popotovanje skozi vas dobropolje

ŠŠŠooolllssskkkiii ccceeennnttteeerrr PPPooossstttooojjjnnnaaa GGGiiimmmnnnaaazzziiijjjaaa

PPPooopppoootttooovvvaaannnjjjeee ssskkkooozzziii vvvaaasss

DDDooobbbrrrooopppooollljjjeee

…Ob bregu reke Reke so se v davni preteklost začeli naseljevati ljudje. Najprej tik ob bregu, potem pa vedno više in više. Tako so se naselili

tudi na območje, kjer je danes vas Dobropolje…

!. vaja Ilirska Bistrica, 21.9.2005 Marjana Janežič, 4.č

Popotovanje skozi vas Dobropolje

KKKjjjeee nnnaaasss nnnaaajjjdddeeettteee??? Ko se iz Ilirske Bistrice peljete proti Podgradu - Kozini se komaj 3,5 km izven mesta, v slikovitem okolju srečate z dvovrstno vasjo Dobropolje.

Vas leži na nadmorski višini 450m in ima 71 prebivalcev (Popis 2002). Vas navkljub svoji majhnosti hrani drobce dediščine, ki so jo zaznamovali skozi stoletja zgodovine. Čisto vsak popotnik bo v Dobropoljah zagotovo našel ljubko in prijazno vasico, vredno ogleda.

ZZZgggooodddooovvviiinnnaaa Do leta 1953, ko je bila Dobropolju priključena tudi Rečica, je imela vas okrog 250 prebivalcev. Verjetno zaradi precejšnje raztresenosti, so se Dobropolje razcepile na dvoje. Ugotovili smo, da so se nekateri ljudje iz Dobropolj v preteklosti, zaradi želje po zaslužku preselili na barje v okolico Ljubljane (tam je kraj Dobre polje). Pri tem nam je pomagala ugotovitev, da se njihove stare narečne besede sploh ne razlikujejo od narečja, ki ga govorimo pri nas. Vendar so bili tam ljudje pod vplivom ljubljanskega narečja in tako je to narečje zamrlo. Na začetku je bila vas zelo velika. Bila je celo večja kot Trnovo (kar je po svoje čisto logično, glede na to, da so se ljudje takrat naseljevali ob vodi in reka Reka je bila dober pogoj za to). V nekem starem zapisu se je namreč našel podatek "Trnovo pri Dobropoljah". A počasi se vas ni več razvijala. V Bistrici so bili boljši pogoji za življenje in tako je Dobropolje ostala le majhna vasica, ki danes šteje komaj enainsedemdeset prebivalcev. Pred vojno je blizu Zrečice in Dobropolj deloval rudnik premoga (Koln), v katerem je bilo zaposleno kar precej Dobropoljcev. Po vojni so ga zaprli. Danes tam stoji le še zapuščena rudarska hiša, vhod v rudnik pa ni znan.


Takoj po vojni je bilo v 16-tih hišah čez 80 prebivalcev, danes pa živi v 23 hišah 71 vaščanov, od tega 12 otrok in 10 mladih (Popis 2002). Najznačilnejši in najpogostejši priimki, ki se pojavljajo v vasi so: Kastelic, Tomažič, Primc, Janežič, Renko, Dekleva, Samsa in Batista. Kot vsaka starejša vas, ima tudi Dobropolje nekaj starih hišnih imen. Najbojl tipična so: Kostanjarji, Snažetovi, Pri Milki Blažovi, Pri Blažovih, Matičnovi, Meljavčevi, Barinovi, Martinkovi, Hramovi, Vencakovi, Hlpinovi, Poškovi, Košandrovi, Twnčnovi…

OOObbb vvvssstttooopppuuu vvv vvvaaasss……… KKrriižž Na začetku vasi stoji kamnit križ, ki je bil izklesan leta 1897 v Slavini. Križ je izjemen kulturni spomenik, saj je eden redkih tovrstnih primerkov pri nas. Na križu je napis:

"V spomin JANEZA PRIMCA iz Dobropolje hiš. št. 19. katerega je tukaj grozovito

umoril 13.okt.1896. ob 8. uri zjutraj morilec JANEZ SILC iz Žerovnice. Molite za

rajnkega! Postavila žalujoča soproga"

Omenjeni gospod Primc, trgovec z živino in vaški preprodajalec se je odpravljal po konje v Karlovac in bil nedaleč od svojega doma obglavljen. Glava naj bi se kotalila približno sto metrov od trupla naprej. Družina pokojnega je dala izklesati križ in ga postavila na kraj, kjer se je glava ustavila.

Foto: Marjana Janežič


DDDeeedddiiiššščččiiinnnaaa CCeerrkkeevv Vaška cerkev, na katero smo vaščani zelo ponosni, je svojevrstna posebnost, saj je ena redkih z lesenim oltarjem. Posvečena je ljudskemu svetniku sv. Florjanu, ki je bil okoli leta 305 umorjen tako, da so mu okoli vratu privezali mlinski kamen in ga vrgli v reko. Verjetno zaradi tega, ker je Florjan našel smrt v vodi, in ker z vodo gasimo ogenj, postal ta "človek z vedrom vode v roki" glavni zavetnik proti požarom. Cerkev je bila sezidana že v 16. stoletju, kar je razvidno z ozkih gotskih stebrov v oltarnem delu (to nam govori tudi o veliki starosti naselja). Ker pa je cerkev postala premajhna, so je v prejšnjem stoletju dogradili. Od takrat je tudi letnica nad vhodnimi vrati 1890 in napis nad njo:

SSvveettii FFlloorrjjaann vvaarrii nnaass ooggnnjjaa ppoonnooččii iinn ččeezz ddaann.

Dokaz, da so vaščani svojemu zavetniku popolnoma zaupali, je lesen oltar, kar pa si lahko razlagamo tudi s tem, da ljudje niso bili premožni in si kipa iz dražjega materiala niso mogli privoščiti. Omeniti velja tudi to, da je cerkev šele v letošnjem letu (2005) dobila "turn" oz. zvonik. Nekoč ga je sicer že imela, a ker je bil



majhen in nižji od same cerkve so ga v štiridesetih letih podrli in že takrat nameravali sezidati novega in višjega, kar pa nam je uspelo šele letos. Za cerkvijo so bili grobovi domačinov, po vojni pa tudi tri partizanski in dva nemška, ki so jih okoli leta 1970 zasuli. KKaappeelliiccaa Marijina kapelica stoji ob glavni cesti Zarečica – Dobropolje. Stara Marijina kapelica se je porušila, tako so se vaščani obeh vasi odločili zgraditi novo. V notranjosti je kip device Marije z Jezusom v rokah, ki ga je daroval Viktor Berce, nekdanji župnik v Ilirski Bistrici.

SSSppprrreeehhhoooddd ssskkkooozzziii nnneeeoookkkrrrnnnjjjeeennnooo nnnaaarrraaavvvooo Vas obdaja gozd, na čigar obrobju je več potokov, ki so bili v preteklost izkoriščani za pranje perila. Tako se spodnji del gozda imenuje Perila, katerega potoki se še danes ponašajo s pitno vodo. Gozd na zgornjem delu vasi pa se imenuje Lokev, kjer se nahaja precej studencev, ki so bili glavni vodni vir napajanja živine. Posebno v jesenskem času je gozdiček zelo obiskan in prijeten kraj za vse ljubitelje dolgih sprehodov in živopisanih barv. Na spodnji strani Dobropolj leži več t.i. NNooggrraaddoovv. V preteklost so bili to vinogradi, ki pa se zaradi bolezni trt v času Marije Terezije niso ohranili. Ohranile pa so se lepo oblikovane terase, katere so v zadnjem času vaščani zopet začeli izkoriščati. Ugodna lega vse več novo nastajajočih nasadov vinske trte nudi




zavidanja vreden pridelek in kot se za prave vinogradnike spodobi, tudi pravo Dobropoljsko kapljico. Toplote in sončnih žarkov ne manjka, zato je najbolje, da se sami prepričate in poskusite naš kozarec rujnega! Ko se iz Nogradov spustimo malo nižje, najdemo izvir pitne vode, ki ga imenujemo ""MMiimmiinn zzvviirrkk"".. Voda je zelo čista in tudi kemijske raziskave so potrdile njeno pitnost. V vročih poletnih dneh nam v idilični in neokrnjeni naravi nudi prijetno osvežitev in oddih po napornem delavniku.

SSSppprrreeehhhoooddd pppooo DDDooobbbrrrooopppooollljjjaaahhh Narava je močno vplivala na življenje ljudi. Dajala jim je hrano, saj so se ukvarjali s kmetijstvom (poljedelstvo in živinoreja). V vasi so tri velike kmetije, ki se še danes preživljajo samo s to gospodarsko panogo. Tako kot nekdaj pridelujejo in prodajajo krompir, zelje in repo, ter pridobivajo mleko.


Najstarejša stavba v vasi, danes del velikega kmečkega

poslopja



Domačini so zelo gostoljubni, prijazni in ustrežljivi. Dobropoljske ženske pa so tudi odlične kuharice in prave mojstrice v pripravi tradicionalnih jedi, kot sta "jota" in "krompir v zevnici". Zato je strah, da boste iz Dobropolj odšli lačnih ust popolnoma odveč. RRaazzgglleeddnnaa ttooččkkaa Dobropolje se ponaša tudi z izredno lepim razgledom nad celotno dolino reke Reke. Že v preteklosti je bila tu postavljena gasilska postojanka za opazovanje požarov po dolini in okoliških višje ležečih vaseh.

PPPrrriiirrreeedddiiitttvvveee Vaško igrišče je prostor namenjen tako rekreaciji kot tudi izvedbi raznih prireditev. Največja izmed njih je vaški "shod", ki ga praznujemo 4.5., prireditev pa je na prvo nedeljo po tem datumu. Organiziramo ga vaščani Dobropolj, združeni v kulturno društvo svetega Florjana.

Pogled na mesto Ilirska Bistrica Foto: Marjana Janežič


Praznovanje shoda in počastitev zavetnika vasi ima dolgoletno tradicijo. Pred drugo svetovno vojno je imela ta navada velik pomen in ljudje so se zbirali v pravem pomenu besede. Po vojni je praznik zamrl, leta 1997 pa je zopet oživel. Danes je prireditev predvsem kulturnega značaja, tradicionalno pa se je udeležijo tudi gasilci iz številnih okoliških društev in prispevajo svoj del k olepšanju tega praznika.

ZZZnnnaaannniii DDDooobbbrrrooopppooollljjjccciii Iz Dobropolj so izhajali zelo gospodarno napredni ljudje. Tako se je kar nekaj mož iz družine Tomažič in Primc preselilo v Trst, kjer so bili zelo uspešni na političnem in gospodarskem področju. Ker pa niso imeli svojih potomcev, so počasi izumrli. V Dobropoljah je večino praznikov in počitnic v svojih otroških letih preživel politični delavec in narodni heroj JJoossiipp PPiinnkkoo TToommaažžiičč (1915 – 1941), pri svoji teti ter bratrancih in sestričnah pri Pošku. Pinko je bil član Zveze komunistične mladine Italije. V Trstu je konec 1938 postal član KPI za Julijsko krajino. Organiziral je tudi komunistično stranko med primorskimi Slovenci. Leta 1941 je bil obsojen na smrt in ustreljen skupaj s štirimi trgovci na Občinah.

Procesija ob shodu sv. Florjana. Foto: Katja Rutar

Procesija ob shodu sv. Florjana.

Foto: Katja Rutar


Mnogo je torej razlogov, zakaj obiskati Dobropolje, ljubko vasico ob vznožju Brkinov.

Prisrčno vabljeni na prijeten ogled, krajši obisk ali le sproščujoč oddih. Zagotovo boste našli nekaj zase!


popotovanje skozi vas dobropolje

Documents