EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

POSLOVNO KOMUNICIRANJE V POSTOPKU DAVČNEGA INŠPICIRANJA

Študentka: NATALIJA KROF Naslov: OB SUHI 7/A, 2390 RAVNE NA KOROŠKEM Št. indeksa: 81551350 Vrsta študija: REDNI Program: VISOKOŠOLSKI STROKOVNI Smer: MARKETING Mentor: izr. prof. dr. DAMIJAN MUMEL

Ravne na Koroškem, marec 2004

IZJAVA Študentka Natalija Krof izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega dela. Zagotavljam, da sta tiskana in elektronska verzija istovetni. Kot avtorica dovoljujem njegovo objavo na spletni strani fakultete. Ravne na Koroškem 05.04.2004 Natalija Krof

2

PREDGOVOR Komunikacija je pomemben del našega vsakdana. Uspešna komunikacija je za vsakega posameznika, pa tudi za vsako organizacijo, ključnega pomena za normalni potek opravil, ki so lahko splošnega ali poslovnega pomena. V diplomski nalogi se bom osredotočila na poslovno komunikacijo v postopku davčnega inšpiciranja. Večina organizacij vidi v davčni službi oz. v davčnih inšpektorjih birokratski aparat, ki jim hoče najti napako v poslovanju, za katero bi jim naložili nove obveznosti in jih za napako tudi kaznovali. Namen davčne inšpekcije sleherne države je seveda preverjanje pravilnosti obračunavanja in plačevanja javnih dajatev v skladu z zakoni, ki morajo imeti v sebi vgrajena različna načela, zlasti načelo enakopravnega obravnavanja davčnih zavezancev kot eno izmed najpomembnejših načel v davčnih zadevah. Namen diplomske naloge je prikazati področje komuniciranja med davčnimi inšpektorji in davčnimi zavezanci in podati predloge za izboljšanje komunikacije. V diplomski nalogi bom uvodoma opredelila problem, cilje in predpostavke ter omejitve raziskave. V drugem, osrednjem delu bom opisala postopek davčnega inšpiciranja, v tretjem delu pa bom predstavila komunikacijo med davčnimi inšpektorji in davčnimi zavezanci. Navedeno temo sem izbrala, ker me področje komunikacij zanima, poleg tega pa sem opravljala obvezno študijsko prakso na davčnem uradu, kjer sem spoznala, da je učinkovita komunikacija še kako pomembna. Na tem mestu bi se še zahvalila mentorju izr. prof. dr. Damijanu Mumlu za strokovno pomoč in podporo pri diplomskem delu. Zahvala pa velja tudi vsem ostalim, ki so me spodbujali in mi kakorkoli pomagali pri študiju in izdelavi diplomske naloge, še posebej so za to zaslužni: moji starši, Sebastian, Marjeta in Miro. Vsem najlepša hvala!

3

KAZALO 1 UVOD.............................................................................................................................. 5

1.1 Opredelitev oz. opis problema, ki je predmet raziskovanja ................................... 5 1.2 Namen in cilji diplomskega dela ............................................................................ 5 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave ....................................................................... 5 1.4 Uporabljene metode raziskovanja .......................................................................... 6

2 DAVČNO INŠPICIRANJE............................................................................................. 7

2.1 Načrtovanje inšpekcijskega pregleda ..................................................................... 8 2.2 Priprava na inšpekcijski pregled............................................................................. 9 2.3 Izvajanje inšpekcijskega pregleda ........................................................................ 10 2.4 Sklep inšpekcijskega pregleda.............................................................................. 13 2.5 Učinkovitost davčnega inšpiciranja...................................................................... 13

3 PRIKAZ KOMUNICIRANJA MED DAVČNIMI INŠPEKTORJI IN DAVČNIMI

ZAVEZANCI ................................................................................................................ 17 3.1 Uvedba inšpekcijskega pregleda .......................................................................... 17 3.2 Postopek inšpiciranja in ustno komuniciranje z davčnimi zavezanci................... 18

3.2.1 Zapisnik o razgovoru s stranko................................................................. 19 3.2.2 Zapisnik o izjavi stranke........................................................................... 19 3.2.3 Zapisnik o inšpekcijskem pregledu .......................................................... 20

3.3 Postopek inšpiciranja in pisno komuniciranje z davčnimi zavezanci................... 21 3.4 Pravna pomoč in posredovanje podatkov državnih organov in drugih davčnih

zavezancev................................................................................................... 23 3.5 Zaključek inšpekcijskega pregleda....................................................................... 24 3.6 Pripombe in pritožbe na izdane akte v postopku inšpekcijskega pregleda........... 25

3.6.1 Rok za pritožbo......................................................................................... 25 3.6.2 Vsebina pritožbe ....................................................................................... 26 3.6.3 Razlogi za pritožbo................................................................................... 26 3.6.4 Izročitev pritožbe...................................................................................... 26 3.6.5 Pripombe na zapisnik o inšpekcijskem pregledu in dopolnilni zapisnik.. 26

3.7 Pripombe in pritožbe na postopke davčnega inšpektorja v postopku davčnega inšpiciranja .................................................................................................. 28

3.7.1 Zaupni davčni podatki .............................................................................. 29 3.8 Izločitev davčnega inšpektorja iz postopka davčnega inšpiciranja ...................... 30

3.8.1 Izločitev davčnega inšpektorja na zahtevo stranke-davčnega zavezanca. 30 SKLEP................................................................................................................................. 32 POVZETEK ........................................................................................................................ 33 ABSTRACT ........................................................................................................................ 33 LITERATURA .................................................................................................................... 34 VIRI ..................................................................................................................................... 34

4

PRILOGE: ..............................................................................................................................I Priloga 1: OBV007: OBVESTILO O UVEDBI POSTOPKA........................................I Priloga 2: ZAP012: ZAPISNIK O IZJAVI STRANKE PO 188. ČLENU ZUP........... II Priloga 3: ZAP038: ZAPISNIK O INŠPICIRANJU PO 1. ODSTAVKU 15. A

ČLENA ZDavP ........................................................................................... IV Priloga 4: ZAP073: DODATEK K ZAPISNIKU ........................................................VI Priloga 5: ZAP039: ZAPISNIK PO 2. ODSTAVKU 15.a ČLENA ZDavP............. VIII

- 5 -

1 UVOD 1.1 Opredelitev oz. opis problema, ki je predmet raziskovanja Problem, ki ga bom v diplomski nalogi raziskovala, je poslovno komuniciranje v postopku inšpekcijskega pregleda, med pooblaščenimi osebami davčnega organa - davčnimi inšpektorji in davčnimi zavezanci. 1.2 Namen in cilji diplomskega dela Osnovni namen obravnave izbrane teme je predvsem, da želim v diplomskem delu prikazati značilnosti komunikacije v davčnem postopku med davčnimi inšpektorji in davčnimi zavezanci. Cilji diplomskega dela so teoretični in aplikativni. TEORETIČNI CILJI:

• predstavitev pojma davčno inšpiciranje, • posebnosti inšpekcijskega postopka, • značilnosti inšpekcijskega pregleda poslovnih knjig davčnih zavezancev.

APLIKATIVNI CILJI:

• deskriptivni prikaz komunikacije med davčnimi inšpektorji in davčnimi zavezanci, • analitični prikaz komunikacije med davčnimi inšpektorji in davčnimi zavezanci.

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave

Pri učinkoviti komunikaciji med davčnimi inšpektorji in davčnimi zavezanci predpostavljamo, da mora biti obojestransko spoštovanje in distanca. Prav tako predpostavljamo, da je vedno bolj pomembno, kako naj se komunikacija med davčnimi inšpektorji in davčnimi zavezanci odraža, da bo le-ta čim bolj uspešna. Uspešnost komunikacije pa je omejena s tem, da davčni organ v postopku odloča samostojno, za kar ima zakonsko podlago v Zakonu o davčnem postopku (ZDavP) in Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP). Pri analiziranju komuniciranja v davčni upravi sem se omejila na komunikacijo med davčnimi inšpektorji in davčnimi zavezanci in tako ni zajeto komuniciranje med drugimi zaposlenimi v davčni upravi. Pri snovanju diplomske naloge sem se osredotočila na Davčno upravo Republike Slovenije, Davčni urad Maribor.

- 6 -

1.4 Uporabljene metode raziskovanja Pri izbiri metode raziskovanja sem se odločila za deskriptivni pristop obravnave komunikacije med davčnimi inšpektorji in davčnimi zavezanci. Prav tako pa bom uporabila analitični pristop. Pri sestavi diplomskega dela se bom oprla na zakone, ki predpisujejo davčno inšpiciranje, na literaturo, ki se nanaša na temo diplomske naloge, poleg tega pa bom predstavila spoznanja in izkušnje, ki so jih pridobili davčni inšpektorji pri svojem delu, pri čemer bom uporabila metodo opazovanja.

- 7 -

2 DAVČNO INŠPICIRANJE Pojem »davčno inšpiciranje« pomeni nadzorno funkcijo ali pregled poslovne dejavnosti oziroma nadzor finančnega poslovanja podjetja. Del nadzorne funkcije, ki ustvarja povezavo med davčnim zavezancem in davčno upravo, je inšpekcijski pregled. Le-ta obsega (Uradni list RS 18/96 str.1498-1504):

• preverjanje pravilnosti in pravočasnosti obračunavanja davkov, • preverjanje knjigovodskih in drugih evidenc in • ugotavljanje neprijavljenih dohodkov in odrejanje ukrepov, določenih z zakonom.

Cilj inšpekcijskega pregleda je zagotoviti pravilnost in pravočasnost obračunavanja in plačevanja davkov ter ob morebitnem neobračunavanju in neplačevanju ustrezno ukrepati, kot to določa zakon. Naloga inšpekcijske službe je obdavčenje v skladu s predpisi in onemogočanje izmikanja plačevanju davkov. Davčni nadzor opravlja Davčna uprava Republike Slovenije. Osnovna zakona, ki opredeljujeta davčni nadzor v Sloveniji sta:

• Zakon o davčnem postopku in • Zakon o davčni službi.

Davčni nadzor davčnih zavezancev se v skladu s 13. členom Zakona o davčni službi opravlja z davčnim kontroliranjem in inšpiciranjem. Inšpekcijski pregled obsega preverjanje pravilnosti in pravočasnosti obračunavanja davkov, poslovanja davčnih zavezancev, preverjanje knjigovodskih in drugih evidenc, ugotavljanje neprijavljenih prihodkov in odrejanje ukrepov, določenih z zakonom. Inšpekcijski pregled se praviloma opravlja v prostorih in na stvareh davčnega zavezanca; če so poslovne knjige in evidence pri osebi, ki le-te vodi za davčne zavezance, se inšpekcijski pregled lahko opravi tudi pri tej osebi. Inšpekcijski pregled opravlja davčni inšpektor na območju svojega davčnega urada. Za svoje delo je odgovoren direktorju davčnega urada. Inšpektor lahko opravlja pregled tudi zunaj svojega davčnega urada na podlagi pooblastila, ki mu ga v soglasju z direktorjem njegovega davčnega urada da direktor davčnega urada, na območju katerega naj bi pregled opravil. Za svoje delo je odgovoren direktorju, ki mu je dal pooblastilo za inšpekcijski pregled. Za inšpektorja je lahko imenovana oseba, ki ima visoko strokovno izobrazbo in najmanj pet let delovnih izkušenj oziroma višjo izobrazbo in najmanj deset let delovnih izkušenj ter poseben strokovni izpit. Pooblastila davčnega inšpektorja so opredeljena v Zakonu o davčni službi. Davčni inšpektor samostojno opravlja naloge inšpekcijskega pregleda, odloča o davčnem postopku in odreja druge ukrepe v davčnem postopku, za katere je pooblaščen po tem zakonu.

- 8 -

2.1 Načrtovanje inšpekcijskega pregleda Inšpekcijski pregledi se opravljajo na osnovi letnih in trimesečnih programov dela. Glavni urad, ki je poleg ostalega odgovoren tudi za organizacijo in izvajanje davčnega nadzora, posreduje davčnim uradom letni plan nalog za delo inšpekcije. Naloge so lahko točno določene ali pa so podane le s smernicami za delo, predstavljajo pa vsekakor del okvirnega letnega načrta davčnega urada, ki ga le ta pripravi konec leta za naslednje leto in ga je dolžan posredovati Glavnemu uradu. Okvirni letni načrt deli inšpekcijske preglede na štiri skupine inšpekcijskih pregledov, ki obsegajo preverjanje:

• davčnih obveznosti za tekoče leto in jih je mogoče vnaprej načrtovati, • davčnih obveznosti za prejšnja leta, • davčnih obveznosti, določenih z začasno odločbo in • davčnih zavezancev, ki jih določi Glavni urad.

Inšpekcijski pregledi v okvirnem letnem načrtu praviloma vsebujejo določitev izbire skupin davčnih zavezancev s časovno opredelitvijo (trimesečje, v katerem naj bi bil pregled opravljen), vsebino pregledov in predvideno število primerov za pregled. Na podlagi sprejetega letnega plana je potrebno sestaviti še trimesečni plan, oba pa morata biti potrjena s strani direktorja davčnega urada. Ne glede na oblikovani plan, ima Glavni urad možnost spreminjanja oziroma dopolnjevanja le-tega tudi med letom. Akcije, predvsem gre tu za preverjanje davčnih obveznosti tekočega leta, organizira Glavni urad v davčnih uradih tik pred njihovo izvedbo. Inšpekcijski pregledi se opravljajo torej na osnovi letnih in trimesečnih načrtov in na pobudo različnih pobudnikov, kot so (Kovačič in Gorjan, 1995):

• Ministrstvo Republike Slovenije za finance, • Carinarnica, • Uprava za notranje zadeve, • Tržna inšpekcija, • Delovna inšpekcija, • Zavod za zaposlovanje, • Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, • organi upravljanja, • predhodna kontrola, • druge izpostave, • prijave državljanov (neanonimne), • anonimne prijave, • drugi organi in organizacije.

- 9 -

2.2 Priprava na inšpekcijski pregled Preden vzpostavi davčni inšpektor kontakt z davčnim zavezancem, opravi vse potrebne aktivnosti za čimbolj ekonomično in učinkovito inšpiciranje. Aktivnosti zajemajo (pogovor z inšpektorji; DURS, 1997):

• Seznanitev z davčnim zavezancem. Davčni inšpektorji opravijo seznanitev na podlagi podatkov iz davčnega registra, ki ga vodi davčni organ, in sicer zlasti na podlagi:

o podatkov o fizičnih osebah (osebni podatki z davčno številko, podatki o bivališču ter podatki o računih pri bankah in hranilnicah, o kapitalskih naložbah in zaposlitvi),

o podatkov o pravnih osebah (davčna številka, podatki o podjetju, poslovnih enotah, ustanoviteljih, kapitalskih naložbah, odgovornih osebah, dejavnosti, podatki o tolarskih in deviznih računih ter podatki o zaposlenih).

• Seznanitev z davčnim statusom zavezanca. Z davčnim statusom zavezanca se davčni inšpektorji seznanijo iz podatkov v davčnih evidencah, ki jih vodi davčni organ, to pa so evidence o odmeri, obračunu, izterjavi in knjiženju davkov zavezanca, od tega zlasti:

o podatki iz davčnih napovedi in davčnih obračunov zavezanca, o podatki iz odločb, zapisnikov, sklepov in drugih dejanj v davčnem

postopku, o podatki o ugotovitvah davčnega organa v davčnem postopku, o podatki iz davčnega knjigovodstva, o podatki o prisilnih izterjavah.

• Seznanitev s postopki opravljenega davčnega nadzora pri zavezancu. S postopki opravljenega davčnega nadzora pri zavezancu se davčni inšpektorji seznanijo iz evidenc o podatkih in postopkih vodenja davčnega nadzora pri zavezancu, zlasti na podlagi:

o podatkov, pridobljenih v postopkih davčnih kontrol in inšpekcijskih pregledov, ter

o podatkov iz odločb, zapisnikov, sklepov in drugih ukrepov davčne kontrole in inšpekcijskih pregledov.

• Seznanitev s poslovanjem zavezanca. S poslovanjem zavezanca se davčni inšpektorji seznanijo na podlagi podatkov iz evidenc, ki jih vodi davčni organ in sicer:

o na podlagi statističnih podatkov iz izkaza uspeha, bilance stanja in davčnih napovedi,

o na podlagi statističnih podatkov in poročil, o na podlagi podatkov o uveljavljenih davčnih oprostitvah in olajšavah.

• Izdelava načrta izvedbe posameznega pregleda. Pri načrtovanju izvedbe posameznega pregleda je treba upoštevati:

o da so pregledi časovno pravilno razporejeni, o da so kolikor mogoče upoštevane razmere davčnega zavezanca in

njegovega pooblaščenca, o da je treba pregled začeti takoj po končanih pripravah, o da med pregledom ne nastajajo nepotrebni premori, o da so pregledi končani čim prej,

- 10 -

o da so lahko pregledana samo vnaprej načrtovana časovna obdobja, hkrati pa vsi možni davki in druge dajatve,

o da je pri izbiri obdobja za pregled upoštevano načelo enakomernosti obdavčitve v obdobju zadnjih treh let,

o da je že načrtovan pregled mogoče preložiti samo iz objektivnih razlogov, tako pri zavezancu kot tudi pri njegovem pooblaščencu. O tem je treba sestaviti uradni zaznamek in ga vložiti v spis. Neažurnost oz. nevodenje poslovnih knjig praviloma ni razlog za odložitev pregleda. V takih primerih je treba pri pregledu ugotoviti stanje knjig, postopek pa je zaradi njihovega ažuriranja na prošnjo zavezanca lahko prekinjen.

Ko se davčni inšpektor pripravlja na inšpekcijski pregled, lahko sestavi tudi vprašalnik za uvodni razgovor, ki mu zagotavlja, da bo prišel na prvi-uvodni-razgovor pripravljen. Vprašalnik vključuje standardna vprašanja, ki se uporabljajo v vseh inšpekcijskih pregledih in vprašanja, ki pomenijo iskanje odgovorov na ugotovljene nepravilnosti v načrtu inšpekcijskega pregleda. Priprava na inšpekcijski pregled pripomore k uspešnejši inšpekciji z vidika porabljenih dni. Pripomore pa tudi k boljšim odnosom med zavezancem in inšpektorjem, saj se zavezančeve aktivnosti motijo v manjšem obsegu. Interes davčnega zavezanca in davčnega organa je, da se dokumenti (listine) in poslovne knjige ne odnašajo iz prostorov davčnega zavezanca oz. prostorov, kjer se poslovne knjige vodijo. 2.3 Izvajanje inšpekcijskega pregleda (DURS, 2002; pogovor z inšpektorji) Inšpekcija mora biti načrtovana. Davčni zavezanec mora biti obveščen o inšpekcijskem pregledu, zato se izvajanje le-tega začne z obvestilom davčnemu zavezancu ali njegovemu pooblaščencu. Le v posebnih primerih se lahko izvajajo pregledi brez vnaprejšnje napovedi (akcije z določenim namenom, sum večjih davčnih utaj in s tem povezano kaznivo dejanje…). Ob začetku pregleda se inšpektor izkaže s službeno kartico. Davčni zavezanec, njegov zastopnik ali pooblaščenec se ima pravico udeležiti inšpekcijskega pregleda in lahko v njem sodeluje ves čas trajanja pregleda. Pri izvajanju davčnega nadzora nad poslovanjem davčnih zavezancev je treba poskrbeti za čim večjo gospodarnost. To pomeni, da je treba postopek voditi s čim manj stroški in ga končati v najkrajšem možnem času, hkrati pa je treba poskrbeti za ugotovitev dejanskega stanja. Načelo ekonomičnosti postopka ne sme škodovati načelu iskanja materialne resnice in načelu zakonitosti. Da bi inšpektor pri opravljanju inšpekcijskega pregleda lahko ugotovil višino davčne obveznosti, ima pravico pregledati poslovne prostore in druge prostore, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti ali pridobivanje dohodkov, naprave, blago, stvari, predmete, poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente, ki omogočajo vpogled v poslovanje davčnega zavezanca. Za poslovne prostore se štejejo tudi stanovanjski prostori, ki jih je davčni zavezanec določil kot svoj sedež oziroma kot poslovni prostor, kjer se opravlja dejavnost. Inšpektor ima pravico pregledati listine, ki dokazujejo pravni status davčnega zavezanca ter druge listine in dokumente, s katerimi se ugotavlja istovetnost oseb pri inšpekcijskem pregledu.

- 11 -

Inšpektor lahko pri inšpekcijskem pregledu ugotavlja tudi podatke o številu, prejemkih in pogodbah zaposlenih ter jih primerja s prijavljenimi podatki. Davčnemu inšpektorju je davčni zavezanec dolžan pri pregledu v njegovih prostorih in na njegovih stvareh zagotoviti pogoje za nemoteno opravljanje dela. Pri opravljanju inšpekcijskega pregleda ima inšpektor pravico preveriti listine, ki spremljajo blago na poti oziroma pri transportu. Če se mora pri preverjanju blaga na poti ali pri transportu urediti prometni režim, mora inšpektor zahtevati pomoč policije. Inšpektor ima pravico največ za 15 dni zaseči listine, predmete, vzorce in drugo blago, če je to potrebno za zavarovanje dokazov, za natančno ugotovitev nepravilnosti ali če davčni zavezanec navedeno uporablja za kršitve oziroma, če je navedeno pridobljeno s kršitvami davčnih predpisov ter ima pravico za največ tri dni prepovedati opravljanje dejavnost. Pred začetkom opravljanja inšpekcije opravi inšpektor z davčnim zavezancem uvodni pogovor z namenom, da spozna davčnega zavezanca, da se seznani z njegovo dejavnostjo, načinom poslovanja in vodenjem poslovnih knjig ter z namenom pojasniti vrsto, obseg in predvideno trajanje inšpekcije. Med samim inšpekcijskim pregledom mora inšpektor nameniti posebno pozornost zaslišanju strank in na ta način zagotoviti zavezancu možnost, da uveljavi in zavaruje svoje pravice in pravne koristi. Izjave strank v postopku inšpiciranja je inšpektor dolžan preveriti, in tako ugotoviti njihovo verodostojnost. Inšpektor lahko uporabi različne tehnike inšpiciranja določenega davčnega zavezanca. Te so lahko prilagojene njegovi individualni svojevrstnosti, domišljiji, ali pa se bo ravnal »po nosu« in sedmem čutu (Wakounig, 1998, str. 128). Inšpiciranje se nadaljuje z inšpiciranjem dokumentacije. Pri prodajni dokumentaciji se preveri ali je ves promet upoštevan v davčni osnovi. Preverijo se izdani računi, glede na formalno vsebino in glede na poslovne dogodke. Pri izvoznih računih je treba preveriti ali je bilo blago dejansko izvoženo. Pri poslovanju s povezanimi osebami je treba preveriti prodajne cene, ki morajo biti enake kot za ostale kupce. Pri prejetih računih se preveri pravilnost računov in upravičenost do odbitka vstopnega DDV. Preverijo se vknjižbe računov in zneski odbitka DDV. Preveri se ali so dobavitelji registrirani za DDV in ali je pravilno izračunan odbitni delež vstopnega DDV ipd. Inšpektor izbere nekaj prejetih in izdanih računov, ki mu služijo za navzkrižno kontrolo s poslovnimi knjigami in drugimi evidencami. Izbere pa tudi nekaj računov, ki bodo služili za inšpiciranje novih davčnih zavezancev, prejemnikov ali izdajateljev teh računov. Z inšpiciranjem knjige prejetih in izdanih računov inšpektor preveri pravilnost davčne osnove. Inšpektor se mora prilagoditi različnim načinom vodenja teh knjig, ker enoten način vodenja ni predpisan. Inšpektor preveri pravilnost vpisov v poslovne knjige in evidence, verodostojnost dokumentacije za vpis in matematično točnost evidenc ter evidence primerja z obračuni. Inšpektor mora v postopku ugotoviti predmet obdavčitve in pravilno davčno osnovo. Predvsem je to pomembno pri uvozu blaga in pri izvajalcih storitev, ki nimajo sedeža v Sloveniji. Preveriti je treba obračune kala, morebitno jemanje blaga za neposlovne namene, uporaba storitev za poslovne namene, dajanje daril v vrednosti preko 2.000 SIT ipd. Pri prevoznih storitvah, ki se ne izvajajo samo v Sloveniji, je treba preveriti razdelitev prevoženih kilometrov na opravljene v Sloveniji, ki so obdavčeni in na opravljene v tujini, ki niso obdavčeni. Storitve prevozov v zvezi z izvozom blaga so neobdavčene.

- 12 -

Gospodarske družbe in samostojni podjetniki morajo voditi blagajniško knjigo po določilih Slovenskih računovodskih standardov. Pregled te knjige je posebej pomemben pri pretežno gotovinski prodaji, to je v trgovini na drobno, gostinstvu in osebnih storitvah. Pri inšpiciranju je treba preveriti skladnost med evidentiranimi in dejanskimi zalogami blaga ter med davčnimi evidencami in bilanco stanja, predvsem glede gibanja sredstev ipd. V postopku inšpiciranja lahko inšpektor davčnemu zavezancu izda sklep, s katerim mu naloži ustrezna pomembna dejanja v postopku. Inšpekcijski organ ugotovi davčno osnovo z oceno, če so poslovne knjige vodene pomanjkljivo oziroma nepravilno, če davčni zavezanec ne predloži obračuna DDV in če ugotovi, da davčna napoved temelji na neresničnih ali nepravilnih podatkih. Pri cenitvi se pričakuje objektiven izid. Seveda pa ni nujno, da ocenjene davčne osnove odstopajo od napovedanih, lahko so celo nižje. Pri vsaki cenitvi obstaja določena mera netočnosti, zato je treba v postopku raziskovati z veliko mero skrbnosti in gotovosti. Če davčni zavezanec zavrača svojo dolžnost sodelovanja, potem obstaja upravičenost do cenitve. Do tega pride, če so bili opravljeni vsi koraki, ki služijo ugotavljanju dejanskega stanja in ti niso pripeljali do cilja (Gierlinger, Neschkudla, 2000, str. 6). Pri izvajanju inšpekcije se uporabljajo različne metode in sicer:

• Pregled na preskok Pri pregledu na preskok je težišče usmerjeno na takšno izbiro dokumentacije ter knjigovodske ali druge evidence, da je preveritev opravljena na podlagi vzorca. Vzorec izbere inšpektor po različnih merilih, npr. glede na:

o numerično ali kronološko zaporedje izbrane dokumentacije, o višino zneskov, evidentiranih v poslovnih knjigah, o evidentiranje poslovnih sprememb glede na sezonski značaj poslovanja, o druga merila.

Inšpektor mora opraviti pregled dokumentacije in knjigovodskih evidenc v tolikšnem obsegu, da je mogoče sklepati, ali davčni zavezanec posluje zakonito, praviloma pa mora pregledati najmanj 10 % dokumentacije, ki je bila podlaga za knjiženje v knjigovodskih evidencah na sintetičnih računih oziroma kontih. Posebno pozornost pri tem je treba nameniti knjiženjem ob koncu obračunskih obdobij, knjiženjem v zaokroženih zneskih, storno vknjižbam in podobno. Če so ob preverjanju na preskok ugotovljene večje nepravilnosti, je treba razširiti vzorec ali pa celo vrsto pregleda (npr. pregled davka na dodano vrednost razširijo na celostni pregled dokumentacije).

• Pregled celostne davčne dokumentacije Po metodi davčne revizije je inšpekcijsko pregledana celotna dokumentacija, ki se nanaša na predmet preverjanja, pri tem pa je z vidika opravljene poslovne spremembe preverjena zakonitost in verodostojnost vsakega dokumenta.

• Pregled določenih podatkov na podlagi zahtev Na podlagi sodelovanja z drugimi organi ali davčnimi uradi, prijav in podobnega opravi davčni organ pri davčnem zavezancu preveritev samo nekaterih podatkov. V takih primerih so dokumentacija, ki je predmet inšpekcijskega pregleda, njena vsebina ali časovno obdobje, praviloma vnaprej določeni.

- 13 -

2.4 Sklep inšpekcijskega pregleda (pogovor z inšpektorji; DURS, 1997) Ob zaključku inšpekcijskega pregleda, ko so že znane ugotovitve, običajno pride do zaključnega srečanja v poslovnih prostorih davčnega zavezanca. Na tem srečanju se opravi predstavitev v postopku inšpiciranja ugotovljenih dejstev in opravi razgovor o dvomljivih zadevah. Postopek razgovora je lahko sledeč:

• ponovni opis naloge in cilja pregleda, • preučitev dvomljivih zadev in pridobitev potrebnih podatkov za pravilno odločitev

o pravilnih zneskih obveznosti, • predstavitev ugotovljenih zaključkov in njihove zakonske osnove, • pojasnitev obrazložitev, ocen in predpostavk, ki so nastale ob pripravi izidov in

zaključkov v pregledu. O ugotovitvah v postopku inšpekcijskega pregleda mora biti sestavljen zapisnik, ki je obvezno predan davčnemu zavezancu oz. njegovemu zastopniku. Ugotovitve lahko davčni zavezanec in njegov zastopnik izpodbijata, zato mora inšpektor predvideti področja, kjer lahko pride do nesoglasja in pripraviti ustrezne argumente za svoje ugotovitve. Bistveno je, da inšpektor privoli v proučitev vsakega argumenta davčnega zavezanca, čeprav ni nobenega dokaza v prid tega argumenta. Pri tem mora biti pošten in razumen. V primeru opravičenih pripomb mora ustrezno popraviti ugotovitve v pregledu. Davčni zavezanec mora dobiti občutek, da je obravnava poštena in da so bili dopustni vsi tehtni in upravičeni odbitki in olajšave. Z davčnim zavezancem se je treba odkrito pogovoriti v zvezi z zneski bruto dobička ali osnov za povečanje dobička. Jasno mora biti nakazana pot, zakaj so bili zneski popravljeni in kako je bila dosežena končna poravnalna vrednost.

2.5 Učinkovitost davčnega inšpiciranja (http://www.gov.si/durs/other/strateski_nacrt_durs_slo.pdf; pogovor z inšpektorji)

Eden izmed pomembnih razlogov ustanovitve enotne davčne službe je vsekakor povečanje učinkovitosti nadzora. Večja strokovnost na strani davčnih inšpektorjev, prav tako pa večja strokovnost na strani davčnih zavezancev, bi skrajšala davčne postopke in olajšala komunikacijo. V interesu inšpektorja je, da ima dialog s čimbolj usposobljenimi sogovorniki pri uveljavljanju vseh po zakonu možnih olajšav in ugodnosti davkoplačevalcev. S tem je v postopku pregleda bistveno manj nerazumevanja, nasprotij in zavlačevanja v postopkih, predvsem pa tudi manj za obe strani po nepotrebnem nastalih stroškov pritoževanja. S strokovnim dialogom je možno med postopkom odpraviti veliko nejasnosti. Avtor Končan o potrebi po komunikaciji v Potrebi po dialogu med davčnimi inšpektorji in zavezanci oziroma svetovalci v časopisu Finance, 06.06.1997 piše, da je v interesu davčnih zavezancev in davčnih svetovalcev, da zaščitijo pravice davčnega zavezanca, ki jih poleg obilice predvsem obveznosti tudi dopušča in omogoča Zakon o davčnem postopku. Davčni zavezanci in njihovi svetovalci pa vidijo svoje interese pri obojestranskem sodelovanju z davčnimi inšpektorji tudi v tem, da bi bili postopki v bistvu kratkotrajni in da bi se večina vprašanj razjasnila že v fazi pregleda. Tako bi se sprostil pritisk davčnih zavezancev in

- 14 -

njihovih številnih pritožb na prvostopni in drugostopni organ. Zaradi načela, da pritožba na odločbo, ki jo je izdal davčni organ, ne zadrži izvršitve te odločbe, in že izvršenega plačila ali celo rubeža premoženja pravnih oseb in samostojnih podjetnikov, lahko pride pod vprašaj njihovo poslovanje in obstoj, saj pravočasna (in domnevno utemeljena) pritožba ni bila rešena v dvomesečnem roku na drugostopnem organu. Zaradi tega je na koncu treba sprožiti upravni spor pred vrhovnim sodiščem, kjer pa se zadeve tudi dolgo rešujejo. Še posebej zanimivo in potrebno pa bi bilo poskrbeti za spremljanje nastajajoče sodne prakse na davčnem področju, ki jo prinašajo pravnomočne sodbe o pritožbah na davčnem področju, saj pregled doslej izdanih sodb vrhovnega sodišča pokaže tako na številne neutemeljene tožbe (in z njimi povezane velike stroške zavezancev), kot tudi na redke pozitivno rešene, ki pa v posameznih primerih hkrati prinašajo tudi nov vidik razumevanja veljavnih zakonskih določil (Končan, 1997). Davčni inšpektorji Davčnega urada Maribor so seznanjeni s sodno prakso v davčnih primerih, saj jih pravna služba v okviru njihovega urada o sodni praksi redno obvešča. Z izmenjavo mnenj med davčnimi svetovalci, davčnimi zavezanci in predstavniki davčnih oblasti bi pripomogli, ne samo k višji obliki medsebojnega strokovnega dialoga akterjev na davčnem področju, ampak tudi k dvigovanju splošne ravni davčne kulture pri nas in ozaveščanju davčne javnosti nasploh. Pri delu inšpektorji ugotavljajo, da ima davčni nadzor še veliko pomanjkljivosti, kar je glede na to, da enotna davčna služba deluje šele sedem let sicer do neke mere opravičljivo, vendar so stvari, ki bi jih bilo treba čim hitreje popraviti. V interesu države je, da se pomanjkljivosti čimprej odpravi, saj učinkovit nadzor pomeni tudi večje prihodke proračuna. Ena največjih pomanjkljivosti je to, da je v pregled zajeto premalo davčnih zavezancev in da je glede na nizko število davčnih inšpektorjev, v primerjavi s številom davčnih zavezancev, malo možnosti, da bo pri njih opravljen inšpekcijski pregled. Zaradi tega se velikokrat odločijo za davčno utajevanje. K veliki razširjenosti utajevaja davkov prispeva tudi premajhno sodelovanje tržne in delovne inšpekcije, ki sta edini zadolženi za preganjanje vseh oblik dela na črno in šušmarstva, z davčno službo. Če bi ti dve instituciji tesno sodelovali z davčno službo ter policijo, bi bilo pobiranje davkov zagotovo bolj uspešno. V letu 1999 so sicer pričeli z navedenimi službami sodelovati in sicer v obliki skupnih pregledov, pri katerih vsak pokriva svoje delovno področje. Skupni pregledi se izvajajo v nočnih urah, najpogosteje ob petkih in sobotah zvečer in sicer pretežno pri zavezancih, ki opravljajo gostinsko dejavnost. Pri tem vsak pokriva svoje delovno področje in sicer delovni inšpektor ugotavlja ali so delavci v lokalu zaposleni pri zavezancu ali delajo brez pogodbe o delu, tržni inšpektor ugotavlja ali se spoštujejo določila o odpiralnem času in ali ima zavezanec vsa dovoljenja za obratovanje, davčni inšpektor pa preverja ali je ves promet evidentiran preko registrske blagajne in ali se izdajajo računi strankam. Poleg tega se pri tovrstnih pregledih ugotavlja ali zavezanci vodijo evidenco nabave in porabe pijač in ali se trenutne zaloge skladajo s stanjem, ki je razvidno iz evidence.

- 15 -

Slovenska davčna služba ugotavlja in meri učinkovitost svojih oddelkov za davčno inšpiciranje z več merili. Pri ugotavljanju učinkovitosti DURS se pojavi vprašanje, kaj je merilo učinkovitosti pri pobiranju davkov. Lahko se uporabljajo naslednji kazalci (Možina, 1999, 4-5):

• bruto davčni dolg v primerjavi z zneskom pobranih davkov, • neto davčni dolg v primerjavi z zneskom pobranih davkov, • stroški davčne uprave v primerjavi z zneskom pobranih davkov, • pobrani davki glede na načrtovane, • kazalci na posameznih področjih nalog npr. izterjave, inšpekcije, reševanja

pritožb,… Vidimo torej, da so kazalci učinkovitosti v davčni upravi lahko zelo različni in jih je zaradi različne organiziranosti ter vrste davkov in drugih dajatev težko primerjati. Ob evidentiranju števila pregledov pa se za inšpektorje meri tudi odstotek pregledov, pri katerih so ugotovljene nepravilnosti, pri čemer pa je potrebno vseskozi spoštovati tudi ustrezno načelo enakosti - enakomernosti obdavčitve - da se torej ne pregleduje samo tiste davčne zavezance, pri katerih bodo zagotovo odkrite nepravilnosti - temveč tudi tiste, ki še niso bili ali že dalj časa niso bili pregledani. Merjenje učinkovitosti davčnega inšpektorja (DURS, 2001) Učinkovitost posameznega inšpektorja se meri s tremi kriteriji:

1. opravljeno število pregledov glede na velikost davčnega zavezanca (število tipskih pregledov),

2. ugotovljene nepravilnosti v postopkih inšpiciranja, 3. dodatne obračunane davčne obveznosti.

AD1. Glede na velikost davčnega zavezanca (mali, srednji, veliki – merilo je dosežen prihodek in število zaposlenih delavcev) ter vrsto in obseg inšpiciranja, se za pregled pri zavezancu določi čas trajanja pregleda, ki lahko traja od 1 do 30 in več delovnih dni. Pri tem je določeno, da je pregled, ki traja od 4 do 7 dni »tipski pregled« in ima vrednost 1 (npr. celosten pregled pri ostalih davčnih zavezancih, letni pregled DDV pri malih podjetjih). Glede na navedeno ima pregled, ki traja 1 dan vrednost 0.1, pregled, ki traja 30 dni in več, pa vrednost 8.) AD2. Nepravilnosti, ki jih pri inšpiciranju ugotovi inšpektor so:

• nepravilnosti v zvezi z vodenjem poslovnih knjig in evidenc, • nepravilnosti v zvezi z obračunavanjem davčnih obveznosti in • druge nepravilnosti.

- 16 -

AD3. Dodatno obračunane davčne obveznosti, ki jih inšpektorji obračunajo v postopkih inšpiciranja so predvsem:

• dodatno obračunane obveznosti davka od dobička (pravne osebe) oz. davka od dohodkov iz dejavnosti (fizične osebe in samostojni podjetniki posamezniki), ki so predvsem posledica dodatno ugotovljenih prihodkov oz. odhodkov, uveljavljenih na podlagi neverodostojnih listin ali nepravilno zavedenih bonitet v poslovne knjige,

• dodatno obračunane obveznosti od izplačanih plač, ki so predvsem posledica nepravilno zavedenih bonitet v poslovne knjige,

• dodatno obračunane obveznosti davka na dodano vrednost, ki so predvsem posledica dodatno ugotovljenih prihodkov, nepravilno obračunanega davka na izdanih računih in nepravilno uveljavljenega vstopnega davka.

Učinkovitost posameznega inšpektorja po navedenih kazalcih se meri v primerjavi z drugimi inšpektorji na daljše obdobje – dve ali več let. Smiselno je z analizo preverjati ali je ta način merjenja »učinkovitosti« inšpektorja sploh primeren in ali je »neučinkovitost« inšpektorja posledica njegovega slabega dela oz. njegove slabe strokovne usposobljenosti, ali pa je posledica slabega izbora zavezancev, ki so mu bili dodeljeni v pregled.

- 17 -

3 PRIKAZ KOMUNICIRANJA MED DAVČNIMI INŠPEKTORJI IN DAVČNIMI ZAVEZANCI

V komunikaciji, ki je osnova teme diplomske naloge, je predvsem poudarjena potreba po nenehnem strokovnem dialogu med davčnimi organi, ki jih predstavljajo v praksi v glavnem davčni inšpektorji in davčnimi zavezanci, ki svoje težave rešujejo sami ali ob pomoči posameznih davčnih svetovalcev. Za prve bi lahko dejali, da si pri svojem delu vsekakor želijo imeti med davčnim postopkom na drugi strani usposobljenega sogovornika pri uveljavljanju vseh po zakonu možnih olajšav in ugodnosti davkoplačevalcev. Tako bo bistveno manj nerazumevanja, nasprotij in zavlačevanja v postopkih, predvsem pa tudi manj za obe strani po nepotrebnem nastalih stroškov pritoževanja. Prav tako bi bilo že med postopkom kontrole ali pregleda poslovnih knjig zavezanca lahko marsikaj pojasnjeno in tudi rešeno, in ne bi bile potrebne posebne odločbe davčnega organa o odpravi nepravilnosti. Izkušnje iz prakse namreč kažejo, da je vrsto dvomljivih nepravilnosti ali vprašanj še najlaže razrešiti v samem postopku pregleda ali inšpiciranja, saj navsezadnje primarni namen in poslanstvo davčnih oblasti nista v tem, da bi v osnovi s predpisanimi sankcijami želeli zagreniti življenje in otežiti poslovanje zavezancev prav do skrajnosti (Končan, 1997, 43). Problem pri komuniciranju med davčnim inšpektorjem in davčnim zavezancem nastopi tudi kadar strani ne govorita "istega jezika". Na primer, če nekdo čustveno komunicira z osebo, ki je dojemljiva le za dejstva (Ryder-Smith, 1999, 78). Davčni zavezanci imajo praviloma odpor do plačevanja davkov. Ta odpor je v prvi vrsti pogojen s tem, da davčni zavezanci za plačilo davka ne dobijo nobene protiusluge, protivrednosti, čeprav se zaradi plačila davka zmanjšata njihova ekonomska moč in posledično družbeni status. Tako ni čudno, da je odpor do plačevanja davkov star toliko kot davki (Jelčić, 1998, 185). Odpor do plačevanja davkov pa bi lahko imel za posledico tudi negativen odnos davčnih zavezancev do davčnih inšpektorjev in s tem bi lahko bila motena tudi komunikacija med njima. Pri sami komunikaciji je izrednega pomena tudi telesna govorica. Njeno razumevanje nam omogoča, da vidimo, kaj ljudje v resnici mislijo in ne samo tega, kar dejansko povedo z besedami (Geoff Ribbens; Richard Thompson, 2000, 459).

3.1 Uvedba inšpekcijskega pregleda Inšpekcijski pregled uvede davčni organ po uradni dolžnosti, ali pa na zahtevo drugega organa ali sodišča. Inšpekcijski pregled se začne z Obvestilom o uvedbi postopka, ki ga izda davčni inšpektor. To obvestilo je pisni dokument in je prvi korak komunikacije med davčnim inšpektorjem in davčnim zavezancem (Priloga 1). V praksi pa davčni inšpektor v večini primerov davčnega zavezanca oz. njegovega zastopnika obvesti o uvedbi postopka davčnega inšpiciranja po telefonu in se z odgovorno osebo tudi dogovori za prvi sestanek. Istočasno ga tudi obvesti, katere poslovne knjige, listine in evidence naj mu pripravi, da bo inšpekcijski pregled tekel nemoteno in s čim manj zastoji.

- 18 -

Postopek inšpiciranja se vodi v slovenskem jeziku, razen v izjemnih primerih (npr. na območjih italijanske in madžarske manjšine, kjer se uporabljata oba jezika, slovenski in jezik narodne skupnosti). 3.2 Postopek inšpiciranja in ustno komuniciranje z davčnimi zavezanci O prvem razgovoru z zavezancem oz. njegovim zastopnikom (dalje zavezanec) vodi inšpekcijski organ zapisnik o razgovoru s stranko. Dolžnost inšpektorja je, da zavezanca seznani:

• da lahko zavezanec sodeluje v postopku ves čas trajanja postopka, da daje mnenja, in da lahko predlaga nove listine in dokaze, ki potrjujejo dejansko stanje stvari (ZDS-18 člen, ZUP-143 člen),

• da zavezanca seznani o davčnem obdobju, za katero se inšpekcijski pregled opravlja in o vrsti inšpekcijskega pregleda (delni pregled DDV, celostni pregled…),

• da od zavezanca zahteva, da mu predloži poslovne knjige, dokumente, listine in evidence, ki se na inšpicirano obdobje nanašajo,

• da je zavezanec dolžan zagotoviti prostore v katerih se bo inšpiciranje opravljalo. Uvodni razgovor je zelo pomemben za obe strani, saj si izoblikujeta prvo sliko. Zaželena je priprava inšpektorja v psihološkem in fizičnem smislu. Posebno pozornost temu nakloni davčni inšpektor, saj med drugim opazuje tudi govorico telesa. Inšpektor naj ima vedno sproščeno držo in gleda ljudem v oči. Nastopiti mora samozavestno, saj si s tem pridobi pozornost in spoštovanje sogovornikov. V pogovoru vedno ohranja distanco, stisk roke naj bo edini fizični stik. Namen prvotnega osebnega stika je seznaniti obe strani, pojasniti vrsto in obseg inšpiciranja ter se seznaniti z dejavnostjo in načinom poslovanja davčnega zavezanca. Zaželeno je, da poteka pogovor na prijateljski ravni. Vsakršno žaljenje pristojnih delavcev se lahko kaznuje. Poleg tega v nadaljevanju tudi obstaja večji sum glede nepravilnih poravnavanj davčnih obveznosti. Priporočljivo je, da si inšpektor zapiše začetek, ne pogleduje v beležnico, če to ni potrebno, piše hitro in pregleda zapiske čim prej po končanem pogovoru ter sestavi zapis oz. uradni zaznamek o opravljenem pogovoru. Inšpektor se mora izogibati zavlačevanju pogovorov, odpiranju novih tem, ki bi morda odvrnile pozornost od poglavitnih vprašanj, in navajanju zelo izčrpnih dokazov o manj pomembnih vprašanjih v upanju, da bodo izpuščena poglavitna vprašanja. Interes inšpektorja je, da se postopek v predvidenem času oziroma čim prej zaključi. To pa je mogoče le ob pripravljenosti zavezanca za sodelovanje v postopku (Metodološko navodilo za načrtovanje in opravljanje inšpekcijskih pregledov, 1997, str. 37). Ustno komuniciranje je še vedno ocenjeno kot najuspešnejše in zato tudi najpogosteje uporabljeno. Njegove prednosti so zlasti hitrost, celovitost pri sporočanju pomena, možnost presoje skladnosti verbalnega in neverbalnega sporočanja, neposredno preverjanje razumljivosti in zasebnost (Kavčič, 2002, str.151). Kako se bo odvijal dialog med davčnim inšpektorjem in davčnim zavezancem je odvisno tudi od same priprave. Namen dialoga je, da dosežemo razumevanje, ki nas popelje do novih stvari, s katerimi nadaljujemo naše razmišljanje in delovanje. Dialog je lahko opisan tudi kot izkušeno poizvedovanje med ljudmi (Isaacs, 2002, str. 19).

- 19 -

Pomembno je, kako poteka komunikacija med davčnim inšpektorjem in zavezancem. Vsekakor je potrebna priprava. "Nikar v neformalnem razgovoru ne razlagajte davčnemu inšpektorju svojih težav in pogledov na poslovanje podjetja, še manj o tem, kaj ste naredili, ker vam je tako svetoval kak davčni ali drug svetovalec. Le zahtevano dokumentacijo mu dajte in premislite, ali boste poklicali svojega davčnega svetovalca. Imate namreč tri mož-nosti: da posredujete davčnemu inšpektorju zahtevano dokumentacijo in določite sobo, kjer jo bo v miru pregledoval, ali ga posadite nasproti vodji računovodstva, ki ga bo osem ur nadzoroval(a), ali pa mu kot občasnega sogovornika in vašega svetovalca ponudite davčnega svetovalca," je svetovala Petra Mlakar, bivša davčna inšpektorica iz Deloitte&Touchea, 6. decembra 2000, polni dvorani poslušalcev v mariborskem hotelu Piramida in dodala, da so tudi davčni inšpektorji samo ljudje, ki si ne pustijo vplivati od nikogar, razen od svojih nadrejenih. Komunikacija z davčnim inšpektorjem, za katerega nihče ne ve, kdaj bo potrkal na vrata družbe, mora biti korektna, ob vedenju obeh strani, da poznata svoje pristojnosti - predvsem pa direktorjev, ki vse premalo poznajo te postopke. Predvsem temeljnega, da imajo ob obisku davčnega inšpektorja pravico do strokovne pomoči. (Ferluga, 2000). V inšpekcijskem postopku se v okviru ustnega komuniciranja pojavlja pisno komuniciranje, saj ustno komuniciranje ni dokumentirano. Davčni inšpektor evidentira in zapisuje opažanja pri samem pregledu. Davčni inšpektor in davčni zavezanec pri pregledu nenehno komunicirata. Davčni inšpektor izpolni zapisnik o razgovoru s stranko, zapisnik o izjavi stranke ter zapisnik o inšpekcijskem pregledu. Zapisnik je dokument in dokaz o poteku in vsebini opravljenega dejanja in danih ustnih izjav. 3.2.1 Zapisnik o razgovoru s stranko Zapisnik o razgovoru s stranko je dokument, ki ga inšpektor sestavi predvsem zaradi zakonskega določila, da je dolžan seznaniti zavezanca, da lahko sodeluje v postopku inšpiciranja, in da lahko za sodelovanje pooblasti tudi druge osebe. S tem zapisnikom, ki ga podpišeta obe stranki, je inšpektor pridobil listino, ki dokazuje, da je bila zavezancu dana možnost sodelovati v postopku, ki pa jo zavezanec lahko izkoristi ali pa ne. 3.2.2 Zapisnik o izjavi stranke Pri pregledu poslovnih knjig in evidenc zavezanca najde inšpektor tudi dokumente ali vpise v evidence, ki ne vsebujejo podatkov, ki bi nedvoumno izpričevale nek poslovni dogodek (neverodostojne listine) ali pa listine in vpise, ki se ne nanašajo na poslovanje zavezanca. O teh nejasnostih v poslovnih knjigah in evidencah opravi inšpektor z zavezancem razgovor, o razgovoru pa vodi zapisnik o zaslišanju stranke. Zapisnik o zaslišanju stranke vodi inšpektor tudi, kadar v postopku inšpiciranja o nekem poslovnem dogodku, zasliši tretjo stranko in tako na osnovi njene izjave ugotovi dejansko stanje (priloga 2).

- 20 -

Opomnik k vzorcu zapisnika ZAP012 (Priloga 2): 1. Navede se predmet izjave, ki smo jo hoteli od stranke oz. jo je stranka želela sama

podati na zapisnik, 2. firma oz. ime davčnega zavezanca, 3. navedemo ime in primek samostojnega podjetnika oz. zakonitega zastopnika

pravne osebe. Pri dajanju izjave stranke je lahko prisoten tudi pooblaščenec. Če je le-ta prisoten, ga moramo prav tako navesti in zahtevati pooblastilo,

4. navedemo predmet inšpiciranja, 5. pojasni določene okoliščine oz. listine, 6. čim bolj natančno povzamemo izjavo stranke.

3.2.3 Zapisnik o inšpekcijskem pregledu Zapisnik o inšpekcijskem pregledu vsebuje poleg osnovnih podatkov o zavezancu, predmetu inšpiciranja in obdobju inšpiciranja, vsa dejanja in ugotovitve ob inšpekcijskem pregledu (priloga 3). V zapisniku o inšpekcijskem pregledu so navedeni dokumenti, ki so bili inšpicirani in kaj je bilo ugotovljeno, vse ugotovljene nepravilnosti pa so podrobno opisane, prav tako pa so v zapisniku navedena tudi zakonska določila, ki so bila s temi nepravilnostmi kršena in odgovorna oseba, ki za te nepravilnosti odgovarja. V zapisniku so navedene tudi izjave zavezanca, ki se niso upoštevale in razlog za njihovo neupoštevanje. Če je bila v postopku opravljena ocena davčne osnove zavezanca, je potrebno navesti, zakaj se je inšpektor odločil, da opravi oceno, zakonsko podlago za to dejanje in katere podatke, listine, evidence in izjave je pri oceni davčne osnove upošteval. V primeru, da je bila ugotovljena drugačna davčna obveznost, je potrebno navesti zakonsko podlago za obračun te obveznosti in v skladu s predpisi obračunati tudi zamudne obresti, v kolikor obveznost ni bila poravnana pravočasno. Ne glede na to, da je imel zavezanec ves čas postopka inšpiciranja možnost, da sodeluje v postopku, je zavezancu tudi po izdaji zapisnika dana možnost, da da pripombe na ugotovitve v zapisniku v roku 15 dni po prejemu zapisnika. Zapisnik se praviloma vroča priporočeno po pošti. Opomnik k vzorcu ZAP038, ZAP073 (Prilogi 3 in 4)

1. Navedba predmeta in obdobja inšpiciranja. 2. Navedba firme oz. ime in naziv, organizacijsko obliko po zakonu o gospodarskih

družbah, naslov ter ime in priimek zakonitega zastopnika odgovornega za inšpicirano obdobje.

3. Pravne osebe kot stranke v postopku zastopajo zakoniti ali statutarni zastopniki, ki za zastopanje lahko pooblastijo tudi druge osebe (npr.strokovnega delavca pri pravni osebi, odvetnika…). Kadar ima pravna oseba za pooblaščenca odvetnika je potrebno navesti tudi njegovo ime in priimek ter kraj, kjer ima registrirano opravljanje odvetniških storitev,kadar pa je pooblaščenec strokovna oseba, je poleg njegovega imena in priimka potrebno navesti tudi dela in naloge, ki jih opravlja pri davčnemu zavezancu.

4. Ime in priimek pooblaščene osebe. 5. Navedba kraja pregleda. 6. Navedba časa pregleda po dnevih.

- 21 -

7. Navedba imen in priimkov ter del in nalog, ki jih pri davčnem zavezancu opravljajo predstavniki davčnega zavezanca , ki so sodelovali v postopku.

8. Navedba imena in priimka , rojstnih podatkov, prebivališča, poklica ter del in nalog oseb, ki so bile v inšpiciranem obdobju odgovorne za pravilnost in zakonitost poslovanja.

9. V zapisniku se navedejo tudi ugotovitve iz izdanega sklepa zaradi odprave ugotovljenih nepravilnosti, kadar ni pravilno ugotovljeno stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev, prihodkov in odhodkov, ali da knjige niso v redu in na tekočem ter s tem nepravilno in nezakonito obračunane predpisane obveznosti.Navede se tudi ali je pravna oseba izvršila sklep in odpravila nepravilnosti. V zapisniku se opišejo tudi izvedeni dokazi z izvedencem, pismeno izvedensko mnenje je lahko priloga k zapisniku.Priloga k zapisniku je tudi lahko zapisnik o ustni obravnavi z zaslišanjem izvedenca.

10. Rok za pripombe je v skladu s 1. odstavkom 15.a člena ZDavP 15 dni po vročitvi zapisnika. V smislu določil 99. člena ZUP se rok izjemoma podaljša na podlagi vložene prošnje, ki jo stranka vloži pred iztekom roka, če so podani opravičeni razlogi za podaljšanje. Zoper sklep o podaljšanju roka ni pritožbe.

11. Zapisnik je potrebno sestaviti v treh izvodih , od katerih prejme en izvod stranka oz. njen pooblaščenec, dva izvoda pa obdrži Davčni urad za svoje potrebe. Kadar ima davčni zavezanec poleg zakonitega zastopnika tudi predstavnika sindikata in nadzorni organ, ju je na podlagi 1.odstavka 7.člena ZUP potrebno obvestiti, da ima glede na podano dejansko stanje, podlago za uveljavljanje kakšne pravice . Ime in priimek pooblaščene osebe, ki je vodila postopek inšpiciranja ter pečat davčnega urada. V primerih, ko ima stranka pooblaščenca, se zapisnik vroča le njemu.

3.3 Postopek inšpiciranja in pisno komuniciranje z davčnimi zavezanci Če je v interesu davčnega zavezanca, da se inšpekcijski pregled opravi čim prej, potem bo komuniciranje potekalo, kot je opisano v poglavju 3.2. V kolikor razkritje dejanskega stanja poslovanja zavezanca ni v njegovem interesu, bo zavlačeval s predložitvijo poslovnih knjig, dokumentov in evidenc inšpekcijskem organu ali pa se bo soočanju z inšpektorjem celo izogibal. V navedenem primeru inšpekcijski organ takoj pristopi k pisnemu komuniciranju z davčnim zavezancem. V kolikor se zavezanec izogiba uvodnemu razgovoru z inšpekcijskem organom, izda le-ta pisno vabilo. V vabilu mora biti navedeno ( ZUP-71.člen):

• ime in sedež organa, ki vabi, • priimek in naslov tistega, ki je povabljen, • kraj in dan, če je mogoče tudi uro prihoda, • v kateri zadevi in kot kaj je povabljen, • katere dokumente in poslovne knjige ter dokazila naj prinese, • ali mora priti povabljeni osebno ali pa lahko pošlje pooblaščenca, ki ga bo

zastopal. • Povabljenega je treba opozoriti, da mora v primeru, če se vabilu ne bi mogel

odzvati, to sporočiti organu.

- 22 -

• V vabilu mora biti navedeno tudi: če se zavezanec vabilu ne bo odzval ali se ne bo opravičil, bo prisilno priveden.

V postopku inšpiciranja poteka komunikacija med davčnim zavezancem in davčnim inšpektorjem v uradovalnem jeziku. To je posebna zvrst jezika, ki je predpisana za uporabo v pisnih sporočilih državne uprave. Temelji na knjižnem jeziku in posebnih definicijah uporabljenih pomembnejših izrazov, ki so vsebovane v zakonodaji. Državni organ je pri pisnem sporočanju vezan na uporabo v različnih zakonih definiranih izrazov. S tem naj bi preprečili nenatančno razumevanje pisnih sporočil državnih organov. (Kavčič, 2002, str.107). Ko se zavezanec vabilu odzove, inšpektor opravi z njim razgovor in sestavi zapisnik o razgovoru s stranko. V kolikor se zavezanec vabilu ne odzove in se ne opraviči, izda inšpektor sklep za privedbo davčnega zavezanca oz. njegovega zastopnika, če gre za pravno osebo. Sklep je uradni akt, ki ga podpiše direktor davčnega urada, ki pa za to dejanje lahko pooblasti tudi druge osebe. V davčnem uradu Maribor so za podpis uradnega sklepa v postopku inšpiciranja pooblaščeni tudi namestniki direktorja. Sklep za privedbo davčnega zavezanca se vroči policijski postaji na območju katere ima zavezanec (fizična oseba) stalno prebivališče, sklep za privedbo zakonitega zastopnika pa policijski postaji, na območju katere ima stalno prebivališče le-ta. V sklepu o privedbi mora biti navedeno naslednje:

• organ, ki zahteva privedbo, • organ, ki mora privedbo izvršiti, • točni podatki osebe, ki mora biti privedena, • točen kraj, datum in čas privedbe (npr. Davčni urad Maribor, Oddelek za davčno

inšpiciranje, Partizanska 34, Maribor, soba št. 10, dne 12.12.2003 ob 10 uri), • v obrazložitvi mora biti naveden vzrok privedbe (zavezanec se ni odzval vabilu za

inšpekcijski pregled), • navedeno mora biti, kdo je plačnik izvršitve, • pravni pouk: pritožba ni možna.

Ko izvršitelj sklepa privede zahtevano osebo, se o izvršbi sestavi zapisnik, v kolikor pa obstaja sum o nasilnosti privedene osebe, zaprosi inšpektor policiste, ki so osebo privedli, da ostanejo v neposredni bližini, vendar toliko odmaknjeni, da ob normalnem komuniciranju ne slišijo, kaj se v postopku razgovora s stranko dogaja. Postopek inšpiciranja namreč ni javen postopek, v njem lahko sodelujejo samo osebe, ki jih je za vodenje postopka pooblastil davčni organ, zavezanec, zakoniti zastopnik zavezanca, pooblaščenec zavezanca in vse osebe, ki jih je za sodelovanje v postopku pooblastil zavezanec ter osebe, ki jih je kot priče ali izvedence pozval davčni organ. O opravljenem razgovoru s stranko se vodi zapisnik. V kolikor zavezanec noče predložiti poslovnih knjig in evidenc, se mu le-to naloži s sklepom.

- 23 -

V sklepu mora biti točno navedeno: • vzrok, zakaj se poslovne knjige, dokumenti in evidence zahtevajo (inšpekcijski

pregled), • rok, v katerem morajo biti predložene, • katere poslovne knjige, dokumente in evidence mora predložiti in za katero

časovno obdobje, • da bo, v kolikor navedeno ne bo predloženo, inšpekcijski organ opravil oceno

davčne osnove zavezanca na podlagi podatkov, ki jih bo pridobil v postopku inšpiciranja,

• pravni pouk: na izdani sklep pritožba ni možna. Po prejetju dokumentov opravi inšpekcijski organ pregled le-teh in o nejasnostih opravi razgovor z zavezancem, če ta želi sodelovati v postopku. V nasprotnem primeru sestavi zapisnik o inšpekcijskem pregledu in ga pošlje zavezancu. V postopku inšpiciranja lahko inšpektor najde tudi nejasnosti, ki jih ne more razrešiti drugače, kot pa, da zahteva podatke od drugih davčnih zavezancev, ki so z inšpiciranim zavezancem poslovno sodelovali. V primeru, da je ta zavezanec na območju, kjer je inšpektor pristojen za opravljanje pregledov, se inšpektor pri njem najavi, mu pojasni katere dokumente in evidence bo pregledal in z zavezancem opravi tudi razgovor. Pred začetkom pregleda se inšpektor izkaže z izkaznico. O poteku pregleda se vodi zapisnik, če je potrebno se stranka tudi zasliši, o čemer se vodi zapisnik o zaslišanju stranke. Inšpektor si določene dokumente in evidence tudi kopira. V kolikor je zavezanec, od katerega inšpektor zahteva podatke, v pristojnosti drugega davčnega urada, mu inšpektor pošlje pisni zahtevek za odstop podatkov, kopij dokumentov in evidenc ter izjav, kar mora biti v zahtevku točno navedeno, naveden pa mora biti tudi rok za predložitev zahtevanega. Zahtevek podpiše direktor davčnega urada oz.njegovi namestniki. Ko inšpektor razjasni vse nejasnosti, zaključi pregled z zapisnikom o inšpekcijskem pregledu, na zapisnik pa lahko zavezanec predloži pripombe. Ravnanje v zvezi s preverjanjem pripomb in izdajo dopolnilnega zapisnika je opisano v poglavju 3.6. 3.4 Pravna pomoč in posredovanje podatkov državnih organov in drugih davčnih

zavezancev Državni organi in nosilci javnih pooblastil si medsebojno nudijo pravno pomoč, če mora organ opraviti dejanje postopka izven svoje krajevne ali stvarne pristojnosti. Od sodišča se lahko zaprosi pravna pomoč za posamezna dejanja v postopku samo, če zakon tako določa. Za pravno pomoč v razmerju s tujimi organi veljajo določbe mednarodnih pogodb, če teh ni, pa načelo vzajemnosti. Domači organi dajejo tujim organom pravno pomoč na način, kot to določa zakon. Organ odreče pravno pomoč, če se prosi za dejanje, ki nasprotuje javnemu redu. »Inšpektorji naj bi raziskovali in sankcionirali davčne utaje in prevare in se pri tem držali načel stroke, od katerih ne bi smeli odstopiti. Davčnega zavezanca bi morali obravnavati kot dobrega poslovnega partnerja, dokler v postopku inšpiciranja ni dokazano drugače. Najpomembnejše pri tem se mi zdi, da inšpektor pri svojem delu ni prepuščen samemu sebi. V težjih primerih, v dvomljivih situacijah se vedno lahko posvetuje s kolegi, z vodjo

- 24 -

inšpekcije, z direktorjem davčnega urada. Jasno je, da mu nihče ne more vsiliti svojega mnenja, lahko pa sam pretehta pravilnost svoje odločitve« (Grilj, 1999, str.9). Dolžnost nudenja pravne pomoči in posredovanja podatkov davčnemu organu je določena v 34. členu ZUP. Inšpektor zaprosi za pravno pomoč organ v sestavi davčne uprave, to je drugi davčni urad v primeru, kadar ni krajevno pristojen za dejanja v postopku. Npr: V postopku inšpiciranja pri davčnem zavezancu je inšpektor zahteval podatke od drugega davčnega zavezanca, ki ni v krajevni pristojnosti inšpektorja. Navedeni davčni zavezanec se zahtevi ni odzval. V navedenem primeru zaprosi inšpektor za pravno pomoč oddelek za davčno inšpiciranje krajevno pristojnega davčnega urada. V zaprosilu morajo biti navedena vsa dejanja, ki jih naj krajevno pristojen organ izvrši in katere dokumente naj pridobi, pregleda ali jih po potrebi tudi kopira. Zaprosilo podpiše direktor davčnega urada oz. njegovi namestniki. Zaprošeni davčni urad mora dejanja iz zahtevka opraviti najkasneje v 30 dneh po prejemu zaprosila in o dejanjih obvestiti davčni urad, ki je zaprosilo izdal. 3.5 Zaključek inšpekcijskega pregleda Z uradnimi dokumenti, kot so: zapisnik, sklep, odločba, ovadba ali predlog za uvedbo postopka o prekršku, ki jih sestavi inšpektor, se inšpekcijski pregled zaključi. V zapisniku mora biti zapisan celoten potek inšpekcijskega pregleda, zbrani vsi dokazi in ugotovljena dejstva o kršitvah davčnih obveznosti. Davčni postopek na prvi stopnji se konča z izdajo in vročitvijo odločbe. Le ta je sestavljena na podlagi dejstev. V kolikor so bile v postopku inšpiciranja ugotovljene nepravilnosti pri obračunavanju in plačevanju davkov in drugih dajatev, se zavezancu plačilo le-teh naloži z odločbo. Zavezanec se ima pravico na odločbo pritožiti v pritožnem roku 15 dni po prejemu odločbe. Davčna odločba, s katero se zavezancu naloži plačilo neke obveznosti je enostranski oblastni akt, saj ga je izdal državni organ in zavezanec se z državnim organom ne more pogajati ali ga bo izvršil ali ne. Davčna odločba, poleg splošnih sestavin, kot so:

• organ, ki je odločbo izdal, • zakonska podlaga za izdajo odločbe, • podatki zavezanca, ki mora izvršiti odločbo,

v izreku odločbe vsebuje: • točno navedbo obveznosti oz. dajatve, ki mora biti plačana, • točen znesek obveznosti, ki mora biti plačana in kdaj bi ta obveznost morala biti

plačana, • obračunane zamudne obresti, če obveznost ni bila poravnana pravočasno in datum,

do kdaj so te obresti obračunane, • navedbo, da mora zavezanec plačati tudi zamudne obresti od datuma do katerega

so bile obračunane do dneva plačila obveznosti, • navedbo, da morajo biti obveznosti naložene z izdano odločbo poravnane v roku

30 dni od prejema odločbe, v nasprotnem bo obveznost prisilno izterjana, • klavzulo, da pritožba na odločbo ne zadrži izvršitve odločbe (20. člen ZdavP).

- 25 -

V obrazložitvi odločbe je navedena zakonska podlaga za vsako naloženo obveznost v izreku odločbe in ugotovitve, zakaj je zavezancu obveznost naložena. V odločbi, ki je izdana v postopku inšpiciranja in morajo biti navedena v zapisniku o inšpekcijskem pregledu in dopolnilnem zapisniku, če so bile na zapisnik predložene pripombe. Ta dejstva morajo biti zapisana tudi v odločbi. V postopku inšpiciranja pa davčni organ izdaja tudi ugotovitvene odločbe. Taka odločba je npr. če je zavezanec ugotovljeno nepravilno obračunano obveznost poravnal med postopkom inšpiciranja. Z odločbo se ugotovi, da je bila obveznost že poravnana, višina te obveznosti, obračunane zamudne obresti do dneva plačila, v obrazložitvi pa se prav tako navedejo dejstva, kako je bilo ugotovljeno, da obveznost resnično obstaja. Ugotovitvena odločba, ki jo izda inšpektor v postopku inšpiciranja celostnega poslovanja samostojnih podjetnikov za eno leto, je tudi odločba o odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti, s katero se ugotovi, koliko je znašal dobiček zavezanca v odmernem letu in koliko naj bi znašal odmerjeni davek v tem letu. Navedeni odmerjeni davek je merilo za določitev višine akontacije davka, ki jo bo zavezanec moral plačevati v letu, ki je kronološko dve leti po odmernem letu (npr. odmerjeni davek od dohodkov iz dejavnosti za leto 2002 je merilo za plačilo akontacije davka za leto 2004. Odmerjeni davek 2002 se revalorizira s količnikom porasta cen na drobno v letu 2003 in deli z 12 – to je mesečna akontacija davka – (akontacija dohodnine)). 3.6 Pripombe in pritožbe na izdane akte v postopku inšpekcijskega pregleda Pravica do pritožbe je ustavna pravica. Predmet pritožbe je lahko odločba ali sklep, ki sta bila izdana v postopku inšpiciranja. Pravica pritožbe je lahko izključena samo z zakonom. 3.6.1 Rok za pritožbo Pritožba se mora zaradi pravnega reda, ki zahteva, da se posamezna dejanja postopka opravijo v določenih rokih, vložiti v roku 15 dni po vročitvi odločbe prve stopnje, če ni z zakonom drugače določeno. Za začetek roka se vzame prvi naslednji dan po prejemu, če je zadnji dan roka nedelja ali državni praznik ali kakšen drugi dan, ko se po predpisih ne dela, se lahko vloži pritožba prvi naslednji delavnik. Pritožbeni rok se šteje za vsako osebo in vsak organ, ki se mu odločba vroči, od dneva vročitve odločbe.

- 26 -

3.6.2 Vsebina pritožbe V pritožbi mora pritožnik navesti svoje ime in naslov, nato odločbo, ki jo izpodbija in označiti organ, ki jo je izdal ter njeno številko in datum. Za samo vsebino pritožbe pa zadostuje, da pritožnik v njej razloži, v katerem pogledu ni zadovoljen z izdano odločbo. Pritožbe ni potrebno posebej utemeljiti in navajati pravnih predpisov. Če pritožnik navaja nova dejstva, mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že prej v postopku inšpiciranja. Pritožbo zaključi z lastnoročnim podpisom. Če pa vlaga pritožbo po zagovorniku-odvetniku, le ta napiše pritožbo v njegovem imenu. 3.6.3 Razlogi za pritožbo Razlogi za pritožbo so (237. člen ZUP):

• če je odločbo izdal stvarno nepristojen organ, • če osebi, ki bi morala biti udeležena kot stranka ali stranski udeleženec v postopku,

ta možnost ni bila dana ali je nastopal nekdo, ki ne bi mogel biti stranka, • če stranki ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih

za izdajo odločbe, • če stranke v skladu z zakonom ni zastopal zakoniti zastopnik oziroma, če

pooblaščenec ni imel ustreznega pooblastila, • če so bile kršene določbe ZUP o uporabi jezika v postopku, • če je pri odločanju ali vodenju postopka sodelovala oseba, ki bi po zakonu morala

biti izločena • če so bila v postopku ugotovljena napačna dejstva.

3.6.4 Izročitev pritožbe Praviloma se pritožba izroči ali pa po pošti pošlje organu, ki je izdal odločbo na prvi stopnji in ta tudi preveri, ali jo je vložila upravičena oseba, ali je po zakonu sploh dopustna in ali je vložena v roku. Nato jo ta organ opremi s celotnim spisom o tej zadevi in ga pošlje organu druge stopnje, to je Glavnemu davčnemu uradu v Ljubljani. 3.6.5 Pripombe na zapisnik o inšpekcijskem pregledu in dopolnilni zapisnik Pripombe, ki jih da zavezanec na zapisnik o inšpekcijskem pregledu, so lahko dane ustno na zapisnik ali pa so dane pisno, rok za pripombe pa je 15 dni po vročitvi zapisnika. V večini primerov predložijo zavezanci pisne pripombe. Pripombe na zapisnik dajo zavezanci predvsem v primeru, če je bilo v postopku inšpiciranja ugotovljeno, da je zavezanec uveljavljal nek odhodek na osnovi listine, ki v postopku inšpiciranja ni bila predložena. Vzrok za to je v večini primerov ta, da je zavezanec listino vzel iz zbirke listin, ker jo je rabil za nek drug namen, pa jo je nekam

- 27 -

založil, (npr.pogodbo o nakupu poslovnega prostora je rabil za najetje kredita) našel pa jo je, ko je bil sam postopek inšpiciranja pri njem že končan. O pripombah, ki jih navede zavezanec in listinah sestavi zapisnik uradna oseba davčnega organa, ki so ji bile pripombe posredovane, ni pa nujno, da je to inšpektor, ki je vodil postopek inšpiciranja. Če so pripombe dane inšpektorju, ki je vodil postopek inšpiciranja, bo lahko takoj preveril, če se predložene listine nanašajo na ugotovitve v zapisniku in v večini primerov tudi ugotovil ali so listine verodostojne in jih takoj vrnil zavezancu. Če so pripombe na zapisnik dane pisno, zavezanci največkrat priložijo kopije listin, katerih verodostojnost pa je potrebno v postopku še preveriti. Pripombe na zapisnik o inšpekcijskem pregledu praviloma preverja inšpektor, ki je opravil inšpiciranje, o preveritvi pripomb pa sestavi dopolnilni zapisnik. V dopolnilnem zapisniku se poleg splošnih podatkov navedejo pripombe zavezanca in ugotovitve v zvezi s pripombami, druge ugotovitve v postopku inšpiciranja pa se ne navajajo. Dopolnilni zapisnik se vroči kot zapisnik, na dopolnilni zapisnik pa pripombe niso dopustne. V kolikor so pripombe vložene po 15 dnevnem roku, jih davčni organ obravnava v odločbi, dopolnilnega zapisnika pa v tem primeru ne izdaja. Opomnik k vzorcu ZAP039 (Priloga 5)

1. Navedba predmeta in obdobja inšpiciranja. 2. Navedba firme oz. ime in naziv, organizacijsko obliko po zakonu o gaspodarskih

družbah, naslov ter ime in priimek zakonitega zastopnika odgovornega za inšpicirano obdobje.

3. Pravne osebe kot stranke v postopku zastopajo zakoniti ali statutarni zastopniki,ki za zastopanje lahko pooblastijo tudi druge osebe (npr.strokovnega delavca pri pravni osebi, odvetnika…). Kadar ima pravna oseba za pooblaščenca odvetnika je potrebno navesti tudi njegovo ime in priimek ter kraj, kjer ima registrirano opravljanje odvetniških storitev,kadar pa je pooblaščenec strokovna oseba, je poleg njegovega imena in priimka potrebno navesti tudi dela in naloge, ki jih opravlja pri pravni osebi.

4. Ime in priimek pooblaščene osebe. 5. Navedba kraja pregleda. 6. Navedba časa pregleda (od-do). 7. Navedba imen in priimkov ter del in nalog, ki jih pri pravni osebi opravljajo

predstavniki pravne osebe, ki so sodelovali v postopku. 8. Navedba imena in priimka , rojstnih podatkov, prebivališča, poklica ter del in nalog

oseb, ki so bile v inšpiciranem obdobju odgovorne za pravilnost in zakonitost poslovanja.

9. V dopolnilnem zapisniku je potrebno navesti le predpisana manjkajoča ali napačna knjiženja v poslovnih knjigah, odgovoriti na pripombe o ugotovljenih dejstvih ob preverjanju knjiženj knjigovodskih in drugih evidenc, ki se nanašajo na ugotavljanje nepravilnosti in nezakonitosti pri obračunavanju in plačevanju davkov in prispevkov.

10. Pripombe na dopolnilni zapisnik ni mogoče vložiti, kar izhaja iz 2.odstavka 15.a člena ZDavP.

- 28 -

11. Dopolnilni zapisnik je potrebno sestaviti v treh izvodih, od katerih prejme en izvod stranka oz. njen pooblaščenec, dva izvoda pa obdrži Davčni urad za svoje potrebe. Kadar ima pravna oseba poleg zakonitega zastopnika tudi predstavnika sindikata in nadzorni organ, ju je na podlagi 1.odstavka 7.člena ZUP potrebno obvestiti, da ima glede na podano dejansko stanje, podlago za uveljavljanje kakšne pravice.

12. Ime in priimek pooblaščene osebe, ki je vodila postopek inšpiciranja ter pečat davčnega urada.

3.7 Pripombe in pritožbe na postopke davčnega inšpektorja v postopku davčnega

inšpiciranja Davčni inšpektor samostojno opravlja naloge inšpekcijskega pregleda, odloča v davčnem postopku in odreja druge ukrepe v davčnem postopku, za katere je pooblaščen po ZDS. Davčni zavezanec se lahko pritoži na postopek davčnega inšpektorja, če dvomi v njegovo odločitev pri postopku inšpiciranja. Po besedah direktorja Davčne uprave RS, gospoda Stojana Grilja (Grilj, 1999, str.10) obravnavajo vsako pritožbo, ki jo dobijo čez svoje zaposlene. To je v pristojnosti službe za notranji nadzor, ki je podrejeno neposredno direktorju DURS. Če ugotovijo, da so njihovi delavci naredili napako, se opravičijo, potem pa skušajo napako odpraviti. Delavce opozorijo na primerno obnašanje oz. postopanje in če so kršitve hujše, uvedejo disciplinski postopek. Zagotovitev visoke strokovnosti pri odločanju o pritožbah (http://www.gov.si/durs/other/strateski_nacrt_durs_slo.pdf) Za realizacijo cilja bo DURS uvedla naslednje ukrepe:

1. Preprečevanje vzrokov za vlaganje pritožb Pospešeno bodo izobraževali inšpektorje in strokovne delavce DURS-a z namenom poenotenega postopanja in enotne uporabe materialnih predpisov. Sistematično bodo opozarjali prvostopne organe na najpogostejše kršitve in pomanjkljivosti v davčnih zadevah na prvi stopnji. Izobraževali bodo davčne zavezance. Dosledno bodo izdajali navodila davčnim uradom za poenoteno postopanje in razlago materialnih predpisov. Predlagali bodo spremembe in dopolnitve zakonodaje v tistih delih, ki otežujejo uporabo v praksi.

2. Organizacijski ukrepi za zmanjšanje števila nerešenih pritožb Vzpostavili bodo računalniško podprto spremljanje drugostopne prakse in izdanih navodil Ministrstva za finance RS in DURS. Sodelovali bodo s strokovnimi institucijami pri reševanju zahtevnih strokovnih vprašanj. Kadrovsko bodo okrepili Sektor za davčni postopek na drugi stopnji z začasno razporeditvijo delavcev davčnih uradov na Glavni urad. Vključevali bodo zunanje sodelavce pri reševanju pritožb na drugi stopnji v številčnejših in manj zahtevnih zadevah. Delavci, ki rešujejo pritožbe na drugi stopnji, bodo dodatno opravljali delo izven rednega delovnega časa. Dodatno bodo izobraževali vse delavce druge stopnje prvenstveno na področju knjigovodstva ter ob vsaki spremembi zakonodaje, poleg tega pa bodo dodatno izobraževali tudi nekatere delavce za reševanje najzahtevnejših zadev.

- 29 -

(Opomba: Cilj bo mogoče uresniči bistveno hitreje, če se bodo vzporedno uresničevali tudi cilji na ostalih področjih, zlasti na področju zakonodaje in delovnih postopkov.) 3.7.1 Zaupni davčni podatki Z dnem, ko zaposleni sklene delovno razmerje na pristojnem organu, se pisno zaveže o varovanju uradne davčne tajnosti. Delavec davčne uprave ne sme uporabljati podatkov ali kakršnih koli drugih podatkov oz. zaključkov, ki mu služijo pri opravljanju njegovih službenih dolžnosti. Če jih uporablja za ne službene namene, se to obravnava kot hujša kršitev na delovnem mestu, čemur posledično lahko sledi tudi prenehanje delovnega razmerja. Strogo zaupni so torej vsi podatki o davčnih zavezancih, ki se jih posreduje davčnemu organu. V procesu inšpiciranja pa poteka preiskava tudi prek tretjih oseb, ki prav tako posredno sodelujejo v postopku. To so razni tolmači, zapisnikarji, izvedenci in druge osebe. Tudi ti so zavezani k varovanju teh podatkov. Vsako posredovanje informacij osebi, ki ni vpletena v proces in bi se s tem skušala okoristiti, je kaznivo. Za davčno tajnost pa se ne štejejo naslednji podatki, ki so namenjeni (ZDavP, 96):

• organizacijam za izvajanje statističnega raziskovanja, • organom, pristojnim za odkrivanje prekrškov in kaznivih dejanj, • zavodom, pristojnim za plačevanje obveznih prispevkov, • lokalnim samoupravnim skupnostim glede njihovih dohodkov, • javnim pravobranilcem v davčnih zadevah, • pooblaščenim organom tujih držav glede sporazuma o izogibanju dvojnemu

obdavčevanju dohodkov in premoženja. Inšpektorji morajo pri pretoku dokumentov varovati že prej omenjeno davčno tajnost, poleg tega pa tudi državno, vojaško in poslovno tajnost ter osebne podatke. Poslovna tajnost so vsi tisti podatki, ki jih davčni zavezanec s pisnim sklepom določi, s tem pa morajo biti seznanjene osebe, ki so podatke dolžne varovati. Poslovna skrivnost je gledana z dveh vidikov:

• S subjektivne strani so predmet poslovne skrivnosti lahko razni izračuni, sheme, obračuni, pogodbe, zapisniki in so znani določenemu krogu ljudi ter predstavljajo za podjetje neko konkurenčno prednost.

• Z objektivnega vidika ni nujno, da je podatek registriran kot poslovna skrivnost. Pomembno je le, da so osebe seznanjene z njegovo pomembnostjo, saj bi z izdajo nastala občutna škoda.

- 30 -

3.8 Izločitev davčnega inšpektorja iz postopka davčnega inšpiciranja Med inšpekcijskim pregledom je treba zagotoviti nepristranskost oz. objektivnost pri delu in odločanju v davčnem postopku. Inšpektor ne sme opravljati inšpekcijskega pregleda na podlagi 57. člena ZDS pri pravni osebi, zasebniku oz. pri drugi osebi iz naslednjih razlogov:

• če je zasebnik, fizična oseba ali zastopnik davčnega zavezanca z inšpektorjem v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do kateregakoli kolena, v stranski pa do četrtega kolena, če je z njim v zakonu ali svaštvu do drugega kolena, ne glede na to, ali je zakonska zveza prenehala,

• če je inšpektor skrbnik, oskrbovanec, posvojenec ali posvojitelj lastnika, poslovodnega organa ali članov organov upravljanja pravne osebe,

• če je inšpektor delničar ali družbenik davčnega zavezanca, • če je inšpektor v prijateljskem ali v sovražnem odnosu z davčnim zavezancem ali

njegovim zakonitim zastopnikom. Če je inšpektor opravil kakšno dejanje med inšpekcijskim pregledom, mora zato takoj, ko izve za kak izločitveni razlog, prenehati inšpekcijski pregled in s tem seznaniti vodjo oddelka za inšpiciranje ter direktorja davčnega urada, pristojnega za odločanje o inšpektorjevi zadevi. Inšpektor lahko sam zahteva izločitev. V tem primeru mora opravljati svoje delo do direktorjeve odločitve. Inšpektorjevo izločitev lahko zahteva tudi stranka. Do izdaje sklepa o taki zahtevi, inšpektor ne sme opravljati nobenih dejanj v postopku, razen tista, ki se ne smejo odlagati. Inšpektorjeva dolžnost je ugotoviti resnično stanje primera in zagotoviti nepristranskost pri delu. Stranka lahko namreč zahteva izključitev inšpektorja iz postopka, če meni, da ni ravnal objektivno. Do izdaje sklepa le-ta ni pristojen za izvajanje dejanj v postopku. Že izdano odločbo je v tem primeru mogoče izpodbijati. 3.8.1 Izločitev davčnega inšpektorja na zahtevo stranke-davčnega zavezanca Davčni zavezanci imajo pravico zahtevati izločitev davčnega inšpektorja predvsem iz razlogov, ki so navedeni v točki 3.8. V največ primerih, pa se davčni zavezanci ne pritožijo in zahtevajo izločitev davčnega inšpektorja pred postopkom ali med postopkom inšpiciranja, temveč šele, ko je inšpektor izdal zapisnik, in so bile v postopku ugotovljene nepravilnosti. V tem primeru so predvsem ugotovitve inšpektorja v postopku inšpiciranja vzrok za njegovo izločitev na strani davčnega zavezanca. Zavezanci želijo z zahtevo po izločitvi inšpektorja doseči, da bi bil že opravljen postopek inšpiciranja razveljaven in bi bil uveden ponoven postopek, ki bi pa bil za njih ugodnejši. Zato poskušajo v zahtevi po izločitvi inšpektorja le-tega čimbolj očrniti. Očitajo mu predvsem:

• nestrokovnost, • arogantno obnašanje, • neupoštevanje predloženih "dokazov", • nekateri pa navajajo tudi, koliko cigaret je inšpektor pokadil, koliko kav je spil...

- 31 -

Zaradi zahteve po izločitvi inšpektorja iz postopka, mora inšpektor prekiniti vsa dejanja v zvezi z inšpekcijskim pregledom do rešitve zahtevka o izločitvi. O zahtevku o izločitvi odloča davčni organ s sklepom. V postopku preveritve upravičenosti zahtevka se preverijo izločitveni razlogi iz 57. člena ZDS, inšpektorja pa se zasliši kot stranko. V kolikor se zahtevek s sklepom zavrne, inšpektor nadaljuje s postopkom in ga tudi zaključi z izdajo odločbe. V kolikor se zahtevek s sklepom reši v korist stranke, se uvede ponoven postopek inšpiciranja. Na izdani sklep ima davčni zavezanec pravico do samostojne pritožbe.

- 32 -

SKLEP Odnos med davčnim inšpektorjem in davčnim zavezancem je občutljivo področje, verjetno pa tudi drži trditev, da gre za nekakšno nenavadno stanje, saj se zavezanci na davčne oblasti še vedno vse prepogosto odzivajo s strahom. Predvsem je pomembno, da tako eni, kot drugi dobro poznajo svoje pravice in obveznosti. Da bi komunikacija med davčnimi inšpektorji in davčnimi zavezanci potekala na kulturnem nivoju, je zato nujno potrebno sodelovanje in korektno obnašanje ter strokovni pristop. Delo davčnega inšpektorja v postopku davčnega inšpiciranja je, po mojem mnenju, nehvaležno in zahtevno opravilo. Poleg tega je pri pregledu pri davčnemu zavezancu mnogokrat davčni inšpektor nezaželen, saj lahko najde nepravilnosti, za katere davčnemu zavezancu naloži plačilo, ugotovljene nepravilnosti pa so tudi sankcionirane. Namen davčne inšpekcije mora biti preverjanje pravilnosti davčnih obračunov, nikakor pa ni namen inšpekcije polnjenje državne blagajne. Pristojnosti davčnega inšpektorja, kaj bi moral davčni zavezanec vedeti o njegovih pooblastilih, da bi pregled potekal nemoteno, in kdaj lahko inšpektor prepove opravljanje dejavnosti, so stvari, ki verjetno zanimajo vse davčne zavezance, ki pričakujejo inšpekcijski pregled. Zakon o davčnem postopku med drugim temelji tudi na pravici do gotovosti. Davčnim zavezancem mora biti omogočeno, da vnaprej poznajo svoje davčne obveznosti. Morali pa bi poznati tudi pristojnosti in obveznosti davčnega inšpektorja, ki jih ima pri inšpekcijskem pregledu. Davčni zavezanci bi vsekakor imeli drugačno misljenje o davčni inšpekciji, če bi bolje poznali svoje pravice in če bi bolje poznali davčno službo in delo ter namen davčnih inšpektorjev. Zato mislim, da je velikega pomena za uspešno komunikacijo med davčnim inšpektorjem in davčnim zavezancem, da si DURS ustvari dobro ime pri širši javnosti. Celoten postopek davčne inšpekcije je urejen v pravnih pravilih, ki določajo pravice in obveznosti davčnega organa ter tudi stranke v postopku. Mnenja sem, da so davčni zavezanci s tem premalo seznanjeni. Seveda pa mora v smislu izboljšanja komunikacije nekaj narediti tudi davčni zavezanec. Tudi on ima svoje probleme. Morda se upravičeno boji ali bolje rečeno jezi na davčno inšpekcijo, morda tudi ne. Vsekakor pa drži, da morata oba poskrbeti, da bo njuno sodelovanje potekalo na etičnem nivoju. In tu je izjemnega pomena komunikacija. Komunikacija med njima poteka predvsem na osnovi, ki temelji na zakonih. Navsezadnje je davčni inšpektor organ, ki deluje v okvirih zakona. Vendar pa je marsikdaj v praksi bolje, če stvari potekajo bolj življenjsko, čeprav pri tem ne mislim, da morajo iti stvari mimo zakona. Navsezadnje smo vsi le ljudje in tako "človeška" naj bi bila tudi komunikacija.

- 33 -

POVZETEK V diplomski nalogi sem se osredotočila na komunikacijo med davčnimi inšpektorji in davčnimi zavezanci. Opredelila sem pojem davčnega inšpiciranja in razložila postopek davčne inšpekcije. Postopek davčnega inšpiciranja temelji na zakonih, ki se jih morata držati obe strani, davčni inšpektor in davčni zavezanec. Komunikacija med njima je uspešna takrat, če oba upoštevata načelo korektnosti, poštenosti in strokovnosti. KLJUČNE BESEDE: komunikacija, davčni inšpektor, davčni zavezanec, davčno inšpiciranje, inšpekcijski pregled, zapisnik, pritožba. ABSTRACT The focuse of this diploma work is on the communication betwen taxinspectors and taxpayers. First the conceptions of taxinspections are defined and then the proceeding of tax inspection is explaned. The procedure of tax inspection bases on law which must be obeyed by both sides (taxinspector and taxpayer). The communication is efficient, if both sides consider principles of correctness, fairnes and expertness. KEY WORDS: communication, taxinspector, taxpayer, tax inspection, inspection, protocol, complaint.

- 34 -

LITERATURA

1. Ferluga, Irena. 2000. Tudi davčni inšpektorji so samo ljudje. Večer, 07.12., 285.

2. Gierlinger Bernardette M., Neschkudla Harald. 2000. Die Schätzung von Besteuerungsgrundlagen. Dunaj. Orac.

3. Grilj, Stojan. 1999. Ljubljana. Denar. št. 9.

4. Isaacs, William. 2002. Dialogue and the Art of Thinking Together. Journal of Organizational Change Management. Emerald Group Publishing Limited. Letnik: 15, št. 3, str. 330-332.

5. Kavčič, Bogdan. 2002. Poslovno komuniciranje. Ekonomska fakulteta, Ljubljana

6. Jelčić, Božidar. 1998. Financijsko pravo i financijska znanost. Zagreb: Informator.

7. Končan, Darko. 1997. Fiskalni preblisk: Potreba po dialogu med davčnimi

inšpektorji in zavezanci oziroma svetovalci. Finance 06.06., 43.

8. Kovačič, Boris in Branko Gorjan. 1995. Projekt davčne službe v Republiki Sloveniji. Ljubljana : RS Ministrstvo za finance.

9. Možina. Nevenka. 1999. Kaj delamo in kako smo uspešni? Dacar 1.

10. Ribbens, Geoff, Richard, Thompson. 2000. Understanding Body Language in a

Week. Industrial Management & Data Systems. Emerald Group Publishing Limited. Letnik: 100, št. 9, str.459-460.

11. Ryder-Smith, Jocelyn. 1999. Talking their language. Journal: Team Performance

Management. Emerald Group Publishing Limited. Letnik: 5, št. 2, str. 78-81.

12. Wakounig Marian. 1998. Davčno inšpiciranje in cenitev davčne osnove. Ljubljana: MFB Consulting.

VIRI

1. DURS. Oddelek za nadzor. Vrste in vrednotenje inšpekcijskih pregledov. 2001. Ljubljana.

2. http://www.gov.si/durs/other/strateski_nacrt_durs_slo.pdf [07.02.2004].

3. pogovor z inšpektorji.

4. DURS. Glavni urad. Metodološko navodilo za načrtovanje in opravljanje

inšpekcijskih pregledov. 1997. Splošni del. Ljubljana.

- 35 -

5. DURS. Glavni urad. Metodološki priročnik za postopke inšpiciranja II. del. Vzorci

upravnih aktov in drugih aktov ter dokumentov. 2002. Ljubljana.

6. Vlada RS 1996. Zakon o davčni službi. Uradni list RS 18:1498-1504.

7. Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP). 1999. Ljubljana.

8. Zbirka predpisov. Davki in prispevki. 2003. Ljubljana.

- I -

PRILOGE: Priloga 1: OBV007: OBVESTILO O UVEDBI POSTOPKA

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE

DAVČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE

Naslov DAVČNI URAD ________ Tel: _____, Fax: _____

Št.: Datum: ______________ (davčni zavezanec) ________________ Zadeva: obvestilo o uvedbi davčnega postopka DURS – Davčni urad _______ na podlagi 2. člena Zakona o davčni službi (Ur.l. RS, št. 18/96, 36/96, 87/97, 35/98, 48/98, 26/99, 54/99, 61/00, 85/00, 100/00; v nadaljevanju ZDS) ter 2. in 3. člena zakona o davčnem postopku (Ur.l. RS, št. 18/96, 78/96, 87/97, 35/98, 82/98, 91/98, 1/99, 108/99, 37/01) uvaja po uradni dolžnosti pri _____________ postopek inšpiciranja _________ za obdobje ____________ . V skladu z določili 18. člena ZDS vas seznanjamo, da lahko davčni zavezanec, njegov zastopnik ali pooblaščenec prisostvuje pri inšpekcijskem pregledu. Če davčni zavezanec, njegov zastopnik ali pooblaščenec ovira inšpektorja pri pregledu, lahko inšpektor zahteva, da se le-ta odstrani. V nadaljevanju postopka o pravicah stranke (pripombe na zapisnik, pritožba na odločbo) seznanja davčni organ stranko s poukom v posameznih izdanih aktih, prav tako pa mora po določbi 143. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99 in 70/00) uradna oseba, ki vodi postopek po potrebi opozoriti stranko na pravne posledice njenih dejanj ali opustitev v postopku. Pooblaščena oseba

Potrjujem prejem obvestila

- II -

Priloga 2: ZAP012: ZAPISNIK O IZJAVI STRANKE PO 188. ČLENU ZUP

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE

DAVČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE

Naslov DAVČNI URAD ________ Tel: _____, Fax: _____

Številka: __________________ Datum: __________________ DAVČNA TAJNOST

Z A P I S N I K O IZJAVI STRANKE

sestavljen na podlagi 74. do 81. člena in 188. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99 in 70/00; v nadaljevanju ZUP), dne _________, v prostorih Davčnega urada ___________v zadevi _______________________________________(1) pri davčnem zavezancu ____________________________________(2), ki ga zastopa ___________ . Pričetem ob ____________ uri. Navzoči: 1. stranka: ___________________________________________(3)

2. pooblaščena oseba davčnega urada: ___________________________________________

Pooblaščena oseba je davčnega zavezanca pred sprejemom izjave seznanila z namenom tega razgovora in ga v skladu s 3. odstavkom 188. člena ZUP opozorila na kazensko in materialno odgovornost, če bi dala krivo izjavo. Davčni zavezanec je bil prav tako seznanjen s pravico, da v skladu s 146. členom citiranega zakona sodeluje v vseh fazah postopka in se izjavi o vseh okoliščinah in dejstvih, ki so pomembne za odločitev davčnega organa v postopku. inšpiciranja. Davčnega zavezanca se seznani, da je vabljen v zadevi inšpiciranja_____________ ____________________________(4), zaradi ____________________________(5).

- III -

Davčni zavezanec poda naslednjo izjavo: __________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________(6). Zapisnik je bil davčnemu zavezancu prebran in nanj ni imel pripomb oz. je nanj podal naslednje pripombe oz. dopolnitve: _____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________. Zaključeno ob __________ uri. Davčni zavezanec s svojim podpisom potrjuje, da je seznanjen z vsebino zapisnika, in da mu je bila dama možnost izjasniti se o vseh dejstvih in okoliščinah. Zapisnik je sestavljen v _______ izvodih, od katerih je bil en izvod vročen zavezancu. Podpis pooblaščene osebe: Podpis davčnega zavezanca ________________________ ___________________________

- IV -

Priloga 3: ZAP038: ZAPISNIK O INŠPICIRANJU PO 1. ODSTAVKU 15. A ČLENA ZDavP

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE

DAVČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE

Naslov DAVČNI URAD ________ Tel: _____, Fax: _____

Številka: DAVČNA ŠTEVILKA Datum: DAVČNA TAJNOST

ZAPISNIK O inšpiciranju………………………..(1) pri davčnem zavezancu …………………..(2) Davčna uprava Republike Slovenije Davčni urad……………………je pri davčnem zavezancu, ki ga zastopa…….(3) opravila inšpekcijski pregled ……………..(1) na podlagi določb 9., 13. in 15.-23.člena Zakona o davčni službi (Ur. l. RS, št. 18/96, 36/96, 87/97, 35/98, 48/98, 26/99, 54/99, 61/00, 85/00 in 100/00; v nadaljevanju ZDS). Zapisnik je sestavljen v skladu z določili 15.a člena Zakona o davčnem postopku (Ur. l. RS, št. 18/96, 78/96, 87/97, 35/98, 82/98, 91/98, 1/99, 108/99 in 37/01; v nadaljevanju ZDavP). Postopek inšpiciranja je opravil-a …………………(4) na podlagi 16. in 17. ZDS. Postopek inšpiciranja je bil opravljen v…………….(5) v času……………………………………….(6) ob prisotnosti……………………………….(7). Davčni zavezanec je bil, skladno s 1. odstavkom 18. člena ZDS, dne…., seznanjen s pravico, da lahko prisostvuje pri inšpekcijskemu pregledu . Splošni podatki - podatki o dejavnosti, ki jo davčni zavezanec dejansko opravlja - podatki o organiziranosti - podatki o registraciji - podatki o žiro računu oz. transakcijskem računu - podatki o načinu vodenja računovodstva

- V -

Za zakonitost in pravilnost poslovanja je v inšpiciranem obdobju odgovoren……(8) UGOTOVITVE - Navedba poslovnih knjig, listin in druge dokumentacije, ki je bila pregledana v

inšpekcijskem postopku. V primeru ugotovljenih nepravilnosti in nezakonitosti je potrebno navesti: (9) - poslovne knjige, listine (njihova označba, številka in datum) in druge dokaze, na

podlagi katerih je ugotovljena nezakonitost; po možnosti ne navajamo vsebine oz. podatkov, ki so določeni kot poslovna ali druga skrivnost oz. tajnost oz. navedemo najnujnejše podatke za identificiranje,

- v čem je nepravilnost oz. nezakonitost, - določbo, polni naziv in način objave materialnega predpisa, ki je kršen, - odgovorno osebo z identifikacijskimi podatki, in dokaze na podlagi katerih je

ugotovljena njihova odgovornost, - vsebino izjav odgovornih oseb, - navedbo ugotovljenih nepravilnosti in nezakonitosti, ki jih je davčni zavezanec med

postopkom odpravil, - številke kontov navajamo le tedaj, ko je to potrebno zaradi rešitve predhodnega

vprašanja preverjanja knjigovodskih listin in drugih evidenc v zvezi z inšpiciranjem davkov in prispevkov

- navedba vsebine sklepov ,ki so bili izdani med postopkom. - obveznost obračuna zamudnih obresti in pravna podlaga. PRAVNI POUK Na ugotovitve v tem zapisniku lahko davčni zavezanec vloži pripombe na Davčno upravo Republike Slovenije pri Davčnem uradu……… v roku 15 dni od dneva prejema zapisnika (10). Zapisnik je napisan v treh izvodih od katerih prejme stranka enega, ostala dva pa ostaneta Davčnemu uradu………… za lastne potrebe (11). ( Pečat) Pooblaščena oseba: (12) Vročiti: - davčnemu zavezancu ali pooblaščencu (13) osebno, s povratnico; - oddelku za kontrolo, odmero, ____, tu; - spis, tu.

- VI -

Priloga 4: ZAP073: DODATEK K ZAPISNIKU

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE

DAVČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE

Naslov DAVČNI URAD ________ Tel: _____, Fax: _____

Številka: DAVČNA ŠTEVILKA Datum: DAVČNA TAJNOST

DODATEK K ZAPISNIKU O inšpiciranju………………………..(1) pri davčnem zavezancu …………………..(2) Davčna uprava Republike Slovenije Davčni urad……………………je pri davčnem zavezancu, ki ga zastopa…….(3) opravila inšpekcijski pregled ……………..(1) na podlagi določb 9., 13. in 15.-23.člena Zakona o davčni službi (Ur. l. RS, št. 18/96, 36/96, 87/97, 35/98, 48/98, 26/99, 54/99, 61/00, 85/00 in 100/00; v nadaljevanju ZDS). O tem je bil sestavljen zapisnik št. _________ z dne __________ . MOŽNOST 1, ko ni potrebno dopolniti postopka inšpiciranja - navedba, v čem se spremenijo ugotovitve iz vročenega zapisnika o inšpekcijskem pregledu (na primer nepravilno uporabljen materialni predpis,…) MOŽNOST 2, ko je potrebno dopolniti postopek inšpiciranja Postopek inšpiciranja je dopolnil-a …………………(4) na podlagi 16. in 17. ZDS. Dopolnitev postopka inšpiciranja je bila opravljena v…………….(5) v času……………………………………….(6) ob prisotnosti……………………………….(7).

- VII -

Davčni zavezanec je bil, skladno s 1. odstavkom 18. člena ZDS, dne…., seznanjen s pravico, da lahko prisostvuje pri inšpekcijskemu pregledu . UGOTOVITVE - Ta del se sestavi podobno kot v zapisniku o inšpekcijskem pregledu, s tem da se

poudari, da gre za spremembo, dopolnitev oziroma popravek ugotovitev iz vročenega zapisnika o inšpekcijskem pregledu.

PRAVNI POUK Na ugotovitve v tem dodatku k zapisniku lahko davčni zavezanec vloži pripombe na Davčno upravo Republike Slovenije pri Davčnem uradu……… v roku 15 dni od dneva prejema zapisnika (10). Zapisnik je napisan v treh izvodih od katerih prejme stranka enega, ostala dva pa ostaneta Davčnemu uradu………… za lastne potrebe (11). ( Pečat) Pooblaščena oseba: (12) Vročiti: 1. davčnemu zavezancu ali pooblaščencu (13) osebno, s povratnico; 2. oddelku za kontrolo, odmero, ____, tu; 3. spis, tu.

- VIII -

Priloga 5: ZAP039: ZAPISNIK PO 2. ODSTAVKU 15.a ČLENA ZDavP

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE

DAVČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE

Naslov DAVČNI URAD ________ Tel: _____, Fax: _____

DOPOLNILNI ZAPISNIK O inšpiciranju………………………..(1) pri pravni osebi …………………..(2) Davčna uprava Republike Slovenije Davčni urad……………………je pri pravni osebi, ki jo zastopa…….(3) opravila inšpekcijski pregled ……………(1) na podlagi določb 13.–23.člena Zakona o davčni službi (Ur.l. RS, št. 18/96, 36/96, 87/97, 35/98, 48/98, 26/99, 54/99, 61/00, 85/00 in 100/00). Dopolnilni zapisnik je sestavljen v skladu z določili 15.a člena Zakona o davčnem postopku (Ur. l. RS, št. 18/96, 78/96, 87/97, 35/98, 82/98, 91/98, 1/99, 108/99 in 37/01; v nadaljevanju ZDavP). Postopek preverjanja pripomb je opravil-a …………………(4) na podlagi drugega odstavka 15 a.člena ZDavP. - preverjanje pripomb je bilo opravljeno v…………….(5) - v času……………………………………….(6) - ob prisotnosti……………………………….(7). Za zakonitost in pravilnost poslovanja je v inšpiciranem obdobju odgovoren …………(8)

- IX -

Ugotovitve: 1. Splošni podatki - podatki o dejavnosti pravne osebe - podatki o organiziranosti - podatki o vrsti in obsegu odgovornosti za obveznosti - podatki o registraciji - podatki o žiro računu - podatki o splošnih aktih, ki se nanašajo na predmet inšpiciranja - podatki o načinu vodenja računovodstva - podatki o ugotovitvah v inšpekcijske pregledu pri pravni osebi(9) - kdaj je bil pregled opravljen, - kaj je obsegal - povzetek zapisnika o ugotovljenem stanju glede na vložene pripombe, - povzetek pripomb, - vsebino dodatnih izjav odgovornih oseb , - pravno podlago (odločbo, polni naziv in objava materialnega predpisa, ki je bil kršen)

in razloge za upoštevanje oz. neupoštevanje pripomb, - navedba ugotovljenih nepravilnosti in nezakonitosti, ki jih je pravna oseba med

postopkom prostovoljno odpravila, Pravni pouk Pripombe na ta zapisnik, po 2.odstavku 15.a člena ZDavP niso dopustne (10) Zapisnik je napisan v treh izvodih od katerih prejme stranka enega, ostala dva pa ostaneta Davčnemu uradu………… za lastne potrebe (11). ( Pečat) Pooblaščena oseba: (12) Vročiti: V skladu s 83.členom Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99 in 70/00) je ta zapisnik vročen stranki dne………...