poslovna analiza izbranega podjetja · 2020. 1. 13. · poslovna analiza izbranega podjetja...

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

ZAKLJUČNA STROKOVNA NALOGA VISOKE POSLOVNE ŠOLE

POSLOVNA ANALIZA IZBRANEGA PODJETJA

Ljubljana, maj 2019 MICHELLE KASTELIC

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Michelle Kastelic, študentka Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, avtorica predloženega dela z naslovom Poslovna analiza izbranega podjetja, pripravljenega v sodelovanju s svetovalcem prof. dr. Markom Hočevarjem.

I Z J A V L J A M

1. da sem predloženo delo pripravila samostojno;

2. da je tiskana oblika predloženega dela istovetna njegovi elektronski obliki;

3. da je besedilo predloženega dela jezikovno korektno in tehnično pripravljeno v skladu z Navodili za izdelavo zaključnih nalog Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, kar pomeni, da sem poskrbela, da so dela in mnenja drugih avtorjev oziroma avtoric, ki jih uporabljam oziroma navajam v besedilu, citirana oziroma povzeta v skladu z Navodili za izdelavo zaključnih nalog Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani;

4. da se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del (v pisni ali grafični obliki) kot mojih lastnih – kaznivo po Kazenskem zakoniku Republike Slovenije;

5. da se zavedam posledic, ki bi jih na osnovi predloženega dela dokazano plagiatorstvo lahko predstavljalo za moj status na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani v skladu z relevantnim pravilnikom;

6. da sem pridobila vsa potrebna dovoljenja za uporabo podatkov in avtorskih del v predloženem delu in jih v njem jasno označila;

7. da sem pri pripravi predloženega dela ravnala v skladu z etičnimi načeli in, kjer je to potrebno, za raziskavo pridobila soglasje etične komisije;

8. da soglašam, da se elektronska oblika predloženega dela uporabi za preverjanje podobnosti vsebine z drugimi deli s programsko opremo za preverjanje podobnosti vsebine, ki je povezana s študijskim informacijskim sistemom članice;

9. da na Univerzo v Ljubljani neodplačno, neizključno, prostorsko in časovno neomejeno prenašam pravico shranitve predloženega dela v elektronski obliki, pravico reproduciranja ter pravico dajanja predloženega dela na voljo javnosti na svetovnem spletu prek Repozitorija Univerze v Ljubljani;

10. da hkrati z objavo predloženega dela dovoljujem objavo svojih osebnih podatkov, ki so navedeni v njem in v tej izjavi.

V Ljubljani, dne ___________________ Podpis študentke: _________________

i

KAZALO

UVOD .................................................................................................................................... 1

1 PREDSTAVITEV PODJETJA ................................................................................... 1

1.1 Nastanek podjetniške priložnosti ......................................................................... 2

1.2 Bonitetna ocena ..................................................................................................... 4

2 TEMELJNE POSLOVNE FUNKCIJE PODJETJA ................................................ 6

2.1 Nabavna funkcija .................................................................................................. 6

2.2 Prodajna funkcija .................................................................................................. 7

2.3 Proizvodna funkcija .............................................................................................. 8

2.4 Kadrovska funkcija ............................................................................................. 11

3 OPREDELITEV MANAGEMENTA V PODJETJU ............................................. 12

3.1 Funkcija planiranja ............................................................................................. 13

3.2 Funkcija organiziranja ....................................................................................... 14

3.3 Funkcija vodenja ................................................................................................. 16

3.4 Funkcija kontroliranja ....................................................................................... 17

4 ANALIZA RAČUNOVODSKIH IZKAZOV .......................................................... 18

4.1 Analiza bilance stanja ......................................................................................... 18

4.2 Analiza izkaza poslovnega izida ......................................................................... 19

4.3 Analiza izkaza denarnih tokov ........................................................................... 19

SKLEP ................................................................................................................................ 20

LITERATURA IN VIRI ................................................................................................... 20

PRILOGE ........................................................................................................................... 21

KAZALO TABEL

Tabela 1: Ključni proizvodi oziroma storitve podjetja .......................................................... 9

Tabela 2: Podjetniška ekipa ob ustanovitvi podjetja ............................................................ 11

Tabela 3: Podjetniška ekipa danes ....................................................................................... 12

ii

KAZALO SLIK

Slika 1: Ostanki strojev na stropu v garaži ............................................................................ 3

Slika 2: Delavnica s pisarno ter dvorišče ............................................................................... 4

Slika 3: Bonitetna ocena ........................................................................................................ 5

Slika 4: Bonitetna ocena ........................................................................................................ 5

Slika 5: Delavnica .................................................................................................................. 9

KAZALO PRILOG

Priloga 1: Bilanca stanja podjetja Podjetje, d. o. o., za leta 2016, 2017 in 2018 ................... 1

Priloga 2: Izkaz poslovnega izida podjetja Podjetje, d. o. o., za leta 2016, 2017 in 2018 ..... 2

Priloga 3:Denarni tok podjetja Podjetje, d. o. o., v obdobju od 31. 12. 2017 do 31. 12.

2018 ....................................................................................................................... 3

1

UVOD

V okviru zaključne naloge se poglobim v analizo poslovanja podjetja Podjetje, d. o. o. Za to podjetje sem se odločila iz subjektivnih razlogov, saj gre za družinsko podjetje, vse člane katerega poznam, prav tako pa sem v tem podjetju opravljala študentsko delo.

Namen te naloge je predstaviti proces od podjetniške ideje do njenega razvoja ter ugotoviti dejansko stanje v podjetju. Ugotoviti želim njihovo poslovanje v različnih obdobjih, pomanjkljivosti v njihovem poslovanju in možnosti za izboljšanje.

Zaključna naloga je sestavljena iz štirih delov. V prvem delu opišem podjetje, podjetniško idejo in njen razvoj ter zaključim z opredelitvijo bonitetne ocene.

Drugi del je namenjen osnovnim poslovnim funkcijam v podjetju. Pred vsako funkcijo navedem teorijo s pomočjo izbrane literature. Pri nabavni funkciji opišem proces naročanja in predstavim odgovorno oseba za to. Pri prodajni funkciji opredelim kupce in opišem proces nabave ter marketinga. Nadaljujem s proizvodno funkcijo in predstavitvijo izdelkov ter glavnih proizvodnih procesov. V zadnjem delu pa opišem organizacijsko strukturo in odnose z zaposlenimi.

V tretjem delu se osredotočim na teorijo managerskih funkcij, ki so funkcija planiranja, organiziranja, vodenja in kontroliranja. Pri funkciji planiranja predstavim njihov slogan, opišem konkurenčnost, dolgoročne in kratkoročne plane ter kako izboljšati podjetje. Pri funkciji organiziranja opišem organizacijsko strukturo, način dela in funkcije zaposlenih. Način vodenja, rezultate in motivacijo delavcev predstavim pri funkciji vodenja ter finančno stanje, prodajo in naročila pri funkciji kontroliranja. Pri posameznih funkcijah podam tudi predloge za izboljšanje funkcij.

1 PREDSTAVITEV PODJETJA

Družinsko podjetje je sociološki pojem, s katerim označujemo povezanost družine s podjetjem. Člani družine vodijo družinsko podjetje in kapital podjetja ostaja v rokah teh članov. Sistem vrednot družine zaznamuje podobo podjetja. Pri takšnih podjetjih bi moral biti generacijski prenos zagotovljen, kar pomeni, da to družini predstavlja poklicno in/ali ekonomski osnovo. Generacije tako skrbijo za dobrobit družine in obstoj delovnih mest, kar posledično privede do dajanja prednosti pri zaposlovanju članom družine. Značilno je tesno sodelovanje med člani pri vodenju, slednji pa niso naklonjeni tveganjem. Raziskave so pokazale, da je želja po ohranitvi podjetja v družinski lasti velika, kar pa je razlog, da težje dobijo zunanjo finančno pomoč, ker niso pripravljena ponuditi deleža v lastništvu podjetja (Duh, 2003).

2

Obravnavano podjetje je leta 1979 ustanovila fizična oseba 1 kot samostojni podjetnik. Delno zaradi upokojitve nosilca dejavnosti, delno pa tudi zaradi potrebe po spremembi upravljanja je bilo treba v letu 2009 izvesti preoblikovanje podjetja v d. o. o. Šlo je za pravno, pa tudi finančno najugodnejšo rešitev nadaljevanja družinskega podjetja z novo generacijo. Ker gre za družinsko podjetje, sta sedaj direktorja in prokurista lastnikov sin fizična oseba 2 in hčerka fizična oseba 3.

Prvi delavec je bil zaposlen že na začetku delovanja, in sicer lastnikova žena fizična oseba 4 kot administrator. Prvi zaposleni v proizvodnji pa je bil zaposlen kakšno leto pozneje. V podjetju je danes 6 zaposlenih.

Na začetku je podjetje opravljalo bolj storitveno, terensko dejavnost. Njegovi prihodki so omogočali naložbe: nabavo oz. pridobitev osnovnih sredstev (stavb, strojev, orodja itd.) in zaloge materiala. Kakor pri večini podjetij se je tudi v obravnavanem podjetju na začetku pokazal finančni problem. Zaviral je možnost za naložbe v osnovna sredstva in nabavo materiala, nenazadnje pa se je pokazal tudi problem infrastrukture (cesta, telefonski priključek).

1.1 Nastanek podjetniške priložnosti

»Kako sem prišel do ideje, da bi ustanovil svoje podjetje? V bistvu menim, da je na to odločitev vplivala moja prva služba. Res smo garali na gradbiščih in enostavno sem ugotovil, da si ne želim delati za druge. Želja je bila velika, pa tudi kot mlad sem bil zelo zagnan za določene stvari«.

Fizična oseba 1 – lastnik obravnavanega podjetja je svojo prvo službo dobil v gradbenem podjetju Begrad kot gradbeni delavec. Trdo je služil denar, vendar je tudi razmišljal, kako bi dosegel svoj cilj – ustanovil podjetje. Osnovna ideja je bila delati na področju kamnoseštva, se specializirati v tem in poslovati uspešno. Ideja je bila, da bi ustanovil družinsko podjetje. O tem je pričel razmišljati nekaj let po tem, ko se je zaposlil pri Begradu, predvidoma leta 1965. Iz zgornjega citata lahko razberemo, da si je želel biti sam svoj šef.

Podjetje je ustanovil leta 1979 kot samostojni podjetnik. V Črnomlju in bližnji okolici takrat še ni bilo obstoječega kamnoseka, zato je bil prvi na tem področju. S svojo idejo je želel rešiti potrebe občanov. Zaradi svoje lokacije jim je omogočil nižje stroške dostave, hitrejšo dostavo in delo. Na začetku je šlo za bolj storitveno, terensko dejavnost. Prihodki so omogočali naložbe: nabavo oz. pridobitev osnovnih sredstev (strojev, orodja itd.) in zaloge materiala.

Lastnik podjetja je povedal, da je imel finančni problem, in dodal, da ga je ta oviral pri vlaganju v infrastrukturo (cesta, telefonski priključek itd.) ter pri nabavi materiala in osnovnih sredstev. Njegova prva delavnica je bila njegova lastna garaža (slika 1). Denarja,

3

da bi zgradil nov objekt, ni bilo, zato je rešitev videl v garaži. Kupil je rabljene stroje in tako je lahko začel z dejavnostjo.

Eno leto po ustanovitvi je zaposlil svojo ženo (fizična oseba 4) kot administratorko. Njeno delo je zajemalo urejanje papirjev in pripravo računov. Za njo se je odločil, ker je želel, da bo njegovo podjetje družinsko in da ga bosta skupaj razvijala.Delno zaradi upokojitve nosilca dejavnosti, delno pa tudi zaradi potrebe po spremembi upravljanja je bilo treba v letu 2009 izvesti preoblikovanje podjetja v d. o. o. Gre za pravno, pa tudi finančno najugodnejšo rešitev nadaljevanja družinskega podjetja z novo generacijo.

Slika 1: Ostanki strojev na stropu v garaži

Vir: Izbrano podjetje (2019).

Lastnik podjetja je za direktorja imenoval fizični osebi 2 in 3, ker že od malih nog spremljata in se učita dela, sta že bila zaposlena in ker sta njegova naslednika. Vedel je, da bosta odlično vodila delo, ki ga je začel. To, da sta bila res uspešna, se je pokazalo v sodelovanju s podjetjem Blesk 2, d. o. o. Slednje se ukvarja s fasadami, izolacijami in energetskimi prenovami stavb, vendar na željo strank tudi zmontira stopnice, okenske police in ploščice, kar vedno naroči pri Podjetju, d. o. o.

Dobro poslovanje jim je omogočilo, da so leta 1997 pričeli graditi nov objekt, ki je še danes delavnica. Tako garaža, ki je bila prej namenjena rezanju, brušenju in obdelovanju kamna, sedaj res služi le kot garaža. Poleg garaže, v hiši, so imeli prostor, urejen za pisarno. Pisarno so leta 2007 zgradili poleg delavnice, kar je vidno na spodnji sliki 2.

Že od leta 1980 stranke iz Hrvaške prihajajo v podjetje nabavljati kamen, leta 1981 pa je podjetje pričelo izvažati v tujino. Danes v podjetje prihajajo tudi stranke iz Avstrije, ker je ponudba tako ugodna, da se jim nakup kljub prevozu splača. Podjetje, d. o. o., po želji stranke dostavlja na dom, imajo pa tudi možnost dostave z vlakom prek Slovenskih železnic. Cena dostave je odvisna od razdalje in teže pošiljke.

4

Slika 2: Delavnica s pisarno ter dvorišče


1.2 Bonitetna ocena

Na portalu Ebonitete.si je omogočen vpogled v več kot 200.000 slovenskih pravnih subjektov in njihove kreditne sposobnosti. Gre za prvo bonitetno agencijo. Omogočen je stalen dostop do informacij, podatki pa so kakovostni in ažurni (Ebonitete, 2019).

Izbrano podjetje je na portalu Ebonitete ocenjeno kot nizko tvegano, z dodeljeno oceno 8 izmed ocen od 1 do 10, kar je razvidno iz slike 3. Na prvi strani so razvidni sedež podjetja, glavna dejavnost po Standardni klasifikaciji dejavnosti, matična ter davčna številka, zadolžitveni kapital, zastopniki, lastništvo, datum vpisa subjekta, podane pa so osnovne postavke izkaza poslovnega izida, bilanc ter kazalnikov za zadnja štiri leta poslovanja podjetja.

Po pregledu vseh podanih podatkov v možnih zavihkih sem ugotovila, da je bonitetna ocena izračunana na podlagi blokad na transakcijskem računu, poslovanja od tujih virov financiranja, likvidnosti podjetja, kreditne izpostavljenosti, stopnje donosnosti sredstev, ustvarjenega prometa ter udeležb v sodnih sporih, ali je davčni dolžnik, nepredlagatelj REK-obrazcev ter ali ima prijavljene terjatve v insolvenčnih postopkih (Ebonitete, 2019).

Podjetje v času svojega poslovanja ni imelo blokiranega transakcijskega računa. Kot je razvidno iz slike 4, je subjekt v letu 2018 poravnaval svoje obveznosti do dobaviteljev povprečno v 53,61 dneva. Podjetje ni tožena niti tožeča stranka, ni zaznan kot neplačnik ali nepredlagatelj REK-obrazcev. Prikazana je solidna stopnja neodvisnosti poslovanja od tujih virov financiranja. Podjetje je likvidno, kreditna izpostavljenost pa je zelo nizka. Stopnja

5

donosnosti sredstev je negativna, ustvarjeni promet pa je neprimerno nizek glede na vložena sredstva.

Slika 3: Bonitetna ocena

Vir: Ebonitete (2019).

Slika 4: Bonitetna ocena

Vir: Ebonitete (2019).

6

2 TEMELJNE POSLOVNE FUNKCIJE PODJETJA

Vsako podjetje ima opredeljeno poslovanje in skupno nalogo, ki je razčlenjena na več poslovnih funkcij. Funkcija je opredeljena kot skupek istovrstnih opravil. Pri pregledu literature sem ugotovila, da se avtorji razlikujejo pri mnenju, koliko funkcij obstaja. V celoti so naštete raziskovalno-razvojna, investicijska funkcija, priprava proizvodnje, nabavna, proizvodna, prodajna kadrovska, finančna, računovodska, splošna, varstvena funkcija ter funkcija tehničnega nadzora. V svoji zaključni nalogi opišem 4 osnovne poslovne funkcije, in sicer (Lipičnik, 2002):

− nabavno, − prodajno, − proizvodno in − kadrovsko.

2.1 Nabavna funkcija

Pri nabavni funkciji gre predvsem za nabavo nekih izdelkov po določeni ceni, v podrobnejšem pregledu pa vsebuje nabavna tržišča, nabavno politiko, načrtovanje in analiziranje stroškov nabave, prevzemanje in skladiščenje materialov, uvažanje ter opravljanje tehničnih opravil (Lipičnik, 2002).

V izbranem podjetju se glavna naročila odvijajo okoli kamnitih plošč, iz katerih kasneje lahko izdelujejo želene izdelke. Naročila pa lahko vsebujejo tudi že izdelane spomenike, ki jih zaradi kompleksnih oblik sami ne morejo izdelati (razni okrasni kamniti elementi, dekorativni kamen itd.). Naročila so odvisna predvsem od zalog na dvorišču podjetja in pogojev na trgu. Za vso nabavo materiala je odgovorna fizična oseba 3, ki je tudi edina oseba, ki ima stik z dobavitelji. Njena glavna odgovornost je, da je dobava materiala pravočasna ter da so količine pravilne, da ne pride do pomanjkanja.

Dobavitelji, s katerimi podjetje sodeluje, so:

− Liaoning EO Technology Co. Ltd in − Quanzhou Shiyiyuan import & export Fujan Co. Ltd.

Embalažo naročila predstavljajo leseni zaboji v železnih kontejnerjih. Naročilo je delno plačano vnaprej, po prejemu pa se plača preostanek naročila. Kamen in izdelki potujejo iz Kitajske do Luke Koper s tovorniškimi ladjami, nato pa je naročilo dostavljeno s prevoznikom Kuehne + Nagel do končne lokacije.

7

2.2 Prodajna funkcija

Pri prodajni funkciji gre za pretvorbo izdelka, materiala v denar. To funkcijo lahko razčlenimo na dve podfunkciji, in sicer na funkcijo marketinga in funkcijo operativne prodaje. Pri marketingu gre za raziskavo trga, politiko cene, izdelka, prodaje in distribucije, propagando ter povpraševanje (Lipičnik, 2002).

Glavni kupci Podjetja, d. o. o., so ljudje, ki prenavljajo/gradijo hišo ali stanovanje ali določene bivalne/poslovne prostore. V povprečju gre za žensko in moško populacijo od 27. do 65. leta s srednjim in višjim dohodkom, ki si želijo imeti v svojih bivalnih prostorih naravni kamen. Ciljajo predvsem na stranke iz Dolenjskem vendar je vse več kupcev iz celotne države in tudi iz Avstrije in Hrvaške. Opisani iz tega segmenta so tudi njihove najpogostejše stranke, ki jim nudijo okenske police, dekorativni kamen, stopnice, marmete, nagrobnike itd.

Nagrobniki so namenjeni ljudem, ki izgubijo svojca. Za njih je čustveno opravilo, da izberejo in postavijo nagrobnik. Zopet gre za populacijo obeh spolov od 30. do 65. leta s srednjim in višjim dohodkom. Izpostavim lahko to, da imajo vse stranke svoj redni vir dohodka in je tako količina nakupa lahko večja oziroma manjša.

Prodajni proces se začne z oglaševanjem. Podjetje ima urejeno svojo spletno stran, ki je pregledno urejena. Strankam so prikazani vsi izdelki in materiali. Prav tako imajo stranke možnost priprave izračuna na spletni strani, v primeru nejasnosti pa je omogočeno tudi pogovorno okno. Po strankinem kliku na slednje dobijo obvestilo v pisarni in pogovor se lahko prične. Gre za vrsto klepetalnika.

Podjetje ima veliko promocijskega materiala, ki ga posreduje svojim zaposlenim in strankam, da tako lahko širijo glas o sebi. Prisotni so tudi na različnih sejmih, kot so Sejem Agra, Ljubljanski obrtno-podjetniški sejem ter obrtni sejem v Karlovcu na Hrvaškem. Pred leti so imeli tudi plačan radijski oglas, vendar jim je predstavljal velik strošek.

Njihova politika zastavljanja cen je taka, da želijo biti predvsem konkurenčni ostalim ponudnikom tako, da se velikokrat orientirajo na njihove cene. Še vedno pa gledajo, da imajo dovolj velike marže.

Če se stranke odločijo za prihod do podjetja, si lahko na dvorišču ogledajo vse vrste izdelkov, barv in tipov kamna. Posredovati morajo informacije, za katere vrste izdelkov gre, kakšen bo njihov namen in na koncu še podati še mere. Stranke morajo mere opraviti same, ker njihovi delavci ne opravljajo odvzema mer na domu. Po opravljenem naročilu se postopek nadaljuje v proizvodnji.

8

2.3 Proizvodna funkcija

Proizvodna funkcija se nanaša na operativno delo v različnih delovnih procesih osnovne dejavnosti (Lipičnik, 2002).

Kamen obdelujejo s posebnimi, za to namenjenimi stroji, zato imajo izbranega dobavitelja iz Italije, podjetje Venturini S.r.l. V Sloveniji imajo tudi kontaktne osebe za popravilo teh strojev in dobavo rezervnih delov. Plan proizvodnje je izdelan na podlagi preteklih let in trenutnih okoliščin na trgu. Proizvodnja se odvija neposredno na lokaciji podjetja, delavnica je poleg pisarne podjetja. V njej so stroj za rezanje, stroj za poliranje plošč in robov, stroj za vrtanje lukenj, stroj za prenos plošč po delavnici in dva viličarja.

Delo v proizvodnji se prične, ko stranka izbere izdelek, material ter posreduje potrebne mere in količino. Iz pisarne posredujejo naročilo delavcem v delavnici in se lotijo izdelave. Glede na trenutno dogajanje v proizvodnji se dogovorijo, kdo bo prevzel naročilo oz. kdo bo prevzel kateri izdelek v primeru večjega naročila. Vsi delavci poznajo vse postopke v proizvodnji in vsi znajo razpolagati z delovnimi stroji, tako se razporejajo po strojih in ni vsak zadolžen samo za en stroj oz. proces.

Ko obdelajo naročilo, izdelke odnesejo na dvorišče, skladišče ali pa kamion, s katerim nato opravijo dostavo. Za dostavo imajo na voljo dva kamiona, dostavo pa opravi delavec po vnaprejšnjem dogovoru. Dostava je možna tudi v druge države, vendar je v praksi izvedljiva le v primeru, če ena stranka opravi dovolj veliko naročilo ali pa več strank iz enega okoliša. Veliko je strank iz Hrvaške in Avstrije, ki same poskrbijo za prevoz. Imajo pa tudi možnost dostave prek Pošte Slovenije z železniškim prometom po ceniku Pošte Slovenije.

Glavni proizvodni procesi so:

− prejem naročila, − rezanje in poliranje plošč (gre za grobo obdelavo plošč), − razrezi na določene velikosti (odvisno od izdelka), − poliranje robov in vrhnjih površin (odvisno od želje stranke in vrste izdelka), − luknjanje (po potrebi), − dostava (če je potrebna in možna).

9

Tabela 1: Ključni proizvodi oziroma storitve podjetja

Opis Okvirni delež v prodaji

podjetja (%)

Ključni konkurenti za ta proizvod

Ključne konkurenčne

prednosti izdelka

Leto uvedbe

Okenske police

Kamnite; notranje ali zunanje; izdelane po merah.

30 % Jenič, Žunko, Doltar, Plut, Jerič

Nižje cene Kamen iz Kitajske in Indije

1979

Naravni dekorativni kamen

Naravni kamen; dekoracija notranjih ali zunanjih prostorov.

15 % Jenič, Žunko


2010

Granitne stopnice

Kamnite; notranje ali zunanje; izdelane po merah.



1979

Marmete; ploščice; Talne obloge

Kamnite; 61 x 30,5 x 1 cm



2004

Nagrobniki Izdelano po meri 20 % Jenič, Žunko, Doltar, Plut, Jerič


1979

Vir: Podjetje, d. o. o. (2019).

V njihovi proizvodnji se najdejo naslednji stroji: krožna žaga, stroj za rezanje z vodnim curkom, gravirni stroj, polirni stroj, dvigalka, računalniški stroj za oblikovanje profilov in dva viličarja. Nekaj omenjenih strojev je vidnih na sliki 5. Navedeni stroji pripomorejo pri izdelavi končnih izdelkov, ki so navedeni v tabeli 1.

Slika 5: Delavnica


10

Podjetje ima naslednje proizvode:

− Okenske police

Izdelujejo notranje in zunanje okenske police po meri. Kupci prinesejo približne širine oken in predvidene širine polic in tako skupaj določimo točne dimenzije polic. Stranke lahko izbirajo med različnimi barvami marmorja in granita, nato pa še obliko roba. Rob polic je lahko klasično brušen (robovi so pobrani pod 45°) ali pa je polkrožen.

− Dekorativni kamen – rustika

Gre za dekoracijo notranjih ali zunanjih prostorov. V notranjih prostorih ga uporabljamo na kaminih in kot oblogo sten. Popestri bivalno okolje in daje pridih narave. Prednosti stenskih oblog: enostavna in hitra montaža, naravni izgled, pestra paleta možnosti uporabe (stene, stebri, kamini, bazeni itd.). Zunaj pa krasi stene, škarpe, zunanje kamine in je lahko za oblogo cokla. Dobavljiv je v različnih oblikah in barvah. Plošče so v standardnih dimenzijah 60 x 15 cm, v debelini od 1,5 do 2,5 cm.

− Granitne stopnice

Izdelujejo notranje in zunanje stopnice. Kupci morajo stopnice pomeriti sami (podajo dimenzije betona), hkrati pa lahko priložijo še kakšno skico za lažjo predstavo. Priporočljivo je, da izmere poda izvajalec montaže, ker bo najbolje vedel, kakšne mere se bodo prilagodile. Stranke izbirajo med različnimi barvami granita, lahko pa se odločijo za kombinacijo več barv. Spekter vseh barv si lahko ogledajo na spletni strani in na sedežu podjetja. Določiti je treba tudi robove. Poudariti je treba, da če bodo stopnice polirane in za zunaj, bo večja možnost zdrsa, zato se priporoča žgan (groba površina) kamen. Namesto slednjega pa lahko vstavijo tudi gumi trak. Ob stopnicah se položi tudi obroba, katere standardna višina je 8 cm in debelina 1 cm; na željo stranke pa je lahko drugače.

− Marmete, ploščice, talne obloge

Ena izmed najbolj trpežnih talnih oblog je granit, ki dobro prenaša vremenske vplive. Hitro se ogreje in dolgo ohranja toploto, tako je primeren tudi za notranje prostore. Je zelo gost kamen z nizko poroznostjo, kar pomeni, da je bolj odporen na madeže. Zaradi pomanjkanja kalcita mu omogoča tudi odpornost na erozijo kislin in jedkanje. V notranjih prostorih je najbolj uporaben za okenske police, obloge stopnic, tla v kuhinji, dnevnih prostorih, hodnikih, zimskih vrtovih ipd. Za okenske police in stopnice se uporablja debelina 2 ali 3 cm, za tla v prostorih pa se uporablja ploščice (marmete) dimenzij 61 x 30,5 x 1 cm.

− Nagrobniki

Za predračun potrebujejo dimenzije groba. Glede oblike je dobro, da kupci pošljejo skico ali fotografijo že obstoječega nagrobnika. Po pogovoru s stranko lahko tudi mi ročno izrišemo

11

nagrobnik. Če so želje prezahtevne za naše stroje, skico posredujemo dobaviteljem na Kitajsko.

2.4 Kadrovska funkcija

Kadrovska funkcija je splet medsebojno povezanih in odvisnih nalog, ki so povezane s kadri. V to funkcijo spadajo sistematizacija delovnih mest, načrtovanje, pridobivanje, razvoj, ocenjevanje, usmerjanje, izobraževanje kadrov, motiviranje, delovni čas, informiranje itd. (Lipičnik, 2002).

Ob ustanovitvi podjetja sta bili zaposleni dve osebi (tabela 2), trenutno pa je zaposlenih 6 (tabela 3), od tega sta dve osebi v pisarni ter štiri v delavnici. Direktorja sta tudi neposredno udeležena v omenjenih delih. Vsi proizvodni delavci imajo enako izobrazbo in enake predhodne delovne izkušnje. Število zaposlenih se z leti ni več spremenilo.

Ker je glavna dejavnost odvisna od fizičnega dela, je struktura zaposlenih temu primerna, da moška populacija prevladuje. Obe ženski sta zaposleni v pisarni in sta odgovorni za administracijo. Uradni delovni čas je od ponedeljka do petka od 7.00 do 16.00, ob sobotah pa po vnaprejšnjem dogovoru s stranko. Delovnik se spreminja glede na letni čas, in sicer je v pomladnem, poletnem in jesenskem času večje povpraševanje, posledično pa tudi delovnik daljši. Pozimi je dela manj, zato delavci občasno ostajajo doma.

Tabela 2: Podjetniška ekipa ob ustanovitvi podjetja

Ime in priimek Starost ob ustanovitvi podjetja

Najvišja dosežena izobrazba

Predhodne delovne izkušnje

Vloga v podjetju ob ustanovitvi

Lastniški delež v podjetju ob ustanovitvi

Član 1 Fizična oseba 1 (1944)

35 Srednja gradbena šola (smer kamnosek)

Begrad (gradbenik)

Lastnik/ ustanovitelj

100 %


32 Osnovna šola Beti (šivilja) Administrator /


12

Tabela 3: Podjetniška ekipa danes

Ime in priimek Starost ob ustanovitvi podjetja

Najvišja dosežena izobrazba

Predhodne delovne izkušnje

Vloga v podjetju ob ustanovitvi

Lastniški delež v podjetju ob ustanovitvi


5 Ekonomska fakulteta

Darma; Danfoss

Hčera direktor

/


9 Srednja gradbena (smer kamnosek)

/ Sin direktor

/


2 Ekonomska fakulteta

/ / /


/ Srednja gradbena (smer kamnosek)

/ / /

Član 5 Fizična oseba 7 1989)

/ Srednja šola: Avtomehanik

/ / /


35 Srednja gradbena šola (smer kamnosek)

Begrad (gradbenik)

Ustanovitelj; lastnik

100%


3 OPREDELITEV MANAGEMENTA V PODJETJU

Management je opredeljen kot doseganje ciljev organizacije na učinkovit in uspešen način. Te cilje dosegajo skozi proces planiranja, organiziranja, vodenja in kontroliranja. Vsak proces ima tudi svojo funkcijo. Management je definiran tudi kot ustvarjalno reševanje problemov, usklajevanje nalog in aktivnosti v organizaciji. Managerji pri navedenih procesih uporabljajo znanja in spretnosti, da bi lahko uresničili funkcije in posledično cilje organizacije (Dimovski, Penger & Žnidaršič, 2005).

13

3.1 Funkcija planiranja

Planiranje je pripravljanje plana za uresničevanje ciljev; poznamo kratkoročno in dolgoročno planiranje. Proces planiranja je torej zamisel, kako bi celotno poslovanje potekalo, cilj pa je rezultat, ki ga skušamo doseči na kratki ali dolgi rok.

Proces planiranja ima štiri faze; analizo poslovanja, predvidevanje okolja, določanje ciljev poslovanja in določanje poti za doseganje ciljev. Cilje dosegamo z različnimi strategijami, ukrepi in taktikami. Med te različne taktike lahko uvrstimo na primer naložbe, nove trge, nove izdelke itd. Planiranje postaja vse težje zaradi spreminjanja okolja, naloga managerja pa je, da te spremembe spremlja in se jim tudi prilagaja (Dimovski & Penger, 2008).

Podjetje, d. o. o., planira kot vsa druga podjetja. Njihovo planiranje temelji na preteklem poslovanju in naložbah. Spremljajo število izdelanih in realiziranih ponudb, naročil, obisk na spletni strani in prihodke. Na podlagi teh spremljanj primerjajo mesece med seboj in mesece iz preteklih let, upoštevajoč tudi sezonska nihanja. Tako se tudi lažje prilagajajo spremembam.

Pomembno je omeniti konkurenčnost. Obravnavano podjetje ima veliko konkurenco v domačem okolju (Kamnoseštvo DIM, Doltar, Plut itd.), kakor tudi v celotni državi (Kamnoseštvo Jenič, Žunko, Jerič itd.). Zaradi tega tudi ugotavljajo razliko med konkurenco v ožjem okolju in širšo konkurenco. Redno spremljajo dogajanje na trgu, zato so konkurenčnost začeli obravnavati malo drugače in izvedli potrebne ukrepe za preživetje podjetja. Odločili so se, da svoje konkurente spremenijo v sodelavce ali kupce, začeli so z nabavo večjih zalog materiala. Blago, ki so ga prej nabavljali prek posrednikov v Italiji, sedaj nabavljajo neposredno iz Kitajske. Ponudbo so razširili še na končne potrošnike in hkrati postali posrednik za ostale kamnoseke, keramičarje ipd. Prodajne cene so naravnali na najnižjo prodajno ceno na trgu in z neposredno nabavo surovin dosegli ugodnejšo nabavno ceno, ob kateri jim še uspe ustvariti isti ali celo večji zaslužek. Ker gre za družinsko podjetje, se planiranje poslovanja odvija s konstruktivnimi pogovori med direktorjema in lastnikom.

Menim, da jim te funkcije ni treba veliko spreminjati. Glede na to, da niso povezani le z Italijo, ampak tudi s Kitajsko, mislim, da je ta funkcija zelo uspešna, odločitev za to pa ni bila lahka. Gre za tretje države, zato je bilo prisotno veliko tveganje. Dobavitelji zahtevajo plačilo vnaprej in če podjetje ne bi imelo za seboj uspešnih let poslovanja in finančne stabilnosti, vse to ne bi bilo mogoče. Dobra je bila tudi naložba sredstev v nabavo večjih količin zalog in tudi v osnovna sredstva (postavitev dveh skladiščnih prostorov, širitev zunanjega skladišča, nabava oprema itd.).

Uspešnost obravnavanega podjetja lahko potrdi kakovost, ki jo zagotavljajo z nabavo blaga I. razreda, kakor tudi s sodobnimi obdelovalnimi stroji in orodji.

14

Stalno spremljajo dogajanje na trgu ter iščejo nove rešitve in ideje. Ob tem menijo, da bi bilo v prihodnje dobro izboljšati komunikacijo s strankami, spremljati zadovoljstvo strank in tu prepoznati, kako in kaj izboljšati.

Gre za uspešno družinsko podjetje, zato menim, da ne potrebujejo strokovnih svetovalcev, ker bi se s tem lahko izgubil čar družinskega poslovanja. Do sedaj se je to izkazalo za uspešno. Oba direktorja in lastnik vedno podajajo svoje vidike problemov, rešitve in tako sprejmejo skupne odločitve. Na osnovi preteklih izkušenj iz panoge najboljše poznajo različne situacije. O določenih planiranih dejavnostih in finančnih posledicah pa se posvetujejo z zunanjimi institucijami, kot so banke, Davčna uprava Republike Slovenije, Carinska uprava Republike Slovenije itd.

3.2 Funkcija organiziranja

Kaj narediti, določa strategija, kako to strategijo izvesti, pa določa organiziranje. Organiziranje je proces, v katerem podjetje dodeljujejo naloge in se združuje v organizacijske enote, da bi doseglo strateške cilje. Organizacijska struktura določa formalne odnose poročanja, združevanje posameznikov v oddelke in oblikovanje sistemov za zagotovitev učinkovite komunikacije in koordinacije po oddelkih.

Da bi bila naloga uspešno opravljena, mora imeti vodja hkrati avtoriteto in odgovornost. Za uspešno delovanje organizacije pa morajo tudi zaposleni verjeti, da ima vodja res legitimno pravico ukazovati. Poleg tega je za uspešno organizacijo potrebno tudi, da informacije potekajo vertikalno in horizontalno. Poznamo vertikalne in horizontalne organizacijske povezave (Dimovski & Penger, 2008).

1. Vertikalne: − tradicionalna struktura (stroga hierarhija), − grupirane aktivnosti, − skromno sodelovanje (malo timskega dela), − pristojnosti za odločanje ima vrhnji manager.

2. Horizontalne: − sodobna struktura, − med funkcijami ni mej, − timi so glavna delovna enota, − neposredni stik med managerji in zaposlenimi.

V obravnavanem podjetju je le 6 zaposlenih, zato ena oseba pokriva več področij:

− direktor (fizična oseba 2): vodja proizvodnje, dostava, vzdrževanje itd., − direktor (fizična oseba 3): računovodstvo, knjigovodstvo, nabava, prodaja itd., − tajnica (fizična oseba 6): ponudbe, maloprodaja, odprema itd., − Delavci (fizične osebe 2, 5 in 6): razrez, brušenje, montaža, skladišče itd.

15

Omeniti velja še podizvajalce, s katerimi ima Podjetje, d. o. o., sklenjeno pogodbo o sodelovanju. Izvajajo vsa montažna dela, razen montaž na pokopališčih.

V obravnavanem podjetju je trenutno 6 zaposlenih. Glede na sodobno opremljeno in večinoma avtomatizirano proizvodnjo trenutno ne vidijo potreb po novih proizvodnih delavcih, kažejo pa se možnosti zaposlovanja na drugih področjih. S povečanjem zalog se kažejo potrebe po boljšem nadzoru nad zalogami, večji kontroli prevzemov in izdaj blaga ipd. Nagibajo se k zaposlitvi skladiščnega manipulanta, ki bi predvsem nadziral skladišče, vendar bi prevzel še nekaj dodatnih, manjših nalog (občasna dostava blaga, nakladanje materiala, pakiranje itd.).

Zaposleni se med seboj zelo dobro poznajo, tako da so odnosi sproščeni in hkrati tudi strokovni. Trudijo se, da ustvarjajo pozitivno delovno klimo, občutek pripadnosti, kar pa prinese tudi večjo produktivnost zaposlenih. Komunikacija med zaposlenimi in direktorjem poteka sproti. Zaposleni v proizvodnji delujejo timsko, nekatere naloge pa zahtevajo tudi samostojno delo. K temu, da gre proizvodnja po načrtu, pripomore tudi tehnologija. Naložbe v kakovostne sodobne stroje jim predstavljajo velik finančni zalogaj, ker so za kakovostno in natančno obdelavo granita zahtevani določeni pogoji.

Kaj pa dodatno izobraževanje? Ali je potrebno? Do sedaj dodatnega izobraževanja niso izvajali, vendar opažajo, da se kažejo določene potrebe po novih marketinških prijemih, novem pristopu do potencialnih kupcev. Predvidevajo, da je dodatno izobraževanje potrebno na področju vodstvenega kadra na področju vodenja, organiziranja in poslovnega komuniciranja.

Njihovo razmišljanje je takšno, da glede na sedanje število zaposlenih pomeni en zaposleni več ali manj zelo velik odstotek zaposlenih. Vedno najprej raziščejo dejanske potrebe v podjetju in skušajo stanje reševati z reorganizacijo. Na osnovi tega, da je podjetje uspešno in izoblikovano na trdnih tleh, menim, da se bi lahko razširili na področju proizvodnje. Kot pravijo, pa se je izkazalo, da po tem nimajo potrebe in da je po sedanjih izkušnjah na Zavodu za zaposlovanje slaba ponudba za njihovo dejavnost, kar se tiče proizvodnje.

Vprašala sem jih tudi o zaposlitvi študentov. Menim, da na svojem področju dela ne morejo zaposliti študentov, ki niso izučeni za to dejavnost ali pa nimajo izkušenj. Isto trdijo tudi v podjetju. Zaradi specifike dela niti niso nikoli razmišljali o zaposlitvi študentov. Čas za učenje izvajanja nalog na določenem delovnem mestu je namreč predolg, hkrati pa je tudi vložek prevelik (finančni in časovni). Odnos med zaposlenimi je zelo sproščen, kar je odraz dobre organizacije in vodenja. Na začetku sem dobila občutek, da direktorja poslujeta sama in ne upoštevata idej zaposlenih, zato sem želela na tem mestu podati mnenje, da bi morali to spremeniti. Kasneje pa sem ugotovila, da ni tako. Sprotno spremljajo dogajanje na trgu, mnenje strank in se skušajo sproti prilagajati (nove akcije, dodatni popusti, dodatni izdelki). Ob tem vodstvu tudi zaposleni v proizvodnji podajo svoja mnenja, ki jih to implementira v

16

svoje poslovanje. Zaposlenim je tak način poslovanja všeč in se strinjajo, da jih tudi motivira, če vidijo, da so njihove ideje pripomogle k vodenju in organiziranju.

3.3 Funkcija vodenja

Vodenje lahko opredelimo kot sposobnost vplivanja na druge ljudi, da sodelujejo in skupaj dosežejo skupne cilje. To, da je vodenje uspešno, se vidi v konkurenčnosti, številu strank, dobičku, sredstvih, kapitalu in delovnih mestih.

Poznamo tudi razlike med vodjo in managerjem. Vodja mora biti po duši kreativen, strasten, fleksibilen in hraber, manager pa mora delovati na podlagi razuma. Torej mora biti vztrajen, odločen, znati mora svetovati. Managerjeva vloga je, da zaposlene pri svojem delu motivira, da so čim bolj produktivni. Za svojo produktivnost in dobro delo so nagrajeni. Poznamo dva tipa nagrad:

− notranje (zadovoljstvo, ki ga pridobiš zaradi izvajanja nekega dejanja) in − zunanje.

Motiv je nekaj, kar da človeku neko smer, kako naj deluje. Motivacijo pri delu zagotavljajo: plačilo glede na rezultate, delitev dobička, bonusi v velikih zneskih, plačilo za znanje, fleksibilen delovni čas in kompenzacija na osnovi tima. To so novejši trendi v motivaciji in tako poteka tudi prenos moči na zaposlene (opolnomočenje = zaposleni pridobijo informacije, znanje, moč in nagrade) (Dimovski & Penger, 2008).

Glede vodenja imajo participativni način, vendar je moč zaznati tudi avtokratski način. Vodje sprejemajo ideje in mnenja zaposlenih, vendar je končna odločitev vedno na ramenih vodstva, saj je navadno tudi finančno pogojena. Hkrati pa morajo podrejenim izrekati ukaze, da izvršijo neko nalogo. Narekujejo jim tudi čas, ki bi bil primeren za izdelavo izdelka, da bi bile stranke čim bolj zadovoljne.

Vodstvo do sedaj ni opazilo trenj med zaposlenimi. Skušajo se držati načela pravičnosti in poštenosti, da sami ne bi ustvarili pogojev za to. Zaposlene motivirajo, kolikor je mogoče. Na njihovo motivacijo vpliva več dejavnikov, najpomembnejši je višina plače, vendar ne pa vedno. Zaposleni so prav tako bolj motivirani, če se dobro počutijo na delovnem mestu, če so zadovoljni s splošno klimo v podjetju, če niso podvrženi psihičnim pritiskom, če imajo ustrezne delovne pogoje in če imajo v podjetju dobro politiko nagrajevanja delavcev. Motivacijo v prvi vrsti vzdržujejo z višino plače, vsekakor tudi z božičnicami. Skušajo se prilagoditi tudi potrebam delavcev, upoštevajoč njihovo mnenje in predloge, vzdržujejo pa tudi odprt pogovor z njimi.

Menim, da je uspešnost podjetja v največji meri odvisna od energije vodstva in zaposlenih. Na tem področju ne potrebujejo izboljšav. Vsak se trudi na svojem področju. Vodenje v

17

obravnavanem podjetju je uspešno, kar potrjuje tudi podatek, da se glede kakovosti ravnajo po predpisanih standardih SIST EN 12057:2004 in SIST EN 12058:2004.

3.4 Funkcija kontroliranja

Manager mora vedno spremljati in nadzorovati izvedbo planov v podjetju. To je funkcija, ki omogoča, da poslovanje poteka v skladu z zamišljenim. Kontrola zahteva tudi planiranje. Planirati moramo toliko, kolikor bomo lahko kasneje nadzorovali.

Kontrola zajema produktivnost (boljše ponudbe za stranke in manj napak v tajniškem, računovodskem delu). Kontrola je lahko vnaprejšnja (po opredelitvi enaka planiranju), kasnejša (kontrola na končnih izdelkih) ali sprotna (nadzor sprotnega delovanja in sproti odpravljajo odstopanja oziroma napake).

Učinkovitost in uspešnost delovanja organizacije torej omogoča proces kontroliranja. Armstrong navaja, da izvajanje učinkovite kontrole temelji na štirih korakih: najprej je treba narediti plan, nato ga je treba izvesti, opazujemo rezultate, jih primerjamo s planom in na koncu ukrepamo, da po potrebi kaj izboljšamo (Dimovski & Penger, 2008).

Vodstvo predvsem kontrolira proizvodne in finančne plane ter plane obiska s predvidenimi plani. Realizacija mesečnega plana se primerja tudi z istim mesecem preteklega leta. Hkrati s tem vsakodnevno kontrolirajo, kako poteka delo v proizvodnji; ali zaposleni uspešno opravljajo svoje naloge in kakšni so njihovi končni izdelki. Pred montažo stranke tudi vprašajo, ali so zadovoljne z izdelkom in ali je treba karkoli izboljšati.V podjetju morajo upoštevati tudi sezonsko naravo proizvodnje. V zimskem času navadno naročila upadejo. Največ naročil se predvideva v pomladnih, poletnih in jesenskih mesecih.

Kontrola poteka pravočasno in je točna, zanesljiva. Odstopanj pri delu ni veliko, vendar menim, da bi morali poskrbeti za ta manjša odstopanja, da jih sploh ne bi bilo, ker lahko tudi ta poslabšajo uspešnost poslovanja. Opazovati bi morali, zakaj, kako pride do odstopanj v proizvodnji, in na podlagi tega ukrepati oziroma izboljšati način dela.

Menim, da bi morali več pozornosti nameniti kontroli konkurenčnosti. Veliko opazujejo delo konkurentov in trg, vendar je še veliko aktivnosti, ki bi jih lahko izboljšali glede na konkurente. Te aktivnosti so na primer: več zaposlenih (lahko bi kontrolirali montažo, bila bi hitrejša in ne bi ovirala sedanjih delavcev, ki imajo poleg montaže še druge obveznosti).

18

4 ANALIZA RAČUNOVODSKIH IZKAZOV

4.1 Analiza bilance stanja

Bilanca stanja je računovodski izkaz, ki prikazuje strukturo in višino sredstev ter obveznosti do virov sredstev na točno določen dan. Prikazuje premoženje in vire financiranja na določen dan. Bilanca je sestavljena iz aktive in pasive podjetja. Aktivna stran prikazuje sredstva, pasivna stran pa obveznosti do virov sredstev. Obe strani morata biti uravnoteženi (Zaman & Hočevar, 2007).

V primeru izbranega podjetja je bilančna vsota v zadnjih treh letih zelo stabilna, visoke medletne spremembe niso razvidne. Celotna sredstva so v letu 2017 narasla zgolj za 0,26 %, v naslednjem letu pa za 1,72 %. V 2018 neopredmetena osnovna sredstva predstavljajo 1,88 % aktive, kar kaže na zelo nizko vrednost, njihov trend pa je zadnja tri leta padajoč. Na drugi strani imamo opredmetena osnovna sredstva, ki predstavljajo 22,42 % aktive, med njimi pa podjetje knjiži delavnico, dva zunanja skladišča ter stroje in opremo. Podjetje nima naložbenih nepremičnin, prav tako tudi dolgoročne finančne naložbe niso prisotne. Kot je razvidno iz bilance stanja, zaloge predstavljajo 66,55 %, kar pomeni, da ima podjetje večino denarja vezanega v zalogah. Trend rasti zalog je rahlo negativen, kar je povezano s padcem prodaje v letu 2018. Med zalogami ima podjetje v večini knjižene nedokončane proizvode, ki predstavljajo kamnite plošče, ki so potrebne za obdelavo, in dokončane proizvode, kot so dekorativni kamen, nagrobna dekoracija itd. Kratkoročne poslovne terjatve predstavljajo 1,76 % sredstev, med njimi pa večinski delež predstavljajo nezapadle terjatve do kupcev. Denarna sredstva so v zadnjem letu upadla za 16 %, denarni položaj podjetja pa je zaznan kot soliden, saj denarna sredstva predstavljajo 7,33 % aktive. Dober denarni položaj kaže na dobro likvidnost podjetja. Kratkoročna sredstva so višja kot kratkoročne obveznosti, kar prav tako kaže na dobro likvidnost. Trend rasti kapitala je rahlo pozitiven, kjer večinski delež kapitala predstavljajo rezerve iz dobička. Prenesena izguba iz preteklih let ima negativen vpliv na kapital, ki je kljub temu visoko pozitiven. Stopnja kapitalizacije podjetja je dobra, saj kapital predstavlja 53,23 % pasive. Podjetje nima nobenih dolgoročnih obveznosti, medtem ko kratkoročne izhajajo iz poslovnih in finančnih obveznosti. Kratkoročne finančne obveznosti izhajajo do lastnika, saj je njihova vrednost med leti konstantna. Kratkoročne poslovne obveznosti v večini izhajajo iz naslova obveznosti do dobaviteljev. Kazalnik neto dolg na EBITDA znaša 17,77, kar kaže na zelo visoko finančno zadolženost, vendar je treba dodati, da finančni dolg izhaja zgolj do lastnika in ne ostalih finančnih institucij. Razlog za visok kazalnik je nizka EBITDA oziroma dobičkonosnost iz poslovanja.

19

4.2 Analiza izkaza poslovnega izida

Izkaz poslovnega izida prikazuje prihodke, odhodke in poslovni izid na določen dan. Prikazuje uspešnost poslovanja podjetja v nekem obdobju. Če so prihodki večji od odhodkov, podjetje posluje z dobičkom, v nasprotnem primeru pa z izgubo (Zaman & Hočevar, 2007).

Analiza izkaza poslovnega izida je narejena za obdobje zadnjih treh let. Raven prodaje je v letu 2017 narasla za 14,59 %, saj je podjetje v tem obdobju imelo več kupcev. V zadnjem letu pa je prodaja upadla za 4,43 % kot posledica nižjega povpraševanja. Skladno z gibanjem prodaje so se gibali tudi odhodki iz poslovanja. Večinski oziroma 60,4 % delež odhodkov iz poslovanja so v letu 2018 predstavljali stroški porabljenega materiala, ki so v primerjavi s predhodnim letom upadli za 6,05 %. Tem stroškom sledijo stroški dela, ki so v zadnjih letih na relativno stabilni ravni. Odpisi izhajajo iz naslova amortizacije, ki je v letu 2018 narasla za 8,9 %, saj podjetje vlaga v nakup opreme. Podjetje je iz poslovanja zelo nizko dobičkonosno, in sicer je v letih 2018 in 2016 generiralo izgubo. EBITDA marža je v letu 2018 znašala 5,2 %, v predhodnem letu pa 6,6 %. Na pozitiven končen izid so vplivali finančni in drugi prihodki. Finančni odhodki izhajajo iz naslova obresti za posojilo do lastnika. Neto dobiček je bil v zadnjih dveh letih pozitiven, v 2016 pa negativen. Marža čistega dobička je v zadnjem letu znašala 0,72 %, kar kaže na nizko dobičkonosnost.

4.3 Analiza izkaza denarnih tokov

Izkaz denarnih tokov prikazuje denarne tokove v določene obdobju. Prikazuje prejemke in izdatke. Prejemki so neposredno povečanje denarnih sredstev, izdatki pa predstavljajo neposredno zmanjšanje denarnih sredstev. Če so prejemki v proučevanem obdobju višji kot izdatki, se denarna sredstva povečajo. V nasprotnem primeru se denarna sredstva zmanjšajo (Zaman & Hočevar, 2007).

Denarni tok je sestavljen za obdobje zadnjih dveh let. Bruto denarni tok je v zadnjih dveh letih pozitiven kot posledica amortizacije in pozitivnega neto dobička. V zadnjem letu je denarni tok iz poslovanja narasel za 14,5 %, slednji pa je bil posledica višje spremembe obratnega kapitala in višjega bruto denarnega toka. Podjetje je v zadnjih letih generiralo pozitivno spremembo obratnega kapitala, ki je posledica znižanja zalog, povišanja kratkoročnih poslovnih obveznosti do dobaviteljev ter v zadnjem letu znižanja kratkoročnih poslovnih terjatev do kupcev. Denarni tok iz investiranja je v letu 2018 znašal –62.655 EUR, kar je posledica naložb v opredmetena osnovna sredstva. Spremembe v kratkoročnih zadržanih stroških in kratkoročnih PČR so imele relativno nizek vpliv na denarni tok. Neto denarni tok v letu 2018 je znašal –14.714 EUR, kar pa je posledica dokaj visokih naložb v opremo. Negativen neto denarni tok je imel negativen vpliv na denarna sredstva podjetja, saj so slednja v letu 2018 upadla.

20

SKLEP

»Zaupajte svoje želje pravim strokovnjakom.«

Na podlagi proučitve delovanja Podjetja, d. o. o., sklepam, da je zelo uspešno. Na osnovi tega ima tudi odličen slogan, po katerem tudi deluje.

Konkurente spreminjajo v svoje kupce in sodelavce, imajo večje količine zalog materiala, blaga več ne nabavljajo prek posrednikov v Italiji, temveč tudi iz Indije in Kitajske. Postali so tudi posredniki za ostale kamnoseke.

Glede na to, da ima Podjetje, d. o. o., le zaposlenih, se je zelo dobro razvilo in zelo dobro deluje. Pri tem jim pomaga tudi uspešna organizacija.

Še vedno gre za majhno, a zelo prilagodljivo podjetje z mladim kolektivom, v katerem je veliko energije, za podjetje z dolgoletno tradicijo, ki je v preteklih letih uspelo pridobiti ugled. Podjetje je finančno stabilno, nima kreditov in ima jasno smer razvoja. To vse ga uvršča med uspešna in ugledna podjetja.

LITERATURA IN VIRI

1. Ajpes. (2019). Pridobljeno 15. maja 2019 iz https://www.ajpes.si 2. Dimovski, V., Penger, S. & Žnidaršič, J. (2005). Sodobni management. Ljubljana:

Ekonomska fakulteta. 3. Dimovski, V. & Penger, S. (2008). Temelji managementa. Harlow: Pearson Education

Limited. 4. Duh, M. (2003). Družinsko podjetje. Maribor: Univerzitetna knjižnica Maribor. 5. Ebonitete. (2019). Predstavitev. Pridobljeno 15. maja 2019 iz https://www.ebonitete.si 6. Lipičnik, B. (2002). Organizacija podjetja. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 7. Podjetje, d. o. o. (2019a). Bilanca stanja podjetja Podjetje, d. o. o., za leta 2016, 2017 in

2018. Ljubljana: Podjetje d. o. o. 8. Podjetje, d. o. o. (2019b). Izkaz poslovnega izida podjetja Podjetje, d. o. o., za leta 2016,

2017 in 2018. Ljubljana: Podjetje, d. o. o. 9. Zaman, M. & Hočevar, M. (2007). Temelji računovodstva. Ljubljana: Ekonomska

fakulteta.

PRILOGE

1

Priloga 1: Bilanca stanja podjetja Podjetje, d. o. o., za leta 2016, 2017 in 2018

Tabela 1: Bilanca stanja podjetja Podjetje, d. o. o., za leta 2016, 2017 in 2018

Vir: Izbrano podjetje (2019a).

2

Priloga 2: Izkaz poslovnega izida podjetja Podjetje, d. o. o., za leta 2016, 2017 in 2018

Tabela 2: Izkaz poslovnega izida podjetja Podjetje, d. o. o., za leta 2016, 2017 in 2018

Vir: Izbrano podjetje (2019b).

3

Priloga 3: Denarni tok podjetja Podjetje, d. o. o., v obdobju od 31. 12. 2017 do 31. 12. 2018

Tabela 3: Denarni tok podjetja Podjetje, d. o. o., v obdobju od 31. 12. 2017 do 31. 12. 2018

Vir: Lastno delo.

poslovna analiza izbranega podjetja · 2020. 1. 13. · poslovna analiza izbranega podjetja...

Documents