pove Čanje u Činkovitosti ekstruzijskih linij z uvedbo ... · proces ekstruzije. proces...
TRANSCRIPT
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO
Specialistično delo
POVEČANJE UČINKOVITOSTI EKSTRUZIJSKIH
LINIJ Z UVEDBO PREVENTIVNEGA
PERIODIČNEGA VZDRŽEVANJA
November, 2012 Rok SREBOTNJAK
POVEČANJE UČ
LINIJ Z UVEDBO PREVENTIVNEGA
PERIODIČ
November, 2012
Specialistično delo
ANJE UČINKOVITOSTI EKSTRUZIJSKIH
LINIJ Z UVEDBO PREVENTIVNEGA
PERIODIČNEGA VZDRŽEVANJA
Avtor: Rok SREBOTNJAK
Mentor: prof. dr.Igor Drstvenšek
Somentor: prof. dr. Ivo Pahole
EKSTRUZIJSKIH
LINIJ Z UVEDBO PREVENTIVNEGA
NEGA VZDRŽEVANJA
prof. dr.Igor Drstvenšek
prof. dr. Ivo Pahole
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju prof. dr. Igorju Drstvenšku in
somentorju prof. dr. Ivu Paholetu za pomoč in vodenje pri
opravljanju podiplomskega dela.
Posebna zahvala velja starim staršem, katera sta mi
omogočila študij.
I
Kazalo
1 UVOD .............................................................................................. - 1 -
2 PODJETJE MINERVA d.d. ............................................................. - 4 -
2.1 Organizacija družbe ................................................................... - 6 -
2.2 Proizvodne kapacitete ............................................................... - 7 -
3 OBDELOVALNI SISTEM ................................................................ - 9 -
3.1 Sestava obdelovalnega sistema ................................................ - 9 -
3.1.1 Ekstrudor ............................................................................. - 9 -
3.1.2 Ekstrudor PE ..................................................................... - 11 -
3.1.4 Glava orodja ...................................................................... - 13 -
3.1.4.1 Sestava glave orodja ...................................................... - 14 -
3.1.5 Orodje (ustnik, trn) ............................................................. - 15 -
3.1.6 Kalibrator ........................................................................... - 17 -
3.1.7 Vakuum korito.................................................................... - 18 -
3.1.8 Hladilno korito .................................................................... - 19 -
3.1.8 Signirna naprava ............................................................... - 20 -
3.1.8 Vlečna naprava - vlek ........................................................ - 20 -
3.1.9 Navijalec ............................................................................ - 22 -
3.1.10 Podporni sistemi .............................................................. - 23 -
4 PROCES PREOBLIKOVANJA ..................................................... - 24 -
5 VZDRŽEVANJE OPREME ............................................................ - 25 -
5.1 Preventivno vzdrževanje .......................................................... - 25 -
5.2 Cilj preventivnega vzdrževanja ................................................ - 25 -
5.3 Kurativno vzdrževanje ............................................................. - 26 -
II
6 SLUŽBA VZDRŽEVANJA ............................................................. - 27 -
7 OBSTOJEČE STANJE IZKORIŠČENOSTI LINIJ ......................... - 29 -
8 IZDELAVA KAZALNIKA ZASTOJI ZARADI VZDRŽEVANJA ..... - 31 -
9 IZRAČUN SUO OBSTOJEČEGA STANJA .................................. - 32 -
9.1 Izračun razpoložljivosti za mesec julij 2010.............................. - 32 -
9.2 Izračun zmogljivosti za mesec julij 2010 .................................. - 33 -
9.3 Izračun kakovosti za mesec julij 2010 ...................................... - 35 -
9.4 Pregled skupne učinkovitosti opreme za mesec julij 2010 ....... - 35 -
10 IZDELAVA PERIODIKE VZDRŽEVANJA ................................... - 37 -
11 IZRAČUN SUO PO UVEDBI PERIODIKE VZDRŽEVANJA........ - 38 -
11.1 Izračun razpoložljivosti za mesec junij 2011 .......................... - 38 -
11.2 Izračun zmogljivosti za mesec junij 2011 ............................... - 39 -
11.3 Izračun kakovosti za mesec junij 2011 .................................. - 39 -
11.4 Pregled skupne učinkovitosti opreme za mesec junij 2011 .... - 40 -
12 ZAKLJUČEK ............................................................................... - 42 -
Seznam uporabljenih virov ............................................................ - 44 -
Priloge ............................................................................................. - 45 -
III
Kazalo slik
Slika 1: Organiziranost družbe ........................................................................................... - 6 -
Slika 2: Ekstrudor PE ....................................................................................................... - 10 -
Slika 3: Sestava ekstrudorja ............................................................................................. - 11 -
Slika 5: Glava in orodje.................................................................................................... - 13 -
Slika 6: Grafičen prikaz sestave glave .............................................................................. - 14 -
Slika 7: Grafičen prikaz sestave orodja ............................................................................. - 16 -
Slika 8: Kalibrator za predelavo PE .................................................................................. - 17 -
Slika 9: Kalibrator v vakuum koritu ................................................................................. - 17 -
Slika 10: Vakuum korito .................................................................................................. - 18 -
Slika 11: Hladilno korito .................................................................................................. - 19 -
Slika 12: Signirna naprava ............................................................................................... - 20 -
Slika 13: Sestava vleka .................................................................................................... - 21 -
Slika 14: Vlečni stroj za pe cevi ....................................................................................... - 21 -
Slika 15: Pol avtomatski navijalec .................................................................................... - 22 -
Slika 16: SUO za mesec julij 2010 ................................................................................... - 36 -
Slika 17: SUO za mesec junij 2011 .................................................................................. - 41 -
IV
Kazalo tabel
Tabela 1: Izkoriščenost linij v letu 2010 ........................................................................... - 29 -
Tabela 2: Analiza izkoriščenosti v letu 2010 ................................................................... - 30 -
Tabela 3: Zastoji zaradi vzdrževanja v letu 2010 .............................................................. - 31 -
Tabela 4: Razpoložljivost-dejanske vrednosti julij 2010 ................................................... - 33 -
Tabela 5: Izračun zmogljivosti za julij 2010 ..................................................................... - 34 -
Tabela 6: Pregled skupne učinkovitosti opreme za julij 2010............................................ - 36 -
Tabela 7: Razpoložljivost-dejanske vrednosti junij 2011 .................................................. - 38 -
Tabela 8: Izračun zmogljivosti za junij 2011 .................................................................... - 39 -
Tabela 9: Pregled skupne učinkovitosti opreme za junij 2011 ........................................... - 40 -
V
POVEČANJE UČINKOVITOSTI EKSTRUZIJSKIH LINIJ Z UVEDBO PREVENTIVNEGA PERIODIČNEGA VZDRŽEVANJA
Ključne besede: skupna učinkovitost opreme, ekstruzijska linija, preventivno periodično
vzdrževanje, razpoložljivost, zmogljivost, kakovost.
UDK klasifikacija: 658.562:678.057.3(043.2)
POVZETEK
V specialističnem delu sem obravnaval skupno učinkovitost ekstruzijskih linij glede na uvedbo
preventivnega periodičnega vzdrževanja.
Posnel sem trenutno stanje skupne učinkovitosti opreme, uvedel določene kazalnike za
natančnejše spremljanje parametrov ter na podlagi teh vpeljal preventivno periodično
vzdrževanje. Izvedeni ukrepi so pokazali izboljšanje skupne učinkovitosti opreme in povečanje
razpoložljivosti linij v sezonskih mesecih. Pri pregledu finančne kalkulacije sem dosegel
upravičenost finančnega vložka v preventivno vzdrževanje ter učinka na drugi strani
(povečanje skupne učinkovitosti opreme), kar je bil tudi cilj naloge.
VI
INCREASING THE EFFICIENCY OF EXTRUSION LINES WITH THE INTRODUCTION OF PREVENTIVE PERIODIC MAINTENANCE
Key words: overall equipment efficiency, extrusion line, periodic preventive maintenance,
availability, performance, quality.
ABSTRACT
The specialist thesis discusses overall efficiency of extrusion lines regarding to the
inplementing of periodic preventive maintenance.
I recorded the current state of the overall equipment efficency, introduced certain indicators
for closer monitoring of parameters and based on those I implemented periodic preventive
maintenance. Actions taken have shown the improvement of the overall equipment efficiency,
also they increased equipment availability during the season months. When reviewing the
financial calculation I have achieved financial viability of cost made in preventive
maintenance and the achieved effect on the other side (increased overall equipment
efficiency), which was also the aim of this work.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Podiplomsko delo
- 1 -
1 UVOD
Preoblikovalni stroji so kot nosilci procesa ključen element pri proizvodnem procesu
preoblikovanja plastike, prav tako so izredno pomembni tudi pri zagotavljanju poslovne
uspešnosti, saj so neposredno povezani oz. vplivajo na več kazalnikov kot so uspešnost,
konkurenčnost in kakovost.
V Minervi Žalec, kjer sem zaposlen kot tehnični vodja je glavni proces predelave plastike
proces ekstruzije.
Proces ekstruzije je sestavljen iz sinhronega delovanja vseh sklopov ekstruzijske linije, ki je
sestavljena iz dozirnega sistema, ekstrudorja, glave- orodja, kalibrirnega korita, hladilnega
korita, vleka, stroja za odrez ter navijalnega oz. paletirnega stroja.
Obvladovanje vzdrževanja pa je proces, ki je prav tako pomemben v vsakem proizvodnem
podjetju in je neposredno povezan z uspešnostjo in obvladovanjem stroškov. Vpliv dejavnika
se odraža v doseganju kakovosti ter učinkovitosti oz. uspešnosti proizvodnega procesa.
Mnogo podjetij ima različne rešitve obvladovanja vzdrževanja. Nekateri sodelujejo z
zunanjimi partnerji, ki imajo več znanja glede vzdrževanja, tisti pa, ki imajo razpoložljive
kapacitete (kadrovske, infrastrukturne, znanje) lahko proces obvladujejo sami.
Vsem načinom je bolj kot ne skupen pristop k vzdrževanju, delijo ga na preventivno oz.
kurativno, s skupnim ciljem doseči čim manj zastojev ter izboljšati razpoložljivost kapacitet.
V nalogi bom predstavil najnovejše preoblikovalne stroje v povezavi z orodjem na področju
ekstruzije, kjer bom uporabil znanje in rešitve najboljših evropskih proizvajalcev opreme,
kateri veljajo v svetovnem merilu kot podjetja z naj kakovostnejšimi izdelki ter prikazal
zatečeno stanje vzdrževanja, rezultate obstoječega načina ter skušal z vpeljevanjem določenih
sprememb in izboljšav povečati uspešnost službe vzdrževanja in povečati SUO (Skupno
učinkovitost opreme) v podjetju.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Podiplomsko delo
- 2 -
Uporabil bom obstoječo literaturo v podjetju, podatke proizvajalcev stroja in tujo literaturo
na temo preoblikovanja plastike. Izvedel bom meritve in analizo pred in po spremembi
preventivnega periodičnega vzdrževanja ter ugotavljal uspešnost izvedenih aktivnosti.
Dobljene rezultate bom navezal na SUO (skupno učinkovitost opreme ali tudi OEE- overall
equipment effectivness).
Z izračunom osnovnih pokazateljev bom dobil natančno sliko o uspešnosti proizvodnje, saj
povečanje razpoložljivosti opreme neposredno vpliva na povečanje SUO.
Izračunal bom analitične pokazatelje:
• razpoložljivost,
• zmogljivost,
• kakovost.
Cilj specialistične naloge je povečati SUO z povečanjem razpoložljivosti strojev, ker bom
dosegel z boljšim vzdrževanjem.
Za to potrebujem jasno sliko obstoječega stanja vzdrževanja v našem podjetju, zato bom
uporabil oz. izdelal nov kazalnik uspešnosti vzdrževanja. Z njim (kazalnik zastojev zaradi
vzdrževanja) bom ugotovi zatečeno stanje ter nato z uvedbo določenih organizacijskih
sprememb in z izboljšanjem vzdrževanja spremljal kazalnik ter ugotavljal uspešnost izvedenih
aktivnosti.
Nov kazalnik vsebuje ure vzdrževanja vsakega stroja na vseh proizvodnih linijah v podjetju.
Ure vzdrževanja se bodo beležile na posebnem dokumentu vsako uro v proizvodnji, za
zajemanje podatkov bodo zadolženi izmenovodje. S takšnim načinom spremljanja bom dobil
jasno sliko vzdrževanja strojev, odstotek zastojev in tipe okvar (elektro ali strojne okvare).
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Podiplomsko delo
- 3 -
Periodika vzdrževanja zajema razdelitev linije po sklopih, predpisan način pregleda in
vzdrževanja za vsak sklop, uporabljene materiale ter odgovornost za izvedbo.
Periodika vsebuje tehnološke predpise, operativne zahteve se vodijo vsakodnevno v službi
vzdrževanja oz. v proizvodnji (glede na zadolžitev).
Primerjava kazalnika pred in po uvedbi periodike vzdrževanja pa bo podajala uspešnost
uvedbe novega sistema ter smiselnost nadaljnjih ukrepov na področju vzdrževanja.
Cilji:
• postavitev primernega kazalnika (podajal bo odstotek zastojev, tipe okvar),
• vključitev delavcev v aktivno vzdrževanje, spremeniti odnos do delovnih sredstev
(urejanje delovnega prostora, strojev, motiviranje zaposlenih za ohranjanje reda),
• povečanje razpoložljivosti strojev (postavitev najprimernejšega vzdrževanja za naš tip
proizvodnje),
• povečanje SUO.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Podiplomsko delo
- 4 -
2 PODJETJE MINERVA d.d.
Ker se specialistična naloga navezuje na podjetje Minerva d.d. je prav, da okvirno predstavim
podjetje in naš proizvodni program.
Minerva Žalec d.d. je vodilno slovensko podjetje pri proizvodnji cevi in elementov iz
plastičnih mas za potrebe distribucije vode in plina, kanalizacije, drenaže in odvodnjavanja ter
montaže lastnih elementov na terenu.
Od ustanovitve (1968) je Minerva je v obdobju desetih let postala vodilno podjetje v
proizvodnji polietilenskih in PVC drenažnih cevi v Jugoslaviji. V letu 1995 se je Minerva
kapitalsko združila s podjetjem Mapis d.o.o. ter podjetjem Kovinoplastika Piskar MP, in s tem
utrdila vodilni položaj med domačimi proizvajalci cevnih sistemov.
Svojo ponudbo izdelkov zaokrožujemo s storitvami varjenja naših in ostalih izdelkov, s čimer
jih ne želimo zgolj prodati, temveč podati tudi rešitve na probleme, s katerimi se kupci
največkrat srečajo. Potencial našega podjetja je potemtakem v sposobnosti izvedbe popolnih
storitev in sicer od svetovanja, pomoči pri razvoju, do končnega izdelka in montaže na terenu,
pri tem pa izvajamo tudi storitve tlačnega preizkusa.
Imamo več kot 400 domačih in več kot 50 tujih kupcev. Sodelujemo pri projektih izgradnje
avtocest, telekomunikacijskih infrastruktur, izgradnje vodovodnih, plinovodnih omrežij in
kanalizacij v Sloveniji kot tudi v tujini.
Redno vzdržujemo certifikat po standardu ISO 9001/2000, pridobljen v letu 1998. Za naše
proizvode smo pridobili STS certifikate ter certifikate ZAG-a. Minerva Žalec d.d. želi postati
vodilni proizvajalec cevnih sistemov v Sloveniji in pomemben dobavitelj na trgih sosednjih
držav ter Evrope. Z neprestanim izboljševanjem naših proizvodov in storitev za
zadovoljevanje potreb kupcev sledimo našemu poslanstvu.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Podiplomsko delo
- 5 -
Spodbujamo inovativnost in kvaliteto poslovanja, kar se odraža tudi v kulturi podjetja, v
medsebojnih odnosih in v odnosih do zunanjih partnerjev. Z našimi izdelki zadovoljujemoi
potrebe naših kupcev po kvalitetnih cevnih sistemih za potrebe celotne gradbene
infrastrukture in industrije. V podjetju vodimo politiko zmerne in stabilne rasti ter
zagotavljamo varna delovna mesta zaposlenih.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Podiplomsko delo
- 6 -
2.1 Organizacija družbe
NADZORNI SVET
UPRAVA
SPLOŠNO
KADROVSKO
PODROČJE
KAKOVOST IN
RAZVOJ
PROIZVODNJA
IN
VZDRŽEVANJE
FINANCE IN
RAČUNOVODEN
JE
KOMERCIALA
LOGISTIKA IN
MALOPRODAJA
VZDRŽEVANJ
E PROIZVODNJA
EKSTRUZIJA
MONTAŽA
ROTOLIV
NABAVA
PRODAJA
Slika 1: Organiziranost družbe
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Podiplomsko delo
- 7 -
2.2 Proizvodne kapacitete
Tehnologija predelave oz. ekstruzije cevi je glavni proces za predelavo plastike, v katerem
predelamo okoli 1.500 ton polietilena in 1.500 ton PVCja letno. Naslednja tehnologija, ki jo
uporabljamo v Minervi, je rotoliv, kjer letno predelamo okoli 100 ton materiala. Proizvodni
program obsega več izdelkov, ki se delijo glede na namen oz. glede na uporabljen material.
Naš program zajema:
• PE cevi za distribucijo pitne vode iz materialov PE 80 in PE 100 za tlake 8÷16 barov v
premerih do vključno ø 500
• PE cevi za plinovode iz materiala PE100 za tlake 4 oz. 10 barov v premerih do
vključno ø 450
• PE cevi za gravitacijsko in tlačno kanalizacijo v premerih do vključno ø 630
• PE splošne cevi za tehnološke cevovode za tlake do 16 barov v premerih do vključno
ø 630
• PE cevi za zaščito toplovodov
• PE elektroprevodne cevi
• PE in PVC cevi za zaščito v premerih do ø 200
• PVC RDC drenažne cevi v premerih ø 50 do ø 200
• PVC RDC spojni in fazonski elementi
• PE in PP jaški s požiralniki za fekalno, meteorno in tehnološko kanalizacijo
v premerih do ø 1200
• PE elektroprevodni jaški in požiralniki za tehnološko kanalizacijo
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Podiplomsko delo
- 8 -
• PE in PP fazonski in spojni elementi
• PE elektroprevodni fazonski in spojni elementi
• Inženiring na področju VAKUUMSKE kanalizacije (načrtovanje, dobava in izvedba)
• Izdelava in montaža PE in PP elementov za tehnološka postrojenja, čistilne naprave,
priprave vode …
• Varjenje in montaža PE in PP cevovodov na terenu
• Tlačni preizkusi položenih cevovodov in jaškov
• PE in PP rezervoarji prostornine do 35 m3
• Izdelava črpalnih jaškov dimenzij ø 1000 do ø 2500
• Deponijski program
- Odvod plina: plinske sonde, specialni ventili, ..
- Odvod izcednih vod: perforirane cevi, jaški…
Za doseganje obstoječih proizvodnih kapacitet imamo na razpolago 3 proizvodne hale , 6
ekstruzijskih linij za predelavo polietilena, tri PVC linije, rotoliv stroje ter opremo za
podporne procese.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Podiplomsko delo
- 9 -
3 OBDELOVALNI SISTEM
Sistem obdelave oz. predelave polimerov sestoji iz več faz, katere so nujne za izvedbo
celotnega cikla obdelave. Osredotočil se bom na proizvodni del o katerem vem največ in
katerega bom v tej seminarski nalogi tudi predstavil.
Pri opisu obdelovalnega sistema lahko kot sistem predstavim ekstruzijsko linijo, katera je
sestavljena iz več desetih sklopov, kateri morajo biti v trenutku proizvodnje usklajeni in
delujoči. V primeru izpada samo enega sklopa se celoten sistem zaustavi, saj je za uspešno
delovanje potrebno delovanje vseh elementov linije. Najprej bom predstavil posamezne
elemente ekstruzijske linije in pojasnil medsebojne odvisnosti ter zahteve za delovanje.
Ekstruzijska linija je sestavljena iz ekstrudorja, glave orodja, kalibratorja, vakuum korita,
hladilnega korita, označevalne ali signirne naprave, vleka, navijalca ali transportne proge.
Poleg naštetih elementov so nujno potrebni za delovanje tudi podporni sistemi z oskrbo ele.
energije, sistem hladilne vode in pa sistem tehnološkega zraka
3.1 Sestava obdelovalnega sistema
3.1.1 Ekstrudor
Najpomembnejši del opreme pri ekstruziji je ekstrudor, ki je sestavljen iz dozirnega sistema,
valjastega ohišja ali cilindra, polža, iztisne matrice ali glave orodja, pogonske enote za polž,
termostata za gretje oz. hlajenje, ohišja ter komandne enote, kjer nastavljamo parametre
stroja.
Osnovni namen ekstrudorja je iztisniti predelano talino polimera skozi matrico (orodje glave)
na koncu stroja. Boljši kot je stroj bolj je talina homogena, manj energije porabi za to ter
zagotavlja čimbolj konstantno obratovanje ob največji možni kapaciteti.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Podiplomsko delo
- 10 -
Izvedb ekstrudorjev je več vrst, poznamo paralelne, konične in batne ekstrudorje. Na spodnji
sliki je eno polžni ekstrudor za predelavo polietilena z premerom polža 65 milimetrov ter
kapaciteto 300kg na uro, avstrijskega proizvajalca.
Slika 2: Ekstrudor PE
Poznamo ekstrudorje z enim ali dvema polžema, pri čemer slednji zagotavljajo boljše
mešanje, lažji transport zmesi, manjšo možnost pregrevanja zmesi zaradi krajšega časa
zadrževanja v ekstrudorju, samočistilno delovanje, ki znižuje količino zaostale zmesi v
ekstrudorju pri izklopu.
V grobi delitvi bi lahko rekel, da uporabljamo enopolžne ekstrudorje za predelavo
poliolefinov, dvopolžne pa predelavo PVC.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Podiplomsko delo
- 11 -
Slika 3: Sestava ekstrudorja
3.1.2 Ekstrudor PE
Naloga polža je, da zmes čimboljše predela, homogenizira ter čimbolj konstantno dozira
material v glavo orodja.
Pri osnovnem opisu lahko rečem, da ima vsak polž polnilni del, kompresijski del in razdelilni
del.
Učinkovitost talilnega procesa je odvisna od vrste polimera in geometrijske oblike polža.
Splošno gledano proces taljenja najbolje poteka pri polimerih z nizko viskoznostjo in veliko
toplotno prevodnostjo, velik vpliv pa ima tudi kot že rečeno oblika polža.
V razdelilnem delu so termoplastični polimeri v obliki taline.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Podiplomsko delo
- 12 -
Naloga tega dela je preprečiti pulzirajoči tok taline in zagotoviti enakomerno potiskanje taline
skozi matrico.
Hitrost iztiskanja je odvisna od dolžine razdelilnega dela in globine žleba na polžu, ki je tukaj
najmanjša v primerjavi z ostalim delom polža.
Pomemben prispevek ima tudi oblika matrice ali orodja, ki vpliva na obliko končnega
produkta.
Slika 4: Polž za pvc
Po iztiskanju se zaradi viskoelastičnih lastnosti polimerov volumen ekstrudata običajno
poveča. Iztisnjeno maso lahko dalje oblikujemo v različne oblike, odvisno od izdelka (gladke
cevi, rebraste cevi..).
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Podiplomsko delo
- 13 -
3.1.4 Glava orodja
Glava orodja je sestavljena iz vhodnega dela, kjer sito tok materiala še dodatno umiri, sledi
kompresijska cona iz katere material potuje v razdelilni del. Obstaja več sistemov, vsak je
primeren za svoj sklop produktov.
Slika 4: Glava in orodje
Glave se razlikujejo glede na obliko izdelkov, bolj kot je izdelek specifičen, bolj je specifična
glava.
Odvisno od izdelka lahko na en ekstrudor vežemo tudi dve glave odvisno od kapacitet
ekstrudorja. S to rešitvijo lahko zmanjšamo investicijske stroške oz. povečamo output linije.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Podiplomsko delo
- 14 -
3.1.4.1 Sestava glave orodja
Glave za predelavo poliolefinov so načeloma sestavljene iz naslednjih komponent:
1. Ustnik
2. Trn
3. Centrirni vijaki
4. Nastavek ustnika
5. Adapter ustnika
6. Adapter trna
7. Distančnik
8. Zunanji del glave
9. Spiralni distributor
10. Grelci
11. Senzor temperature
Slika 5: Grafičen prikaz sestave glave
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Podiplomsko delo
- 15 -
Glava orodja je razdeljena v več con, katere ogrevamo ali hladimo oz. reguliramo temperaturo
povsem individualno, vsako za sebe. Vsaka cona ima svoj senzor temperature. Število con je
odvisno od velikosti glave.
Debelino stene in zahtevan premer dosežemo z odgovarjajočimi ustniki in trni. Pri izdelavi
cevi je zahteva po ustrezni oz. enakomerni debelini stene, kar dosežemo z centrirnimi vijaki
na glavi.
Prav tako je pomemben del glave orodja spiralni distributor ali razdelilni del, katerega naloga
je, da enakomerno razdeli talino ob vstopu v glavo. Še posebej pomemben je pri koekstruziji.
Material glave orodja je specialno obdelan, da doseže dolgo življenjsko dobo, prav tako so
vse naležne površine izdelane izredno natančno ter nujno polirane, saj je treba zagotoviti
popolno tesnost med sklopi glave. V kolikor to ne dosežemo imamo težave pri proizvodnji,
saj nam na teh delih material zastaja, se prežiga, te nečistoče pa osnovni tok materiala odnaša,
kar posledično vpliva na slabo kakovosti izdelka.
3.1.5 Orodje (ustnik, trn)
Na koncu vsake glave je orodje, se pravi ustnik in trn, ki nam definira obliko izdelka.
Geometrija orodja usmeri tok polimera ter ga definira v končno obliko.
Za vsako spremembo izdelka je treba zamenjati trn, ustnik ostane enak, pri spremembi
dimenzije je potrebno zamenjati ustnik in trn.
Glavo orodja lahko uporabimo za točno določeno število ustnikov in trnov, za izdelavo večjih
dimenzij je potrebno zamenjati glavo.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Podiplomsko delo
- 16 -
Slika 6: Grafičen prikaz sestave orodja
1. Senzor temperature
2. Grelec
3. Nastavek ustnika
4. Centrirni vijaki
5. Vijaki nastavka ustnika
6. Trn
7. Ustnik
Ustnik in trn skupaj z glavo in ekstruderjem tvorijo najpomembnejši del opreme oz. nosijo
glavno vlogo pri preoblikovanju polimerov.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Podiplomsko delo
- 17 -
3.1.6 Kalibrator
Kalibrator je orodje, ki z pomočjo vakuuma oblikuje material, ki pride iz glave orodja v
obliko cevi. Dimenzije izdelkov imajo točno določene tolerance, zato je potrebno pri izdelavi
ter izbiri kalibratorja upoštevati tip materiala, možnosti hlajenja, hitrosti ekstruzije in pa
debelino stene materiala.
Slika 7: Kalibrator za predelavo PE
Po dolžini kalibratorja so prečne odprtine skozi katere vakuum vleče oz. oblikuje cev glede na
notranjo dimenzijo kalibratorja. Kalibratorji večjih dimenzij imajo v začetnem delu tudi
možnost dodajanja vode z namenom ustvariti vodni film okoli cevi zaradi lažjega oblikovanja.
Sistem kalibrator-ustnik-trn v povezavi z hitrostjo in hlajenjem je poglaviten in tudi
najzahtevnejši del ekstruzije cevi.
Slika 8: Kalibrator v vakuum koritu
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Podiplomsko delo
- 18 -
3.1.7 Vakuum korito
Naloga vakuum korita je zagotoviti potreben vakuum za oblikovanje cevi v kalibratorju,
vakuum mora biti konstanten, brez vsakega nihanja. Za to poskrbita ena ali dve črpalki, katere
glede na nastavljene parametre zagotavljata vakuum.
Odvisno od izdelka je podtlak od 0,2 do 0,6 bara. Poleg zagotavljanja vakuuma je naloga
vakuum korita tudi hlajenje cevi, saj so po celotni dolžini korita nameščene brizgalne šobe,
katere ustvarjajo vodno prho za ohlajanje cevi.
Slika 9: Vakuum korito
Dolžine vakuum korit so od 6 metrov do 9 metrov odvisno od zahtev hlajenja. Pri izhodu iz
hladilnega korita ima cev temperaturo okoli 40o C, odvisno od debeline stene in hitrosti
ekstruzije.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Podiplomsko delo
- 19 -
3.1.8 Hladilno korito
Naslednji sklop za vakuum koritom je hladilno korito, ki je po obliki isto kot vakuum korito,
vendar je njegova naloga le hlajenje cevi. Tlačna črpalka zagotavlja potreben dotok vode na
hladilne šobe.
Dolžina hladilnih korit je od 6 do 12 m, spet odvisno od zahtev hlajenja. Če so zahteve večje
se uporabita tudi dva korita, eden za drugim.
Pri izhodu iz hladilnega korita mora biti cev dovolj hladna, da je vlečna naprava ali vlek ne
deformira.
Slika 10: Hladilno korito
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Podiplomsko delo
- 20 -
3.1.8 Signirna naprava
Vsak izdelek je potrebno označiti glede na zahteve standarda ali glede na interne predpise.
Odvisno od izdelka za to uporabljamo industrijske tiskalnike različnih tipov.
Zaradi svoje zanesljivosti in trpežnosti so največ v uporabi termične naprave.
Slika 11: Signirna naprava
3.1.8 Vlečna naprava - vlek
Naloga vlečne naprave je zagotavljati potrebno vlečno silo v smeri ekstruzije. Hitrost
ekstruzije mora biti popolnoma usklajena z hitrostjo vleka, saj v nasprotnem primeru ne
moremo zagotoviti konstantnih pogojev proizvodnje.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Podiplomsko delo
- 21 -
Slika 12: Sestava vleka
Glavni del vleka so vlečne gosenice, katere nalegajo na izdelek ter zagotavljajo potrebno
hitrost, da so tehnološki pogoji v sistemu glava- kalibrator- vakuum- hlajenje konstantni, kar
je pogoj za kakovosten izdelek. Vlečne naprave so različnih izvedb, odvisno od dimenzije
cevi, večja kot je večje je število gosenic.
Slika 13: Vlečni stroj za pe cevi
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Podiplomsko delo
- 22 -
3.1.9 Navijalec
Prednost cevi izdelanih iz polimernih materialov je med drugim tudi možnost navijanja v
kolute. Za to potrebujemo navijalni stroj.
Spet se izvedbe delijo na dimenzijo, katero želimo navijati oz. kako dolge kolute želimo.
Slika 14: Pol avtomatski navijalec
Navijalni stroji so lahko avtomatski, kjer celoten cikel navijanja, rezanja in vezanja opravi
stroj ali pol avtomatski, kjer stroj naredi vse razen vezanja. Dolžine kolutov so od 50 do 300
metrov.
Novejši avtomatski stroji zmorejo hitrosti do 100 metrov na minuto. V kolikor cevi ne
navijamo jih pakiramo v palete dolge 6 ali 12 metrov.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Podiplomsko delo
- 23 -
3.1.10 Podporni sistemi
Za zagotavljanje nemotenega delovanja vseh sklopov sistema potrebujemo dovod
tehnološkega zraka, dober sistem tehnološkega hlajenja, centralni dozirni sistem za dovod
osnovnega materiala ter konstantno oskrbo z ele. energijo.
Za nemoten obdelovalni sistem so nujno potrebni tudi dobro vodeni organizacijski in
logistični procesi.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Podiplomsko delo
- 24 -
4 PROCES PREOBLIKOVANJA
V do sedaj opisanih temah sem opisal opremo nujno potrebno za obdelovalni sistem
ekstruzije cevi, vendar je za uspešno izvedbo sistema potrebno še znanje kako opremo med
sabo povezati, da bo sistem dobro deloval. Za to so potrebne izkušnje in znanje, da sistem ni
samo delujoč ampak tudi maksimalno izkoriščen, kar je v današnjih dneh tudi nujno potrebno
za preživetje na trgu. Prvi korak obdelovalnega sistema proizvodnje je doziranje materiala v
lijak ekstrudorja od koder material prosto pada v cilinder s polžem. Posamezni deli ohišja
cilindra so pred začetkom procesa nastavljeni na določeno temperaturo s pomočjo električnih
grelcev, to temperaturo pa nato ves čas ohranjamo s pomočjo temperaturnih tipal.
Zmes v ohišju se segreva zaradi strižne sile vijaka, drugi del toplote pa se prevaja iz ohišja.
Začetna zmes mora imeti dobre pretočne lastnosti, da se ohranja enakomeren pritok snovi
skozi zbiralni lijak. Polž, zagotavlja prenos začetne zmesi vzdolž ohišja, mešanje, stiskanje ter
taljenje zmesi in nazadnje iztiskanje taline skozi glavo orodja oz. matrico.
Glava orodja tvori skupaj z ekstrudorjem najpomembnejši segment preoblikovalnega sistema,
saj sta za uspešno predelavo nujno potrebna oba. Sestavljena je iz vhodnega dela, kjer sito tok
materiala še dodatno umiri, sledi kompresijska cona iz katere material potuje v razdelilni del.
Razdeljena je v več con, katere ogrevamo ali hladimo oz. reguliramo temperaturo povsem
individualno, vsako za sebe. Vsaka cona ima svoj senzor temperature. Število con je odvisno
od velikosti glave. Material se v glavi dodatno homogenizira in predela, geometrija orodja pa
usmeri tok polimera ter ga definira v končno obliko. Ko material izstopi iz glave, je naslednja
stopnja vakuumsko korito z vakuumskim kalibratorjem, kateri izdelek oblikuje na želeno
dimenzijo. Cev tu dobi končno obliko, se počasi ohlaja ter potuje poti hladilnemu koritu. Tu
se dokončno ohladi, cev je že sposobna prenašati mehanske obremenitve, kar je nujno
potrebno za naslednjo stopnjo. Vlečni stroj sinhrono z outputom ekstrudorja vleče cev v smeri
ekstruzije. Označevanje, razrez sta podporna procesa, odvisna od zahtev veljavnih standardov
in internih predpisov. Cevi nato navijemo v kolute ali zložimo palice v palete, kar je zadnje
dejanje pred transportom cevi kupcu ali na skladišče. Pri proizvodnji cevi so obdelovalni
sistemi razdeljeni glede na dimenzije, saj je nemogoče da bi ekonomično pokrival z enim
sistemom obseg vseh izdelkov.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Podiplomsko delo
- 25 -
5 VZDRŽEVANJE OPREME
5.1 Preventivno vzdrževanje
Preventivno vzdrževanje pomeni izvajanje vseh posegov, aktivnosti, ki preprečujejo nastanek
okvar, zmanjšanje hitrosti delovanja stroja ali poslabšanje kvalitete izdelave proizvodov.
Stroji ali naprave na kritičnih mestih (kritična pot, ozko grlo) pogosto delajo v treh izmenah,
sobote in nedelje (štiri izmensko), torej delajo brez prestanka. Pred zaustavitvijo (remonti,
kolektivni dopust, itd.) takih strojev moramo vse posege, ki jih bomo med zaustavitvijo
opravili, planirati zelo podrobno. Kvaliteta opravljenih posegov mora biti takšna, da bo stroj
do naslednje načrtovane zaustavitve nemoteno deloval. Najpogostejši faktorji, ki vplivajo na
vzdržljivost strojev in naprav so: obremenitev stroja, okolica (temperatura, vlaga, prah, plini,
itd.), nega in čiščenje, mazanje, vzdrževanje, metoda dela delavca, itd. V Minervi Žalec letno
planiramo en večji preventivni remont (ker smo sezonsko podjetje je remont običajno
decembra), med letom pa nimamo predvidenega programa za bolj podrobno preventivno
vzdrževanje.
5.2 Cilj preventivnega vzdrževanja
Cilj preventivnega vzdrževanja je delovanje strojev brez zastojev, z optimalnimi stroški
vzdrževanja. Vsak stroj ali naprava, če delujeta pod različnimi pogoji, imata svoje optimalne
stroške vzdrževanja. Proizvajalec predpiše dnevne, tedenske, mesečne, letne aktivnosti, s
frekvenco in tehnologijo preventivnih pregledov za običajne razmere. Stroji pa mnogokrat
delujejo v različnih okoliščinah, vsekakor prihaja pri upravljanju strojev do večkratnih menjav
delavcev, in seveda tudi variabilnost obremenitev ni redek pojav, zato sem poizkusili
frekvenco preventivnih pregledov prilagoditi tako, da bo pregled pravočasen, torej ne
prepozen in ne prezgoden. Prezgodnji pregledi ne pokažejo potrebe po posegih, zato so stroški
vzdrževanja višji. Prepozni pregledi pa se odražajo predvsem v številu kurativnih posegov. Iz
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Podiplomsko delo
- 26 -
tega sledi, da taki posegi povzročajo višje in nepotrebne stroške, še posebej v primeru
zaustavitve stroja med obratovanjem.
5.3 Kurativno vzdrževanje
Potreba po kurativnih posegih se najpogosteje pojavlja ob najvišji obremenitvi stroja in ko je
le ta najbolj potreben za proizvodnjo. Posegi so skoraj vedno zamudni in povezani z višjimi
materialnimi stroški. Prevladujejo primeri, ko je težko odkriti indikacije, ki kažejo na to, da
bo prišlo do zaustavitve stroja (napaka na električnih vezjih, odpoved elementov, itd.).
Odpove lahko element, čigar izklopi stikal so povezani v celotno verigo. Iskanje posameznega
stikala in vzroka izklopa je zahtevno delo. Prav tako je iskanje nekega rezervnega dela lahko
včasih zelo zamudno, saj se velikokrat zgodi, da rezervni del ne morem dobiti tako hitro kot
bi ga želel. V večini primerov rezervnega dela ni na zalogi ali pa čas dobave traja tako dolgo,
da zastoj pomeni veliko izgubo.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Podiplomsko delo
- 27 -
6 SLUŽBA VZDRŽEVANJA
Služba vzdrževanja v Minervi d.d. obsega dve delavnici (strojno in elektro), ter zaposluje štiri
delavce (električarja, elektronika, strugarja in ključavničarja).
Naloge vzdrževalne delavnice so servisiranje celotne infrastrukture in proizvodnje, različna
dela za montažo ter razne tehnološke izboljšave v okviru celotnega podjetja.
V kolikor želimo povečati proizvodnjo oz. povečati kapacitete, moramo izkoristiti vse
možnosti oz. optimirati službo vzdrževanja s ciljem doseči čim boljšo razpoložljivost linij.
Da to dosežemo, moramo službo vzdrževanja reorganizirati ter vzpostaviti sistem, ki bo
zagotavljal maksimalen odstotek izkoriščenosti linij oz. minimalen delež zastojev zaradi
okvar, to pa neposredno pomeni tudi zmanjšanje stroškov.
Vse posege moramo predhodno planirati (posege, ki jih predpisuje zakon, proizvajalec, interni
predpisi, itd.).To je izvedljivo v primeru, ko imamo v proces vzdrževanja vključene
dejavnosti, ki so z vzdrževanjem neposredno povezane.
Najpomembnejše dejavnosti so:
• Operativna priprava vzdrževanja (priprava na izvedbo programov preventivnih in
kurativnih posegov, načrt materiala za vzdrževanje – naročila, planiranje obnove ali
naročanje rezervnih delov, usklajevanje dela ostalih udeležencev, vodenje analize
posegov, itd.)
• Tehnološka priprava, izdelava plana preventivnih posegov (dokumentacija, roki,
frekvenca, itd.) glede na zahteve in pogoje dela stroja (okolje - temperatura, prah,
kisline, zahtevnost dela – obremenitev, čas delovanja, analizo preventivnih in
kurativnih posegov), priprava dokumentacije..
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Podiplomsko delo
- 28 -
• Vzdrževanje. Preventivni in kurativni posegi – izvedba.
Dolgoročen cilj je vzpostaviti sistem vzdrževanja, ki bo najprimernejši za tip naše
proizvodnje, z letnim, mesečnim in tedenskim planom vzdrževanja.
V službi vzdrževanja smo mesečno spremljali stroške vzdrževanja, sedaj spremljamo tudi
zastoje zaradi vzdrževanja.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Podiplomsko delo
- 29 -
7 OBSTOJEČE STANJE IZKORIŠČENOSTI LINIJ
Tabela 1: Izkoriščenost linij v letu 2010
Enota Periodika Planirana Dosežena Indeks Planirana
Linije PE % mes. 55 42,95 0,78 55
Linije PVC % mes. 82 58,91 0,72 82
Pri analizi izkoriščenosti vidimo, da je izkoriščenost linij v letu 2010 v primerjavi planirano
vrednostjo nižja. Vendar je potrebno omeniti, da to ni razlog slabega vzdrževanja, ampak
posledica komercialnih vplivov na obratovanje linij.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Podiplomsko delo
- 30 -
Tabela 2: Analiza izkoriščenosti v letu 2010
LINIJE OBRATUJE MO NM NN Z OSTALO
1 23,77% 8,55% 6,69% 53,09% 0,34% 5,22%
2 62,95% 8,15% 2,55% 12,93% 2,27% 5,00%
3 40,29% 4,70% 1,36% 42,55% 1,70% 3,80%
5-AMUT 74,19% 7,85% 2,96% 1,67% 1,83% 2,94%
6-CORMa 39,60% 5,50% 14,49% 19,85% 5,31% 4,16%
PE SKUPAJ 42,95% 6,21% 5,06% 29,12% 3,01% 8,53%
I 28,80% 2,99% 0,00% 61,84% 2,34% 2,47%
II 69,41% 4,06% 0,76% 19,18% 1,26% 1,63%
III 76,32% 2,55% 0,00% 16,05% 5,12% 1,15%
Lož. PVC 58,91% 3,21% 0,26% 31,62% 1,55% 1,73%
Skupaj: 48,68% 5,13% 3,34% 30,02% 2,49% 6,09%
MO-menjava orodja,
NM-ni materiala,
NN-ni naročila,
Z-zagon.
Analiza PE programa pokaže precejšnje rezerve na skoraj vseh linijah (najbolj zasedena je
linija Amut). Največ rezerve v izkoriščenosti linij je z zapolnitvijo rezervnih kapacitet
optimiranjem menjav ter povečanjem produktivnosti.
Ker nimam podatka o dejanskem odstotku zastojev zaradi slabega vzdrževanja, sem se odločil
vpeljati nov kazalnik, ki bo spremljal zastoje glede na izvor nastanka.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Podiplomsko delo
- 31 -
8 IZDELAVA KAZALNIKA ZASTOJI ZARADI VZDRŽEVANJA
Kot že rečeno kazalnik Zastoji zaradi vzdrževanja upošteva čas zastojev zaradi vzdrževanja
glede na skupen čas, za zadnjih šest mesecev znaša 2,49 %. Pri analizi glede na linije so bile
vrednosti sledeče:
Tabela 3: Zastoji zaradi vzdrževanja v letu 2010
LINIJE Zast. vzdrž.
1 0,34%
2 2,27%
3 1,70%
5 1,83%
6 10,31%
PE SKUPAJ 3,01%
I 2,34%
II 1,26%
III 1,12%
Lož. PVC 1,55%
Skupaj: 2,49%
Analiza koeficientov pokaže dobre vrednosti skoraj na vseh linijah. Najbolj izstopa linija 6,
ker so težave glede vzdrževanja največje (ne dobavljivost rezervnih delov).
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Podiplomsko delo
- 32 -
9 IZRAČUN SUO OBSTOJEČEGA STANJA
Za izračun SUO sem izbral linijo 5. Razlog za to je, da je ta linija najbolj zasedena z naročili,
saj na njej izdelujemo tlačne cevi dimenzij od 20mm do 125mm, vsaka izmed teh dimenzij pa
ima tri tlačne stopnje. Poleg enoslojnih proizvajamo na tej liniji tudi dvoslojne cevi istih
dimenzij in prav tako treh tlačnih stopenj.
Torej linija je izredno zasedena in vsako izboljšanje izkoristka ima velik vpliv.
Za izračunavanje SUO so zelo pomembne izgube povezane z strojem, ker so povezane s tremi
osnovnimi elementi, ki jih merimo pri določanju SUO. To so: razpoložljivost, zmogljivost in
kakovost.
Za računanje razpoložljivosti, zmogljivosti in kakovosti sem potreboval določene podatke.
Dobil sem jih z neposrednimi meritvami med proizvodnjo na stroju oz. iz dokumentov, ki
služijo za vodenje evidenc v proizvodnji.
Podatki so obdelani s pomočjo osnovnih elementarnih enačb splošne strojne učinkovitosti.
SUO = razpoložljivost x zmogljivost x kakovost.
Razpoložljivost stroja = čas obratovanja / celoten čas.
Zmogljivost = dejansko število izdelkov/ maksimalno število izdelkov.
Kakovost = število dobrih izdelkov / dejansko število izdelkov.
9.1 Izračun razpoložljivosti za mesec julij 2010
Če upoštevamo mesečno razmerje med celotnim možnim časom in časom, ko je stroj
obratoval, dobimo dejanske vrednosti razpoložljivosti (glej tabelo).
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Podiplomsko delo
- 33 -
Tabela 4: Razpoložljivost-dejanske vrednosti
CELOTEN ČAS (H) ČAS OBRATOVANJA (H) IZGUBE (H)
1. TEDEN 120 102 18
2. TEDEN 120 112 8
3. TEDEN 120 104 16
4. TEDEN 120 102 18
ΣΣΣΣ=480 ΣΣΣΣ=420 ΣΣΣΣ=60
Razpoložljivost stroja = čas obratovanja / celoten čas.
Razpoložljivost stroja = 420 h / 480 h.
Razpoložljivost =87,5 %.
9.2 Izračun zmogljivosti za mesec julij 2010
Dejanska vrednost je vrednost, ki je bila narejena na stroju, izračunana vrednost je vrednost,
ki bi morala biti na stroju narejena glede na dejansko hitrost, ki je bila na stroju, in glede na
čas obratovanja, maksimalna vrednost pa je vrednost, če bi upošteval predpisano hitrost in čas
obratovanja.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Podiplomsko delo
- 34 -
Tabela 5: Izračun zmogljivosti za julij 2010
Zmogljivost linije v mesecu juliju 2010 je bila 92,13%.
Proizvedene cevi Obratovanje
(ur)
Vd Vm Dejanska vrednost
(m)
Maksimalna vrednost
(m)
Zmogljivost
CEV PE 80 VK 110
PN12,5
32 0,9 1 1728 1920 90,00%
CEV PE 100 RC VK
110 PN10
65 1 1,2 3900 4680 83,33%
CEV PE 100 RC VK
63 PN10
15 2,2 2,3 1980 2070 95,65%
CEV PE 100 VK 50
PN16
42 2,8 3 7056 7560 93,33%
CEV PE 100 RC VK
50 PN16
22 2,8 3 3696 3960 93,33%
CEV PE 100 RC VK
125 PN16
45 0,5 0,6 1350 1620 83,33%
CEV PE 100 RC VK
32 PN10
58 4 4 13920 13920 100,00%
CEV PE 100 RC VK
32 PN16
34 3,4 3,5 6936 7140 97,14%
CEV PE 100 RC VK
125 PN10
27 0,6 0,7 972 1134 85,71%
CEV PE 100 VK 32
PN16
35 3,4 3,5 7140 7350 97,14%
CEV PE 100 RC VK
75 PN16
45 1,7 1,8 4590 4860 94,44%
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Podiplomsko delo
- 35 -
9.3 Izračun kakovosti za mesec julij 2010
Na liniji 5 je bilo v mesecu juliju 2010 predelanih 71170 kg polietilena. Vrednost
tehnološkega odpada je bila 2117 kg, kar predstavlja 2,97%.
Kakovost = število dobrih izdelkov / dejansko število izdelkov.
Kakovost = masa dobrih cevi / skupna masa.
Kakovost = 73287 kg / 71170 kg = 97,1 %.
Kakovost iz meseca v mesec niha, velik vpliv ima število menjav ter dolžine naročil delovnih
nalogov.
9.4 Pregled skupne učinkovitosti opreme za mesec julij 2010
Razpoložljivost= 87,5 %.
Zmogljivost= 92,1 %.
Kakovost = 97,1 %.
SUO = razpoložljivost x zmogljivost x kakovost.
SUO = 0,875 x 0,921 x 0,971 = 0,783
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Podiplomsko delo
- 36 -
Vrednost posameznih komponent in skupna učinkovitost za mesec julij 2010
Tabela 6: Pregled skupne učinkovitosti opreme za julij 2010
RAZPOLOŽLJIVOST ZMOGLJIVOST KAKOVOST SUO
87,5 % 92,13% 97,1 % 78,3 %
78%
22%
0%
50%
100%
150%
Razpoložljivost
Slika 15: SUO za mesec julij 2010
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Podiplomsko delo
- 37 -
10 IZDELAVA PERIODIKE VZDRŽEVANJA
Periodiko vzdrževanja smo vpeljali v avgustu 2010. Cilj je bil povečati SUO z zmanjšanjem
časov zastojev vzdrževanja ter zmanjšati kazalnik 2. kakovosti na račun manj okvar in
boljšega izkoristka linij.
Izdelal sem ustrezno dokumentacijo, katere cilj je doseči večjo uspešnost preventivnega
vzdrževanja oz. čim večjo razpoložljivost strojev, prav tako je bil cilj z vključitvijo delavcev v
vzdrževalna dela izboljšati odnos delavcev do delovnih sredstev.
Periodika vzdrževanja zajema razdelitev linije po sklopih, predpisan način pregleda in
vzdrževanja za vsak sklop, uporabljene materiale ter odgovornost za izvedbo.
Periodika vsebuje tehnološke predpise, operativne zahteve se vodijo vsakodnevno v službi
vzdrževanja oz. v proizvodnji (glede na zadolžitev). Glej prilogo 1(Periodika vzdrževanja).
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Podiplomsko delo
- 38 -
11 IZRAČUN SUO PO UVEDBI PERIODIKE VZDRŽEVANJA
SUO = razpoložljivost x zmogljivost x kakovost.
Razpoložljivost stroja = čas obratovanja / celoten čas.
Zmogljivost = dejansko število izdelkov/ maksimalno število izdelkov.
Kakovost = število dobrih izdelkov / dejansko število izdelkov.
11.1 Izračun razpoložljivosti za mesec junij 2011
Če upoštevamo mesečno razmerje med celotnim možnim časom in časom, ko je stroj
obratoval, dobimo dejanske vrednosti razpoložljivosti (glej tabelo).
Tabela 7: Razpoložljivost-dejanske vrednosti junij 2011
CELOTEN ČAS (H) ČAS OBRATOVANJA (H) IZGUBE (H)
1. TEDEN 120 96 24
2. TEDEN 120 102 18
3. TEDEN 120 114 6
4. TEDEN 120 100 18
ΣΣΣΣ=480 ΣΣΣΣ=412 ΣΣΣΣ=68
Razpoložljivost stroja = čas obratovanja / celoten čas.
Razpoložljivost stroja = 412 h / 480 h.
Razpoložljivost =85,8 %.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Podiplomsko delo
- 39 -
11.2 Izračun zmogljivosti za mesec junij 2011
Tabela 8: Izračun zmogljivosti za junij 2011
Proizvedene cevi Obratovanje
(ur)
Vd Vm Dejanska vrednost
(m)
Maksimalna vrednost
(m)
Zmogljivost
CEV PE 100 P 110
SDR 11
75 1,2 1,2 5175 5400 95,83%
CEV PE100 K 90 PN6 25 1,3 1,3 1950 1950 100,00%
CEV PE 100 VK 50
PN16
55 2,8 3 9240 9900 93,33%
CEV PE 100 VK 90
PN16
62 1,3 1,3 4650 4836 96,15%
CEV PE 100 P125
SDR 17
25 0,5 0,6 750 900 83,33%
CEV PE 100 P110
SDR 17
43 0,9 1 2322 2580 90,00%
CEV PE 100 V 125 PN
10
83 0,5 0,6 2490 2988 83,33%
Zmogljivost linije v mesecu juniju 2011 je bila 92,75%.
11.3 Izračun kakovosti za mesec junij 2011
Na liniji 5 je bilo v mesecu juniju 2011 predelanih 83555 kg polietilena. Vrednost
tehnološkega odpada je bila 2882 kg, kar predstavlja 3,45%.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Podiplomsko delo
- 40 -
Kakovost = število dobrih izdelkov / dejansko število izdelkov.
Kakovost = masa dobrih cevi / skupna masa.
Kakovost = 80673 kg / 83555 kg = 96,6 %.
11.4 Pregled skupne učinkovitosti opreme za mesec junij 2011
Razpoložljivost= 85,8 %.
Zmogljivost= 92,75 %.
Kakovost = 96,6 %.
SUO = razpoložljivost x zmogljivost x kakovost.
SUO = 0,858 x 0,928 x 0,966 = 0,769
Vrednost posameznih komponent in skupna učinkovitost za mesec Junij 2011
Tabela 9: Pregled skupne učinkovitosti opreme za junij 2011
RAZPOLOŽLJIVOST ZMOGLJIVOST KAKOVOST SUO
85,8 % 92,75% 96,6 % 76,9 %
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Podiplomsko delo
- 41 -
Izračunana SUO je za 1,4% nižja kot vrednost iz meseca julija 2010, razlog za to je slabša
razpoložljivost opreme. Pri analizi sem ugotovil izboljšanje odstotkov zaradi vzdrževanja za
2,8%, slabši rezultat je zaradi večjega števila menjav, kar pa je v celoti komercialni dejavnik.
Na podlagi kazalnikov lahko trdim, da se je naše vzdrževanje izboljšalo ter posledično
pripomoglo k boljšemu procesu proizvodnje.
77%
23%
0%
20%
40%
60%
80%
100%
Razpoložljivost
Slika 16: SUO za mesec junij 2011
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Podiplomsko delo
- 42 -
12 ZAKLJUČEK
Obdelovalni sistemi ekstruzije so glavni proizvodni sistemi v podjetju Minerva, letne količine
predelanega osnovnega materiala so okoli 3500 ton. Ker smo sezonsko podjetje so zahteve
naših kupcev v toplejših mesecih velikokrat zelo nepredvidljive in v praksi smo že velikokrat
izkusili kako pomemben je zanesljiv, obvladovan ter dobro vzdrževan sistem proizvodnje.
Izkoristek linij je v teh mesecih okoli 98 %, kar priča o dobrem obvladovanju sistema
ekstruzije.
Pri pregledu dela vzdrževanja v podjetju Minerva Žalec d.d. sem opazil, da obstoječ kazalnik
stroškov vzdrževanja premalo pove o uspešnosti službe vzdrževanja. Če želimo kritično
oceniti oz. dobiti informacije o sistemu vzdrževanja, potrebujemo tak kazalnik, ki nam bo
podal informacije o vplivanju procesa vzdrževanja na razpoložljivost strojev. Zaradi tega
razloga sem se odločil vpeljati v sistem nov kazalnik, in sicer Zastoji zaradi vzdrževanja.
Kazalnik kaže odstotek zastojev zaradi vzdrževanja, glede na celoten fond obratovalnih ur in
obenem pokaže tudi dejansko uspešnost načina ter stopnjo vzdrževanja. Prav tako sem na
podlagi dobljenih rezultatov izračunal SUO za meseca julij 2010 in junij 2011. Zaradi uvedbe
periodike in izboljšanja vzdrževanja sem pričakoval boljši rezultat za mesec junij 2011 vendar
je izračun pokazal za 1,4 % nižjo SUO kot je bila v mesecu juliju 2010. Pri analizi sem
ugotovil, da je razlog v slabši razpoložljivosti vendar ne na račun vzdrževanja, ampak zaradi
večjega števila menjav in slabšega planiranja, ki so posledica dela komerciale.
Kazalnik ocenjujem kot uspešen, saj so rezultati uporabni za analizo ter sprejemanje
odločitev, vendar za optimalen pregled potrebujemo še informacije o kritičnih mestih na
sklopih linij. Zato sem se odločil postaviti še kazalnik Okvare po linijah, s katerim bomo
konstantno zajemali podatke o okvarah oz. napakah, ki se pojavljajo v določeni periodiki.
Končni cilj tega kazalnika je ugotoviti kritična mesta po linijah. Prav tako sem izdelal
periodiko vzdrževanja za vse sklope linij, ki obsega redne preglede ter vzdrževalna dela po
strojni kakor tudi po elektro plati. V okviru periodičnih pregledov sem predpisal tudi redno
čiščenje strojev oz. delovnega okolja. Vse spremembe imajo skupen cilj, to je izboljšati
deloven proces in stopnjo vzdrževanja s povečanjem razpoložljivosti linij, razdelitev
odgovornosti na operaterje ter izboljšati delovno okolje in delovne pogoje.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Podiplomsko delo
- 43 -
Uvedene spremembe so bile uspešne, saj imamo na podlagi sprejetih ukrepov boljšo sliko nad
delovanjem vzdrževanja. Z določitvijo kritičnih mest bomo dobili smernice, ki nam bodo
pokazale, kam se moramo bolj osredotočiti. Z uvedbo periodike vzdrževanja pa bomo
izboljšali storitve vzdrževanja z zmanjšanjem neplaniranih zastojev, kar v končni fazi vodi v
zmanjšanje stroškov, torej tistega dejavnika, ki je v današnjih razmerah še kako pomemben.
Usklajeni podporni procesi, dinamična proizvodnja, dobra in vzdrževana oprema, dober kader
in pa razvoj, ki prehiteva tržno ponudbo je pot k uspešnemu sistemu poslovanja. Veliko je
dejavnikov, ki poleg naštetega vplivajo na uspešnost podjetja, večina jih je v naši domeni. V
zadnjem času pa smo priča, da tudi dober obdelovalni sistem ne pomaga premostiti podjetju
težave, katere so posledica slabega odnosa podjetij na trgu, padcu vrednot in vsesplošnega
izkoriščanja.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Podiplomsko delo
- 44 -
Seznam uporabljenih virov
[1] Cincinatti, tehnična dokumentacija.
[2] Einar Grann – Meyer, Polyethilene pipes in applied engineering, Total, 2004.
[3] Edward H. Hartmann, Successfully Installing TPM in a non Japanese Plant, TPM Press
Inc, Pittsburgh., 1991.
[4] M. Kutin, Uvajanje TPM-a ni premočrten proces, Vzdrževalec, št. 92, (2003), str. 12-13.
[5] Krauss Maffei, tehnična dokumentacija.
[6] James Margolis, Engineering Plastics Handbook, 2005.
[7] Japan Institute of Plant Maintenance, TPM for Every Operator, Productivity Press,
Portland, 1996.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Podiplomsko delo
- 45 -
Priloge
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Podiplomsko delo
- 46 -
Življenjepis
Izobrazba
Dipl.ing. strojništva spec. (podiplomski študij)
Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo
Podiplomsko delo: Povečanje učinkovitosti ekstruzijskih linij z uvedbo preventivnega
periodičnega vzdrževanja.
Diplomiral 2012.
Dipl.ing. strojništva (dodiplomski študij)
Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo
Smer: Proizvodno strojništvo
Diplomsko delo: Uvajanje sprememb v proizvodnji na podlagi sistema TPM.
Diplomsko delo je bilo nagrajeno s strani DVS (Društvo vzdrževalcev Slovenije).
Diplomiral leta 2003.
Strojni tehnik
Srednja tehnična šola Celje
Delo
2003 – 2012: redno zaposlen v podjetju Minerva d. d. najprej kot vodja projektov, od 2006
kot član vodstvenega tima in sicer kot tehnični vodja proizvodnje in vzdrževanja.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Podiplomsko delo
- 47 -
Opravljeni tečaji:
• vodenje proizvodnih skupin, Zavod za tehnično usposabljanje, 2006,
• zaloge surovin, polizdelkov in vseh ostalih vhodnih materialov, IZZA, 2007,
• seminar za notranje presojevalce sistema vodenje kakovosti v skladu z zahtevami
standarda ISO 9001:2000,BVQI, 2008.
Pridobljena znanja na področju:
• organizacije,
• vodenja ljudi,
• teamskega dela,
• presoje,
• finančne analize projektov,
• vodenja projektov,
• optimizacije stroškov in resursov,
• reševanje konfliktov,
• materialov, poznavanje opreme, tehnologije.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Podiplomsko delo
- 48 -
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO
I Z J A V A
Podpisani Rok Srebotnjak, vpisna številka 95035553 izjavljam, da je predloženo specialistično
delo z naslovom:
Povečanje učinkovitosti ekstruzijskih linij z uvedbo preventivnega periodičnega vzdrževanja
rezultat lastnega raziskovalnega dela,
da so rezultati korektno navedeni,
da nisem kršil-a avtorskih pravic in intelektualne lastnine drugih,
da predloţeno delo v celoti ali v delih ni bilo predloženo za pridobitev kakršnekoli izobrazbe po
študijskem programu druge fakultete ali univerze.
Maribor,_____________________ Podpis: ___________________________
Periodika vzdrževanja linija 1 - elektro
Zap.št.
Tov. Št. Proizvajalec Postopek Rezervni del Periodika Datum Opravljeno deloIzvajalec
1. 4744451/85Sever pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici - NU 316 ECP/C3Letno
pregled, menjava Ležaj kroglični pri veternici - 6316 Letno
pregled, menjava Ščetke E46 - 25x20x32, 12 kos Letno
2. TLX 604 359 FRadioenergie pregled, menjava Ščetke - 4 kos Letno
3. 9088597 Sever pregled, menjava Ležaji kroglični - 6200 ZZ, 2 kos Letno
pregled, menjava Zračni filter Po potrebi
1. 56355 Lenze pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici - 6207 ZZ Letno
pregled, menjava Ležaj kroglični pri veternici - 6207 Letno
pregled, menjava Oljni obroček - 40x62x10 Letno
2. 3245735 Radioenergie pregled, menjava Ščetke, 4 kos Letno
3. 794756 pregled, menjava Ležaji kroglični - 6200 ZZ, 2 kos Letno
pregled, menjava Zračni filter Po potrebi
1. pregled, menjava Ležaj kroglični - 6204 ZZ, 2 kos Letno
AVTOMATSKA ŽAGA MAPO 400/73
Taho generator REO 444 N1
Elektromotor ventilatorja D-03
Elektromotor - enosmerni
Taho generator
Elektromotor
Ventilator gl. motorja ZK L 2
VLEK THYSSEN AR 63
REO 444 N1
GF 140/12F
Elektromotor - enosmerni
Del stroja Tip
OIM 250 M1STG
EXTRUDOR REIFENHAUSER RH 810-1-90-25
Zap.št.
Tov. Št. Proizvajalec
Postopek Rezervni del Periodika Datum Opravljeno deloIzvajalec
1. 8420607 ABB motors pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno
pregled, menjava Ležaj kroglični pri veternici Letno
pregled, menjava Ščetke Letno
2. 65391223 Radioenergie pregled, menjava Ščetke - 4 kos Letno
3. 3GAA081001 ABB motors pregled, menjava Ležaji kroglični Letno
pregled, menjava Zračni filter Po potrebi
1. 32668 Lenze pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno
pregled, menjava Ležaj kroglični pri veternici Letno
2. 7130125 pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno
pregled, menjava Ležaj kroglični pri veternici Letno
3. 367305 pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno
pregled, menjava Ležaj kroglični pri veternici Letno
4. 614358 Siemens pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno
pregled, menjava Ležaj kroglični pri veternici Letno
1. 614359 Siemens pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno
pregled, menjava Ležaj kroglični pri veternici Letno
1. 95E0419 Oemer pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno
pregled, menjava Ležaj kroglični pri veternici Letno
2.
3. pregled, menjava Ležaji kroglični Letno
pregled, menjava Zračni filter Po potrebi
1. 3GAA091002 ABB motors pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno
pregled, menjava Ležaj kroglični pri veternici Letno
2. MK11021-S ABB motors pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno
pregled, menjava Ležaj kroglični pri veternici Letno
3. 2MK110050-S ABB motors pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letnopregled, menjava Ležaj kroglični pri veternici Letno
Del stroja Tip
DMI 180M
MZAA080A
100 SA
VLEK SICA
HLADILNO KORITO - VAKUMSKO
EXTRUDOR CINCINNATI
Elektromotor za pomik
Periodika vzdrževanja linija 2 - elektro
AVTOMATSKA ŽAGA SICA
DERAXX071-32
1LA7
Taho generator
Elektromotor - voda
Elektromotor - voda
Elektromotor - žaga M2AA090L
Ventilator MT 90L24F 165
Elektromotor vakum. črpalke
Elektromotor vakum. črpalke
SNF 90/ZD-11
SNF 90/ZD-11
Elektromotor - rotacija
Ventilator mototja
Elektromotor enosmerni
Ventilator gl. motorja
0444 R1B0.0GEG
T 56A
Taho generator
MT 90L 24-4
HLADILNO KORITO
Elektromotor
T V60
1LA7
Periodika vzdrževanja linija 3 - elektro
Zap.št. Tov. Št. Proizvajalec Postopek Rezervni del Periodika Datum Opravljeno deloIzvajalec
1. 1003782 Elektra Faurndaupregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno
pregled, menjava Ležaj kroglični pri veternici Letno
pregled, menjava Ščetke Letno
2. 690871 Radioenergie pregled, menjava Ščetke - 4 kos Letno
3. 2943043 Tele pregled, menjava Ležaji kroglični Letno
pregled, menjava Zračni filter Po potrebi
1. C142025 Calpeda pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno
pregled, menjava Ležaj kroglični pri veternici Letno
2. MK110049-SABB motors pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno
pregled, menjava Ležaj kroglični pri veternici Letno
3. MK110062-SABB motors pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno
pregled, menjava Ležaj kroglični pri veternici Letno
4. 371405 Elektrokovina pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno
pregled, menjava Ležaj kroglični pri veternici Letno
5. 1191 Brusatori pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno
pregled, menjava Ležaj kroglični pri veternici Letno
1. Calpeda pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno
pregled, menjava Ležaj kroglični pri veternici Letno
1. 20600290 Baumuller pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno
pregled, menjava Ležaj kroglični pri veternici Letno
2. pregled, menjava Ščetke Letno
3. pregled, menjava Ležaji kroglični Letno
pregled, menjava Zračni filter Po potrebi
4. EN 60034 Gardner Denverpregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno
pregled, menjava Ležaj kroglični pri veternici Letno
1. 91L0313 Oemer pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno
pregled, menjava Ležaj kroglični pri veternici Letno
pregled, menjava Ščetke Letno
2. EMT pregled, menjava Ščetke Letno
3. pregled, menjava Ležaji kroglični Letno
pregled, menjava Zračni filter Po potrebi
1. Lenze pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno
pregled, menjava Ležaj kroglični pri veternici Letno
pregled, menjava Ščetke Letno
2. EMT pregled, menjava Ščetke Letno
3. pregled, menjava Ležaji kroglični Letno
Elektromotor - voda
Elektromotor - pomik H90
Elektromotor vakum. črpalke MT90S24F165-2
Ventilator gl. motorja 63L/2X
Elektromotor vakum. črpalke MT100LA28F215-4
VLEK - SICA
Elektromotor
Taho generator TR 60
Ventilator motorja T500
NAVIJALNI BOBEN- GRAEWEElektromotor FG 913/2
EXTRUDOR
Taho generator REO - 444
TR 60
Del stroja Tip
HLADILNO KORITO II.
HLADILNO KORITO - I.Elektromotor - voda NM32/16
VG40125/2
Elektromotor enosmerni EFG 1803
KOEXTRUDOR za oplaščevanjeElektromotor DSFF100L23R25-5
Taho generator
Ventilator motorja
T500
Elektromotor T80M
Ventilator motorja
Taho generator
Motor-glava za oplaščevanjeBN10022109030/807
Periodika vzdrževanja linija 4 - elektro
Zap.št.
Tov. Št. Proizvajalec
Postopek Rezervni del Periodika Datum Opravljeno delo Izvajalec
1. W91245073020005SIEMENS pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno
pregled, menjava Ležaj kroglični pri veternici Letno
pregled, menjava Ščetke Letno
2. pregled, menjava Ščetke Letno
3. pregled, menjava Ležaji kroglični Letno
pregled, menjava Zračni filter Po potrebi
1. R00747-2 ATB pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno
pregled, menjava Ležaj kroglični pri veternici Letno
2. 367304 ATB pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno
pregled, menjava Ležaj kroglični pri veternici Letno
3. 367305 ATB pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno
pregled, menjava Ležaj kroglični pri veternici Letno
4. 209699201-5 ATB pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno
pregled, menjava Ležaj kroglični pri veternici Letno
5. 200730 NORD pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno
pregled, menjava Ležaj kroglični pri veternici Letno
1. 8054911 AC- pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno
pregled, menjava Ležaj kroglični pri veternici Letno
1. 212234203- ATB pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno
pregled, menjava Ležaj kroglični pri veternici Letno
1. 40848/08 BRUSATORIpregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno
pregled, menjava Ležaj kroglični pri veternici Letno
1. pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno
pregled, menjava Ležaj kroglični pri veternici Letno
2. pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno
pregled, menjava Ležaj kroglični pri veternici Letno
3. pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno
pregled, menjava Ležaj kroglični pri veternici Letno
4. pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno
pregled, menjava Ležaj kroglični pri veternici Letno
Ventilator motorja
NAVIJALNI STROJ L. LUNARDONElektromotor
EXTRUDOR CINCINNATI1PL6184
Taho generator
HLADILNO KORITO CINCINNATI - I
Del stroja Tip
Elektromotor - voda AF90L/2D-12
Elektromotor
Elektromotor
Ventilator motorja
Elektromotor vakum. črpalkeNF80/2C-11
AF 112M/2A-11
HLADILNO KORITO CINCINNATI - IIElektromotor FOA 100L-2
HLADILNO KORITO CINCINNATI - III
Elektromotor vakum. črpalkeSNF90/2D-11
Elektromotor - pomik SK 71S/4
Elektromotor - voda
AF 132-S/2A-11
Elektromotor VT 63L
VLEK CINCINNATI
Elektromotor
Ventilator motorja
Periodika vzdrževanja linija 6 - elektro
Zap.št.
Tov. Št. Proizvajalec Postopek Rezervni del Periodika Datum Opravljeno delo Izvajalec
1. 1804 22999 ABB pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno
pregled, menjava Ležaj kroglični pri veternici Letno
pregled, menjava Ščetke Letno
2. 169 Radioenergie pregled, menjava Ščetke - 4 kos Letno
3. 1488295 ABB pregled, menjava Ležaji kroglični - 2 kos Letno
pregled, menjava Zračni filter Po potrebi
1. E M620 008/00SIEMENS pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno
pregled, menjava Ležaj kroglični pri veternici Letno
1. 27999 ABB pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno
pregled, menjava Ležaj kroglični pri veternici Letno
pregled, menjava Ščetke Letno
2. Radioenergie pregled, menjava Ščetke - 4 kos Letno
3. 001 BSA ABB pregled, menjava Ležaji kroglični - 2 kos Letno
pregled, menjava Zračni filter Po potrebi
1. E M620 010/00SIEMENS pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno
pregled, menjava Ležaj kroglični pri veternici Letno
1. 005B006 KINAMATIC pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno
pregled, menjava Ležaj kroglični pri veternici Letno
pregled, menjava Ščetke Letno
1. 36106982 SEVER pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno
pregled, menjava Ležaj kroglični pri veternici Letno
2. IDD 2595 BROOK Hansenpregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno
pregled, menjava Ležaj kroglični pri veternici Letno
1. 1900609006 DUTCHI pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno
pregled, menjava Ležaj kroglični pri veternici Letno
2. IDD 2596 BROOK Hansenpregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno
pregled, menjava Ležaj kroglični pri veternici Letno
1. 107W-99 BROOK Hansenpregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno
pregled, menjava Ležaj kroglični pri veternici Letno
2. 99/95942 Elektor pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno
pregled, menjava Ležaj kroglični pri veternici Letno
1. 501153345 COLPEDA pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno
pregled, menjava Ležaj kroglični pri veternici Letno
2. pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno
pregled, menjava Ležaj kroglični pri veternici Letno
3. pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno
pregled, menjava Ležaj kroglični pri veternici Letno
1. 109224/00 DRIVE SYSTEMSpregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno
pregled, menjava Ležaj kroglični pri veternici Letno
2. 19 STEGMANN pregled, menjava Ščetke Letno
3. 109223/00 DRIVE SYSTEMSpregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno
4. 20 STEGMANN pregled, menjava Ščetke Letno
5. pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno
pregled, menjava Ležaj kroglični pri veternici Letno
6. pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno
pregled, menjava Ležaj kroglični pri veternici Letno
Ventilator gl. motorja M2AA080A
ENOPOLŽI EXTRUDOR PROTON 45 -30G- 65-220-1100 UT CINCINNATI MILATRON
SESALNA NAPRAVA DOZIRNEGA SISTEMA
SESALNA NAPRAVA DOZIRNEGA SISTEMA
RE 0444
Motor zasuka navijalca
Motor vezalne glave
Taho generator T11100Z82110
Taho generator T11100Z82110
Elektromotor navijalca MP77XL K80
Elektromotor navijalca
NAVIJALNO VEZALNI BOBEN ED 90 C MECASOFTMP77XL K80
ENOPOLŽI EXTRUDOR PROTON 45 -30G- 100-223-1100 UT CINCINNATI MILATRON
DT 160 L2
Del stroja Tip
Elektromotor - enosmerni DMP 180-4 LB
Elektromotor TEFC
ELMO-G
Elektromotor - enosmerni
ELMO-G
RE 0444
Taho generator
Elektromotor
KORUGATOR 120 - 4 CORMA Inc
Taho generator
Glavni motor
TEFC
Ventilator gl. motorja MT80B19F165-2
Elektromotor
SEPARATOR V. PUMP
Elektromotor
Elektromotor ventilatorja
Elektromotor TEFC
Motor ventilatorja RD 6
DHP 160-41
Pogonski motor CD189ACY
Elektromotor ventilatorja
Elektro motor vodne črpalkeNMD62/210CE
HLADILNA NAPRAVA - GREEN BOX , TWIN 32/HP
SEPARATOR S.C. PUMPGlavni motor DMIR
HLADILNO KORITO
Periodika vzdrževanja linija PVC III - elektro
Zap.št. Tov. Št. Proizvajalec Postopek Rezervni del
Periodika Datum Opravljeno delo Izvajalec
1. 305986 Elektra Faurndau pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici - Letno
pregled, menjava Ležaj kroglični pri veternici - Letno
pregled, menjava Ščetke Letno
2. pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici - 6003 ZZLetno
pregled, menjava Ležaj kroglični pri veternici - 6003 ZZLetno
3. pregled, menjava Ščetke - 4 kos Letno
4. 9088597 Sever pregled, menjava Ležaji kroglični - Letno
1. 6125878 Elektrokovina pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici - Letno
pregled, menjava Ležaj kroglični pri veternici - Letno
1. 776438/87 SEVER pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno
pregled, menjava Ležaj kroglični pri veternici Letno
1. pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici - Letno
pregled, menjava Ležaj kroglični pri veternici - Letno
pregled, menjava Ščetke Letno
2. pregled, menjava Ščetke - 4 kos Letno
1. 12927 Bonfiglioli pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici - Letno
pregled, menjava Ležaj kroglični pri veternici - Letno
1. pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letnopregled, menjava Ležaj kroglični pri veternici Letno
Elektromotor T 132S4
Elektromotor BN 63 A2
Elektromotor
EXTRUDOR - WEBER
Motor črpalke ZK L 2
PERFORATOR 50/125 - ROLLEPPAL
Ventilator gl. motorja
Elektromotor
Taho generator
PODAJALNA NAPRAVA - MINERVA
NAVIJALNI BOBEN
Del stroja Tip
DNR 14/30 70dElektromotor - enosmerni
VLEČNI STROJ
TURBINA za hlajenje vleka
Taho generator
Elektromotor 1ZK112M2
Periodika vzdrževanja linija PVC II - elektro
Zap.št.
Tov. Št. Proizvajalec Postopek Rezervni del Periodika Datum Opravljeno delo Izvajalec
1. 206575 Elektra Faurndau pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici - Letno
pregled, menjava Ležaj kroglični pri veternici - Letno
pregled, menjava Ščetke Letno
2. pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici - 6003 ZZLetno
pregled, menjava Ležaj kroglični pri veternici - 6003 ZZLetno
3. pregled, menjava Ščetke - 4 kos Letno
4. 9088597 Sever pregled, menjava Ležaji kroglični - Letno
1. 482232 Elektrokovina pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici - Letno
pregled, menjava Ležaj kroglični pri veternici - Letno
1. 6476005 SIEMENS pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno
pregled, menjava Ležaj kroglični pri veternici Letno
1. 97786 Lenze pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici - Letno
pregled, menjava Ležaj kroglični pri veternici - Letno
pregled, menjava Ščetke Letno
2. pregled, menjava Ščetke - 4 kos Letno
1. 5,52E+09 ABM pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici - Letno
pregled, menjava Ležaj kroglični pri veternici - Letno
1. pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letnopregled, menjava Ležaj kroglični pri veternici Letno
Elektromotor
NAVIJALNI BOBEN
Elektromotor 1LA2113-ZAA60
Elektromotor - enosmerniDNR 14/30 70d
Motor črpalke ZK L 2
T 132S4
TURBINA za hlajenje vleka
Elektromotor
Taho generator
Del stroja Tip
Ventilator gl. motorja
EXTRUDOR - WEBER
Elektromotor G71/D 21
VLEČNI STROJ - GORENJE INDOP
PERFORATOR 50/125 - ROLLEPPALElektro motor MDERAXX
PODAJALNA NAPRAVA - DEBEVECTaho generator
Periodika vzdrževanja linija PVC I - elektro
Zap.št.
Tov. Št. Proizvajalec Postopek Rezervni del Periodika Datum Opravljeno delo Izvajalec
1. 188279 Elektra Faurndau pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici - NU 211 Letno
pregled, menjava Ležaj kroglični pri veternici - 6309 RS Letno
pregled, menjava Ščetke na kolektorju - 48 kos 8x16x25 BG 350Letno
pregled, menjava Ščetke drsni obroči - 12 kos 8x16x25 - A20 S+ELetno
2. 1882793 Elektra Faurndau pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici - 6003 ZZ Letno
pregled, menjava Ležaj kroglični pri veternici - 6003 ZZ Letno
3. pregled, menjava Ščetke - 4 kos Letno
4. pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno
pregled, menjava Ležaj kroglični pri veternici Letno
1. 111988 Stahtkondor Wesserpregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici - 6206 ZZ Letno
pregled, menjava Ležaj kroglični pri veternici - 6206 Letno
pregled, menjava Ščetke na kolektorju - 4 kos 10x16x40-EG341VLetno
1. 21093 pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno
pregled, menjava Ležaj kroglični pri veternici Letno
Taho generator
AVTOMATSKA ŽAGA - SICAElektromotor NTRS 25.160
GN 1315-3
VLEK - THYSSEN
Del stroja Tip
Elektromotor
EXTRUDOR- WEBER10/20 70d
Elektromotor
Ventilator gl. motorja DLM3
Motor vakumska črpalke
Periodika vzdrževanja linija 1
Zap.št. Rezervni del Periodika Izvajalec Opomba
1. čiščenje, mazanje EPOL SP 320 letno SV
1. šoba mesečno O
1. strojno olje polletno O
1. čiščenje, mazanje Epol SP 150 letno SV
2. Lis 2 mesečno SV
3. EPOL SP 150 tedensko O
4. Lis 2 tedensko O
5. Lis 2 tedensko O
6. Lis 2 tedensko O
1. EPOL SP 68 letno SV
2. SAE 30 tedensko O
Zobniški prenos
Del stroja Postopek
EXTRUDOR REIFENHAUSER RH 810-1-90-25
HLADILNO KORITOPršilne šobe pregled, čiščenje
Koleščki za tiskanje oznak mazanje
VLEK THYSSEN AR 63
SIGNIRNA NAPRAVA GNATA FILIPPO MAC 800 /CCRD/2
Polžev prenos za dvig gosenic mazanje
Vodilo gosenic mazanje
Reduktor, polž. gonilo
Valjčne verige pregled
Reuktor z nastavitvijo hitrost menjava
Vodila vprijemalnih čeljusti čiščenje, mazanje
AVTOMATSKA ŽAGA MAPO 400/73
Pomično vodilo gosenic mazanje
Vreteno polžastega prenosa mazanje
Periodika vzdrževanja linija 2
Zap.št. Rezervni del Periodika Izvajalec Opomba
1. čiščenje, mazanje Castrol ALPHA SP 320 letno SV nadomesto mazilo Epol 320
2. Castrol Spheerol SW 2 mesečno SV nadomesto mazilo Lis 2
3. Castrol Spheerol SW 2 mesečno SV nadomesto mazilo Lis2
1. šoba mesečno O
1. čiščenje, mazanje Lis 2 mesečno O
1. strojno olje polletno O
1. čiščenje, menjava EPOL 150 letno SV
2. Lis 2 tedensko O
3. FESTO mesečno O
4. EPOL 150 letno SV
1. IP Hidrus OIL 46 mesečno SV nad.mazilo HIDRAOL HD 22
2. IP Hermea OIL 10 mesečno SV nad.mazilo pnev.olje FESTO
3. IP Tel.OIL VSF 320 letno SV nad.mazilo EPOL 150, če je
napolnjen s specialno mastjo ni
potrebno zamenjave
Vlečne gosenice čiščenje, mazanje
VLEK SICA
EXTRUDOR CINCINNATI
Prirobnica gredi motorja
Del stroja Postopek
Gonilo
Zobniški prenos
SIGNIRNA NAPRAVA GNATA FILIPPO
Prirobnica gredi sklopke
pregled, mazanje
Gonilo VF 86 V čiščenje, menjava
AVTOMATSKA ŽAGA SICA
mazanje
mazanje
HLADILNO KORITO CINCINNATI
HLADILNO KORITOPršilne šobe pregled, čiščenje
Reduktor menjava
Polžno gonilo
Pnevmatika čiščenje, mazanje
Hidravlični pogon pregled, mazanje
Koleščki za tiskamnje mazanje
Pnevmatski pogon
Periodika vzdrževanja linija 3
Zap.št. Rezervni del Periodika Izvajalec Opomba
1. čiščenje, menjava MOBILOL 632 letno SV nad.mazilo EPOL SP 68
2. MOLYKOTE G-N mesečno O nad.mazilo Lis 2
3. filter mesečno O
4. pršilna šoba mesečno O menjava šobe po potrebi
1. šoba mesečno O
1. IP Hidrus OIL 15 mesečno O nad.mazilo INA POLAR 46
2. IP AVTOGREASE tedensko O nad.mazilo Lis 2
3. IP AVTOGREASE tedensko O nad.mazilo Lis 2
4. EPOL SP 150 letno SV če je namazan z mastjo je trajno
5. Grafitna mast mesečno O nad.mazilo Lis 2
6. IP AVTOGREASE mesečno O nad.mazilo Lis 2
1. ROL L.1/1 C.A. mesečno O nad.mazilo INA POLAR 46
2. mesečno O
3. ROL.EP/3C.A.729R letno SV nad.mazilo INA POLAR 46
Del stroja Postopek
EXTRUDOR z dozirno napravoZobniški prenos
Konica polža mazanje
Dozirna naprava čiščenje filtra
Hladilno korito pregled, čiščenje
HLADILNO KORITOPršilne šobe pregled, čiščenje
VLEK SICAPnevmatski naoljevalec pregled, mazanje
Mazalice na gosenici za namešpregled, mazanje
Mazalice na vsaki pnev.gosenicipregled, mazanje
Prenosni mehanizem menjava
Vijaki za dvig gosenic mazanje
Verige pregled, mazanje
NAVIJALNI STROJPnevmatika- razvod pregled, mazanje
Sklop glave-bati čiščenje
Reduktor mazanje
Periodika vzdrževanja linija 4
Zap.št. Rezervni del Periodika Izvajalec Opomba
1. čistiti,menjava Castrol ALPHA SP 320 letno SV nadomesto mazilo Epol 320
2. Castrol Spheerol SW 2 mesečno SV nadomesto mazilo List 2
3. Castrol Spheerol SW 2 mesečno SV nadomesto mazilo List 2
1. šoba mesečno O
1. pregled, čiščenje, izpust vode pnev. olje dnevno O
2. Lis 2 tedensko SV
3. Lis 2 tedensko SV
4. Lis 2 tedensko SV
1. ROL L.1/1 C.A. mesečno O nad.mazilo INA POLAR 46
2. mesečno O
3. ROL.EP/3C.A.729R letno SV nad.mazilo INA POLAR 46
Valjčne verige čistiti, mazanje
Vodilo vlečnih gosenic čiščenje, mazanje
Reduktor čiščenje, mazanje
Zobniški prenos
Prirobnica gredi sklopke mazanje
Prirobnica gredi motorja mazanje
EXTRUDOR CINCINNATI
Del stroja Postopek
Pnevmatski sistem/filter
Pršilne šobe
VLEK CINCINNATI
HLADILNO KORITOpregled, čiščenje
NAVIJALNI BOBENPnevmatika- razvod pregled, mazanje
Sklop glave-bati čiščenje
Reduktor mazanje
Periodika vzdrževanja linija 6
Zap.št. Rezervni del Periodika Izvajalec Opomba
1. dnevno O
2. mesečno O
3. mesečno O
4. mesečno O
5. ESSO SPARTAN EP 320 na 3000 ur SV
6. kofil filter polletno-po potrebi SV
7. letno SV
8. letno O
9. ob zamenjavi EV
10. ESSO Beacon 2 polletno EV 15g – mast litijeva do 1200C
1. dnevno O
2. mesečno O
3. mesečno O
4. mesečno O
5. ESSO SPARTAN EP 320 na 3000 ur SV
6. kofil filter polletno-po potrebi SV
7. letno SV
8. letno O
9. ob zamenjavi EV
10. ESSO Beacon 2 polletno EV 15g – mast litijeva do 1200C
1. šoba mesečno O
1. tedensko O
1.
2. mast: SKF L GLT 2/1 tedensko O
3. mast: SKF L GLT 2/1 dvomesečno SV
4. mast: SKF L GLT 2/1 dvomesečno SV
5. mast: SKF L GLT 2/1 dvomesečno SV
6. dvomesečno SV
7. dvomesečno SV
8. dvomesečno SV
9. dvomesečno SV
10. letno EV
11. letno SV
12. VODILNI DEL
13. mast: SKF L GLT 2/1 tedensko O
14. letno SV
15. letno EV
16. mast: SKF L GLT 2/1 dvomesečno SV
17. Matice krogličnega vležajenja mast: SKF L GLT 2/1 dvomesečno SV
Startna priprava
mazanje
Napetost jermenov 2x
Kroglične puše
mazanje
Zračnost elektromagnetne sklopke
mazanje
mazanje
Kroglična in drsna vodila
Kntrola ščetk 2x
ENOTA ZA VEZANJE
GS motor DMP 160 - 4 L
Gibljivi deli vodil in osi
Kroglične puše
Vodila traku
Zavora
Vodine role
Jermenski prenos
Kroglična vodila povratnega vležajenja
mazanje
pregledCentralni mazalni sistem BIJUR
NAVIJALNO VEZALNI BOBEN ED 90 C MECASOFT
HLADILNO KORITOPršilne šobe
Cilinder
Ventilatorji celindra
Nadzorna plošča pregled, čiščenje
pregled, čiščenje
KORUGATOR 120 - 4 CORMA Inc
pregled ščetk, mazanje
pregled, čiščenje
Temperaturna tipala
pregled, čiščenje
Nadzorna plošča - filter pregled, čiščenje
Polž pregled, čiščenje
Vodno hlajenje
pregled
Cilinder
Polž
Reduktor pregled, mazanje
prgled
pregled
pregled
pregled
nastavitev
Igličasti ležaji
Filter elektro motorja pregled, menjava
pregled, menjava
pregled, čiščenje
pregled
pregled, čiščenje
Grelci
mazanje
mazanje
pregled, čiščenje
Temperaturna tipala
GS motor DMP 180 - 4 LB
pregled, čiščenje
ENOPOLŽI EXTRUDOR PROTON 45 -30G- 65-220-1100 UT CINCINNATI MILACRON
pregled
pregled ščetk, mazanje
Reduktor pregled, mazanje
Filter elektro motorja
Del stroja Postopek
ENOPOLŽI EXTRUDOR PROTON 45 -30G- 100-223-1100 UT CINCINNATI MILACRON
mazanje
Ventilatorji celindra pregled, čiščenje
Grelci pregled
Vodno hlajenje
Periodika vzdrževanja linija PVC III
Zap.št. Rezervni del Periodika Izvajalec Opomba
1. EPOL SP 68 letno SV
2. Lis 2 letno SV
3. Lis 2 mesečno SV
1. Lis 2 tedensko O
2. SAE 30 mesečno O
3. HIDRAOL HDS 22 mesečno SV
4. HIDRAOL HDS 22 polletno SV
5. SAE 30 letno O
6. EPOL SP 150 polletno SV
7. Lis 2 polletno O
8. Lis 2 polletno O
9. EPOL SP 150 polletno SV
1. mast polletno O
1. Lis 2 mesečno O
2. Lis 2 tedensko O
1. Lis 2 četrtletno O
2. Lis 2 mesečno SV
1. Lis 2 mesečno SV
2. Lis 2 mesečno SV
3. Lis 2 mesečno SV
4. Lis 2 mesečno SV
5. SAE 30 mesečno SV
6. Lis 2 letno SV
7. Lis 2 polletno SV
8. EPOL SP 150 polletno SV
9. EPOL SP 150 polletno SV
EXTRUDOR WEBER
Del stroja Postopek
menjavaPredležje
Mazalka vakumske črpalke mazanje
Menjalnik menjava
Veriga oblikovalnih čeljusti mazanje
Steber čiščenje, mazanje
VLEČNI STROJ
Vodilo čiščenje, mazanje
Polževo gonilo mazanje
Batnica čiščenje, mazanje
Oljnik mazanje
Galova Veriga čiščenje, mazanje
Kolo mazanje
Vsi ležaji - mazalke pregled, mazanje
Ležaj na ročici pregled, mazanje
Ležaj (gnane verižne gredi) menjava
Glava porforatorja pregled, mazanje
PERFORATOR
SIGNIRNA NAPRAVA Koleščki za tiskamnje oznak mazanje
Vodilo čiščenje, mazanje
Menjalnik pregled, mazanje
PODAJALNA NAPRAVA in NAVIJALNI BOBEN
Tečaj kolesa mazanje
Gred mazanje
Zglob vzvodja mazanje
Vreteno čiščenje, mazanje
Reduktor menjava
Reduktor menjava
Ležaji čiščenje, mazanje
Veriga čiščenje, mazanje
Periodika vzdrževanja linija PVC II
Zap.št. Rezervni del Periodika Izvajalec Opomba
1. EPOL SP 68 letno SV
2. menjava Lis 2 letno SV
3. mazanje Lis 2 mesečno SV
1. Lis 2 tedensko O
2. SAE 30 mesečno O
3. HIDRAOL HDS 22 mesečno SV
4. HIDRAOL HDS 22 polletno SV
5. SAE 30 letno O
6. EPOL SP 150 polletno SV
7. Lis 2 polletno O
8. Lis 2 polletno O
9. EPOL SP 150 polletno SV
1. mast polletno O
1. Lis 2 mesečno O
2. Lis 2 tedensko O
1. Lis 2 četrtletno O
2. Lis 2 mesečno SV
1. Lis 2 mesečno SV
2. Lis 2 mesečno SV
3. Lis 2 mesečno SV
4. Lis 2 mesečno SV
5. SAE 30 mesečno SV
6. Lis 2 letno SV
7. Lis 2 polletno SV
8. EPOL SP 150 polletno SV
9. EPOL SP 150 polletno SV
Del stroja PostopekDel stroja Postopek
menjavaPredležje
Mazalka vakumske črpalke
Ime stroja: EXTRUDOR "WEBER"
Menjalnik
Vreteno čiščenje, mazanje
mazanje
Steber čiščenje, mazanje
Ime stroja: VLEČNI STROJ "GORENJE INDOP" Veriga oblikovalnih čeljusti
Gred mazanje
Vodilo čiščenje, mazanje
Zglob vzvodja mazanje
Tečaj kolesa mazanje
menjava
Ime stroja: PERFORATOR "ROLLEPAAL"
Ime stroja: PODAJALNA NAPRAVA in NAVIJALNI BOBEN (Pod), 0-285(B)
Glava porforatorja pregled, mazanje
Ležaj na ročici pregled, mazanje
Batnica čiščenje, mazanje
Galova Veriga čiščenje, mazanje
Kolo mazanje
Oljnik mazanje
Vodilo čiščenje, mazanje
Polževo gonilo mazanje
SIGNIRNA NAPRAVA Koleščki za tiskamnje oznak mazanje
Menjalnik pregled, mazanje
Vsi ležaji - mazalke pregled, mazanje
Ležaj (gnane verižne gredi)
Reduktor menjava
Ležaji čiščenje, mazanje
Veriga čiščenje, mazanje
Reduktor menjava
Periodika vzdrževanja linija PVC I
Zap.št. Rezervni del Periodika Izvajalec Opomba
1. čiščenje,menjava Epol SP 68 letno SV
2. Epol SP 68 letno SV
3. Lis 2 mesečno SV
1. šoba mesečno O
1. EPOL SP 150 letno SV
2. Lis 2 mesečno SV
3. Lis 2 mesečno O
4. Lis 2 tedensko O
5. Lis 2 tedensko O
6. Lis 2 tedensko O
1. strojno olje polletno O
1. IP AUTOGREASE-MPmesečno SV menjati po potrebi
1. IP Hidrus OIL 46 mesečno SV nad.mazilo HIDRAOL HD 22
2. IP Hermea OIL 10 mesečno SV nad.mazilo pnev.olje FESTO
3. IP Tel.OIL VSF 320 letno SV nad.mazilo EPOL 150, če je
napolnjen s specialno mastjo ni
potrebno zamenjave
HLADILNO KORITOPršilne šobe pregled, čiščenje
Ime stroja: VLEK "THYSSEN"
Zobniški prenos
Menjalnik
Mazalka vakumske črpalke
Del stroja Postopek
menjava
mazanje
Ime stroja: EXTRUDOR "WEBER"
Reduktor menjava
Valčne verige pregled
Kardanski zglob, mazalka mazanje
Vodilo vlečnih gosenic mazanje
Hidravlični pogon
Polev prenos za dvig gosenic
čiščenje, mazanje
pregled, mazanje
Ime stroja: AVTOMATSKA ŽAGA "SICA"
Ime stroja: NAPRAVA ZA IZDELAVO OBOJK "SICA" Pnevmatski razvod
Pnevmatski pogon pregled, mazanje
pregled, mazanje
mazanje
Reduktor
SIGNIRNA NAPRAVA GNATA FILIPPOKoleščki za tiskamnje oznak mazanje
Verižni prenos mazanje