SeCO

M d.o

.o., V

rbina

12, K

rko

KO SI ZAELITE NAJVE!

TOVARNA OKEN IN VRAT

PREDNOVOLETNO SREANJE NEK str. 4

SPREJEM ZA PRIPADNIKE CZ str. 5

REJNITVO V POSAVJU str. 3

asopis za pokrajino Posavje, leto XVIII, t. 26, etrtek, 18. december 2014

Lutkovna skupina Bukvica, ki jo sestavljajo knjiniarke iz Valvasorjeve knjinice Krko, deluje e etrto leto. Letos so po pisni predlogi pisateljice Svetlane Makarovi in pod mentorstvom Sneke Pungeri iz Grajskega gledalia Sevnica pripravile predstavo z naslovom Sovica Oka, za katero je zelo lepe lutke izdelal Bernard Pungeri. Tako lahko reemo, da gre v tem primeru za e en plod posavskega sodelovanja. Na sliki (od leve): Milena Vodopivec, Melita Voglar, Renata Komatar, Bernard Pungeri, Mojca Kerin, Sneka Pungeri in Ema Kodri. To je le ena izmed tevilnih kulturnih in drugih skupin, ki v Posavju ustvarjajo neverjeten utrip doivetij, tako za najmlaje kot odrasle in tudi najstareje. O e nekaterih taknih ljudeh, ki barvajo nae Posavje, preberite na posebnih prazninih straneh tam pa poglejte tudi, kdo vam voi vse najlepe. Drage bralke in bralci, elimo vam srne praznike ter veliko zdravja in sree v letu 2015! Urednitvo, foto: P. Breni

elijo biti zgled na globalni ravni

Tokrat so se zbrali brez alarma

Potreb v zadnjem obdobju vse ve

Obilo gurmanskih uitkov in smeh v oeh,

iskreno elimo vam v prazninih dneh!

SRENO!Marolt Borut s.p., Kolodvorska 1, Krko

Praznino Posavje

BOINO-NOVOLETNA PRILOGA, 18. 12. 2014

BRALKAM IN BRALCEM POSAVSKEGA OBZORNIKA VOIJO:AC DC elektrointalacije * Agromehanika * AH Kolmani * Ansat * ARAO * Arh elektromehanika * Aristotel * AS * AS Tuhtar * ASPO * Avto Krka * Bibo * CGP * CPT Krko * Cvetliarna Kerin * Cvetliarna Lilija * Cvetliarna ikar * Dom starejih obanov Krko * Duropack * Efekt Krko * Ekten * Elmont * ELS Franc Bogovi * ETr in VS Breice * Eurogarden * Evergreen * Evroelektron * Fakulteta za logistiko * Foto Roman * Galerija Boidar Jakac * GEN energija * GKI * Gostilna Kmeki hram * Gostilna Ribnik * Handte-Ost * HESS * HPG * IHS * Infra * INO Breice *

Intermarket Breice * Jagros * Karodi * Kemoplaz * Kera.net * Kim * Klub jamarjev Kostanjevica * Kmetijska trgovina Cerjak * Knjinica Sevnica * Komunala Breice * Kopitarna * Kostak * Kostak GIP * Kovinska galanterija Povi * Kovis * Kozjanski park * KS Botanj * KS Brestanica *

KS Gora * KS Kapele * KS mesta Krko * KS Rono Presladol * KS Senue * KS Veliki Trn * KT Trinar * KZ Krko * Lekarna Breice * Lekarna Krko * Lekarna na Vidmu * Megadom * Mesni butik Mlakar * Mesnica Marolt * Metalna Senovo * MirtTours * Mlin Kati * N.Si * NEK

* Numip * Okulistika Meh * Optika Lana * Pacek istilnica * Parketarstvo Pirc * Perutninarstvo Ciglar * Perutninarstvo Metelko * Perutninarstvo Rostohar E * PGE Krko * Poun * Primo telefonija * PSK * Radanovi * Regal GH * RRA Posavje * Rudar Senovo * SD * SDS *

Segrad * Siliko * Sipro * Sklad NEK * Skobe Avto - max * SL ineniring * SLS * SMC * Snedim * Strojne intalacije Lokar * C Krko Sevnica * Tanin * TEB * Trgovina in servis Petreti * Zavarovalnica Triglav * Valvasorjeva knjinica Krko * VCT Ramov Peklar * VDC Krko Leskovec *

Veterinarska postaja Brestanica * Vipap * Vrtnarstvo Neemer * ZD Breice * ZD Krko * ZD Sevnica * ZEL-EN * arn Krko *

Priloga Praznino Posavje 9-32

Toma Petrovi, trener NK Krko

Brez podpore v okolju ne bo loKostumografinja Ina ebular

Kreiranje in ivanje kot izzivAlojz Slavko ribar, naj prostovoljec 2014

Prostovoljstvu predano ivljenjeHarmonikar Rok Frelih

Fant, ki glasbo ustvarja s srcemPesnica Mihaela Zahrastnik

Jutra ji prinaajo nove radostiIzdelovalec izdelkov iz trte Rudi Amerek

Trti podarja novo ivljenjeAna Vogrinc, 102-letna Posavka

lovek sam izbira, kaken bo

Posavski obzornik - leto XVIII, tevilka 26, etrtek, 18. 12. 20142 UTRIP REGIJE

povedali so - O letu 2014

Robert Lendaro, Sevnica: Leto 2014 je bilo zanimivo, in e odmislimo politiko, ki je posta-la e skoraj burleska, prijetno. Ve asa sem si vzel zase, svoje hobije in morje, ki ga obou-jem. Na portnem podroju sem dosegel svo-je cilje in tek mi e vedno pomeni uitek. Leto si bom zagotovo najbolj zapomnil po tem, da

je sin Klemen odel na fakulteto, in po vseh lepih trenutkih, ki dajo loveku voljo, mo in energijo za naprej.

Breda Videni Kuplenik, Breice: lanstvo v ZS Breice, Gorjanski eti in ZB za vredno-te NOB Breice mi je tudi letos dalo monost, da javno in brez zadrkov izrazim svoje pre-prianje ter se udeleujem prireditev, pove-zanih z nao preteklo in polpreteklo zgodo-vino. Tukaj je tudi moja druina, ki je to leto

uspeno reevala vsakdanje teave in znala uivati ivljenje. Prav zato je to leto zaznamovalo moje osebno zadovoljstvo.

Ale Kegljevi, Dolnja Prekopa: Leto 2014 si bom zapomnil predvsem zaradi dosekov v slubi, ponovne izvolitve za predsednika Lovske druine Kostanjevica na Krki in v obin-ski svet ter vseh dogodkov, povezanih z lo-kalnimi volitvami. Prav gotovo se bomo vsi spominjali poplav, ki so ponovno prizadele

nae kraje, v letu 2014 pa se je v Kostanjevici zakljuila tudi izgradnja novega vrtca, kar je za nao obino velika pridobitev.

KOSTANJEVICA NA KRKI Potem ko je bila za 25. november sk-licana prva izredna seja kostanjevikega obinskega sveta nesk-lepna, so jo 4. decembra le opravili. Na dnevnem redu so bila zlasti imenovanja odborov in komisij obinskega sveta, nadzor-nega odbora ter Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prome-tu. Med devetimi delovnimi telesi obinskega sveta bo dve (Od-bor za drubene dejavnosti in mladino ter Komisijo za obinska priznanja, prireditve in sodelovanje z obinami) vodila Melita Skuek, dve Lovro Metelko (Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in pospeevanje razvoja podeelja ter Odbor za okolje, prostor in komunalno infrastrukturo), po eno pa Andrej Rajar (Odbor za finance in obinsko premoenje), Mateja Jurei (Odbor za gospodarstvo, obrt in turizem), Robert Zagorc (Odbor za za-ito in reevanje), Ale Kegljevi (Statutarno pravna komisi-ja) in Anton Zagorc (Komisija za reevanje vlog in pritob). V Nadzorni odbor Obine Kostanjevica na Krki so imenovali Mi-helco Lakner, Cvetko Vukevi Kofol, Matejo Olovec, Natao Uneti Tome in Aleksandro Zagorc, v Svet za preventivo in vz-gojo v cestnem prometu v obini Kostanjevica na Krki pa Darjo Jankovec, Joeta Krinika, Draga Butaro, Martina Hodni-ka in Marjana Jereleta. Sprejeli so e odlok, s katerim se zagotavlja pomo Obine Kostanjevica na Krki pri delni odpravi oziroma sanaciji kode, nastale zaradi posledic septembrskih poplav, v skupnem obse-gu dobrih 33 tiso evrov. Za unieno in pokodovano opremo pri izvajanju nalog zaite in reevanja so 3700 evrov namenili PGD Kostanjevica na Krki, 3300 evrov pa PGD Prekopa. Dobrih 12 ti-so evrov je namenjenih za stroke taba civilne zaite in logis-tine podpore, slabih 14 tiso evrov pa za intervencijska in sa-nacijska dela na cestah po poplavah in plazovih. P. P.

PopravekV Posavskem obzorniku t. 25, ki je izla 4. 12., smo po pomoti v lanku na str. 2 Preiek imenovan za pod-upana objavili fotografijo obin-skega svetnika Zorana ulka in ne podupana Janeza Preika, kot je bilo navedeno v podpisu fotografije v lanku. Za neljubo napako se obe-ma opraviujemo.

Imenovali komisije in odbore

SEVNICA V sredo, 17. decembra, so se popoldne na sevnikem gradu obinski svetniki in svetnice zbrali na 3. redni seji v tem mandatu. Seznanili so se s sklepom o zaasnem financiranju ob-ine v obdobju januar marec 2015 na temelju prorauna za leto 2014. Na dnevnem redu so imeli e drugo obravnavo odloka o obinskem podrobnem prostorskem nartu za ureditev obmo-ja Zdravstvenega doma Sevnica, Optike Bautin, trnice in javne-ga parkiria, prvo obravnavo odloka o kategorizaciji obinskih cest ter prvo obravnavo odloka o spremembi obmoja naselja Zgornje Vodale in naselja Jeperjek ter preimenovanju dela na-selja Zgornje Vodale v naselje Marendol. Med drugim so predvi-doma obravnavali e predlog spremembe odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemlji v obini. P. P.

BISTRICA OB SOTLI Danes se bo na 3. redni seji sestal bistriki obinski svet. Med obravnavanimi tokami dnevnega reda bodo svetniki predvidoma sprejeli odlok o ustanovitvi javnega zavoda RRA Posavje, v katerem bosta po novem poleg tirih posavskih obin kot ustanoviteljici vpisani tudi Obini Bistrica ob Sotli in Radee. Uskladili bodo tudi vrednost toke za izraun nadome-stila za uporabo stavbnega zemljia na obmoju obine za pri-hodnje leto, ki bo z letom 2015 zniana na 0,0006 evra, ter po-dali soglasje k ceni socialnovarstvene storitve Pomo druini na domu za leto 2015, ki zaenkrat ostaja na enaki ravni kot v leto-njem letu. Na dnevni red imajo uvreno tudi predstavitev stra-tegije za mlade, upan Franjo Debelak pa bo prisotne seznanil, da je v sklopu svojih pooblastil sprejel sklep o zaasnem finan-ciranju obine v obdobju januar marec 2015. M. M.

Nocoj 3. bistrika seja

Sevniani zasedali v sredo

Poleg seznanitve z regijskim izvedbenim nartom na po-droju socialnega varstva za prihodnje dveletno obdobje za posavsko statistino regijo, ki ga je podala direktorica Centra za socialno delo Krko Mari-na Novak Rabzelj, je svet po-trdil strateki nart Kulturnega doma in njegovih enot ter Val-vasorjeve knjinice za priho-dnje tiriletno obdobje, pred-stavili sta ga direktorici Katja Ceglar in Urka Lobnikar Pa-unovi, ter obinski program varnosti v obini, ki ga je pred-stavil vodja Medobinskega in-pektorata Martin Cerjak. Po-trdili so tudi vrednost toke za izraun nadomestila za upora-bo stavbnega zemljia na ob-moju obine v prihodnjem letu, ki ostaja nespremenjena 0,00151 /m2 na mesec, v na-daljevanju pa potrdili osnutka dvoletnih proraunov obine.

V prihodnjem letu je predvide-nih skupno 35,5 milijona(mio) evrov () prihodkov in dobrih 35 mio odhodkov. Nartovani proraun je skoraj za 10 mio

Krko drastino zniuje proraunKRKO - Potem ko je konec novembra krki obinski svet opravil korespondenno sejo, na kateri je potrdil nadomestni mandat svetnici SLS Mariji Stopinek, sestave osmih odborov, tirih komisij in nadzornega od-bora obine, se je 15. decembra sestal v obinski sejni dvorani na drugi redni seji.

niji od letonjega, v postopku sprejemanja pa se utegne, kot je povedal v obrazloitvi upan mag. Miran Stanko, zaradi na-povedanih vladnih varevalnih ukrepov e zniati, in sicer iz naslova nije glavarine tudi do 10 odstotkov, kar pomeni 1,5 mio prihodkov manj v ob-inski blagajni, in nadomesti-la za omejeno rabo prostora, ki utegne e dodatno zniati pro-raun za milijon . In e izpo-stavimo najveje porabnike prorauna: za podroje dru-benih dejavnosti je nartova-nih 14,7 mio (v primerjavi z letom 2014 za 2,3 mio manj), pri tem pa bo najve sredstev 32 % namenjenih za vrtce in 16 % za izobraevanje. Med ve-jimi projekti bo iz sredstev za drubene dejavnosti predno-stno izvedena energetska sa-nacija koprivnike ole in do-konana na O Jurija Dalmatina Krko, dokonana obnova Kul-turnega doma, vzpostavljenih nekaj novih zbirk na rajhen-burkem gradu, zaeti projek-ti za celovito obnovo stadiona Matije Gubca idr. Za podroje

gospodarske infrastrukture je predvidenih dobrih 11 mio ali 6 mio manj kot v letu 2014, med vejimi nartovani-mi investicijami pa so med dru-gim obnovi trgov na Zdolah in Raki, dokonanje garane hie, obnova ceste Sotelsko Bresta-nica, dokonanje hidravlinih izboljav, izgradnje kompostar-ne itd. Za gospodarske dejav-nosti je nartovanih 1,2 mio manj, med vejimi projekti pa je nadaljevanje obnove videm-ske trnice, kmetijskih operacij na Krkem polju in opremljanje poslovne cone Drnovo. Svetni-ki so potrdili tudi osnutek od-loka o proraunu za leto 2016, ki je, zaenkrat e neupoteva-je mone prijave in odobrena evropska sredstva na razpisih za izvajanje kohezijske politike v programskem obdobju 20142020 (prve javne razpise mini-strstev za pridobitev sredstev EU je namre realno priako-vati ele po pomladi), niji e za dodatne 4 mio in znaa na prihodkovni strani 31,6 mio in odhodkovni 31,7 mio . Na osnutka proraunov za obe leti

imajo svetniki monost podati pripombe e do konca leta, u-pan pa jih je ob tem obvestil, da je sprejel sklep o zaasnem trimesenem financiranju ob-ine oz. do sprejetja prorau-na 2015.

Med obravnavanimi tokami omenimo e na zahtevo svetni-ka Duana Dornika (SMC) na dnevni red dodatno umeeno toko, ki se je nanaala na spre-jete sklepe na izredni skupi-ni drube Kostak, ki je poteka-la v dopoldanskih urah istega dne. Dornika je zaskrbelo po-veanje osnovnega kapitala drube s 660.000 na 4 mio . Kot sta razloila upan in ka-sneje tudi predsednik uprave drube Miljenko Muha, se ta poveuje zaradi bolje bonitete drube, zagotavljanja trdneje kapitalske ustreznosti pri ban-kah in prijavah za pridobitev del na razpisih, saj posamezna po vrednosti e ve kot trikrat presegajo vrednost dosedanje-ga osnovnega kapitala drube.

Bojana Mavsar

Pravilnik o plaah obinskih funkcionarjev, ki so ga imeli svetniki na dnevnem redu, na novo opredeljuje upravienost zunanjih lanov delovnih teles do povrail potnih strokov in pravico do uporabe vozila Ob-ine Breice, sicer pa povzema dosedanjega, kar pomeni, da se plae funkcionarjev ne spre-minjajo. Tako bi e naprej osta-le nespremenjene tudi sejnine. To je zmotilo Petra Dirnbeka (IDS), ki je pripomnil, da so na-grade za lane obinskega sve-ta nesorazmerne z nagradami, ki jih dobijo ali jih sploh ne dobijo ostali, ki se ukvarjajo z drubenim ivljenjem v obini. Svetniki v KS in javnih zavo-dih ne dobijo ne sejnin ne po-tnih strokov, s imer se kri zakonodaja, za kar obinska uprava ve e nekaj let. portna drutva dobijo za delo strokov-nega kadra med dvema in ti-rimi evri za uro redne vadbe, odvisno od stopnje izobrazbe. Sodnik na obinskem tekmo-

Sejnine ostajajo nespremenjeneBREICE 30-lanski obinski svet obine Breice se je 15. decembra sestal na 3. redni seji v tem mandatu. Skoraj pri vsaki toki dnevnega reda se je vnela razprava, e najbolj pa so se svetniki obregnili ob doloitev viine sejnin in vrednost toke za izraun nadomestila za uporabo stavbnih zemlji.

vanju v individualnih portnih panogah dobi sedem evrov za celo tekmovanje, ki lahko tra-ja tudi ve ur. Ljudje brez vsa-kih drugih prihodkov dobijo na mesec 269,20 evra social-ne pomoi, ki je v bistvu po-sojilo in ne pomo. Mi pa tule obravnavamo sklep, da naj bi na sejo dobili 225,22 evra bru-to plus potne stroke. Ob tem so e sejnine za seje delov-nih teles, je natel Dirnbek in predlagal, da se ta toka preki-ne in se sprejmejo alternativ-ni sklepi z vsaj 50odstotnim znianjem sejnin. Mag. Andrej Vizjak (SDS) je Dirnbeku oi-tal, da se mu zdi takna ambi-cija, da se nekaj prekine, ne da bi aktivno posegli in predlaga-li amandma o 50odstotnem znianju, poceni populizem. Ivan Suin (SLS) je celo pre-dlagal, da sejnin ne bi bilo, saj je ena od vrednot, ki naj bi kra-sila politika, tudi ta, da kaj za-stonj naredi za druge. upan Ivan Molan je zato zahteval

pet minut odmora in dal Dirnbeku monost, da zbere etr-tino vseh lanov sveta in pre-dlaga amandma o zmanjanju sejnin. Ker pa ni uspel zbra-ti dovolj svetnikov, so v nada-ljevanju pravilnik potrdili, kar pomeni, da sejnine ostajajo enake kot do sedaj.

Svetniki so nato obravnavali sklep o vrednosti toke za iz-raun nadomestila za upora-bo stavbnih zemlji v obini Breice. Zadnja viina vredno-sti toke je bila sprejeta de-cembra 2011, tako da je bila od takrat nespremenjena. Nov predlog je bil, da se toka zvi-a, in sicer za inflacijo dveh let (gre za uskladitev toke z inde-ksom ivljenjskih strokov). To bi pomenilo priblino 37.800 evrov ve prihodkov v obinski proraun. upan Molan je de-jal, da e te toke ne sprejmejo, bodo morali v naslednjem letu verjetno zmanjevati sredstva na katerem drugem podroju.

Veina svetnikov je bila mne-nja, da je vsako povianje v tem trenutku neumestno, saj bi v nasprotnem primeru to pomenilo e dodatno obreme-nitev za obane, ki se jim e tako in tako zniuje standard. Jure Pezdirc (Lista Sonce) je e pred glasovanjem izrazil upanje, da bodo pri tem uskla-jeni in glasovali proti ter dali obanom signal, da niso tukaj samo zato, da zviujejo cene, ampak so kdaj tudi na njiho-vi strani. Po ponovnem odmo-ru, ki ga je zahtevala svetnika skupina SDS, so sklep s tremi glasovi za, 13 proti in deveti-mi vzdranimi zavrnili, tako da vrednost toke e naprej osta-ja ista.

Svetniki so podali tudi soglasje k imenovanju direktorice Za-voda za port Breice. Simona Zupani iz Breic, ki je bila do sedaj v. d. direktorice, je tako postala direktorica s polnimi pooblastili. Rok Retelj

Posavski obzornik - leto XVIII, tevilka 26, etrtek, 18. 12. 2014 3UTRIP REGIJE

Te dni je minilo sedemnajst let, kar je v Krkem zael izhaja-ti tiskani medij z imenom Posavski obzornik. In v naslednjem, 2015. letu, bo asopis ne le polnoleten, pa pa tudi tiskani me-dij javnega znaaja z najdaljo tradicijo v zgodovini Posavja.

Posavska straa, Nae delo, Posavski tednik, Sr, SavaGlas in kar je bilo e medijev v naih prostorih, so odnehali mnogo prej. Podobno dolino staa je imel le Na glas, ki pa je bil v zaetnem delu svojega obstoja uradno (delegatsko) glasilo Obine Krko, v zadnjem obdobju svojega obstoja (do 1997) pa je opravljal pomembno vlogo splonega obveevalca Posavk in Posavcev - tlakoval je potrebo po medobinskem, regionalnem asopisu.

Leto 2014 je bilo predvsem leto izbire. Izbirali smo dravlja-ni in obani, saj smo kar trikrat (lahko) li na volia. Pred ne-kaj tedni so tako v posavske obinske klopi sedli izvoljeni pred-stavniki obanov, med njimi mnogi politini novinci. Ti doslej e niso mogli zagnati obljubljenega novega vetra, saj so ime-li e preve opraviti s spoznavanjem novega delovnega okolja in "nevarnih razmerij" lokalne politike. Iz nje je bilo v zadnjem asu vendarle izloenih nekaj prvih strelcev, ki pa se utegnejo pojavljati kot posavski strici iz ozadja.

Leto izbire je bilo tudi za Posavski obzornik. V prevladovanju elektronskih medijev in novih obiajev komuniciranja smo se morali tudi v naem urednitvu odloiti, kako naprej. Izbra-li smo pot nadaljnjega razvoja asopisa in mu skuali poiska-ti monosti napredka. Od meseca septembra letos tako asopis izhaja v precej spremenjeni podobi in z obogateno vsebino, pri emer pa se seveda ne nameravamo ustaviti. Tudi sami nam re e nismo zadovoljni, e veliko bolji asopis bi radi delali, e ve zanimivega in dobrega branja bi radi spravili na njegove stra-ni. A hkrati, po dolgih letih odbijanja sunkov z leve in desne, ne-nehnega boja za preivetje, je treba priznati, da godijo pohva-le in priznanja ob nai prenovi. e posebej, e prihajajo tudi od verajnjih tekmecev ali celo nasprotnikov.

V urednitvo prihajajo pisma in kliejo nas iz vseh krajev Po-savja. Vsakogar posluamo, mnogim svetujemo, kam se naj obr-nejo. Eni nam vasih pripisujejo prevelike zmonosti, drugi nas podcenjujejo - vsekakor pa vsem, ki so na spodoben nain pri-pravljeni povedati oz. napisati svoje mnenje, omogoimo, da se z njim seznanijo tudi tisoi naih bralcev. Niso ve redki tudi klici iz glavnega mesta. Kliejo nas dravni sekretarji, ministri ter drugi pomembnei elijo, da njihovo mnenje, kritika, glas see tudi v vsako posavsko vas. Te dni smo bili enega od klicev e posebej veseli - v vladnih slubah ne morejo verjeti (pa tudi sicer smo bili letos kar nekajkrat deleni zaudenih vpraanj), da "tak, tapravi asopis" izhaja kot brezplanik, na voljo vsem. Da, tudi ta mit razbijamo in pri tem bomo vztrajali v bodoe.

V pohvalah pravite tudi, da pomagamo graditi identiteto Po-savja. Ekipa naega asopisa to pone v sodelovanju z dese-tinami zunanjih sodelavcev tako med obani kot v obinskih upravah, gospodarskih drubah, zavodih in e marsikje. Nae kolegice in kolegi vsak dan potujejo skozi posavske kraje - od dvorane do dvorane, od igria do igria, od podjetja do podje-tja. Posavski obzornik je spremljevalec, prikazovalec, povezova-lec, tudi spodbujevalec skupnega ivljenjskega utripa na mno-gih podrojih. In marsikaj govori v prid tej trditvi, e zlasti, e na drugi strani osvetlimo resnina razmerja med posavskimi politiki. K srei so doslej razumeli "dodano vrednost", ki jo do-bijo s podporo Posavskemu obzorniku tako oni sami kot bralci - njihovi obani in volivci. Naj bo tako tudi v prihodnjem letu.

Tokrat bomo imeli teden dni ve predaha, zato bomo naslednji izli v etrtek, 8. januarja, ko bo e novo leto. In potem spet vsa-kih tirinajst dni v vse posavske domove in e marsikam po svetu, z novicami in slikami ivljenjskega utripa naih ljudi in krajev.

Posavski obzornikna poti v polnoletnost

komentar

Pie: Silvester Mavsar

Potreb po rejnikih druinah je v zadnjem obdobju vse veKRKO - V organizaciji Centra za socialno delo (CSD) Krko je na miklavevo, 6. decembra, v Krkem po-tekalo prednovoletno sreanje rejnikih in posvojiteljskih druin. V obini se z rejnitvom ukvarja sedem druin, pri njih in druinah po Sloveniji pa je trenutno nastanjenih 20 otrok z obmoja krke obine.

Letos je na sreanje prilo kar 76 udeleencev, od tega 48 otrok. Medtem ko so rejniki in posvojitelji prisluhnili stro-kovnemu predavanju socialne pedagoginje Tanje Cedilnik, so se otroci do 12 let igrali v delavnici pravljic in izdelova-nja lutk, stareji pa so se spro-ali na bowlingu na Senovem. Skupni del sreanja je bil na-menjen druabnemu in sproenemu pomenkovanju, pa tudi izmenjavi mnenj in izku-enj med udeleenci in stro-kovnimi delavci CSD.

Kot je za Posavski obzornik povedala sociologinja Mateja Kaplan, na CSD Krko zadole-na za rejnike druine, je v ob-ini Krko od skupno sedmih rejnikov ena poklicna rejnica, ostale druine pa dejavnost opravljajo nepoklicno. Rejni-ka dejavnost je opredeljena z Zakonom o izvajanju rejnike dejavnosti. Gre za urejene rej-nike druine, ki si prizadevajo otroku v im veji meri nado-mestiti pomanjkanja v mati-ni druini, mu omogoiti zdrav telesni, ustveni in osebnostni razvoj, varstvo, vzgojo, izo-braevanje in ostale dobrine ter ga usposobiti za samostoj-no ivljenje. Rejniki se pravilo-ma z rejnitvom ukvarjajo e ve let in z otroki rejenci bi-vajo v soitju z bivanjskim lo-kalnim okoljem.

Z REJNIKI V GLAVNEM ZELO DOBRE IZKUNJE

Na oitek, ki se obasno poja-vlja v javnosti, e da je posa-meznim rejnikom motiv zaslu-ek, Kaplanova pravi, da temu ni tako, saj je ta nizek in z njim nihe ne more obogateti, pa pa se rejniki odloajo za rejni-tvo iz plemenitih vzgibov. e-prav so v lanskem letu z eno rejnico prekinili rejniko po-godbo, imajo na CSD Krko v glavnem zelo dobre izkunje, poleg tega odloitev in motiv rejnikov predhodno temelji-to preverijo tako iz strokovnih kot ostalih vidikov. Predvsem gre za enske, ki gospodinji-

jo doma in so prepoznale mo-nost, da lahko nudijo zavetje in dom e kaknemu otroku, so pa tudi primeri zakoncev, ki si ne morejo ustvariti lastne dru-ine ali so celo kandidati za po-svojiteljsko druino. A ker je v Sloveniji zelo malo otrok za po-svojitev, se je e nekaj potenci-alnih posvojiteljev odloilo za

rejnitvo, v posameznih prime-rih pa se je po dolgotrajnejem rejnitvu postopek realiziral celo do posvojitve. Vendar to naj ne bi bila praksa, saj ti dve podroji zakon striktno louje.

Kaplanova pravi, da name-stitev otroka pri rejniku lah-ko poteka s soglasjem starev ali z odvzemom, obema pa bo-trujejo razlini vzroki, v naem okolju sta najpogosteja vzro-ka odvisnost od alkohola in nasilje v druini, pa tudi obo-lelost starev. Na CSD se odlo-ijo za odvzem otroka matini druini, ko v njej teke druin-ske razmere ogroajo otrokov razvoj ali celo ivljenje. Gre za skrajni ukrep, ki ne pomeni le nastanitve otroka pri rejniki druini, temve kompleksno in sistematino delo na vseh po-

drojih, kamor se glede na do-loeno problematiko vkljui ve strokovnih delavcev CSD, ki delajo z otroki, matino dru-ino in rejniko druino. Naj-mlajemu otroku rejencu, tre-nutno nastanjenemu v rejniki druini, so tiri leta, v povpre-ju pa otrok ostane pri rejni-kih dlje od treh let, v najve

primerih pa gre za dolgotraj-ne, veletne nastanitve. al se kljub prizadevanjem zelo malo otrok tudi vrne v krog svo-je druine. V zadnjem obdo-bju so na CSD Krko namesti-li v rejnitvo pet otrok, od tega tri iz ene druine, pri emer so veliko napora vloili v iskanje rejnike druine, ki bi lahko sprejela vse tri, saj jim je, pra-vi Kaplanova, pri tem priorite-ta, da otrok ne loujejo.

BIOLOKIM STAREM OSTANEJO DOLNOSTI IN PRAVICE

Kljub nastanitvi otroka s so-glasjem ali preko odvzema v rejniko druino pa biolokim starem ne ugasnejo starevske dolnosti in pravice, saj so ti zavezani plaevati preivni-no (v ta namen se otroku pri banki odpre t. i. pupilni raun, s katerega lahko ta dvigne de-nar ob polnoletnosti ali e prej v soglasju s skrbnikom), ohra-njati stike z otrokom, v koli-kor je to v njegovo korist, so-delovati z rejniki in CSD ter se vkljuevati v razline rehabili-tacijske programe. Stiki otrok z biolokimi stari so odvisni od vsakega posameznega pri-mera. O njihovi pogostosti in izvedbi se dogovarjajo na in-dividualnih projektnih skupi-nah. Gre za sestanke, ki so skli-cani najmanj enkrat letno, na katerih se sreajo matina dru-ina, rejnika druina ali dru-

ge pomembne osebe v otro-kovem ivljenju, ter, v kolikor rejnik ni z obmoja obine, oba pristojna CSD, tako rejnika kot otroka.

Ali so stiki izvajani pod nad-zorom ali brez nadzora CSD, je odvisno od vsakega posa-meznega primera. e gre za huje anomalije v druini in se predvideva, da bi star lah-ko ogroal otroka v kakrnem koli pomenu, se stiki doloi-jo pod nadzorom. e pa oce-nimo, da nevarnosti ni, lahko sreanja potekajo brez priso-tnosti delavk centra ali celo na domu rejnika, pojasnjuje Ka-planova.

Prav nasprotno pa so al tudi primeri, ko so starem zara-di hujega trpinenja otroka ali celo telesne zlorabe one-mogoeni stiki z otrokom in ti tudi ne vedo, pri kateri rejni-ki druini in v katerem kraju je njihov otrok. CSD v taknih primerih ne dela ve na vrni-tvi otroka v bioloko druino, temve se posveti nudenju psi-holoke in druge pomoi otro-ku, loeno od tega pa dela tudi z matino druino.

Na CSD Krko so tudi e ime-li primer, ko je otrok zbeal od rejnikov nazaj v matino dru-ino. Od vsakega otroka ter njegove osebnosti in prizade-tosti je namre odvisno, kako sprejme nastanitev pri rejni-kih, v navedenem primeru pa so z najstnikom, obdobje ado-lescence je najbolj obutljivo in tvegano za odvzem, opravi-li razgovor, nakar se je vrnil v rejniko druino. Prilagoditev otrok v novo okolje pa je od-visna ne le od starosti, temve tudi od navezanost otrok na bi-oloke stare: Nemara je te-ko doumeti, ampak nekaterim otrokom tudi nasilje pomeni stik s starem. Celo tako dale gre to, da se otrok, e ga nekdo fizino ne nadleguje, pouti e zapostavljenega, pravi Kapla-nova. Sicer pa v kolikor dolo-eno rejnitvo ne uspe, otroku poiejo druge oblike nastani-tve ali namestitev v zavod.

POTREBUJEJO E VE LJUDI ODPRTIH SRC

V dobro otrok CSD nadzira tako matino otrokovo okolje kot rejniko. Pri rejnikih opra-vljajo tako naroene kot ne-naroene obiske na domu, se z njimi sreujejo na meseni ravni, izvajajo z njimi indivi-dualno delo in tudi izobraeva-nje. Za zakljuek naega pogo-vora je Kaplanova poudarila: Potreb po rejnikih druinah je v zadnjem obdobju vedno ve, in ker obstojee tevilo v obini ne zadoa, smo primo-

rani iskati rejnike na obmoju celotne drave. Vsekakor bi si eleli iz naega okolja e ka-knih kandidatov odprtih src za rejnike, eprav bi se morali ti, tako kot povedo e izkueni, nauiti iveti z mislijo, da bodo rejenci po krajem ali daljem asovnem obdobju tudi zapu-stili njihova gnezda. V najveje veselje in tudi potrditev njiho-ve predanosti pa jim je, ko se rejenci vraajo k njim tudi po-

tem, ko si ustvarijo svoje dru-ine.

Na CSD Krko pa pravijo, da bi bila ve kot dobrodola tudi kakna donacija za laje izva-janje tevilnih aktivnosti za otroke rejence, kot so izleti, delavnice, nakup daril ob roj-stnih dnevih, praznikih ipd. V letonjem letu je vejo v ta na-men prispevala druba Kostak. Bojana Mavsar

Na obmoju Posavja se z rejnitvom ukvarja skupno 26 rejni-kov, v rejnitvu pa je skupno 43 otrok z obmoja obin Krko, Sevnica in Breice. Poleg e navedenih v krki obini izvaja rej-nitvo v sevniki obini devet rejnikov, v rejnitvu pa je sku-pno 19 otrok rejencev iz obine. Po besedah direktorice CSD Sevnica Danice Boi so med leti 2009 in 2012 na centru iz-vedli dva postopka posvojitve, in sicer eno enostransko, to je, ko zakonec posvoji otroka svojega zakonskega partnerja, ter eno klasino posvojitev. Kot je navedla Irena Klemeni iz CSD Breice, pa imajo v obini trenutno deset rejnikih druin z veljavnim dovoljenjem ter eno kandidatko, ki je v postopku pridobivanja dovoljenja za izvajanje rejnike dejavnosti. Bre-iki rejniki skrbijo trenutno za tri otroke iz breike obine in 12 otrok iz drugih obin, en otrok iz breike obine pa ivi pri rejniki druini izven obine. V zadnjih petih letih so na CSD Breice izvedli dve enostranski posvojitvi, v evidenci pa vodi-jo tiri pare kandidate za posvojitev otroka.

Mateja Kaplan

Posavski obzornik - leto XVIII, tevilka 26, etrtek, 18. 12. 20144 UTRIP REGIJE

ATE OB SAVI Aktualni predsednik Rotary kluba ate Branko Kos in prvi predsednik Anton Zorko sta 9. decem-bra v hotelu Terme ate predstavila poslanstvo kluba ter tradicionalni Rotaryjev dobrodelni boini koncert, ki bo v nedeljo.

Branko Kos je med drugim omenil, da rotary klubi deluje-jo v ve kot 200 dravah sveta, v Sloveniji je 44 rotary klubov. Gre za mednarodno organizacijo, ki ima za cilj druenje in finanno podporo pomoi potrebnim. V klubu, ki je apolitien, so zdru-eni predstavniki razlinih po-klicev. Po besedah Antona Zor-ka so takoj po ustanovitvi kluba v letu 1997 najprej zbirali denar za digitalni mamograf, saj je bilo tevilo mamografij v Posavju in Obsotelju najnije. Poleg tega so v naslednjih letih organizi-

rali tudi poletne koncerte na gradu Podsreda, nabavo defibri-latorjev za razne ustanove, vekrat donirali Drutvu Sonek iz Leskovca, tipendirali razline Posavce, med drugim Mateja Hot-ka, Mihaelo Komoar Gore in Jureta Godlerja, ter finanno pomagali nekaterim dijakom breike gimnazije s t. i. botrskim skladom, ki je namenjen za kritje sredstev tistim dijakom, ki si ne morejo privoiti plaila izletov, malice itd. V dobrih 17 letih so rotarijci tako zbrali blizu 90.000 evrov sredstev. Kos je e dodal, da se povezujejo z raznimi tujimi klubi, lani so na primer kolegom iz Sarajeva donirali del sredstev za razminiranje min v BiH. Imajo tudi cilj ustanoviti podmladek kluba oz. Rotaract.

Rotary klub ate e skoraj od ustanovitve dalje v decembru or-ganizira dobrodelni boini koncert. Na letonjem, ki bo to ne-deljo, bodo ves izkupiek namenili za pomo pri nakupu digital-nega mamografa za breiko bolninico, nadarjenim tudentom pri tudiju v tujini in socialno ogroenim dijakom v Posavju. Kot je dejal organizator in eden izmed nastopajoih na koncertu Dra-gutin Kriani, bo zasedba zelo kvalitetna, glavna zvezda vee-ra pa bo Tereza Kesovija. R. Retelj

kronika

NEUSTREZNE PEKARNE Uprava RS za varno hrano, veteri-narstvo in varstvo rastlin je objavila seznam okoli 50 pekarn, v katerih so v decembru izvedli poostren nadzor in odkrili vr-sto nepravilnosti. Med kritelji so tudi No in dan Fua pekar-stvo iz Breic, Bruno gostinstvo, trgovina in pekarna Sevnica ter Rui pekarstvo pekarna No in dan na Vidmu. V njihovih skladiih so odkrili neskladnosti glede higiene, pokodovana tla, plesnive stene, odloene stvari, ki ne sodijo v skladie, in odstop ometa. Zoper njih bodo ukrepali po zakonu o prekrkih.

NASILEN 30-LETNIK Krki policisti so 2. 12. zaradi nasilja v druini 30letnemu mokemu izrekli ukrep prepovedi pri-blievanja rtvam in ga ovadili zaradi kaznivega dejanja nasi-lja v druini. Ugotovili so, da moki e dalj asa izvaja fizino in psihino nasilje nad zunajzakonsko partnerko, jo pogosto ali, ustrahuje in ji grozi, da jo bo ubil. V preteklosti naj bi jo e napadel z noem, ji omejeval gibanje in grozil, da bo ubil tudi njeno druino.

VLOMI IN TATVINE V okolici Breic je 4. 12. popoldan ne-znanec skozi vhodna vrata vlomil v hio in ukradel zlatnino v vrednosti 1.000 . Iz pomonega objekta ob hii v okolici Bre-ic je med 5. in 6. 12. izginil motokultivator Muta, s parkirnega prostora v okolici Breic pa je bilo 6. 12. ukradeno vozilo Peu-geot 306. Naslednji dan so ga odkrili na travniku pri Obreju.

PADEL Z ODRA Pri izvajanju del v krkem kulturnem domu se je v zgodnjih dopoldanskih urah 8. 12. teje pokodoval dela-vec, zaposlen v drubi Kostak. Pri padcu z delovnega odra z vi-ine okoli estih metrov na tla je 36letni moki utrpel hude po-kodbe in je bil prepeljan na zdravljenje v breiko bolninico.

NESREE V PROMETU Sevniki policisti so 8. 12. obravna-vali prometno nesreo na cesti med Vrhovim in Sevnico. Pov-zroila jo je 74letna voznica, ki je sprva zapeljala na desni rob vozia, izgubila oblast nad vozilom in zapeljala v obcestni ja-rek. Voznica si je v nesrei huje pokodovala nogo. Krki poli-cisti so v jutranjih urah 12. 12. obravnavali nesreo v okolici Krkega, ki jo je povzroil 43letni voznik osebnega vozila, ki je zapeljal na nasprotni vozni pas in tril v vozilo, s katerim se je pravilno pripeljala 40letna voznica. Povzroitelj nesree je imel v litru izdihanega zraka 0,59 mg alkohola. Zbrala: B. M.

Goran Gerjevi, Veliki Trn: elim si, da bi se ne le meni, temve vsem dravljanom izboljal gmotni poloaj, stabilizirala situacija v dravi, ve modrih politinih potez, boljo gospodarsko rast. Osebno tudi zdravja v druini, manj stre-sno ivljenje, ve kvalitetnega asa, ki bi ga po-svetili drug drugemu, bralcem asopisa pa vse

dobro in prijetne trenutke ob njegovem prebiranju.

Lidija Novak, Brezina: V naslednjem letu si e-lim predvsem zdravja in da bi e naprej imela zaposlitev, pa tudi, da bi nas politiki konno en-krat pustili pri miru in rezali plae kaknim dru-gim javnim uslubencem, ne pa olnikom. elim si tudi, da bi imela ve asa za druino in da bi se svet malo umiril, ker je tempo ivljenja res

prehiter. Bralcem zato elim mirneje ivljenje.

Irena Koteska, Loka pri Zidanem Mostu: e-lim zdravja za vse in delo, ki bo vsakomur omo-goalo dostojno ivljenje, ter mir za vse ljudi sveta. V osebnem ivljenju ne priakujem veli-kih sprememb, e pa gledam malo ire, priaku-jem, da se bosta zdrava pamet in razum povzpela nad politine in osebne interese. Naj bodo pra-

zniki v duhu ljubezni, pozornosti in spotovanja do sebe in drugih.

Fani Dobravc, Podboje: Zase si elim pred-vsem zdravja, da bi lahko e naprej sluila lju-dem in Bogu. Sicer pa elim, da bi bilo v nai Sloveniji lepe, saj imamo vse monosti, da bi bilo tako. K temu bi lahko prispevali vsi, od vla-de navzdol, in vsak po svojih moeh. elim, da bi se bolj razumeli med sabo, pa tudi, da bi tisti,

ki nimajo vsega, imeli dovolj za dostojno ivljenje.

e 14 dni nas loi do leta 2015. V zadnji letonji anketi smo spraevali, kakna so vaa priakovanja v novem letu, tako na osebnem kot na drubenem podroju. esa si elite ve in esa manj, pa tudi, kaj bi zaeleli bralcem Posavskega obzornika?

anketa

Vaa novoletna priakovanja

POSAVJE - 26. in 27. novembra je na lokacijah v Krkem, Bre-icah, Sevnici, Kostanjevici na Krki, Celju, Mariboru, Novem mestu, Trbovljah in Ljubljani potekala dravna tabna vaja NEK 2014 kot redni del preverjanja nartov zaite in re-evanja za ukrepanje ob morebitni nesrei v NEK ter ob dru-gih jedrskih in radiolokih nesreah.

Na vaji so sodelovali poveljniki, njihovi namestniki in lani ta-bov Civilne zaite na lokalni, regijski in dravni ravni, NEK, ob-ine Krko, Breice, Sevnica in Kostanjevica na Krki, izpostave Uprave RS za zaito in reevanje Ljubljana, Novo mesto, Trbo-vlje, Celje in Maribor, ki so predvidene za sprejem evakuiranih prebivalcev v primeru nesree v NEK, ter ministrstva in vladne slube, ki so predvideni v nartih zaite in reevanja za ukre-panje ob nesrei v NEK. Po scenariju vaje je zaradi izrednega do-godka v NEK prilo do nevarnosti irjenja radioaktivnega obla-ka v okolico in postopno do razglasitve najvije, to je 3. stopnje radioloke nevarnosti. Poveljnik CZ Republike Slovenije je zato za vajo odredil ve preventivnih in drugih ukrepov, vkljuno z razdelitvijo in zauitjem tablet kalijevega jodida ter evakuacijo prebivalcev z obmoja treh kilometrov, delno pa tudi z obmoja desetih kilometrov okrog elektrarne. Vaja, v kateri je sodelovalo ve kot 370 udeleencev, je bila namenjena predvsem preverja-nju odziva pristojnih na vseh ravneh (NEK, obine, regije, ministrstva, vladne slube), zato reevalne slube niso bile aktivirane in tudi prebivalci niso bili vkljueni v dogajanje.

Generalni direktor Uprave RS za zaito in reevanje in vodja vaje Darko But je ob koncu vaje povedal, da je potekala po nartu in brez vejih teav. Zveze so delovale, doloene pomanjkljivo-sti so se pokazale le pri prenosu odloitev in usklajenosti delo-vanja. Temeljita analiza vaje bo narejena v mesecu dni. Vajo je spremljal Inpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesreami. Romana Lah, namestnica glavnega republikega in-pektorja, je v oceni vaje dejala, da so zaznali nekaj nedoreeno-sti in neusklajenosti, ki jih bo treba v prihodnje odpraviti. Vaja je bila tudi prilonost, da se prebivalci znova seznanijo z zaitni-mi ukrepi, emur je namenjena posodobljena zgibanka Kako bi ravnali v primeru jedrske nesree, ki so jo na dom prejela go-spodinjstva v 10kilometrskem pasu okoli NEK, ostalim pa je na voljo na spletnih straneh NEK ter uprav za ZiR in za jedrsko var-nost. P.Pavlovi

Preverili so odziv pristojnih

Letonje leto je res izjemno, lahko govorimo o letu prese-kov, e ve kot 380 dni obratu-jemo na polni moi, brez nekih pomembnih varnostnih odsto-panj, kar je izjemnega pomena. Rekordno je tudi po letni proi-zvodnji letos imamo vse mo-nosti, da preseemo est mili-jard kilovatnih ur proizvedene elektrine energije, esar ni-smo dosegli e nikoli v minulih 30 letih, je na tradicionalnem sreanju z novinarji 10. decem-bra poudaril predsednik upra-ve NEK Stanislav Roman. Zaradi tega se zdi Ro manu le-tonje leto ravno pravnje za proslavljanje v uvodu ome-njenega jubileja: Po 40 letih ta energetski objekt izpolnju-je vse atribute sodobnega na-cionalnega energetskega pro-grama, ki ga Slovenija al nima.

NEK: Biti zgled na globalni ravniKRKO Za Nuklearno elektrarno Krko se zakljuuje izjemno uspeno poslovno leto, zaznamovano z obratovalnimi preseki, nedavno odloitvijo lastnikov o podaljanju obratovalne dobe NEK do leta 2043 ter visokim jubilejem - 1. decembra je namre minilo 40-let od postavitve temeljnega kamna za elektrarno.

To so zanesljivost oskrbe, eko-nomska uinkovitost in poziti-ven okoljski odtis. Pri zane-sljivosti oskrbe je poudaril, da letos v elektrarni niso imeli no-bene samodejne zaustavitve, ki so bile v prvih letih obrato-vanja precej pogoste, pri eko-nomski uinkovitosti dejstvo, da je NEK ob nekaterih hidro-elektrarnah edini proizvodni objekt, ki prinaa dodano vre-dnost in pozitivne uinke na trgu, pri okoljskem odtisu pa, da elektrarna ne ustvarja to-plogrednih plinov. Tudi sicer so bili vsi vplivi elektrarne na okolje v letonjem letu dale pod upravno doloenimi ome-jitvami.

Roman je izpostavil tudi po-men kadrovske prenove v pod-jetju, saj odgovornost za na-slednjih 30 let prevzema nova

generacija. Glede na pet do de-set let nazaj imajo v elektrar-ni, ki zaposluje 630 ljudi, kar 300 novih sodelavcev. Ob tem so sprejeli tudi tri dokumente (kodeks varnostne in poslov-ne etike, petletni razvojni na-rt in integriran sistem vode-nja), s pomojo katerih elijo dosei novo postavljeno vizi-jo oz. cilj biti zgled jedrske varnosti in stabilnosti na glo-balni ravni. Kot je e povedal, zaokroujejo tudi vse potreb-ne odloitve za podaljanje obratovalne dobe elektrarne do leta 2043, s imer so konec novembra na podlagi pozitiv-ne ekonomske tudije, ki jo je pripravila mednarodna hia iz Londona, soglaali tudi lani nadzornega sveta elektrarne.

Glede izgradnje manipulativ-nega prostora za radioaktivne

odpadke, s katerim bodo pre-mostili obdobje do izgradnje konnega odlagalia NSRAO, je Roman pojasnil, da so ob-javili javni razpis za izbor iz-vajalca del, ki pa bo verjetno razveljavljen, zato izgradnje ne gre priakovati pred le-tom 2016. Zaasno skladie NSRAO v NEK je sicer 95od-stotno zasedeno.

Sicer pa se v NEK pripravlja-jo na remont, ki se bo priel 11. aprila 2015 in bo trajal 35 dni. V remontu nartujemo izvedbo velikega tevila aktiv-nosti, ki so namenjene prever-janju stanja opreme ter uva-janju nekaterih tehnolokih izboljav za dvig zanesljivosti obratovanja in dvig zanesljivo-sti delovanja varnostne opre-me, je pojasnil tehnini direk-tor elektrarne Predrag irola. Poleg zamenjave 56 gorivnih elementov bodo izvedli oko-li 25 posodobitev, med njimi bodo najpomembneje modi-fikacije v notranjosti reaktor-ja, s katerimi bodo vzpostavili mirne pogoje za delovanje je-drske sredice, zakljuek ve-letnih del na 400kilovoltnem stikaliu, zelo zahteven pre-gled pomembne primarne r-palke in nizkotlane turbine, preverjanje cevi uparjalnikov ter ostalih konstrukcij in siste-mov. PeterPavlovi

PredragirolainStanislavRoman

Obeleili dva jubilejaNEK, GEN energija in Sklad NEK so veraj, 17. decem-bra, pripravili prednovo-letni sprejem za poslov-ne partnerje skupine GEN, na katerem so obeleili 40. obletnico postavitve temelj-nega kamna za Nuklearno elektrarno Krko in 20 let delovanja Sklada NEK. Ve v naslednji tevilki.

Rotarijci bodo spet dobrodelni

Aktualni predsednik Rotary klubaateBrankoKos

Posavski obzornik - leto XVIII, tevilka 26, etrtek, 18. 12. 2014 5UTRIP REGIJE

Zbrane so nagovorili Roman Zakek, svetovalec za podro-je zaite in reevanja na Ob-ini Breice, poveljnik CZ ob-ine Breice Darko Ferlan in upan Molan. Ferlan je pove-dal: Lepo je, da se e zberemo kdaj na malo drugaen nain, ko nismo povabljeni na vajo oz. nas ne pokliejo iz Regijskega centra za obveanje ter nas ne aktivirajo alarmi, ki se sproijo ob nevarnosti naravnih in dru-gih nesre, ko pohitimo na po-mo obanom, ki potrebujejo zaito in pomo pri reevanju, ko so ogroeni oni sami, njiho-va ivljenja ali lastnina. Takrat je vse bolj stresno, vse druga-e. Omenil je e, da je bilo v zadnjem letu na spletni stra-ni Obine Breice objavljenih 60 aktivnosti v rubriki Civilna zaita, eli pa si, da je nesre im manj, hkrati pa, da so vsak dan dovolj pripravljeni nanje. Nagovor je zakljuil z beseda-mi, naj novo leto skopari z ne-sreami ter naj bo toliko bolj sreno in zdravo.

BREICE 4. decembra so se v dvorani Mladinskega centra Breice sreali pripadniki Civilne zaite obi-ne Breice in e nekateri drugi predstavniki drutev v obinskem sistemu zaite, reevanja in pomoi. u-pan Ivan Molan je 18 podelil tudi zahvale za sodelovanje pri razlinih posredovanjih v tem letu.

Pisne zahvale so prejeli: Simo-na Potoar, Jernej Agre (oba vodnika reevalnih psov v Ki-nolokem drutvu Izar), Dario Srpi, Katja Kostevc, Kri-stijan Simoni, Bojan Kos, Alek sander Bratani, Stje-pan Koli, eljko France-kovi, Nevenka Simon, Pe-ter Stermecki, Nina Pavlin,

Branko Pavlin, Borut Hollan, Kaja Hollan, Primo Hrib-ek, Samo Krunik in Pri-mo Kaplan (vsi pripadniki CZ obine Breice). Sodelovali so pri razlinih posredovanjih: ob naravni nesrei z ledom v obini Logatec, pri iskanju po-greane osebe, pri projektu Civilna zaita v slubi oba-

nov ter pomagali pri organi-ziranju lovekoljubne pomoi za prizadete v poplavah v BiH in Srbiji. Uradni del sreanja, ki ga je povezovala Bojana Zev-nik, prav tako pripadnica CZ obine Breice, se je nadalje-val s prijetnim druenjem in pogostitvijo v avli MC Breice. R. Retelj

PrejemnikizahvalzupanomMolanom,poveljnikomFerlanominsvetovalcemZakkom

Tokrat so se zbrali brez alarma

Prvega decembra je bilo v srediu Rade znova veselo. e osmi zapored je KTRC Radee kljub slabemu vremenu organiziral trni-co, kjer so svoje delo postavili na ogled ponudniki z naih kmetij, drutva in organizacije. Znova smo se lahko prepriali, kako odli-ni so okusi naega podeelja ter kaj vse zmoreta loveka ustvar-jalnost in dobra volja.

Nakit in dekorativni izdelki Brigite Bedek ter delavnice Rono delo Mony so e na dale vabili obiskovalce s svojimi zgodbami, ki te-meljijo predvsem na povezavi loveka in narave. Drutvo ebelarjev je predstavljalo ebelarstvo Kmeti z odlinim medom ter doma-im propolisom, ki lahko uene tevilne zdravstvene tegobe. ZAM je izkoristil prilonost za ozaveanje o prometni varnosti, Kmeti-ja Kljuevek pa se je letos odloila predstaviti z novostjo, in sicer z odlinimi domaimi jogurti. Na Kmetiji Skoporc Zavrl so pripra-vili domae krune dobrote, prijetno pa je pri njih zadialo tudi po pravem kuhanku. Prevzgojni dom Radee je letos veliko pozor-nosti posvetil dekorativnim izdelkom s slovenskimi napisi, ki jih je sicer v naih trgovinah zelo teko najti. V duhu 60. obletnice delo-vanja je svojo stojnico s tevilnimi voilnicami in dekorativnimi iz-delki opremilo Drutvo prijateljev mladine Radee. Kmetija Korbar pa je tudi letos navduila z odlinimi jogurti in seveda nepogrelji-vo pregreto smetano, ki velja za kraljico med nadevi najboljih po-tic. Kmetije onta se e dolgo asa dri sloves, da pri njih nastajajo vrhunski mesni in suhomesnati izdel-ki, tokrat pa je na njihovi stojnici u-dovito dialo tudi po domaem kru-hu. Aktiv kmekih ena Arnika je pre-prial s pekovski-mi izdelki, zgodba Svibnega in okoli-ce pa je bila zao-kroena s ponudbo odlinih vin Sekcije vinogradnikov Zagrad. Kmetija Zahrastnik je poleg odlinega pi-rinega kruha z veseljem postavila na ogled zlato priznanje, ki ga je letos prejela na Ptuju za ekoloki polnozrnat pirin kruh. Stojnica O Marjana Nemca Radee je navduila s udovitimi voilnicami in kremami, ki so jih uenci naredili v olskem laboratoriju. Pri stojni-ci Prostovoljnega gasilskega drutva se je vse vrtelo okrog enske-ga dela gasilske ekipe, ki je med drugim predstavil tudi koledar za leto 2015. Vrtec Radee vedno znova preseneti s kreativnimi ideja-mi, tako so tokrat so pripravili posebne darilne vreke napolnjene s suhim sadjem. Mlaji obiskovalce je s triki in pripomoki navdu-eval arodej Branko, obiskovalcem pa se je predstavil tudi Speed badminton klub Radee.

Prijetno druenje ob stojnicah smo ob prvem mraku zaokroili e s slavnostnim priigom praznine razsvetljave v mestnem jedru Ra-de. Priig luk je pospremil pester program, ki ga je pripravil Klub RAP v sodelovanju z Obino Radee. Vse prisotne je nagovoril ra-deki upan Toma Reun, pevci otrokega in mladinskega zbora O Marjana Nemca Radee ter Pihalni orkester radekih papirni-arjev so prijeten veer napolnili z glasbo, obiskovalci pa so nav-dueno zaploskali tudi ob petju Gaje Prestor. Prireditev je pove-zovala Katja e, ob koncu prireditve pa je praznino razsvetljeno smreko blagoslovil e radeki upnik Miro Bergelj. Tekstinfotografije:JZKTRCRadee

Trnica Svoja dela na ogled postavimo in priig luk

Priznanje za 15letno nepreki-njeno opravljanje obrtne dejav-nosti so prejeli: Alojz Cerjak, Alenka Golob, Joe Krajnc, Miroslav Mirtelj, Joe Ratajc in Aleksander pan. Bronasto plaketo za 20 let neprekinjene-ga opravljanja obrtne dejavno-sti so prejeli Damjan Blaznik, Ivan Boi, Aleksander Bo-i, Joe Erman, Stanislav Erman, Joe Hoevar, Mar-jan Imperl, Milan Jager, Ja-nez Jazbinek, Janko Jazbin-ek, Roman Kozinc, Stanislav Krnc, Sreko Kus, Janez Li-sec, Janko Mesinger, Polonca Monik, Joef Mrgole, Alojzij Pavkovi, Anton Prah, Matja Prah, Andrej Prijatelj, Anton

OOZ Sevnica podelila priznanjaSEVNICA 6. decembra je Obmona obrtno-podjetnika zbornica Sevnica v sevniki kulturni dvorani pri-pravila tradicionalno sreanje lanic in lanov, kjer so posameznicam in posameznikom podelili tudi pri-znanja za dolgoletno, neprekinjeno opravljanje obrtne dejavnosti.

Skubic, Zvonko Virant, Raj-ko plajt, Matja Trbovc in Ivan Volanek. Prejemniki srebrne plakete za 25 let ne-prekinjenega opravljanja obr-

tne dejavnosti so Joe Kozinc, Vera alamon, Drago Zupan in Miran Zupan. Za 35 let ne-prekinjenega opravljanja obr-tne dejavnosti so Drago Bor-tnar, Martina Lipar, Branko Valand in Mira Vrtanik pre-jeli biserno plaketo, diaman-tno plaketo za 40 let pa je pre-jel Milan Majcen. Platinasto plaketo za 45 let neprekinjene-ga opravljanja obrtne dejavno-sti je prejela znana in priznana sevnika cvetliarka Silva Fric, ki je priela z obrtno dejavno-stjo 1. januarja 1969, sedaj pa je dejavnost prenesla na novo-ustanovljeno druinsko podje-tje VCT Ramov Peklar.

tevilne zbrane na dogodku, ki so ga z uvodnim nastopom po-lepale maorete Drutva Trg Sevnica, so nagovorili predse-dnik Obmone obrtnopodje-tnike zbornice Sevnica Drago Kroelj, sevniki upan Sre-ko Ocvirk in predsednik Obr-tnopodjetnike zbornice Slo-venije Branko Meh. Vsi trije so izrazili zadovoljstvo nad delovanjem zbornice in tevi-lom lanstva, kar potrjuje, da je takna stanovska organiza-cija potrebna.

Podelitvi priznanj in nagovo-rom je sledila e gledalika predstava z naslovom Da te kap! v izvedbi amaterske gle-dalike skupine KD Pekre Lim-bu. Tekst za komedijo je napi-sal in jo reiral Tone Partlji, ki je nasmehe na obraze pri-vabil z besedami: Nisem za-sledil, da bi kaken tajkun iz-hajal iz obrtnikov! Nadaljeval pa je, da ni vedno tako, da ho-dita kultura in gospodarstvo z roko v roki ter nato e zaelel, da bi tudi v Sevnici dobili mo-dernejo in sodobnejo kultur-no dvorano. SmiljaRadi

Dobitnikipriznanjza20letopravljanjadejavnosti

Umrl je Joe ToporiiLJUBLJANA, MOSTEC 9. decembra je v starosti 88 let umrl priznani jezikoslovec in akademik dr. Joe Toporii, osre-dnja osebnost jezikoslovne slovenistike, med drugim avtor Slovenske slovnice in soavtor SSKJja in Slovenskega pravo-pisa. Toporii je bil rojen leta 1926 na Mostecu, osnovno olo je obiskoval v Dobovi, nato pa konal klasino gimna-zijo v Mariboru. Po medvojnem pregnanstvu na Poljskem je konal tudij slovenskega in ruskega jezika na ljubljanski Fi-lozofski fakulteti ter tam pozneje tudi doktoriral. Strokovno se je izpopolnjeval v Varavi, Hamburgu in Chicagu. Od leta 1976 do 1996 je bil predstojnik katedre za slovenski knji-ni jezik in stilistiko. Kot lektor slovenskega jezika na Filo-zofski fakulteti v Zagrebu je sodeloval pri sekciji za literarno teorijo in bil dejaven pri lingvistini sekciji Hrvakega filolo-kega drutva. Od leta 1955 je imel lektorate slovenine na poletnih seminarjih za tuje slaviste najprej v Splitu, nato v Zadru in Zagrebu, od leta 1965 tudi v Ljubljani. Posamezna predavanja je imel tudi na tujih univerzah, celo na slovitem Yaleu. Leta 1996 je prejel astni znak svobode RS, leta 2002 pa tudi naziv astnega obana obine Breice.

STRANJE upan obine Krko Miran Stanko je 8. decembra skupaj s predsednikom Sveta KS Senovo Vladom Grahovcem obiskal druino Koevar v Stranjah, ki je tragino izgubila mamo. Ker je bila ob tragediji tudi mono pokodovana stara hia, nova hia pa e ni dokonana, je upan druini obljubil, da bo tudi Ob-ina Krko pomagala po svojih moeh, da se bo druina lahko imprej preselila v nov dom.

upan obiskal druino v Stranjah

Posavski obzornik - leto XVIII, tevilka 26, etrtek, 18. 12. 20146

Stra

n pr

ipra

vlja

Ob

ina

Bre

ice

IZ NAIH OBIN - BREICE

ZGORNJI OBRE, PESJE V me-secu decembru poteka gradnja novega mostu, ki bo preko poto-ka Monik ponovno povezal bre-iko in krko obino. Novozgra-jeni most bo imel ire cestie, kar bo pripomoglo k veji pro-metni varnosti vseh udeleen-cev v prometu. Pri projektu sta ponovno zdruili finanna sred-stva obini Breice in Krko, ki sta zaeli z medobinskim sodelo-vanjem na podroju zagotavlja-nja varnih prometnih povezav z ureditvijo mostu med Zgornjo Pohanco in Zdolami v letu 2013.

V mesecu oktobru 2014 so se pri-

Bodi sam sprememba, ki jo eli v svetu.M. Gandhi

Dragi obanke in obani,

naj vas v teh prazninih dneh spremljata mir in radost. V prihajajoem letu vam elimo obilo prijetnih doivetij; zdravja in srnosti; sree in iskrenih ljudi; vztrajnosti in poguma za uresniitev sanj ter volje, da v novem letu doseete tiste stvari, ki si jih elite.

Vesele boine praznike in veliko dobrega v letu 2015!

Iskrene estitke tudi ob dravnem prazniku, 26. decembru, dnevu samostojnosti in enotnosti, ko se ponosni spominjamo plebiscita, na katerem smo Slovenke in Slovenci izglasovali samostojno dravo Slovenijo.

Ivan Molan, upan, s sodelavci obinske uprave Obine Breice

BREICE - V prostorih Poslov-nega centra Gasa (CPB 24 a), kjer ima svoj sede tudi Uprav-na enota Breice, ste obiskoval-ci in ostali zainteresirani vablje-ni k ogledu prilonostne razstave Vrtec Mavrica Breice. Ta je bila pripravljena ob letonji otvoritvi novega objekta vrtca. Z ogledom se boste skozi fotografski mate-rial seznanili z zgodovino pred-olske vzgoje v obini, sledili bo-ste postopku priprave projektne dokumentacije in iskanju sred-stev sofinanciranja projekta, vi-deli, kako so se od starega vrtca poslovili otroci, ter skozi foto-grafski zapis spremljali enole-tno gradnjo na terenu.

Investicija Vrtca Mavrica se uvr-a med veje izvedene investi-cije Obine BreiceObina Breice je za projekt iz-gradnje novega Vrtca Mavrica v vrednosti 5,7 milijona evrov pridobila 2,2 milijona evrov so-financiranja ter zagotovila 3,5 milijona evrov lastnih prora-unskih sredstev. Projekt je bil izbran na arhitekturnem nate-aju Zbornice za arhitekturo in prostor v letu 2011, na katere-ga je prispelo izredno tevilo 64 projektnih predlogov. Gradbena dela, ki so se priela sredi 2013, so se zakljuila s slovesno otvori-tvijo, na kateri so sodelovali tudi predsednik drave Borut Pahor,

V decembru vabimo k ogledu prilonostne razstave Vrtec Mavrica Breice skozi as

upan obine Breice Ivan Mo-lan ter prejnja in nova ravnate-ljica vrtca Ana Kupina in Silvija Komoar. Vrtec danes nudi pro-stor za 20 oddelkov in sodi kot taken med najveje in najso-dobneje vrtce v dravi.

Razstava bo postavljena na ogled v mesecu decembru 2014 (CPB 24 a, Breice).

Prijazno vabljeni!

V Zgornjem Obreu kmalu ez nov most

BREICE V novi telovadni-ci Ekonomske in trgovske ole Breice je 3. decembra potekal mednarodni turnir v koarki na vozikih v organizaciji Drutva paraplegikov Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Na turnirju so sodelovale tri ekipe ekipa slovenske reprezentance, eki-pa iz Novega mesta in ekipa iz Zagreba. Mirko Sinti, referent za port pri Drutvu paraplegi-kov Dolenjske, Bele krajine in Posavja, je dejal, da so turnir-ji namenjeni prikazu koarke na vozikih in druenju igralcev v portnem duhu. Udeleence turnirja je pred prietkom prve tekme pozdravil upan obine Breice Ivan Molan in jim zaelel dobrodolico ter obilo portnih uitkov.

Predstavitev koarke na vozikih

Koarka na vozikih je trenut-no najhitreje rastoi port za portnike z invalidnostjo. Vsak igralec koarke na vozikih ima doloeno tevilo tok, ki jih dobi

Mednarodni turnir v koarki na vozikih

po mednarodni klasifikaciji. Tek-movalci so lahko ocenjeni od 1 do 4,5 toke, odvisno glede na njihovo telesno okvaro (invalid-nost). Setevek peterke, ki igra na igriu, pa ne sme presegati skupne vsote 14,5 toke.

Pravila igranja koarke na vozi-ku so skoraj identina pravilom koarke hodeih. Razlikujejo se le v nekaterih detajlih, kot so koraki, kjer se lahko vsak igralec dotakne obroev za poganjanje le dvakrat (pravilo dveh korakov

pri koarki hodeih), v prime-ru, da se igralec dvigne iz sede-ne podlage med tekmo, se eki-pi odvzame oga, prepovedano je namerno zaletavanje z vozi-ki, prepovedana je vo nja nazaj, e pri tem ovira nasprotnega igralca, in e bi lahko natevali. Obstajajo tudi omejitve pri vo-zikih, kot je maksimalna meja, ki je dovoljena pri viini sedia, ki je 53 cm.

Vir: Zveza za port invalidov Slo-venije - Paraolimpijski komite

ela dela gradnje novega mostu v Zgornjem Obreu. Najprej je bila izvedena ruitev dotrajanega in za dananji promet neustrezne-ga starega mostu, sledila so dela izgradnje. Nartovana dela dobro napredujejo, saj so vremenske razmere in temperature ustre-zne za izvedbo. Predvidoma bo investicija zakljuena spomladi naslednjega leta (2015). V asu izvajanja investicije velja popol-na zapora ceste, obvoz je urejen.

O investicijiInvesticijo v vrednosti cca. 220.000 evrov vodi Obina Bre-ice, obini pa skupaj sofinan-

cirata izgradnjo mostu vsaka v viini 50 %, kar zajema celotne stroke projektne dokumentaci-je, izvedbe in strokovnega nad-zora. Izvajalec del, ki je bil kot najugodneji izbran izmed ti-rih prispelih ponudb v postop-ku javnega naroanja, je HPG d.o.o. iz Breic. Strokovni nad-zor del bo vril Ale Vodeb s.p. iz Dolenje vasi pri Artiah. In-vesticijsko vzdrevalna dela se bodo izvajala skladno s projek-tno dokumentacijo PGD, PZI do-kumentacijo t. 2767/N-11, ki jo je v januarju 2011 izdelal Regi-on projektivni biro d.o.o., in po-pisom del.

Posavski obzornik - leto XVIII, tevilka 26, etrtek, 18. 12. 2014 7IZ NAIH OBIN - KRKOSt

ran

prip

ravl

ja O

bin

a Kr

ko

Ob obletnici enotne odlo~itve slovenskega naroda za samostojno dr`avo

v petek, 26. decembra 2014, ob 17. uri

v prenovljeno veliko dvoranoKulturnega doma Kr{ko.

Slavnostni govornik bo Ivan Molan, `upan ob~ine Bre`ice.

Kulturni program bo oblikovalSimfoni~ni orkester Glasbene {ole Kr{koz oddelkom za sodobni ples v koreografiji

Rosane Horvat.Dirigent: Peter Gabri~

Po prireditvi vas vljudno vabimo na novoletnisprejem v avlo Kulturnega doma Kr{ko.

Mag. Miran Stanko,`upan

vas vljudno vabimona proslavo ob

dnevu samostojnosti in enotnosti

Brezpla~no vstopnico je potrebno rezervirati na blagajniKulturnega doma Kr{ko na telefonsko {tevilko 07 488 01 94.

druga stran zelena Crna

za kakovost ivljenja

Velika dvorana KD Krko e v novi podobi Obnova velike dvorane in spremljajoih prostorov 37 let starega Kulturnega doma Krko, ki je stekla konec junija, se je v decembru zakljuila, danes pa bo ob 18. uri potekala tudi slavnostna otvoritev s koncertom Big banda RTV Slovenija. Ce-lotna vrednost obnove je znaala 1,7 milijona evrov, iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in dravnega prorauna bo sofinancirana v predvideni viini 1, 4 milijona evrov, stroek obine pa bo predvidoma znaal 315.000 evrov.

Obnovitvena dela velike dvora-ne, ki so po podpisu pogodbe z izvajalcem stekla sredi junija le-tos, so po besedah upana ob-ine Krko mag. Mirana Stanka med drugim obsegala menja-vo stropa z akustino preure-ditvijo, izolacijo stropa oz. stre-he objekta, menjavo parketa na odru, menjavo stenskih oblog z

akustino preureditvijo, menja-vo glavne odrske zavese in sede-ev, vzpostavitev pregradnega sistema avditorija, digitalizacijo kinematografa, menjavo ozvo-enja in drugo.

Poleg estetskega uinka in udobnih sedeev, kar je zelo po-membno za obiskovalce, so bi-

stvene vse energetske in funk-cionalne izboljave ter tehnine posodobitve, poudarja direk-torica Kulturnega doma Krko Katja Ceglar. Gre predvsem za novo dvoransko ozvoe-nje, mehanizacijo scenskih vle-kov, hidravliko orkestrske jame, posodobitev razsvetljave in digi-talizacijo kinematografa, induk-cijsko zanko, akustine izbolj-ave, novo avdio-video tehniko ter nov klavir. Bistveno se tako izboljujejo tudi pogoji za nasto-pajoe oz. izvajalce umetnikih programov. Velika dvorana Kul-turnega doma Krko je ena red-kih v slovenskih kulturnih domo-vih, ki ima orkestrsko jamo, ki jo bo tako mogoe bistveno eno-stavneje pripraviti, mone bodo

scensko zahtevneje gledalike in plesne predstave. Obnovlje-ne so tudi garderobe za nasto-pajoe, sanitarije v garderobah za nastopajoe in garderobe za obiskovalce.

Obina Krko je bila uspena na javnem razpisu za sofinancira-nje operacij javne kulturne infra-strukture v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdo-bje 2007 2013, v okviru razvoj-ne prioritete 3. Povezovanje naravnih in kulturnih potenci-alov in prednostne usmeritve 3.2. Mreenje kulturnih poten-cialov, ter tretjem javnem raz-pisu za izbor operacij javne kul-turne infrastrukture.

Na podlagi 60. lena Zakona o prostorskem nartovanju (Ur. list RS, t. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP, 43/11-ZKZ-C in 57/12) in 35. lena Statuta obine Krko (Uradni list RS, t. 98/00 preieno besedilo, 5/03, 57/06 in 47/10), Obina Krko s tem

JAVNIM NAZNANILOM

obvea javnost o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev ureditvenega

narta ojih ureditvenih obmoij III., IV., in V. zgodovinskega jedra Krko

I.Obina Krko z javnim naznanilom obvea javnost, da se javno razgrne dopolnjen osnutek sprememb in dopolnitev ureditvenega narta ojih ureditvenih obmoij III., IV., in V. zgodovinskega jedra Krko (SDUN staro jedro Krko eleznina), ki ga je izdelal Topos d.o.o. Novo mesto (november 2014).

II.Dokumentacija bo javno razgrnjena od 29. decembra 2014 do 13. januarja 2015, v asu uradnih ur v prostorih Obine Krko, CK 14, Krko, na Oddelku za urejanje prostora in varstvo okolja ter v prostorih Krajevne skupnosti Krko, Cesta krkih rtev 23, Krko. Javna obravnava bo izvedena v etrtek, 8. januarja 2014, ob 16.00 uri, v sejni sobi A Obine Krko.

III.V asu javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na dopolnjen osnutek SDUN staro jedro Krko eleznina. Pripombe in predlogi se lahko podajo pisno na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, lahko se poljejo na elektronski naslov obcina.krsko@krsko.si, pri emer se v rubriki zadeva navedejo kljune besede SDUN staro jedro Krko - eleznina. Ustno se lahko pripombe podajo na javni obravnavi.

Obina Krko bo preuila pripombe in predloge javnosti ter do njih zavzela stalia, ki jih bo objavila na spletni strani Obine Krko www.krsko.si.

IV.Javno naznanilo se objavi v asopisu Posavski obzornik ter na spletni strani Obine Krko www.krsko.si.

upan mag. Miran Stanko

ObnovljenavelikadvoranaKulturnegadomaKrkoboomogoalascenskozahtevnejegledalikeinplesnepredstave.

KRKI OBINSKI SVETNIKI NA OGLEDU PROJEKTOV PO OBI-NI-upanobineKrkomag.MiranStankoje3.decembrasku-pajssodelavciobinskeupraveobinskimsvetnicaminsvetnikomvnovemmandatupredstavilprojektevizvajanjupoposameznihkrajevnihskupnostihvobiniKrko,obtempasodirektoricaob-inskeupraveMelitaoparinvodjeposameznihoddelkovobin-skeupravespregovorilitudionartovanihnalobahinprojektihvprihodnjihletih.Vokviruprojektovsosisvetniceinsvetnikiogle-dalitudiizgradnjosodobnekompostarnevCentruzaravnanjezodpadkivSpodnjemStaremGradu

Drsalie vse do 5. 1. 2015

V prazninem decembru lju-bitelji drsanja vabljeni na dr-salie na Hoevarjevem trgu, ki je odprto vsak dan med 15. in 23. uro, ob sobotah in ne-deljah pa od 11. ure dalje!

Posavski obzornik - leto XVIII, tevilka 26, etrtek, 18. 12. 20148 IZ NAIH OBIN - SEVNICA

Stra

n pr

ipra

vlja

Ob

ina

Sevn

ica

KD

Veno m

ladi m

arna

IVE JASLICEob gozdu na marni

sreda, 24. december, ob 18. uri

etrtek, 25. december, ob 18. uriGostje: tenorist MARKO ELEZNIK in Kvartet JARICA

Dravni svet Republike Slovenije je 5. decembra, na mednarodni dan prostovoljstva, priredil slavnostno podelitev plaket najzaslu-nejim prostovoljcem za leto 2014, namen esar je izpostaviti velik pomen prostovoljstva kot plemenite dejavnosti v ivljenju civilne drube. Prejemnik plakete je na predlog Turistine zveze Slovenije postal tudi oban sevnike obine Joe Prah.

Kot so zapisali v obrazloitvi priznanja, se je njegovo prostovoljno delo prielo leta 1974 v Planinskem drutvu Lisca Sevnica in s tem Planinski zvezi Slovenije. lanstvu turistine drutvene organizaci-je se je pridruil leta 1999, pri Turistini zvezi Slovenije pa aktivno deluje od leta 2002, sprva kot lan komisije za razvoj turizma v goz-dnem prostoru, od leta 2008 pa kot njen predsednik. Je tudi pred-sednik komisije za Evropske pepoti v Sloveniji in predsednik odbora za tematske poti v Posavju, v katerih vidi velik potencial za turizem na podroju pohodnitva in kolesarjenja. Na regijskem nivoju je oi-vel etnografsko zanimive dogodke in bil pobudnik tradicionalnih tu-ristinih prireditev. Kot zavzet gozdar se zavzema za razvoj in varo-vanje gozdov ter narave in razvoj podeelja, svoje bogate izkunje in znanja pa rad prenaa na mlade.

Vse udeleence slovesnosti in prejemnike plaket na letos e dvaj-seti podelitvi je nagovoril predsednik Dravnega sveta Mitja Ber-var. Od leta 1994 do danes je sicer plakete prejelo ve kot sto za-slunih posameznikov.

Izvajanje zimske slube v obini SevnicaV zimskem asu je ena aktualnejih tem izvajanje zimske slube, ki vkljuuje pluenje, ienje in vzdrevanje obin-skih cest, javnih povrin, parkiri in plonikov. Gre za celoto opravil, potrebnih za omogoanje prevoznosti cest in varnega prometa v zimskih razmerah, ko je zaradi snega lahko ogroeno normalno odvijanje prometa.

Obina Sevnica je zadolena za izvajanje zimske slube na ob-inskih kategoriziranih lokalnih cestah. Od vseh kategoriziranih lokalnih cest se prednostno plu-ijo in posipavajo ceste, po kate-rih potekajo avtobusni in olski prevozi, sledijo jim ostale ceste. Po zakonskih normativih je pre-voznost na lokalnih cestah zago-tovljena, e viina snega ne pre-sega 15 centimetrov, promet pa je moen z uporabo zimske opre-me vozil. Med zimsko opremo sodijo tudi verige, ki so posebej priporoljive za uporabo na od-sekih lokalnih cest, ki so zelo str-me in zaradi tega teko prevo-zne. Za preglede cest in naroila izvajanja zimske slube bo skrbe-la Komunala Sevnica. e poseb-na pozornost bo posveena re-lacijam, kjer se izvajajo prevozi otrok v olo.

Medtem ko je obina zadolena za izvajanje zimske slube na ka-tegoriziranih lokalnih cestah, so za vzdrevanje kategoriziranih javnih poti zadolene krajevne skupnosti, ki same izvedejo izbo-re izvajalcev. Za ienje in vzdr-evanje dovoznih poti do posa-meznih stanovanjskih objektov poskrbijo obani sami, ki se za ienje lahko dogovorijo tudi s krajevnimi vzdrevalci cest.

Izvajanje zimske slube lahko oteujejo razne ovire ob cesti-

u, kot so kupi peska, zemlje in hlodovina ter pokodovano drevje in vejevje, ki se mono nagiba nad cestie. Prav tako je lahko ovira neurejenost priobal-nih zemlji vodotokov, kar pov-zroa zamaitve prepustov pod cestami in posledino prihaja do materialne kode. Pomembno je zavedanje, da so za dobro izvaja-nje zimske slube potrebne po-iene povrine tudi ob in nad cestiem, zato Obina Sevnica poziva obane, da poistijo svo-ja zemljia ter s tem omogoijo varno odvijanje prometa v zim-skem asu. Skupni preventivni ukrepi bodo omogoili kakovo-stneje izvajanje zimske slube, ki bo izboljala tudi varnost v ce-stnem prometu ter poveala za-dovoljstvo vseh uporabnikov jav-nih povrin.

Obina Sevnica je zadolena za izvajanje zimske slube na ob-inskih kategoriziranih lokalnih cestah. V letu 2014 je Obina na podlagi odloka Obinskega sve-ta slubo izvajanja rednega vzdr-evanja obinskih lokalnih cest, vkljuno z izvajanjem zimske slube, prenesla na Javno podje-tje Komunala d.o.o. Sevnica. Ob-insko javno podjetje je v skladu z Zakonom o javnem naroanju izvedlo javno naroilo za zimsko vzdrevanje lokalnih cest v obi-ni Sevnica, ki je bilo razdeljeno na dva sklopa: sklop 1 zimsko

vzdrevanje lokalnih cest za sek-tor I Sevnica (obmoje sever-no od reke Save) za obdobje od 1. 11. 2014 31. 10. 2015 in sklop 2 zimsko vzdrevanje lo-kalnih cest za sektor II Botanj (obmoje juno od reke Save) za obdobje od 1. 11. 2014 31. 10. 2015.

Za oba sklopa je bilo kot najugo-dneji ponudnik izbrano podje-tje VOC Celje d.d. Postopek izbo-ra za sklop 2 je bil pravnomoen, s podjetjem VOC Celje d.d. je bila podpisana pogodba. V postop-ku izbora za sklop 1 pa je bil vlo-en revizijski zahtevek s strani podjetja CGP d.d. Novo mesto, ki je sicer med tremi ponudniki ponudilo najvijo ceno storitev. Zahtevek je trenutno v reevanju na Dravni revizijski komisiji. Ne glede na vloeni zahtevek za re-vizijo bo zimsko vzdrevanje lo-kalnih cest na celotnem obmo-ju obine potekalo nemoteno.

Za obmoje sektorja II, za kar je postopek izbora zakljuen, bo skrbelo podjetje VOC Celje. Za obmoje sektorja I pa bodo, do reitve revizijskega zahtevka, iz-vajalci s strani Komunale Sevnica izbrani neposredno z naroilom izvajanja storitve, kot omogoa Zakon o javnem naroanju. Pri-akujemo, da bodo stroki zim-ske slube v sektorju I glede na trenutne vremenske napovedi

do reitve revizije niji od 20.000 evrov (brez DDV). V tem primeru mora naronik voditi le eviden-co, ki mora zajemati navedbo predmeta in vrednosti javne-ga naroila. V primeru, da bodo zimske razmere v tem asu terja-le stroke, vije od 20.000 evrov (brez DDV), pa bo naronik izve-del enega izmed predpisanih po-stopkov, v tem primeru postopek s pogajanji brez predhodne obja-ve, za katerega je izpolnjen tudi eden od zakonskih pogojev; to je, da e naronik v e zaetem postopku javnega naroanja za-radi vloenega zahtevka za revi-zijo ne more pravoasno oddati javnega naroila, izvedba naroi-la pa je nujna tudi v tem obdobju, se lahko izvede postopek s poga-janji brez predhodne objave.

Dejavnost opravljanja zimske slube je bilo v preteklih tirih le-tih urejeno s tiriletno koncesij-sko pogodbo, po kateri je zimsko in redno vzdrevanje na obmo-ju sektorja I vrilo novomeko podjetje CGP d.d., na obmoju sektorja II pa podjetje Gradnje d.o.o. Botanj.

Viina stroka zimske slube vari-ira in je povsem odvisna od vre-menskih razmer. V preteklih letih je stroek za zimsko vzdrevanje lokalnih cest na celotnem ob-moju obine znaal povpreno 400.000 evrov na zimo.

Sreanje predstavnikov obin in Vlade RSSkupnost obin Slovenije, katere lanica je tudi Obina Sevnica, je prejnji teden v entjurju organizirala sreanje u-panov s predstavniki Vlade Republike Slovenije, ministrom za javno upravo Borisom Koprivnikarjem, dravno sekre-tarko na Ministrstvu za finance Matejo Vraniar ter strokovnimi sodelavci obeh ministrstev, ki se ukvarjajo z vpraanji lokalne samouprave. Osrednja tema sreanja so bili predlogi vlade za oblikovanje viine finannih sredstev, namenje-nih obinam, ter nartovani varevalni ukrepi v lokalni samoupravi.

upani so opozorili na posledi-ce, ki bi jih obinam povzroi-la dodatna krenja sistemskih in investicijskih virov od teav pri financiranju zakonsko dolo-enih nalog, za katere je viina povprenine oziroma letne gla-varine na obana e sedaj pre-nizka, do teav pri nartovanju in izvedbi investicij, ki so te-melj razvoja lokalnih skupnosti. Predlog e dodatnega znianja povprenine in ukinitev investi-cijskih virov je zaenkrat, po izve-denih pogajanjih med vlado in reprezentativnimi zdruenji ob-in, umaknjen. Kljub temu so u-pani izpostavili, da je tudi sedaj ponujena viina povprenine za leto 2015 v viini 525 evrov ni-ja od dogovorjene v znesku 536 evrov, s tem pa problematina za delovanje lokalnih skupnosti pri izvajanju tevilnih zakonsko doloenih pristojnosti.

V pripravi je osnutek Zakona o interventnih ukrepih za uravno-teenje javnih financ obin, s ka-terim se spreminjajo in dopolnju-jejo dolobe nekaterih kljunih zakonov, ki opredeljujejo delova-nje obin, med njimi Zakona o fi-

nanciranju obin, Zakona o lokal-ni samoupravi, Zakona o zemljiki knjigi in Zakona o vrtcih. upani so izrazili preprianje, da se mora pri financiranju obin poseben poudarek nameniti socialni sti-ski obanov ter stopnji brezpo-selnosti, zaradi esar se izdatki obin na teh podrojih vseskozi

poveujejo, od kritja oskrbnin v domovih, doplaevanja strokov za vrtce do polne cene do enkra-tne denarne socialne pomoi.

Kot je Skupnost obin Sloveni-je e zapisala v sporoilu za jav-nost, so upani opozorili tudi, da ni mogoe pristati na nielno so-

financiranje infrastrukturnih in-vesticij, saj je v nasprotnem pri-meru ogroeno izvajanje tekoih projektov oziroma onemogoe-na priprava novih. Obine pri-akujejo, da bodo enak dele varevanja, kot ga bodo nosile obine, nosili tudi ostali deleni-ki v dravi.

v

sreda 31.12. , ob17.00, Sevnica - pred lokalom Centrals

SILVESTROVANJE ZA NAJMLAJE

info

: w

ww

.kstm

.si,

07

/8

1-6

1-0

70sobota, 20.12. , ob 8.00, Kmeka trnica Sevnica

sreda 31.12. , od 22.00 dalje , Sevnica - pred lokalom Centrals

SILVESTROVANJE NA PROSTEM

z ansamblom NEMIR

z Druinskim gledaliem Kolenc

od 8.00 do 12.00: Boina trnica

od 9.00 do 11.00: ustvarjalnice, pantomimik

ob 10.00: rebanje Nagradne kartice veselja s kulturnim programom

ob 11.00: obisk Boika

BOINA TRNICA

Joe Prah med najzaslunejimi prostovoljci

www.obcina-sevnica.si

Posavski obzornik - leto XVIII, tevilka 26, etrtek, 18. 12. 2014 9PRAZNINO POSAVJE

upan obine Bistrica ob SotliFranjo Debelak

upan obine breice

Ivan Molan

upan obine kostanjevica

na krki Ladko

Petreti

upan obine krko

mag. Miran Stanko

upan obine radee

Toma Reun

upan obine Sevnica

Sreko Ocvirk

Spotovane obanke in obani obine Kostanjevica na Krki, obani sosednjih obin, drage bralke in spotovani bralci!

Boi je praznik miru, druinske povezanosti in tople domanosti doma, novo leto pa prilonost za nove podvige in nov zaetek.Naj bodo besede tople, misli jasne in dejanja konkretna.

Ladko Petreti, upan obine Kostanjevica na Krki,

s sodelavci

Spotovane, spotovani,

mesec december veini med nami predstavlja zelo poseben mesec radostnih priakovanj in prazninega vzduja. Naredimo si ga im lepega, hkrati pa ne pozabimo na nae sosede, prijatelje, znance in neznance, ki nimajo sree brezskrbnega priakovanja novega leta. Storimo vse, kar je v nai moi, da praznini as polepamo tudi njim. V lui zgoraj zapisane misli vam vsem elim prijetne praznike, v prihajajoem letu pa obilo zdravja, sree, pozitivne volje in osebnega zadovoljstva!

Toma Reun,upan obine Radee,

s sodelavci

Spotovane obanke in obani, cenjeni bralci,

iztekajoe se leto je bilo leto tevilnih projektov, saj smo med drugim prenovili staro mestno jedro Krkega, energetsko sanirali tri olske objekte, obnovili osrednji kulturni hram, zakljuili drugo fazo namakalnega sistema Kalce Naklo, uspeno nadaljujemo z izgradnjo sodobne kompostarne in zakljuujemo s hidravlinimi izboljavami vodovodnega sistema.

Pred nami so novi izzivi in prilonosti. elim vam veliko zdravja, optimizma in poguma ter vse dobro v 2015. Sreno!

mag. Miran Stanko,upan obine Krko,

s sodelavci

Spotovane bralke in bralci Posavskega obzornika,

decembrski dnevi naglo minevajo v soju prazninih lui in priakovanju novega leta. Iskreno vam elim, da se ob praznikih za trenutek zaustavite, si vzamete as zase in vae najblije ter se z zadovoljstvom ozrete na doivetja in dogodke, ki postajajo spomin.

Naj novo leto izpolni vae upe in priakovanja, naj bo prilonost za uspeno nadaljevanje poti ali povsem sve zaetek. elim vam obilo sree in zdravja ter srnosti in preudarnosti pri sprejemanju odloitev, nartov in uresnievanju elja. Vesele praznike in vse dobro v letu 2015!

Ivan Molan, upan obine Breice,

s sodelavci

Spotovane obanke in obani, drage bralke in bralci,

elim vam predvsem zdravo in uspeno prihajajoe leto, ki naj vam prinese obilo zadovoljstva.

Kako se bo leto odvrtelo, pa je v precejnji meri odvisno tudi od nas samih, naega optimistinega pogleda na dogodke, od zdravorazumske odlonosti in moi, ki jo bomo vloili v vsak dan posebej. Eno je gotovo - e bomo v odloilnih trenutkih znali stopiti skupaj in se povezati, potem bo marsikatera ovira takoj manja. Uijte dneve in veere prihajajoih praznikov v miru, naj vas obdajata srea in ljubezen vaih najdrajih.

Franjo Debelak, upan obine Bistrica ob Sotli,

s sodelavci

Vsem obankam in obanom obine Sevnica ter vsem Posavkam in Posavcem namenjamo iskreno eljo, naj se boino-novoletni prazniki poveejo z najlepimi harmonijami sree in zadovoljstva.

V prihajajoem letu 2015 vam elimo veliko uspehov tako na osebni kot poklicni poti, vae vsakodnevne poti pa naj bodo tlakovane z modrimi odloitvami, optimizmom in veseljem.

Iskrene estitke tudi ob bliajoem se dnevu samostojnosti in enotnosti.

Sreko Ocvirk,upan obine Sevnica,

s sodelavci

Nar

oni

k ogl

asa:

Pos

lans

ka sk

upin

a EP

P (E

LS)

Spotovani Posavke in Posavci,dravljanke in dravljani!

Evropska unija je prostor povezovanja. Tudi v asu krize povezuje skupni evropski trg, zmanjuje regionalne razlike in s svojo temeljno evropsko idejo ponuja tudi manjim dravam lanicam vlogo, ki je prej nikoli niso imele. Slovenija se mora zavedati, da je Evropska unija prostor velikih prilonosti za tiste, ki so pripravljeni dobro in trdo delati ter razvijati svoje ustvarjalne potenciale.

Dela v Evropskem parlamentu za boljo perspektivo tako Evrope kot nae domovine Slovenije, s tem pa tudi naega Posavja, je veliko. Sam sem e zavihal rokave in bom trdo delal, da prispevam tako svoje kot slovensko znanje ter izkunje v Evropi, predvsem pa Sloveniji pribliam evropske politike in dobre ukrepe, s katerimi lahko tudi doma naredimo hitreje razvojne korake.

V letu 2015 se bom ob svojem delu v Odboru Evropskega parlamenta za regionalni razvoj (REGI) in Odboru za kmetijstvo in razvoj podeelja (AGRI) zavzemal tudi za naslednje slovenske projekte, ki jih lahko sonanciramo z EU sredstvi: spodbujanje dokonanja verige hidroelektrarn na spodnji in srednji Savi, izboljanje protipoplavne infrastrukture po vsej Sloveniji,

nadaljevanje projekta 3. razvojne osi, pospeitev projekta izgradnje 2. tira, spodbujanje zasebnega kapitala za poveanje vlaganj v Sloveniji.

Spotovani Posavke in Posavci,v letu, ki se izteka, se vam zahvaljujem za zaupanje, ki ste mi ga izkazali na evropskih volitvah. V letu 2015, ki prihaja, bom tudi va glasnik v Evropskem parlamentu in vabim vas, da mi s svojimi pobudami ali vpraanji piete na: info@bogovic.eu.

elim vam blagoslovljene boine praznike, v novem letu 2015 pa zdravja in optimizma.

Va evropski poslanec,Franc Bogovi (SLS/EPP)

Poslanska skupina Evropske ljudske stranke (ELS) zdruuje sredinske in desno-sredinske proevropske politine sile iz drav lanic EU. Pri svojem delovanju spodbuja cilj konkurenneje in bolj demokratine Evrope, ki je blija dravljanom, ter socialnega trnega gospodarstva. ELS/EPP je nastala kot prva nadnacionalna politina stranka na evropski ravni, skupina ELS/EPP pa je trenutno najveja politina sila v Evropskem parlamentu. Ve na: http://www.eppgroup.eu/sl

Praznino Posavje

BOINO-NOVOLETNA PRILOGA, 18. 12. 2014

Posavski obzornik - leto XVIII, tevilka 26, etrtek, 18. 12. 201410 PRAZNINO POSAVJE

BREICE lani Drutva likovnikov Breice so 4. decembra aktivno ustvarjalno leto zakljuili s tradicionalno novoletno razstavo v avli Mladinskega centra z avtorskimi deli 23 lanov. Predsednica drutva Kristina Bevc je tevilne prisotne sezna-nila, da je za lani e eno leto izobraevanj, udeleb na extem-porih in kolonijah, z udelebo pa so si na ta nain pridobili pri-znanja za ustvarjalnost tako na dravni kot mednarodni ravni. Prav tako so se predstavljali v breiki obini in izven nje, pred-vsem pa so ponosni na jubilejno razstavo ob 50letnici nepre-kinjenega ljubiteljskega slikarskega ustvarjanja v galeriji Po-savskega muzeja. Za avtorji je prav tako sedemletno uspeno delovanje v keramini sekciji. Praznino adventno vzduje ob otvoritvi so s kulturnim programom pripravili uenci Vokalne skupine O Bizeljsko pod mentorstvom Vilka Ureka, saj pogo-sto nastopajo ob razlinih kulturnih dogodkih. N. J. S.

GLOBOKO Ob koncu koncerta ob peti obletnici delovanja Vokal-ne skupine Barbara iz Globokega, ki se je odvil 6. decembra v Pro-svetnem domu Globoko, so se obiskovalci zbrali e pred domom, da bi prisostvovali otvoritvi in blagoslovu prenovljenega vlakca, ki so mu nadeli ime trik Miha. V rudniku Globoko so od kon-ca 19. stoletja pa vse do leta 1964 kopali lignit. Rudnik je pustil ustvene sledi v ivljenju druin, kar se e danes uti v pripove-dovanju ljudi, ki radi obujajo spomine na teko delo v podzemnih rovih. Kot je dejala tajnica KS Globoko in Piece Anica Novose-lovi, je prila ideja o prestavitvi vlakca iz rudnikega komple-ksa v Globokem s strani lanov domaega Turistinega drutva. Vlakec je imel svoje mesto pri rudniku, ki pa je trenutno opuen, tako da je sameval v grmovju, rjavel in se zlival z opueno po-krajino. Navduenje lanov TD in ostalih krajanov, ki so se lotili obnove, je bilo nepopisno. Delo ohranjanja rudnike zgodovine bodo nadaljevali, saj so se odloili, da zberejo im ve materia-la o rudnikih asih. Zato se obraajo na krajane, da doma malo prebrskajo po hii in prinesejo kakno fotografijo, dokument ali celo predmet, ki so jih pripravljeni podariti. Pripravili bodo na-mre trajno razstavo, ki bo priala o bogati rudniki zgodovini v Globokem. Pred prosvetnim domom so zapeli Pevci iz Globoke-ga, vlakec pa je blagoslovil Roman Travnikar, kaplan v Piecah. Obenem so v centru Globokega prigali tudi praznine lui, sle-dilo je e druenje, ob katerem so se tevilni domaini, med ka-terimi so bili tudi nekdanji rudarji, spominjali na ase, ko je bilo rudarjenje glavni vir preivetja v kraju. R. Retelj

Da bo spomin na rudnik ohranjen

BlagoslovprenovljenegavlakcavsrediuGlobokega

Sklenili ustvarjalno leto

OtvoritevrazstavesopopestriliuenciOBizeljsko.

BREICE - lani Lokalnega odbora Stranke Mira Cerarja Breice na elu s poslancem DZ Igorjem Zoriem in pred-sednikom LO SMC Breice Tomislavom Jurmanom so se 13. oktobra postavili v vlogo enega izmed decembrskih dobrih treh mo ter z darili razveselili stanovalce Doma upokojen-cev Breice in otroke na otrokem oddelku Splone bolni-nice Breice.

V DU Breice, kje jih je skupaj z varovanci priakala vodja enote mag. Valentina Vuk, sta zbrane nagovorila Zori in Jurman ter jim v teh predprazninih dneh zaelela, da z optimizmom zrejo v naslednje leto, predvsem pa sta jim zaelela zdravja, sree, lepih trenutkov s svojci ter veliko smeha in dobre volje. V kratkem kul-turnem programu, ki se je stanovalcev res dotaknil, saj je marsik-do tudi zapel zraven, so nastopili Tinka Vuki na citrah ter Pri-mo Budi in Nika Zori, ki so s petjem in igranjem za trenutek priarali praznino vzduje in verjetno tudi orosili oko katerega izmed starejih obanov. Po koncu programa so se lani LO SMC Breice e nekaj minut zadrali in poklepetali s stanovalci, nato so se odpravili e na otroki oddelek breike bolninice, kjer so jih sprejeli navdueni otroci ter direktor bolninice Draen Le-vojevi, glavna medicinska sestra otrokega oddelka Irena tan-gelj in pediatrinja Sanja Radi Lugari. Otroke so obdarili, se z njimi na kratko pogovorili in jim zaeleli vse lepo v letu 2015. R. Retelj

SEVNICA V Sevnici so se tik pred prihodom prvega dobrega moa, sv. Miklava, prigale praznine lui, ki dajejo ulicam po-seben ar, ki bo trajal vse do prihoda novega leta. V soju bakel in luk pa so se najmlaji v spremstvu starev 5. decembra po-dali na kratek pohod iz starega sevnikega mestnega jedra na grad, ki se kot nemi straar dviguje nad trkim jedrom. V atri-ju gradu je obiskovalkam in obiskovalcem nekaj veselih pesmi zapel otroki pevski zbor Sonek O Krmelj pod vodstvom Su-zane Tratnik Umek, nekateri pa so si po kulturnem progra-mu ogledali tudi grajski park ter prekrasno okraen atrij po idejni zasnovi Milene Mastnak. Prireditev Z luko na grad je bila le ena izmed mnogih, ki se bodo v prazninem decem-brskem dogajanju zvrstile v Sevnici na ve lokacijah. S. R.

Obdarovali stareje in otroke

KoarozdarilizastanovalcestaIgorZoriinTomislavJur-manpredalavodjienoteDUBreicemag.ValentiniVuk.

Z luko na grad

OtrokipevskizborekSonekOKrmelj

V Zatonu so novoletne lui poleg jelke velikanke na novo osvetlile tudi nekaj proe-lij tamkajnjih hi, obvozni-co mimo mesta, podnoje kr-kega mosta in park Josipine Hoevar pri nekdanjem zdra-vstvenem domu, ki so ga z lampijoni in zvezdnatim ne-bom med drevesi okrasili lani organizacije skupnosti Prostor vmes. In e tudi organizirane-ga silvestrovanja na prostem letos ne bo, bo e v tem viken-du prednovoletno dogajanje popestrila vrsta prireditev in koncertov v starem mestnem jedru, ti pa se bodo nadaljevali vse do 25. decembra, ko bodo pri obini izvedene ive jasli-ce. A e navedena prireditev v Zatonu je bilo novoletno raja-nje v malem, ki se ga je udele-ilo lepo tevilo obanov. Pri-reditev je povezovala Klavdija Mirt v preobleki Josipine Ho-evar, slednji pa so se pridru-ili tudi ostali slavni Krani iz razlinih obdobij, Jurij Dalma-tin (Filip ernel), Adam Bo-hori (Matja Krajnc), Janez

Na jelki zasijalo 1.500 plastenkKRKO - Od 5. decembra dalje je tudi Krko osvetljeno s prazninimi lumi. Te so najprej zagorele na jelki velikanki iz plastenk v novo urejenem Zatonu, kjer je potekal osrednji prednovoletni dogodek z razglasi-tvijo naj prostovoljca in naj prostovoljske organizacije v letu 2014.

Vajkard Valvasor (Anton Pe-trovi) s soprogo Ano Maksi-milijano (Sonja Leviar) in uiteljica na krki meanski oli Ana Schmidinger Romih (Mirjana Marini), otroke je pozdravil in obdaril Miklav s spremstvom, zbrane obane pa krki upan mag. Miran Stanko in predsednik upra-ve drube Kostak Miljenko Muha, ki sta prigala lui na letonji posebni jelki. Za njeno postavitev so e vse od mese-

ca oktobra varovanci VDC Le-skovec Krko ter otroci iz vrt-cev in ol obine Krko zbirali plastenke, ki so jih v nadalje-vanju, kot je povedal Muha, v drubi Kostak v sodelovanju s podjetjem Montaa kovinskih konstrukcij Kus Marjan, pod-jetjem Arh elektromehanika iz Leskovca in dijaki olskega centra Krko Sevnica zloili z osvetlitveno instalacijo v jelko velikanko, sestavljeno iz 1.500 plastenk.

V sklopu prazninega dogod-ka, ki so ga s plesnim in pev-skim programom popestrili e zbor O Jurija Dalmatina, fol-klorna skupina iz senovskega vrtca in uenci tamkajnje ole XIV. divizije, instrumentalnopevska zasedba Ritem vodo-vodarji iz O Leskovec pri Kr-kem, Plesna skupina Mike iz podboke ole in Pihalni orke-ster Krko, so razglasili tudi naj prostovoljca in prostovolj-sko organizacijo, katerim se je za njihov prispevek v lokalni skupnosti zahvalil upan mag. Stanko. V kategoriji do 30 let je bil z nazivom naj prostovoljca z delom v Mladinskem centru Krko nagrajen Matej Humar, v kategoriji nad 30 let pa so ta naziv obanke in obani z od-danimi glasovi namenili Aloj-zu Slavku ribarju za 66le-tno delovanje v prostovoljnem gasilstvu. Za naj prostovoljsko organizacijo je bila razglaena Zveza prijateljev mladine Kr-ko, ki preko razlinih progra-mov deluje v dobro otok e 60 let. Bojana Mavsar

upanStankozAlojzemribarjeminMatejemHumarjem

CERKLJE OB KRKI 13. decembra je v telovadnici Osnovne ole Cerklje ob Krki drugi potekal boinonovoletni bazar, ki so mu uenci in uitelji dodali tudi dobrodelno noto. Na razlinih stoj-nicah so lahko obiskovalci kupili izdelke, ki so jih izdelali otroci, uitelji, vzgojitelji in stari.

Na bazarju je imelo svojo stojnico tudi Drutvo prijateljev mla-dine Cerklje ob Krki, pri bazarju je sodeloval tudi del sveta star-ev. Prav tako so gostovale dijakinje frizerske smeri na C Krko-Sevnica, ki so poskrbele za lepe frizure, lienje in manikuro. Za vzduje so poskrbeli otroci vrtca Pikapolonica in uenci ole z glasbenimi, plesnimi in humoristinimi tokami. Obiskovalce je nagovorila ravnateljica Andreja Urban, prireditev sta povezo-vala uenca Hana Lopati in Arne Love. Sicer pa bodo zbra-na sredstva namenili za olski sklad, en del pa bo el tudi za za-kljuni izlet uencev 9. razreda. R. Retelj

Bazar z dobrodelnim pridihom

Nabazarjusouenciprodajalilastneizdelkeizlesa.

Posavski obzornik - leto XVIII, tevilka 26, etrtek, 18. 12. 2014 11PRAZNINO POSAVJE

Krajevna skupnost SENUE

So dnevi in trenutki, polni sree in miline,ko v radosti oi zapremo in si tiho zaelimo,

da ne mine.

Vesele boine in novoletne praznike!

Predsednik Damjan Mei in Svet KS Senue

Senue 51, 8273 Leskovec pri Krkem

Sreno in uspeno v letu 2015 vam eli

Strankam in poslovnim partnerjem elimo vesele praznike in sreno v letu 2015!

VDC Krko - Leskoveceli vsem svojim uporabnikom, njihovim svojcem ter e posebej podpornikom in

donatorjem vesel boi, zdravo, uspeno in izzivov polno novo leto 2015.

ZAHVALJUJEMO SE VAM ZA ZAUPANJE TER ELIMO VESEL BOI IN USPENO 2015.

VSE ZA ZIMO: KOMUNALNI POSIPALCI PESKA IN SOLI SAMOHODNE SNENE ROLBE - A K C I J A AKUMULATORJI LOPATE ZA SNEG VSE ZA KOLINEIn ostala potrebna oprema za zimo.

INO BREICE d.o.o.Krka vas 34/bTel.: 07/49 59 657www.inobrezice.com

I.H.S. Industrijski manipulacijski sistemi Krko d.o.o.Cesta 4. julija 84 D, 8270 Krko, SlovenijaTelefon: +386 7 49 14 100 Fax.: +386 7 49 14 110E-mail: info@ihs.si

elimo vam vesele prazniketer sreno in zadovoljno leto 2015!

www.ihs.si

V novem letu vam elimo veliko lepih pogledov,

iskrenih nasmehov, sree,

zdravja in osebnega zadovoljstva.

www.optikalana.si

Ko pogled na svet

postane popolnoma drugaen,

Optika Lana.

Cvetliarna tel.: 07/49 01 590Vrtnarija tel.: 07/49 26 523

e-pota: cvetlicarna.lilija@siol.net

Vsem strankam se zahvaljujemo za zaupanje

ter elimo lepe praznike in sreno v letu 2015!

PERUTNINARSTVO MARTIN METELKO s.p., Hudo Brezje