu za zmanjševanje slabih posojil v Evropi. To
zajema raznolike ukrepe, od bonitetnih varoval do insolvenčnih okvirov ali razvoja
sekundarnih trgov.
23. Kako ocenjujete visoko raven sredstev stopnje 2 in 3 v številnih bilancah stanja
bank? So ta sredstva ustrezno upoštevana v veljavnem nadzornem okviru?
Za ustrezno upravljanje banke in nadzor nad njo so ključne primerne informacije o resnični
vrednosti njenih sredstev. Večja ko je nenatančnost na tem področju, zapletenejša in manj
zanesljiva je kakršna koli ocena njene solventnosti.
Tako sredstva stopnje 2 in 3, katerih cene se ne oblikujejo redno na trgih in katerih vrednost je
treba oceniti na podlagi drugih referenčnih meril ali zapletenih matematičnih modelov,
otežujejo delo računovodij, nadzornikov in bančnih upravnikov.
Prav zato okvir, ki ga je Odbor za finančno stabilnost vzpostavil za določanje, katere banke se
štejejo za globalno sistemske (globalne sistemsko pomembne banke – GSPB), upošteva obseg
tovrstnih sredstev kot enega izmed glavnih elementov za opredelitev stopnje kompleksnosti
banke. GSPB so na podlagi te razvrstitve podvržene strožjim zahtevam glede solventnosti in
reševanja.
V vsakem primeru se zdi, da obstaja vprašljiva nagnjenost k samodejni stigmatizaciji teh
sredstev in njihovemu obravnavanju kot „problematična sredstva“, kot so slaba posojila,
restrukturirana posojila ali sredstva, ki so predmet izvršbe.
Kljub temu morajo nadzorniki ustrezno obravnavati ta sredstva. Prvič, prepričati se je treba,
da so sredstva stopnje 2 in 3 ustrezno opredeljena in razvrščena v bilancah stanja bank.
Drugič, nadzorniki morajo spremljati ustrezno vrednotenje obeh vrst sredstev. To zlasti velja
za velike in kompleksne banke. Podobno kot pri pristopu s slabimi posojili morajo bančni
nadzorniki poskrbeti, da banke pravilno vrednotijo sredstva ali pa podcenitev čim hitreje
PE618.217v02-00 20/31 RR\1147704SL.docx
SL
izrazijo v izkazu poslovnega izida.
24. Kaj menite o zakonodajni ureditvi subjektov, ki opravljajo dejavnosti bančništva v
senci?
Nebančno financiranje je alternativna možnost bančnemu financiranju in pomaga podpirati
realni sektor. Bančništvo v senci je vir diverzifikacije ponudbe kreditov, vendar lahko postane
tudi vir sistemskega tveganja, in sicer neposredno ali posredno prek medsebojne povezanosti
z bankami. Zato je pomembno obravnavati ta tveganja in opredeliti ustrezne ukrepe politike,
da bi se jim izognili in zagotovili preglednost subjektov, ki opravljajo dejavnosti bančništva v
senci. Preglednejša ko so tveganja, natančnejše je njihovo oblikovanje cen.
V tem smislu je bil dosežen velik napredek. Odbor za finančno stabilnost si vse od
ustanovitve leta 2009 prizadeva za preobrazbo bančništva v senci v odporno tržno
financiranje. Poleg tega je Evropska komisija leta 2013 izdala sporočilo, v katerem določa
številne prednostne naloge, kot so preglednost sektorja bančništva v senci in vzpostavitev
okvira za sklade denarnega trga (SDT). Skladi denarnega trga zagotavljajo kratkoročno
financiranje finančnih institucij, korporacij in vlad. Uredba (EU) 2017/1131 Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o skladih denarnega trga je začela veljati
20. julija 2017, pri čemer je več ukrepov namenjenih zmanjšanju ranljivosti teh skladov za
beg investitorjev.
Skratka, ker je bančništvo v senci pomembno za makrofinančno stabilnost, ga je treba še
naprej pozorno spremljati.
25. Ali menite, da je okvir za reševanje učinkovit, kar zadeva primere Banco Popular,
Banca Populare di Vicenza in Veneto Banca?
Nedavni primeri kažejo, da se je evropski okvir za reševanje, ki je bil vzpostavljen leta 2014 s
sprejetjem direktive o prestrukturiranju in reševanju bank (v nadaljnjem besedilu: direktiva
BRRD) in uredbe o enotnem mehanizmu za reševanje (v nadaljnjem besedilu: uredba
SRMR), izkazal za učinkovitega.
Eden od takih primerov je nedavno reševanje banke Banco Popular junija lani. Enotni odbor
za reševanje (SRB) je 6. junija 2017 po ugotovitvi ECB, da šesta največja banka v Španiji
propada ali bo verjetno propadla, sprejel sistem reševanja (ki ga je odobrila Evropska
komisija in uvedel španski izvršni organ za reševanje FROB) in izvedel prodajo skupine
uspešnemu kupcu. S tem je izpolnil svojo nalogo glede zaščite finančne stabilnosti,
zagotavljanja kritičnih funkcij in preprečevanja uporabe denarja davkoplačevalcev. 7. junija
zjutraj je banka Banco Popular začela poslovati kot običajno, ne da bi se porabil en sam cent
javnega denarja ter brez vpliva na finančne trge in širšo javnost, kljub temu, da je organ za
reševanje uporabil svoja izredna pooblastila za reševanje s sredstvi upnikov in zamenjavo
delnic ter instrumentov dodatnega temeljnega kapitala in dodatnega kapitala.
Prvim izkušnjam z reševanjem v okviru bančne unije so sledili drugi primeri v Italiji, v
katerih so pristojni organi v Evropi tesno sodelovali pri uporabi ureditve EU.
ECB je 23. junija 2017 razglasila, da banki Banca Popolare di Vicenza in Veneto Banc
propadata ali bosta verjetno propadli, enotni odbor za reševanje pa je odločil, da ukrepi za
reševanje za ti banki niso bili sprejeti v javnem interesu. Zato sta banki prenehali po
italijanskem insolvenčnem postopku.
Na koncu bi lahko omenili tudi najnovejša primera banke ABLV v Latviji in njene podružnice
v Luksemburgu. 23. februarja je bilo razglašeno, da propadata ali bosta verjetno propadli in
RR\1147704SL.docx 21/31 PE618.217v02-00
SL
da bosta prenehali v skladu z nacionalno zakonodajo.
Kljub velikemu napredku, doseženemu pri oblikovanju bančne unije, se lahko iz teh primerov
tudi veliko naučimo. Prvič, insolvenčni okviri bi se lahko dodatno uskladili, saj so alternativa
reševanju, ki pa se v nasprotju z njimi izvaja na podlagi skupnega okvira EU. Drugič, okrepiti
je treba tudi okvir za reševanje za obvladovanje likvidnostne krize, po možnosti z instrumenti
in postopki, ki bi morali biti enostavni, hitri in dovolj verodostojni. Nadaljevati je treba tudi
delo na področju krepitve postopka načrtovanja reševanja, tudi z določitvijo in spremljanjem
minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti za vse subjekte (vedno ob
upoštevanju posebnih okoliščin posamezne skupine), oblikovanjem strategij reševanja ali
večjim poudarkom na zbiranju pravočasnih in posodobljenih informacij. Reforma DRSB, ki
trenutno poteka, je priložnost za vključitev nekaterih ključnih elementov v sedanji sistem in
nazadnje za še bolj okrepljen in trden evropski okvir za reševanje.
25. Kaj menite o možnih ukrepih za dokončanje bančne unije z evropskim sistemom
zajamčenih vlog in skupnim fiskalnim varovalnim mehanizmom, vključno s potrebnim
izvajanjem obstoječe zakonodaje o bančni uniji in tekočim delom, povezanim z delitvijo
in zmanjševanjem tveganja?
Dokončanje bančne unije in unije kapitalskih trgov je prednostna naloga ekonomske in
monetarne unije. Ker se fiskalno tveganje ne deli, je še toliko bolj pomembno, da finančna
unija obvladuje pretrese. Poleg tega bo vzpostavitev enakih konkurenčnih pogojev za banke v
bančni uniji prispevala k finančni stabilnosti in nemotenemu prenosu denarne politike.
Kot je bilo navedeno, se že vse od konca krize izvajajo obsežne reforme z revizijo predpisov o
bančništvu ter vzpostavitvijo enotnega mehanizma za nadzor in enotnega mehanizma za
reševanje. Rezultat tega je, da so banke danes bolje kapitalizirane in precej bolj odporne, z
izboljšano solventnostjo, likvidnostjo in količnikom finančnega vzvoda.
Svet EU je junija 2016 sprejel načrt za dokončanje bančne unije. Ta načrt vključuje ukrepe za
zmanjšanje in delitev tveganj v bančnem sektorju. Trenutno poteka delo v zvezi s
proučevanjem, katero zaporedje teh ukrepov bi bilo najprimernejše, in v zvezi z izvajanjem
tega načrta v skladu z zahtevami z vrha držav euroobmočja leta 2017. Države članice bi se
morale odločiti, ali bi se morali ukrepi za zmanjšanje in delitev tveganja izvajati sočasno ali
zaporedno.
Glede ukrepov za zmanjšanje tveganja, predvidenih v načrtu, je bil dosežen znaten napredek z
zakonodajnimi predlogi Komisije iz novembra 2016, od katerih sta bila dva (hierarhija
upnikov in MSRP 9) že sprejeta po hitrem postopku. Pogajanja glede drugih predlogov tega
svežnja še potekajo. Slaba posojila so še vedno glavni izziv v bančnem sektorju EU. Spopasti
se je treba s posledicami krize in preprečiti kopičenje slabih posojil v prihodnosti.
Po oceni Evropske komisije, s katero se strinjajo tudi druge institucije, so se tveganja v
bančnem sektorju znatno zmanjšala in čas je, da naredimo korak naprej pri zagotavljanju dveh
manjkajočih elementov bančne unije: evropskega sistema jamstva za vloge (EDIS) in
skupnega fiskalnega varovalnega mehanizma za enotni sklad za reševanje.
EDIS je tretji steber bančne unije in kot tak najpomembnejša vrzel v njeni strukturi. Polno
delujoč evropski sistem jamstva za vloge bi zagotovil enake konkurenčne pogoje v bančni
unij in spodbujal večje finančno povezovanje. Zdaj, ko sta nadzor in reševanje bank
PE618.217v02-00 22/31 RR\1147704SL.docx
SL
centralizirana, bi se z zagotavljanjem enakega jamstva vlagateljem, ne glede na njihovo
lokacijo, uskladile odgovornosti in obveznosti v bančni uniji. Komisija je v okviru
prizadevanj za dosego soglasja predlagala pragmatične nadaljnje ukrepe s postopno uvedbo
evropskega sistema jamstva za vloge. V tem spremenjenem predlogu prva faza pozavarovanja
ne vključuje nikakršne delitve tveganja, kar bi moralo olajšati njihovo hitro uvedbo.
Kar zadeva skupni fiskalni varovalni mehanizem enotnega sklada za reševanje, je bil že
sprejet politični dogovor o njegovi uvedbi najpozneje do konca prehodnega obdobja. V načrtu
je predvidena možnost njegovega začetka delovanja pred tem rokom, če bo dosežen napredek
v zvezi z ukrepi za zmanjšanje tveganja. Obstaja široko soglasje, da bi bil Evropski
mehanizem za stabilnost ustrezen ponudnik. Hiter napredek, dosežen pri skupnem fiskalnem
varovalnem mehanizmu, je pomemben za verodostojnost enotnega mehanizma za reševanje.
Trenutno se ponuja odlična priložnost za oblikovanje polno delujoče bančne unije, ki bi
zagotavljala enake konkurenčne pogoje za evropske banke in povečala njihovo odpornost na
prihodnje krize. Ukrepi za zmanjšanje tveganja bodo v pomoč pri doseganju potrebnega
soglasja za napredek na področju delitve tveganja. Hkrati ukrepi za delitev tveganja
prispevajo tudi k zmanjševanju tveganj. Države članice se soočajo z izzivi pri odločanju o
najprimernejšem zaporedju. Na koncu procesa bo polno delujoča bančna unija pomagala
ohranjati finančno stabilnost in s tem prispevala k nemotenemu prenosu denarne politike.
26. Kaj je še potrebno za poglobitev ekonomske in monetarne unije?
Ob vzpostavitvi euroobmočja se je predpostavljalo, da bodo stabilnost cen in preudarne
fiskalne politike, ki se usklajujejo v okviru Pakta za stabilnost in rast, zagotavljale
makroekonomsko stabilnost v monetarni uniji. Zaradi nezadostnih mehanizmov za
preprečevanje razlik v konkurenčnosti je prišlo do kopičenja nevzdržnih neravnovesij v
euroobmočju, ki so se večinoma financirala s kratkoročnimi dolgovi.
Ko so se ta neravnovesja odpravila, posamezne članice euroobmočja niso imele
vzpostavljenega menjalnega tečaja kot mehanizma za prilagoditev. Zaradi togosti na trgih
dela in proizvodov so nastali znatni stroški v smislu zaposlovanja in proizvodnje. Poleg tega
sta finančna razdrobljenost v euroobmočju in strah pred ponovno denominacijo škodovala
transmisijskemu mehanizmu enotne denarne politike, tako da je pogoje financiranja za
gospodarske subjekte določala država, v kateri so ti imeli sedež.
Čeprav se je z reformami, izvedenimi med krizo, znatno izboljšala odpornost ekonomske in
monetarne unije, je treba storiti še več, da bi bila ekonomska in monetarna unija ustrezno
pripravljena na prihodnje krize. Za poglobitev ekonomske in monetarne unije je treba
spremeniti njeno strukturo, da bi se povečala njena odpornost, in zagotoviti potreben
mehanizme za, v prvi fazi, preprečevanje pretresov in, v drugi fazi, za prilagajanje pretresom,
če se ti pojavijo.
Preprečevanje krize vključuje zmanjševanje tveganj v monetarni uniji. Prvič, v finančnem
sektorju, kjer so se že izvedle obsežne reforme. Drugič, v gospodarstvih držav članic, v
katerih obstaja potreba po zagotovitvi njihove odpornosti z ustreznimi strukturnimi
reformami, ki preprečujejo razlike v konkurenčnosti. Strukturne reforme so glavni mehanizem
za zmanjševanje tveganj v ekonomski in monetarni uniji. Poleg spodbujanja resnične
konvergence bodo strukturne reforme omogočile izkoriščanje potenciala rasti ter podprle
trajnostna delovna mesta in gospodarsko rast.
Vendar euroobmočje tudi v primeru popolne konvergence ne bi moglo preprečiti vseh
makroekonomskih pretresov. Zato so potrebna tudi orodja za krizno upravljanje.
Finančna unija lahko spodbuja delitev tveganja v zasebnem sektorju. Za spodbujanje
RR\1147704SL.docx 23/31 PE618.217v02-00
SL
finančnega povezovanja so potrebni kapitalski trgi in bančna unija. Za izkoriščanje polno
delujoče bančne unije (glej prejšnje vprašanje) je potreben skupni fiskalni varovalni
mehanizem za enotni sklad za reševanje in evropski sistem jamstva za vloge.
Vse več je pozivov k vzpostavitvi zmogljivosti za makroekonomsko stabilizacijo za
euroobmočje za pomoč pri preprečevanju hudih pretresov, ki so preveliki za nacionalne
avtomatske stabilizatorje. Predlagatelji jo predvidevajo kot dopolnitev nacionalnih fiskalnih
stabilizatorjev v primeru hudega negativnega pretresa. Uporabljala bi se lahko tudi za
uveljavitev ustrezne fiskalne usmeritve, s čimer bi prispevala k ustrezni kombinaciji politik v
euroobmočju in zmanjšanju prekomernega zanašanja na denarno politiko za stabilizacijo. V
primeru uvedbe te zmogljivosti za stabilizacijo bi bilo treba pri njenem načrtovanju ustrezno
upoštevati pomisleke glede moralnega tveganja in zagotoviti spodbude za dobre gospodarske
politike, vključno z vzdržnimi javnimi financami ali izvajanjem strukturnih reform, ki
zagotavljajo večjo dejansko konvergenco in povečujejo odpornost posameznih gospodarstev.
Z okrepitvijo evropskega mehanizma za stabilnost, kot je opisana v nadaljevanju, bi se
povečala tudi sposobnost ohranjanja finančne stabilnosti.
Vse te reforme bodo privedle do tesnejšega povezovanja gospodarstev euroobmočja, pri
čemer bodo potrebni prenosi suverenosti. Ti prenosi suverenosti morajo biti dopolnjeni z
ustrezno demokratično odgovornostjo, z okrepljeno vlogo nacionalnih parlamentov in
Evropskega parlamenta.
27. Kako gledate na izziv za ECB, ki bi ga predstavljalo preoblikovanje Evropskega
mehanizma za stabilnost (EMS) v Evropski monetarni sklad (EMS)?
Evropski mehanizem za stabilnost ima že vse od vzpostavitve leta 2012 ključno vlogo pri
ohranjanju finančne stabilnosti euroobmočja. Skupaj z njegovim predhodnikom, tj. evropskim
instrumentom za finančno stabilnost (ESFS) (vzpostavljenim leta 2010), je zagotovil finančno
pomoč petim državam članicam. Zdaj, po petih letih, so bila voditeljem podeljena jasna
pooblastila za razpravljanje o prihodnosti institucije. To je priložnost za razvoj celovite
varnostne mreže za euroobmočje. Evropa bi morala imeti zmogljivost in instrumente,
potrebne za obvladovanje kriz, ter hkrati ostati odprta za sodelovanje MDS.
Z zgolj institucionalnega vidika spada EMS v okvir EU. To bi okrepilo njegovo demokratično
odgovornost. Če pa je za to potrebna sprememba Pogodb, bi bila lahko pogajanja dolgotrajna.
Medtem ne bi smeli izpustiti priložnosti za okrepitev in utrditev institucije z namenom njene
pravočasne vključitve v okvir Skupnosti. EMS kot institucija za obvladovanje kriz bi moral
imeti ustrezno zmogljivost za izpolnjevanje svoje vloge.
Zdi se, da obstaja široko soglasje, da bi bil EMS ustrezen ponudnik skupnega fiskalnega
varovalnega mehanizma enotnega sklada za reševanje.
EMS naj bi imel v prihodnosti tudi pomembnejšo vlogo v programih finančne pomoči, zlasti
pri načrtovanju in spremljanju programov v sodelovanju s Komisijo.
Kar zadeva njegovo sodelovanje z ECB, bi morali najprej upoštevati, da ECB in EMS
opravljata različne naloge. Glavni cilj ECB je zagotoviti stabilnost cen v euroobmočju,
medtem ko je EMS fiskalna institucija, odgovorna za ohranjanje finančne stabilnosti v
euroobmočju z zagotavljanjem finančne podpore v skladu s pogoji, ki veljajo za države
euroobmočja. Te naloge se dopolnjujejo: stabilnost cen je nujen pogoj za finančno stabilnost,
hkrati pa finančna stabilnost prispeva k nemotenemu prenosu denarne politike. Okrepljen
EMS, ki je bolj sposoben ohranjati finančno stabilnost, bi moral zato podpirati ECB, da bi
lahko opravljala svojo nalogo.
PE618.217v02-00 24/31 RR\1147704SL.docx
SL
Poleg tega se za EMS ne pričakuje, da bo postal monetarna institucija. Čeprav je mogoče
razumeti njegove podobnosti z vlogo Mednarodnega denarnega sklada, bi se bilo
priporočljivo izogniti morebitni zmedi v prihodnosti zaradi njegovega preimenovanja v
Evropski denarni sklad. Za poimenovanje te institucije bi se lahko uporabilo še več drugih
imen, s katerimi bi se ustrezno opisala njena narava, končno odločitev pa bodo sprejele države
članice.
28. Kaj menite o potrebi po zagotovitvi strogega ločevanja med denarno politiko in
bančnim nadzorom ter kakšne reforme so po vašem mnenju potrebne za okrepitev in
spodbujanje takega ločevanja? Kaj menite o sedanji institucionalni ureditvi ESRB pod
okriljem ECB, kar zadeva njegove konkretne dosežke na področju makrobonitetnega
nadzora?
Zdi se, da sedanja ureditev dobro deluje. Predpostavka ECB o pristojnostih na področju
nadzora kreditnih institucij je bila obravnavana ob polnem spoštovanju njene neodvisnosti pri
opravljanju njenih nalog v okviru denarne politike. Ko je bil leta 2014 na ECB prenesen
bonitetni nadzor kreditnih institucij, se je štelo, da je ECB kot centralna banka euroobmočja
primerna za opravljanje teh novih nalog zaradi njenega bogatega strokovnega znanja na
področju vprašanj, povezanih z makroekonomsko in finančno stabilnostjo. V številnih
državah članicah so centralne banke dejansko odgovorne tudi za nadzor nad bankami.
Za zagotovitev strogega ločevanja med obema pristojnostma je bil sprejet obsežen pravni
okvir (uredba o enotnem mehanizmu nadzora, sklep ECB o ločevanju med funkcijama
denarne politike in nadzora, ustanovitev odbora za mediacijo, spremembe notranjih pravil,
pravila o zaupnosti pri izmenjavi informacij in poklicna skrivnost), tako da se je vsaka od teh
nalog izvajala v skladu z določenim ciljem. Poleg tega notranja organizacija ECB zagotavlja,
da je osebje, vključeno v izvajanje nadzornih nalog, organizacijsko ločeno od osebja, ki izvaja
druge naloge, in zanj velja druga linija poročanja. Za zadeve, povezane z enotnim
mehanizmom nadzora (tj. postopek z neugovarjanjem), so bili vzpostavljeni tudi novi
postopki za zagotavljanje prožnega in neodvisnega procesa pri sprejemanju nadzornih
odločitev. In ne nazadnje, kar zadeva odgovornost, ECB mora poročati Evropskemu
parlamentu in Svetu o izpolnjevanju zahteve glede ločevanja obeh funkcij. Morda bi bile na
nekaterih področjih, kot sta delovanje skupnih storitev v okviru ECB ali postopek odločanja,
mogoče še dodatne izpopolnitve, vendar sistem na splošno dobro deluje v okviru sedanjega
pravnega okvira. Učinkovito ločevanje med funkcijama denarne politike in nadzora nikakor
ne bi smelo preprečevati izkoriščanja, kjer je to mogoče in zaželeno, vseh ugodnosti, ki se
pričakujejo zaradi kombiniranja teh dveh funkcij politike znotraj iste institucije.
Kar zadeva ESRB, ta nemoteno deluje vse od njegove ustanovitve. Velik del njegovega
uspeha je rezultat podpore ECB na vseh ravneh. Makrobonitetna politika je ključno vprašanje
za centralno banko, zato bi morala imeti ECB še naprej vodilno vlogo v ESRB. ESRB je na
splošno dobro delujoč organ, pri katerem niso potrebne večje spremembe politike, ampak
ciljno usmerjena izpopolnitev njegove strukture. Vendar njegova sedanja struktura in sestava
odražata institucionalni okvir ob njegovi ustanovitvi, ki pa se je od takrat zelo spremenil. Ena
od glavnih sprememb je vzpostavitev enotnega mehanizma nadzora in enotnega mehanizma
za reševanje. Sodelovanje med ESRB in tema institucijama bi bilo treba okrepiti glede na
morebitno pomembnost njune naloge za makrobonitetno politiko.
RR\1147704SL.docx 25/31 PE618.217v02-00
SL
29. Kakšno je vaše mnenje o strukturni reformi bančnega sektorja, kar zadeva
„institucije, ki so prevelike ali preveč medsebojno povezane, da bi propadle“?
Odbor za finančno stabilnost je v tesnem sodelovanju z Baselskim odborom za bančni nadzor
že oblikoval sklop meril za določitev globalnega sistemskega pomena bank. V skladu s temi
merili je trenutno trideset kreditnih institucij razvrščenih v pet skupin (čeprav je peta skupina
trenutno prazna) glede na njihovo stopnjo globalnega sistemskega pomena, z vse večjimi
zahtevami po skupni sposobnosti pokrivanja izgub. Poleg tega direktiva EU o kapitalskih
zahtevah vsebuje sklop meril za določitev drugih sistemsko pomembnih institucij (tj. bank,
katerih propad bi lahko imel sistemske posledice za finančno stabilnost in realno
gospodarstvo ene ali več držav članic), za katere se prav tako uporablja kapitalski pribitek. V
skladu z direktivo o sanaciji in reševanju bank naj bi se minimalna zahteva glede kapitala in
kvalificiranih obveznosti določila tudi ob upoštevanju velikosti in kompleksnosti banke.
Zahteve glede skupne sposobnosti pokrivanja izgub in minimalne zahteve glede kapitala in
kvalificiranih obveznosti so velik korak naprej pri zagotavljanju sposobnosti obravnavanja
težav bank, ki so prevelike, da bi propadle. Namenjene so učinkoviti in verodostojni uporabi
instrumenta za reševanje s sredstvi upnikov in preprečevanju uporabe denarja
davkoplačevalcev.
D. Delovanje ECB ter demokratična odgovornost in preglednost
30. Kakšen bo vaš osebni pristop k socialnemu dialogu z uslužbenci ECB?
Vprašanja, povezana z uslužbenci ECB, in politika zaposlovanja ECB postajajo v zadnjem
času vse bolj odmevna. Ker se vloga ECB širi, postajajo nekatere zadeve, povezane z
upravljanjem človeških virov, vse pomembnejše v okviru socialnega dialoga z uslužbenci
ECB. Po mojem mnenju bi bilo zelo pozitivno, če bi se sodelovanje s predstavniki
uslužbencev in sindikati še okrepilo, da bi se dosegel napredek pri zadevah, kot so: model
financiranja, ohranjanje visokih standardov kakovosti dela in pozaposlitveni prejemki.
Socialni dialog bi lahko na podlagi načel, kot so preglednost, partnerstvo in vzajemno
spoštovanje, privedel do konkretnih izboljšav za vsakogar. Predstavniki uslužbencev bi morali
biti pravočasno obveščeni o vseh vprašanjih, ki so pomembna zanje in o katerih bi se bilo
treba posvetovati z njimi. Poleg tega ECB na ravni ESCB/Eurosistema vodi ploden dialog s
predstavniki uslužbencev, ki bi ga bilo treba ohraniti na področjih, na katerih lahko odločitve
organov odločanja ECB vplivajo na pogoje zaposlovanja v centralnih bankah.
31. Do kakšnih zaključkov ste prišli na podlagi primerjave med politikami
preglednosti, ki jih izvajajo ECB in druge glavne centralne banke (ameriška centralna
banka, Bank of England ...)?
Preglednost in dobro obveščanje sta danes bistvena za izvajanje denarne politike, da se
informacije, ki so pomembne za politiko, posredujejo finančnim trgom in javnosti, tako da je
mogoče usmeritev denarne politike pravilno razumeti in predvideti. Zaradi boljše
ozaveščenosti javnosti je denarna politika verodostojnejša in učinkovitejša. Nenazadnje je
preglednost eden od temeljev dobrega upravljanja.
Politike preglednosti, ki jih izvajajo ameriška zvezna banka in Bank of England na eni strani
ter ECB na drugi strani, se obvezno razlikujejo zaradi različne narave takih institucij, pa tudi
različnih okoliščin, izzivov in dejavnikov, s katerimi se soočajo. Eden od takih pomembnih
PE618.217v02-00 26/31 RR\1147704SL.docx
SL
vidikov je kompleksnost večnacionalne narave Eurosistema v primerjavi z drugimi organi
denarne politike. Vendar to ne pomeni, da so standardi preglednosti ECB nižji od standardov
primerljivih organov. Ravno nasprotno, standardi preglednosti ECB se v zadnjem času hitro
in močno zvišujejo. Priznati bi bilo treba znatna prizadevanja ECB v zadnjih letih za
povečanje njene preglednosti. Objavljanje poročil sestankov o denarni politiki in razkrivanje
dnevnih redov sta samo dva primera. V tem smislu je ponovno potrjena in trdna zaveza ECB
glede pregledovanja, prilagajanja in posodabljanja njenega okvira preglednosti nedvomno
ključnega pomena in bi jo bilo treba podpreti.
32. Kaj menite o odgovornosti ECB do Evropskega parlamenta in potrebnih ukrepih
za povečanje te odgovornosti, zlasti v okviru monetarnih dialogov z Odborom za
ekonomske in monetarne zadeve, ki potekajo štirikrat letno? S katerimi ukrepi in
prihodnjimi reformami bi se po vašem mnenju lahko okrepila demokratična
odgovornost ECB do Evropskega parlamenta?
Odgovornost zagotavlja, da ECB ravna v skladu s svojimi pristojnostmi. Je potrebna protiutež
neodvisnosti, ki je bistvenega pomena, da lahko ECB izvaja take pristojnosti brez kakršnega
koli vmešavanja. ECB so pristojnosti podelili neposredno državljani EU ob ratifikaciji
Pogodb, zato je ECB z demokratičnega vidika odgovorna za svoje ravnanje državljanom EU
in njihovim neposredno izvoljenim predstavnikom v Evropskem parlamentu.
ECB je z leti razvila trden in celovit okvir odgovornosti. Predstavitve predsednika vsako
četrtletje v Odboru za ekonomske in monetarne zadeve, številna različna vprašanja, ki jih
poslanci pošljejo ECB v zvezi z njenimi temeljnimi politikami in dejavnostmi, predstavitve
članov izvršilnega odbora o določenih temah, objava in predstavitev letnega poročila ECB, pa
tudi nadaljnje dejavnosti v zvezi z ustrezno resolucijo Evropskega parlamenta, pogoste
izmenjave mnenj med predsednikom EP in predsednikom ECB ter številne zahteve glede
odgovornosti iz uredbe o enotnem mehanizmu nadzora so le nekateri primeri, ki dokazujejo
globino in pomembnost razmerja odgovornosti med ECB in Evropskim parlamentom.
Zato je monetarni dialog, ki poteka štirikrat letno, ključno orodje za sprejemanje odločitev
ECB o zagotavljanju preglednosti denarne politike za državljane EU in njihove predstavnike,
zlasti v času, ko so odločitve, na primer o smernicah ali strategiji opuščanja nekonvencionalne
denarne politike, predmet večjega števila pregledov. Menim, da sedanja visoka stopnja
sodelovanja dokazuje, da je to zelo koristna praksa, pri kateri se noben poslanec ne izogiba
zastavljanju kritičnih vprašanj niti se predstavniki ECB ne izogibajo čim večjemu vpogledu in
utemeljitvi. Poleg tega teme, ki jih je izbral Odbor za ekonomske in monetarne zadeve, in
analiza tem na podlagi kratkih poročil, ki so jih pred tem pripravili strokovnjaki za denarno
politiko, zagotavljajo smernice za predstavitve, ki poslancem omogočajo, da sodelujejo z
ECB v precej širših razpravah o gospodarski politiki na splošno.
Tako kot pri drugih politikah EU EP zagotavlja temeljne preglede in ravnovesja, ki jih je treba
ohraniti in zagotavljati. Okvir odgovornosti bi moral biti še naprej učinkovit ter prilagojen
novim potrebam in izzivom, po potrebi z razširitvijo sodelovanja. V primeru monetarnega
dialoga bi moralo biti to sodelovanje usmerjeno v zagotavljanje, da je strategija ECB pravilno
razumljena in ustrezno ciljno usmerjena ter se uspešno in učinkovito izvaja. To bi lahko bilo
dopolnjeno z namenskimi tematskimi podsejami o določenih temah, kar bi omogočalo bolj
poglobljeno analizo in razpravo na področjih posebnega interesa. Na kratko, odnos med ECB
in Evropskim parlamentom, tj. njenim ključnim sogovornikom, kar zadeva odgovornost, mora
ostati tesen in trden.
RR\1147704SL.docx 27/31 PE618.217v02-00
SL
33. Kateri so po vašem mnenju najpomembnejši tveganja in izzivi, s katerimi se sooča
ECB v sedanjih razmerah?
Kljub izrednim nestandardnim ukrepom, ki so se izvedli v zadnjih letih, inflacija v
euroobmočju po predvidevanjih še nekaj let ne bo dosegla 2-odstotne referenčne stopnje.
Takšno stanje upravičuje stalno ocenjevanje ekonomskih in monetarnih pogojev v
euroobmočju ter učinkov ukrepov, ki so bili doslej izvedeni. Medtem mora biti ECB pozorna
tudi na morebitno neupravičeno kopičenje finančnih tveganj v sedanjem okolju z zelo nizkimi
obrestnimi merami ter ohlapnimi monetarnimi in finančnimi pogoji.
V prihodnosti bodo v euroobmočju še vedno prisotni nekateri pomembni izzivi za denarno
politiko. Nekateri se bodo pojavili razmeroma kmalu, drugi pa so bolj dolgoročni.
Kratkoročno in če bo inflacija odraz stalnega prilagajanja njenemu cilju, bo morala ECB
proučiti, kako bo normalizirala usmeritev svoje denarne politike. To vključuje nakup
vrednostnih papirjev v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev, pa tudi stopnjo mejnega
depozita, ki je trenutno negativna. Poleg tega bo treba prilagoditve poti neto nakupov
vrednostnih papirjev povezati z napredkom, doseženim pri prilagajanju inflacije njenemu
cilju. Po koncu neto nakupov se lahko začne normalizacija z zvišanjem stopnje mejnega
depozita in drugih stopenj v skladu s politiko.
Poleg izzivov, ki jih predstavljata sedanje okolje nizke inflacije in potreba po končni
normalizaciji usmeritve denarne politike, se denarna politika sooča s precej velikim izzivom,
povezanim z dejstvom, da bodo obrestne mere v prihodnosti verjetno ostale zelo nizke.
Dokazi zlasti kažejo, da se je tako imenovana naravna obrestna mera v naprednih
gospodarstvih v zadnjih letih zniževala in bi lahko bila zdaj skoraj ničelna ali celo negativna.
Ne glede na razloge za to (demografski, tehnološki itd.) pomenijo tako nizke naravne obrestne
mere velike težave za politiko konvencionalne obrestne mere.
V teh okoliščinah se zdi, da bodo nekateri od nedavnih ukrepov, kot so programi nakupa
vrednostnih papirjev ali smernice za kratkoročne obrestne mere, ostali v naboru instrumentov
centralnih bank, saj so se izkazali za koristne pri zniževanju dolgoročnih obrestnih mer, če
kratkoročne obrestne mere ostanejo na efektivni spodnji meji. Politike pa imajo tudi omejitve.
Zato je morda potreben temeljitejši razmislek o morebitnih prilagoditvah strategije denarne
politike. A ker so za kakršno koli spremembo denarne politike odgovorne centralne banke, si
je dobro zapomniti, da je denarna politika večinoma nemočna pri zviševanju naravnih
obrestnih mer. Te večinoma določajo realni dejavniki, kot sta demografija in tehnološki
napredek. Zato so za zviševanje naravnih obrestnih mer odgovorna druga področja politike,
kot so fiskalna politika in zlasti strukturne reforme. Čeprav je bil na področju denarne politike
v zadnjih letih dosežen velik napredek, bomo lahko le z usklajenimi prizadevanji vseh
oblikovalcev politike zagotovili obdobje visoke in stabilne gospodarske rasti ter stabilnost cen
v euroobmočju.
34. Kakšno je na podlagi nedavnega poročila evropskega varuha človekovih pravic in
priporočil Evropskega parlamenta, vsebovanih v zadnjem poročilu o ECB, sprejetega
februarja 2018, vaše mnenje o:
1) potrebi po objavi izjav o finančnih interesih za člane Sveta, da se preprečijo
nasprotja interesov;
2) potrebi po zagotovitvi dveletnega obdobja, v katerem se člani Sveta ne smejo
zaposliti na delovnih mestih z navzkrižjem interesov;
3) tem, da člani izvršilnega odbora načeloma ne bi smeli hkrati biti člani forumov ali
PE618.217v02-00 28/31 RR\1147704SL.docx
SL
drugih organizacij, v katere so vključeni vodilni kadri bank pod nadzorom ECB?
ECB je institucija, ki so ji zaupane naloge, ki so v javnem interesu, zato je izjemno
pomembno, da se zahtevajo najvišji etični standardi za vse njene uslužbence, zlasti za
uslužbence njenih organov odločanja, da se preprečijo morebitna navzkrižja interesov ter
zagotovi najvišja možna raven celovitosti, kompetentnosti, učinkovitosti in preglednosti.
Kar zadeva zahtevo po objavi izjav o finančnih interesih, se strinjam z vsemi ukrepi za
povečanje preglednosti in odgovornosti v javnih institucijah, kot je ECB, saj je to nujen pogoj
za njeno neodvisnost. Dejansko zame kot predstavnika španske vlade že velja taka zahteva in
moram razkriti kakršne koli finančne ali zasebne interese pred prevzemom funkcije na
ministrstvu in po odstopu z nje.
Kar zadeva obdobje, v katerem se člani Sveta ne smejo zaposliti na delovnih mestih z
navzkrižjem interesov, osebno nasprotujem tovrstnemu obdobju mirovanja za preprečevanje
morebitnih navzkrižij interesov. Španska zakonodaja (Ley 3/2015, de 30 de marzo, reguladora
del ejercicio del alto cargo de la Administración General del Estado), ki jo moram spoštovati,
dejansko temeljito ureja neskladnosti med poklicem in plačo med opravljanjem javne službe
kot javni uradnik in po njem.
V zvezi z zadnjim vprašanjem morajo biti člani izvršilnega odbora ECB v stiku z realnostjo in
realnim sektorjem, da bi bili lahko v celoti seznanjeni z mnenji, pomisleki in skrbmi akterjev
sistema. To je mogoče doseči na različne načine, vendar niso vsi primerni za preprečevanje
morebitnih navzkrižij interesov.
35. Kako ocenjujete sodelovanje ECB v okviru programov finančne pomoči? Kako se
bo po vašem mnenju v prihodnosti razvijalo morebitno sodelovanje ECB v programih
finančne pomoči?
Sodelovanje ECB v programih finančne pomoči, kot je zdaj določeno v dvojčku uredb in
pogodbi o evropskem mehanizmu za stabilnost, je včasih deležno kritik, vendar menim, da je
mogoče trditi, da je bilo to v kritičnih trenutkih potrebno. Vsekakor je treba tako sodelovanje
razumeti z vidika časovnega pritiska, pretresov na trgu, nepopolnih informacij, zelo omejenih
izkušenj z velikimi prilagoditvami v monetarni uniji ter pomanjkanja ustreznega in
natančnega pravnega okvira za obvladovanje kriz.
V tem scenariju je bilo sodelovanje ECB, kot je bilo predvideno v veljavni sekundarni
zakonodaji, načeloma omejeno na zagotavljanje nasvetov in strokovnega znanja o številnih
vprašanjih, pomembnih za ustrezno delovanje denarne politike, finančno stabilnost in podporo
za splošne ekonomske politike Unije. ECB (skupaj z Evropsko komisijo in MDS) je
zagotovila informacije za Euroskupino in svet guvernerjev EMS, ki je bil edini organ
odločanja.
Kljub tej vlogi in ohranitvi popolne neodvisnosti ECB obstajajo določene skrbi in pomisleki
glede morebitnega vmešavanja ECB v zadeve nacionalne suverenosti in/ali glede morebitnih
navzkrižij interesov, zato menim, da bo imela ECB v prihodnosti, kar zadeva programe
finančne pomoči, dejansko še vedno zgolj svetovalno vlogo na področju nadzora in
ocenjevanja programov.
Odslej bo obravnavanje prihodnjih kriznih razmer bolj učinkovito zaradi trdnejšega in
celovitejšega okvira za obvladovanje kriz, ki vključuje direktivo o sanaciji in reševanju bank,
in še vedno nedokončane bančne unije, ki bo nedvomno prispevala k zmanjšanju potrebe po
vključitvi ECB.
RR\1147704SL.docx 29/31 PE618.217v02-00
SL
36. Kaj bi lahko ECB konkretno storila, da bi v prihodnosti za najvišje funkcije ECB
kandidirale ženske in da bi se izboljšala uravnotežena zastopanost obeh spolov v ECB?
Uravnotežena zastopanost obeh spolov je izrednega pomena in naše glavne institucije morajo
biti zgled ostali družbi. Zato je pomembno, da ECB ter drugi zasebni in javni subjekti
spodbujajo ženske, da kandidirajo za najvišje funkcije. ECB bo morala v prihodnjih dveh letih
izvoliti štiri nove člane odbora. Vsi člani, ki zaključujejo svoj mandat, so moški, zato imamo
odlično priložnost, da omogočimo bolj enakomerno zastopanost spolov v odboru in
pospešimo napredek pri zagotavljanju enakosti spolov.
ECB si že prizadeva zagotavljati raznolikost spolov s podpiranjem raznolikega in
vključujočega delovnega okolja ter določanjem posebnih ciljev glede števila žensk na
vodstvenih položajih. Vendar pa bi si bilo treba prizadevati za nadaljnji napredek, zlasti na
vodstvenih položajih, učinek steklenega stropa pa bo ostal pomemben tudi v prihodnjih letih.
37. Kaj menite o možnih izboljšavah odgovornosti ECB do Evropskega računskega
sodišča, kar zadeva njeno operativno učinkovitost?
Zaradi neodvisnosti ECB so pooblastila Evropskega računskega sodišča omejena na
ocenjevanje operativne učinkovitosti upravljanja ECB, kot je predvideno v členu 287
Pogodbe o delovanju Evropske unije. Cilj tega je ohranjati ravnovesje med zagotavljanjem
dobrega finančnega upravljanja javnih sredstev in ustreznim poročanjem državljanom na eni
strani ter neodvisnostjo odločanja ECB od kakršnih koli kratkoročnih političnih pritiskov, kar
je osnovni pogoj za ustrezno izvajanje pooblastil ECB. Vsekakor je pripravljenost ECB za
sodelovanje in odzivanje na priporočila Evropskega računskega sodišča v zadnjih letih
pozitiven korak, saj je zavezana nadaljnjemu prilagajanju svojega okvira odgovornosti
prihodnjim izzivom.
38. Kaj menite o tem, da Svet v preteklosti v enem primeru ni upošteval mnenja EP v
zvezi z imenovanjem člana odbora?
V skladu s Pogodbo o Evropski uniji (člen 283) predsednika, podpredsednika in ostale štiri
člane izvršilnega odbora Evropske centralne banke imenuje Evropski svet na priporočilo
Sveta po posvetovanju z Evropskim parlamentom in Svetom ECB. To pomeni, da je za izbor
članov odbora odgovoren izključno Svet.
Zato v primeru, če Svet sprejme odločitev, ki ni skladna z mnenjem EP, to ne pomeni, da ni
upošteval tega mnenja, temveč da se je po proučitvi in presoji mnenja odločil drugače.
V zvezi s konkretnim primerom, omenjenim v vprašanju, ni EP nikoli podvomil v veljavnost
mandata kandidata, temveč je le opozoril, da ni kandidirala ženska.
39. Kako nameravate osebno prispevati k bolj uravnoteženi zastopanosti spolov v
ECB?
Kot sem navedel pri vprašanju št. 36, je uravnotežena zastopanost spolov moja prednostna
naloga, ne le zaradi zagotavljanja enakosti, ampak tudi kot pogoj za gospodarsko
učinkovitost. Obstaja več dokazov, da sta raznolikost in vključevanje gonilni sili
učinkovitosti, uravnotežena zastopanost spolov pa je način za spodbujanje raznolikosti. Zato
bi si morali vsi v okviru svojih zmogljivosti in odgovornosti prizadevati za odpravo ovir za
PE618.217v02-00 30/31 RR\1147704SL.docx
SL
ženske, da bi lahko uspele v poklicnem življenju.
Če bom izvoljen za podpredsednika, bom še naprej podpiral to načelo, kot sem to počel v
preteklosti in kot dokazujejo imenovanja, za katera sem odgovoren: šest od osmih visokih
položajev na ministrstvu za gospodarstvo zasedajo ženske, vključno z vsemi tremi državnimi
sekretarkami, generalno sekretarko za državno blagajno ter generalno sekretarko za industrijo
in MSP.
RR\1147704SL.docx 31/31 PE618.217v02-00
SL
POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU
Naslov Imenovanje podpredsednika Evropske centralne banke
Referenčni dokumenti N8-0053/2018 – C8-0040/2018 – 2018/0804(NLE)
Datum posvetovanja / Zahteva za
odobritev
20.2.2018
Pristojni odbor
Datum razglasitve na zasedanju
ECON
Poročevalec/-ka
Datum imenovanja
Roberto
Gualtieri
23.1.2018
Obravnava v odboru 26.2.2018
Datum sprejetja 27.2.2018
Izid končnega glasovanja +:
–:
0:
27
14
13
Poslanci, navzoči pri končnem
glasovanju
Burkhard Balz, Hugues Bayet, Pervenche Berès, Udo Bullmann, David
Coburn, Esther de Lange, Markus Ferber, Jonás Fernández, Neena Gill,
Roberto Gualtieri, Brian Hayes, Gunnar Hökmark, Danuta Maria
Hübner, Cătălin Sorin Ivan, Petr Ježek, Wolf Klinz, Georgios Kircos
(Georgios Kyrtsos), Philippe Lamberts, Werner Langen, Bernd Lucke,
Olle Ludvigsson, Gabriel Mato, Kostas Mavridis (Costas Mavrides),
Bernard Monot, Caroline Nagtegaal, Luděk Niedermayer, Stanisław
Ożóg, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Dariusz Rosati,
Pirkko Ruohonen-Lerner, Anne Sander, Alfred Sant, Molly Scott Cato,
Pedro Silva Pereira, Theodor Dumitru Stolojan, Kay Swinburne, Ramon
Tremosa i Balcells, Ernest Urtasun, Marco Valli, Tom
Vandenkendelaere, Jakob von Weizsäcker
Namestniki, navzoči pri končnem
glasovanju
Enrique Calvet Chambon, Jan Keller, Verónica Lope Fontagné, Paloma
López Bermejo, Thomas Mann, Michel Reimon, Tibor Szanyi, Romana
Tomc, Miguel Urbán Crespo, Roberts Zīle
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri
končnem glasovanju
Zbigniew Kuźmiuk, Edouard Martin, José Ignacio Salafranca Sánchez-
Neyra
Datum predložitve 6.3.2018