EVROPSKA KOMISIJA

Posodobitev računovodstva EUBoljše informacije

in večja preglednost

Vodnik po novem računovodskem poročanju EU

kg804043_SL_Couv.indd 2 19/05/08 11:49:18

Boljše gospodarjenje z javnimi sredstvi

Za učinkovito uprav -ljanje v javnem sektorju so nujne kakovostne fi nanč -ne informacije.

Po reformi svojega raču-novodstva v letu 2005 je Evropska unija zdaj trdno na poti k vrhunskemu sistemu računovodskega poročanja. Osrednji del reforme je prehod s tradi-cionalnega računovodenja

po načelu plačane realizacije na bolj natančno in učin-kovito računovodenje na podlagi nastanka poslovnega dogodka.

Sprememba ni le tehnične narave. Prinaša temeljit zasuk upravljavske kulture, ki je bistvenega pomena za zago-tavljanje učinkovitega nadzora nad porabo sredstev, zmanjšanje tveganja napak in izboljšanje vsakodne-vnega gospodarjenja s sredstvi EU.

Trdno sem prepričana, da se bo zaradi teh izboljšav dol-goročno opazno povečala učinkovitost EU, od tega pa bodo imeli konkretne koristi tudi njeni državljani.

Dalia GrybauskaitėKomisarka za fi nančno načrtovanje in proračun

Odgovornost in preglednost

V okviru reforme fi nan-čnega poslovanja Evropske komisije je uporaba med-narodnih računovodskih standardov za javni sektor pri oblikovanju računo-vodskih pravil pomemben korak v smeri popolne preglednosti njenega raču-novodskega poročanja.

Evropsko združenje raču-novodij v celoti priporoča

uporabo računovodstva na podlagi nastanka poslov-nega dogodka v državnih upravah in subjektih v jav-nem sektorju, saj se s tem poveča odgovornost in preg-lednost njihovih fi nančnih poročil ter zagotovijo boljše informacije za namen načrtovanja in upravljanja.

Upamo, da bo zgled EU in tistih javnih ustanov in državnih uprav, ki so že uvedle podobne standarde, drugim v spodbudo, in da bomo tako dobili bolj pregledne, jasne in primerljive fi nančne informacije v javnem sektorju po vsej Evropi in tudi drugod.

David DevlinPredsednik Evropskega združenja računovodij

kg804043_SL_Couv.indd 3 19/05/08 11:49:27

1

Računovodenje na podlagi nastanka poslovnega dogodka na kratko

Računovodenje po načelu plačane realizacije in računovodenje na podlagi nastanka poslovnega dogodka

Računovodenje na podlagi nastanka poslovnega dogodka najlaže pojasnimo s primerjavo z bolj tradicionalnim računovodenjem po načelu plačane realizacije:

• Pri računovodenju po načelu plačane realizacije se poslovni dogodki knjižijo šele na podlagi prejetih ali plačanih računov. V nasprotju z računovodenjem na podlagi nastanka poslovnega dogodka ne razlikuje med nakupom sredstva in plačilom izdatka – oboje so preprosto plačila.

• Pri računovodenju na podlagi nastanka poslovnega dogodka se ta knjiži ob nastanku: če se za projekt, ki ga fi nancira EU, pošlje račun decembra, bo knjižen še isti mesec, tudi če bo plačilo izvedeno naslednje leto.

med nakupom sredstva in plačilom izdatmed naknakupompom sredsredstva tva in pin plačlačilolom izm izdatka – obojeso preprosto plačila.so preproeprosto plo plačilačila.

•• Pri računovodenju PriPri računočunovodeodenju na podlagi nastanka poslovnegadogodka sedog dogodka se ta knjiži ob nastanku: če se za projekt, ki gafi nancira EU, pošlje račun decembra, bo knjižen še istimesec, tudi če bo plačilo izvedeno naslednje leto.

Prednosti računovodenja na podlagi nastanka poslovnega dogodka

Popoln pregled nad sredstvi in obveznostmi

Večletni pogled v fi nančnih izkazih

Analitski pregled računovodskih vknjižb

Računovodenje na podlagi nastanka poslovnega dogodka v javnem sektorju v svetovnem meriluDržave OECD, ki pri konsolidiranih računovodskih izkazih izhajajo iz poslovnega dogodka (1):

Učinkovitejše upravljanje in odločanje zaradi boljših informacij

Učinkovitejše revizije zaradi jasnih, doslednih evidenc

Večji politični nadzor zaradi boljšega poznavanja fi nančnih posledic politik

Manjše tveganje napak pri plačilih upravičencem

1

(2) (2)

Avstralija Kanada Finska Francija

Grčija Nova Zelandija Švedska Švica

Združeno Združene države Islandija Italijakraljestvo Amerike

(1) Vir: Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD)

(2) Na podlagi nastanka poslovnega dogodka z nekaterimi elementi po načelu plačane realizacije

kg804043_SL_int.indd 1 19/05/08 11:50:05

2

Računovodstvo EU – pregledp gp gpppp ggggg

Računovodstvo EU: Ste vedeli?

Računovodski sistem EU vknjiži približno 1,45 milijona plačil na leto.

Računovodstvo Evropske unije ima dva glavna namena. Prvič, proračunskemu organu EU (tj. Evropskemu parlamentu in Svetu EU, ki ga sestavljajo vlade držav članic) in širši javnosti omogoča vpogled v to, kako se je skozi leto izvrševal izglasovani proračun (proračunsko računovodstvo po načelu plačane realizacije).

Drugič, predstavi letne fi nančne izkaze institu-cij, vključno z bilanco stanja, ki opisuje fi nančni položaj EU z vsemi sredstvi in obveznostmi na dan 31. decembra (splošno računovodstvo na podlagi nastanka poslovnih dogodkov).

-iaa

Splošno računovodstvo

Prikazuje vse odhodke in prihodke v fi nančnem letu (poslovni izid) in je namenjeno za ugotavljanje fi nančnega položaja institucij (bilanca stanja). Od leta 2005 temelji na računovodenju na podlagi nastanka poslovnega dogodka.

Proračunsko računovodstvo

Daje podroben vpogled v porabo letnega proračuna, in torej temelji na računovodenju po načelu plačane realizacije.

kg804043_SL_int.indd 2 19/05/08 11:50:10

3

Reforma računovodenja na podlagi nastanka poslovnega dogodka

Računovodenje na podlagi nastanka poslovnega dogodka (ABAC – Accrual Based Accounting) je del splošnih prizadevanj Komisije za posodobitev uprav-ljanja fi nanc EU. Decembra 2002 je Komisija predstavila ambiciozen načrt prehoda svojega splošnega računo-vodstva na računovodenje na podlagi nastanka poslov-nega dogodka že z letom 2005 – v samo dveh letih! Kot je bilo predvideno, je januarja 2005 novi računovodski sistem začel delovati, uveljavljena pa so bila nova raču-novodska pravila.

Mednarodni standardiTa nova pravila temeljijo na mednarodno sprejetih standardih za javni sektor – IPSAS (tj. mednarodnih računovodskih standardih za javni sektor) – za raču-novodske dogodke, ki še niso zajeti z njimi, pa na ustreznih mednarodnih računovodskih standardih (MRS) in mednarodnih standardih računovodskega poročanja (MSRP).

Informacijska tehnologijaStruktura IT – pomemben del računovodskega sis-tema EU in reforme – je bila temeljito posodobljena, da bi bil vsak računovodski dogodek v celoti knjižen ob nastanku, ne šele ob denarni transakciji.

Končni rezultat je bila priprava letnega računovod-skega izkaza za leto 2005 na podlagi novih računovod-skih pravil.

Računovodski izkazi EU in izjava o zanesljivosti

Evropsko računsko sodišče vsako leto izda izjavo o zanesljivosti ali DAS (po francosko déclaration d’assurance). V njej Računsko sodišče da svoje mnenje o dveh ločenih zadevah:

1) ali so računovodski izkazi EU zanesljivi;

2) ali so bili vsi izvedeni poslovni dogodki v resnici zakoniti in pravilni (npr. ali je upravičenec pravočasno prejel ustrezen znesek).

Vse od prve izjave o zanesljivosti leta 1994 je Računsko sodišče računovodske izkaze EU označilo za zanesljive (1), s pridržki, od katerih se najpomembnejši nanaša na vnaprejšnje fi nanciranje (tj. predplačila upravičencem do pomoči EU), ki bi moralo biti do dokončanja projekta knjiženo kot dolg do EU. Ta težava je bila tako odpravljena z uvedbo računovodstva na podlagi nastanka poslovnega dogodka z letom 2005.

(1) Po drugi strani v nobeni izjavi o zanesljivosti doslej Računsko sodišče ni moglo izdati pozitivnega mnenja brez pridržkov o pravilnosti nekaterih poslovnih dogodkov (druga zadeva), kar se pogosto napačno razume kot negativno mnenje o računovodskih izkazih nasploh.

Odbor za nadzor proračuna v Evropskem parlamentu na srečanju s predstavniki Evropskega računskega sodišča, Luxembourg, maja 2005

kg804043_SL_int.indd 3 19/05/08 11:50:15

4

Finančni potek delapppppp

Računalniški sistemi – varnost in funkcionalnost

Računalniški sistemi so ključni nosilci prenosa, ana-lize in shranjevanja računovodskih informacij. Zato je popolna prenova obstoječih rešitev IT eden od najpo-membnejših elementov reforme.

Računalniški sistemi –R č l iški iRačunalniški sistemi –ki sistemi –varnost in funkcionalnost varnost in funkcionvarnost in funkcionalnocionalnostnost

Računalniški sistemi so ključni nosilci prenosa, ana-R čRačunalniški sistemiški sistemi so kljmi so ključni ljučni nosilnosilci pilci prenprenosanosa, asa, anaana-nalize in shranjevanja računovodskih informacij. Zato jeli ilize in shranjevanhranjevanja račuja računovodnovodskih dskih infoh informormacijmacij. Zij. ZatoZato jto jejepopolna prenova obstoječih rešitev IT eden od najpo-popolna prena prenova obsta obstoječih oječih rešiterešitev ITev IT edT eden den odn od nd najpnajpo-po-membnejših elementov reforme.membnejših enejših elementementov refoov reformorme.

Uporabnik vnese fi nančne posle v medsebojno povezan spletni sistem

Skladišče podatkov

• poročanje• upravljanje

Usklajeni podatki se pošljejo v eno samo skladišče podatkov

SWIFT (2)• plačila• pobiranje proračunskih

prihodkov

Izboljšane, izpopolnjene informacije o računovodskih izkazih EU

Manjše tveganje napak pri plačilih upravičencem

Sistemi fi nančnega poslovodenja pri računovodenju na podlagi nastanka poslovnega dogodka:

• pogodbe• proračunski potek dela• potek dela glede poslovnih

dogodkov (fakture, jamstva, vnaprejšnje fi nanciranje)

• popis sredstev• dana in najeta posojila

Evropski parlamentNacionalne vladeDržavljani EU

Uporabnik vnese

• po• pr• po

dovn

• po• da

(1) SAP – vodilni ponudnik računovodske programske opreme za podjetja in javni sektor, registrirana blagovna znamka;

(2) SWIFT – fi nančno združenje v industrijski lasti, ki zagotavlja storitve sporočanja in vmesniško programsko opremo 7 800 fi nančnim ustanovam (kot so banke) v več kot 200 državah.

Manjše tveganje napak

Računovodenje na podlagi nastanka poslovnega dogodka(s programsko opremo SAP (1))

Nove možnosti:• učinkovitejše in varnejše hranjenje podatkov• lažji nadzor/spremljanje podatkov, ki omogočajo večji nadzor nad

porabo sredstev EU• nove datoteke za pravne osebe• vključeni računovodski podatki o sredstvih• analitične računovodske evidence• funkcije vodenja projektov

POSLEDICA: POPOLNO RAČUNOVODSTVO NA PODLAGI NASTANKA POSLOVNEGA DOGODKA

4

kg804043_SL_int.indd 4 19/05/08 11:50:18

5

Računovodenje na podlagi nastanka poslovnega dogodka – večje zmogljivosti

Glavna knjiga, primerna za računovodenje na podlagi nastanka poslovnega dogodka, z novimi elementi, kot so:

— vnaprejšnje fi nanciranje

— jamstva— fakture

Finančne informacije

Stroškovno računovodstvo

Projektni sistem

Upravljanje sredstev

Dana in najeta posojila

Terjatve/ obveznosti

Računovodstvo sredstev

Računovodenje na podlagi nastanka poslovnega dogodka

Ta modul vsebuje nadgradnjo datotek za pravne osebe (LEF), kjer se vodi evidenca vseh tretjih strank, s katerimi ima Komisija fi nančne odnose, in z njimi povezanih bančnih računov.LEF Komisiji omogočajo, da lahko natančno opredeli svoj fi nančni položaj do partnerjev, izvajalcev, dolžnikov itn.

Uporablja se za upravljanje izglasovanega proračuna in s tem povezane dejavnosti, npr. preverjanje razpoložljivosti sredstev.

V tem sistemu se zbirajo računovodske informacije o sredstvih EU. Medtem ko je v preteklosti vsako upravljavsko središče imelo svoj sistem poročanja, so zdaj podatki povsem povezani.

To novo orodje omogoča razčlenitev stroškov po generalnih direktoratih in področjih.

Orodje za vodenje večletnih projektov, ki ga uporablja Skupno raziskovalno središče.

Modul za fi nančno poslovanje (CFM) obravnava dana in najeta posojila Generalnega direktorata za gospodarske in fi nančne zadeve zunaj proračuna EU.

Upravsreds

Terjatobvez

j p p j jrazpoložljivosti sredstev.

kg804043_SL_int.indd 5 19/05/08 11:50:27

6

Kako beremo letni računovodski izkaz

Letni računovodski izkaz za leto 2005 je bil prvi, ki je bil sestavljen na podlagi evidence poslovnih dogodkov. Sledi nekaj ključnih preglednic in številk.

1. Realizacija proračuna

Izkaz realizacije proračuna za posamezno leto opisuje, kako je bil proračun porabljen. Predstavlja razliko med skupnimi proračunskimi prihodki v letu in skupnimi plačili na podlagi odobritev, z nekaj prilagoditvami.

Izboljševanje stopnje izvrševanja proračuna

Leta 2005 je presežek znašal samo 2,3 % skupnega proračuna. Na končno vrednost sta vplivala dva dejavnika:

• večji prihodki od predvidenih, zaradi česar je bil presežek višji;• dobro izvrševanje proračuna (rekordnih 99 %), zaradi česar je bil

presežek nižji.

Pogodbe EU zahtevajo, da je proračun vsako leto uravnotežen. Presežek gre v proračun za naslednje leto, s tem pa se prispevek držav članic zmanjša.

V fi nančnih izkazih je negativna vrednost (npr. plačilo) prikazana v oklepaju.

milijonov EUR

Prihodki v fi nančnem letu 107 091

Plačila na podlagi odobritev za leto (103 548)

Odobritve plačil, prenesene v leto 2006 (1) (2 687)

Odobritve plačil EFTA, prenesene iz leta 2004 (91)

Zapadle neporabljene odobritve plačil, prenesene iz leta 2004

1 519

Tečajne razlike v navedenem letu 41

Realizacija proračuna 2005 2 415

(1) Sredstva, ki so v proračunu za posamezno leto, se lahko v naslednje leto prenesejo samo pod zelo strogimi pogoji.

100 %

95 %

90 %

85 %

80 %

75 %2001 2002 2003 2004 2005

6

kg804043_SL_int.indd 6 19/05/08 11:50:33

7

milijonov EUR

Prihodki iz poslovanja 107 890• Prihodki iz lastnih sredstev in prispevkov 103 964• Prihodki iz poslovanja (vključno z denarnimi kaznimi,

povračili stroškov, prihodki iz upravnega poslovanja) 3 926

Odhodki iz poslovanja 107 597• Upravni odhodki 6 127• Odhodki iz poslovanja (1) 101 470

Presežek iz poslovnih dejavnosti 293

(Primanjkljaj) iz neposlovnih dejavnosti (2) (8 014)

Delež čistega (primanjkljaja) pri partnerjih in skupnih vlaganjih (3)

(91)

(Primanjkljaj) iz običajnih dejavnosti (7 812)

Poslovni izid za leto (7 812)

(1) Ti zajemajo vse večje odhodke EU, kot so kohezijski in strukturni skladi, nepovratna sredstva za raziskave itd.

(2) Ta vrstica vključuje rezultate fi nančnega poslovanja v vrednosti 30 milijonov EUR in spremembe ocenjene skupne vrednosti pravic do pokojnine zaposlenih pri EU ( 8 044 milijonov EUR), ki morajo biti vodene v izkazih, čeprav bodo ustrezni prihodki zajeti šele v prihodnjih proračunih, v tem pa ne (glej slovarček: načelo preudarnosti).

(3) Vlaganja v Evropski investicijski sklad in evropski program satelitske navigacije (Galileo).

2. Izkaz poslovnega izida

Ta fi nančni izkaz prikazuje vse prihodke in odhodke v posameznem letu, tudi če bo do denarnega toka prišlo šele v naslednjih letih.

Ste vedeli?

Kar 76 % izdatkov EU se prenese na države članice po načelu tako imenovanega deljenega upravljanja.

Iz izkaza poslovnega izida je razvidna uporaba načel računovodenja na podlagi nastanka poslovnega dogodka, pri katerem so odhodki (vključno z dolgoročnimi napovedmi) evidentirani pred prihodki. Končna vsota je enaka odhodkom, v katere so države članice privolile in ki jih bodo krile v prihodnjih letih. Ne smemo ga zamenjevati s primanjkljajem v državnem proračunu (tj., ko je v nekem letu poraba večja od prilivov); pravzaprav je leta 2005 proračun EU izkazoval presežek, ki je bil vrnjen državam članicam (glej str. 6).

Centralizirano upravljanje (Komisija): 22 %

Decentralizirano in skupno upravljanje (preneseno na

tretje države ali mednarodne organizacije): 2 %

Deljeno upravljanje: 76 %

Viri prihodkov v letu 2005:

• 66 %: enotna stopnja, ki se uporabi na bruto nacionalni dohodek držav EU;

• 15 %: enotna prispevna stopnja, ki se uporabi na osnovo za DDV vseh držav EU;

• 13 %: carine, kmetijske dajatve in prelevmani za sladkor;• 6 %: neporabljeni zneski iz prejšnjih let, prispevki uslužbencev

EU itd.

kg804043_SL_int.indd 7 19/05/08 11:50:36

8

milijonov EUR

Stalna sredstva 31 415• neopredmetena dolgoročna sredstva 27• opredmetena osnovna sredstva 4 141• naložbe 1 874• dana posojila 2 397• dolgoročno vnaprejšnje fi nanciranje 22 732• dolgoročne terjatve 244

Gibljiva sredstva 27 291• zaloge 126• kratkoročne naložbe 1 440• kratkoročno vnaprejšnje fi nanciranje 6 633• kratkoročne terjatve 7 238• denarna sredstva in njihovi ustrezniki 11 854

Sredstva skupaj 58 707

Dolgoročne obveznosti 38 026• prejemki zaposlenih 33 156• rezervacije za tveganja in stroške 1 097• fi nančne obveznosti 1 920• druge dolgoročne obveznosti 1 853

Tekoče obveznosti 82 825• rezervacije za tveganja in stroške 275• fi nančne obveznosti 22• obveznosti do dobaviteljev 82 528

Obveznosti skupaj 120 851

Čisto premoženje (62 145)

Čisto premoženje predstavljajo: Rezerve 2 808 Zneski za vpoklic iz držav članic, (64 953) od tega • Pokojnine uslužbencev (dolgoročno) (33 156) • Drugi zneski (31 797)

3. Bilanca stanja

Bilanca stanja prikazuje sredstva in obveznosti ob koncu leta. Sredstva so prikazana glede na likvidnost (tj. možnost unovčitve); obveznosti so predstavljene glede na zapadlost dolga.

Primeri stalnih sredstev:

• neopredmetena dolgoročna sredstva – npr. računalniška programska oprema;

• opredmetena osnovna sredstva – zemljišča, stavbe, oprema itd.;• naložbe – Jamstveni sklad, Evropski investicijski sklad, skupna

vlaganja (npr. program Galileo);• dolgoročno vnaprejšnje fi nanciranje – npr. predujmi iz strukturnih

skladov, izplačani državam članicam.

Primeri gibljivih sredstev:

• zaloge – kot je znanstvena oprema in proizvodni material, ki ga uporablja Skupno raziskovalno središče, publikacije Urada za publikacije;

• kratkoročne naložbe – vrednostni papirji, namenjeni trgovanju;

• kratkoročno vnaprejšnje fi nanciranje – neporavnani predujmi, izplačani upravičencem;

• kratkoročne terjatve – npr. zneski lastnih sredstev, ki jih dolgujejo države članice;

• denarna sredstva in njihovi ustrezniki – vsa sredstva na bančnih računih Komisije, vključno z „zamrznjenimi“ zneski do izreka sodb Sodišča.

Primeri dolgoročnih obveznosti:

• prihodnje pravice do pokojnine zaposlenih pri EU (prejemki zaposlenih);• razgradnja jedrskih elektrarn (rezervacije za tveganja in stroške).

Tekoče obveznosti vključujejo upravičene stroške upravičencev do sredstev EU (obveznosti).

Iz čistega premoženja EU je razvidna uporaba načel računovodenja na podlagi nastanka poslovnega dogodka in načel (npr. načela preudarnosti – glej slovarček) v javnem organu, ki svojih dejavnosti ne fi nancira iz opredmetenih sredstev, pač pa predvsem prek pravice do pobiranja prispevkov (lastnih sredstev) od držav članic. Tako čisto premoženje predstavljajo že nastali izdatki, za katere bodo ustrezni prispevki pobrani pozneje, pred dejanskim plačilom. Do teh izdatkov je prišlo samo zato, ker so države članice privolile, da jih fi nancirajo.

kg804043_SL_int.indd 8 19/05/08 11:50:38

SlovarčekSlovarčekSlovvaarčekkABAC (Accrual Based Accounting): kratica projekta

Evropske komisije za prehod z obračunavanja po načelu plačane realizacije na računovodsko evidentiranje ob nastanku poslovnega dogodka in kratica novega računo-vodskega sistema, ki je bil uveden (glej str. 3–5).

Računovodenje na podlagi nastanka poslovnega dogodka: računovodski sistem, ki izhaja iz „nastanka dogodka“, ne iz denarnega toka (glej str. 1).

Odobritve: sredstva v proračunu. V njem so predvideni tako obveznosti (pravne zaveze za fi nanciranje – od tod „odobritve za prevzem obveznosti“) kot plačila (goto-vinski prenosi ali bančna nakazila upravičencem – „odobritve plačil“). Odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil se pogosto razlikujejo, ker se za večletne programe in projekte navadno sprejme obveza v letu, ko se o njih odloča, plačila zanje pa se izplačujejo več let, skladno z izvajanjem programa in projekta.

Sredstva: viri, ki jih nadzoruje neki subjekt kot posle-dica preteklih dogodkov, zaradi katerih naj bi se vanj stekale prihodnje ekonomske koristi ali storitveni potencial.

Računovodstvo po načelu plačane realizacije: računo-vodski sistem, pri katerem se poslovni dogodki knjižijo šele po denarnem toku (glej str. 1).

DAS (kratica za déclaration d’assurance): izjava o zanes-ljivosti računovodskih izkazov EU in izvedenih poslov, ki jo izda Evropsko računsko sodišče (glej str. 3).

Obveznosti: sedanje obveznosti subjekta, ki izhajajo iz preteklih dogodkov in bodo poravnane z odlivom sredstev iz njega.

Lastna sredstva: zneski, ki se samodejno plačujejo v pro-račun Evropske unije na podlagi pogodb in izvedbene zakonodaje in za katere niso potrebni naknadni sklepi nacionalnih organov.

Vnaprejšnje fi nanciranje: plačilo, ki naj bi upravičencu zagotovilo predujem za izvedbo projekta (likvidna sredstva); pri računovodenju na podlagi nastanka poslovnega dogodka se knjiži kot sredstvo, ker ne gre za dokončni izdatek, dokler niso izpolnjeni ustrezni pogoji iz pogodbe (glej str. 3 in 8).

Načelo preudarnosti: računovodsko načelo, po katerem se sredstva in prihodki ne smejo preceniti, obveznosti in dajatve pa podceniti (glej str. 8). Zato se pri raču-novodenju na podlagi nastanka poslovnega dogodka knjižijo odhodki pred prihodki.

Z novim računovodskim sistemom naj bi se zlasti prek izboljšanega poteka dela na področju fi nanc in učinkovitejšega vodenja projektov olajšala izplačila sredstev EU upravičencem in zmanjšalo tveganje napak.

kg804043_SL_Couv.indd 4 19/05/08 11:49:29

Več informacij o računovodskih izkazih, proračunu, finančnem programiranju in računovodenju EU:

Proračun EU:http://ec.europa.eu/budget/index.htm

Komisarka Dalia Grybauskaitė:http://ec.europa.eu/commission_barroso/grybauskaite/index.htm

Generalni direktorat za proračun: http://ec.europa.eu/dgs/budget/index.htm

Evropsko združenje računovodij:http://www.fee.be

Povratne informacije o brošuri: budget@ec.europa.eu

Europe Direct je služba, ki vam pomaga poiskati odgovore na vprašanja o Evropski uniji.

Brezplačna telefonska številka (*):

00 800 6 7 8 9 10 11

(*) Nekateri operaterji mobilne telefonije ne omogočajo dostopa do številk 00 800 ali pa te klice zaračunavajo.

Fotografije: Digital Vision Ltd, stran 9; Getty lmages, naslovnica; Evropske skupnosti, strani 2, 3, 4, 5.

Na internetu je na voljo veliko dodatnih informacij o Evropski uniji. Dostop do njih je mogoč prek strežnika Europa (http://europa.eu).Luxembourg: Urad za uradne publikacije Evropskih skupnosti, 2008ISBN 978-92-79-08696-0© Evropske skupnosti, 2008Ponatis je dovoljen pod pogojem, da je vir naveden.Printed in BelgiumTISKANO NA BELEM PAPIRJU, KI NE VSEBUJE KLORA

KV-30-08-308-SL-C

ISBN 978-92-79-08696-0

kg804043_SL_Couv.indd 1 19/05/08 11:49:31