SODR@INA:1. Poim na pobaruva~kata i kriva na pobaruva~kata2. Faktori {to ja uslovuvaat pobaruva~kata3. Poim na ponudata i kriva na ponudata4. Faktori {to ja uslovuvaat ponudata5. Vramnote`uvawe na pobaruva~kata i ponudata6. Elasti~nost na pobaruva~kata7. Faktorite {to ja determiniraat elasti~nosta na pobaruva~kata 8. Elasti~nost na ponudata9. Zaklu~ok

VOVEDVo ovaa seminarska rabota }e gi analiziram temelnite elementi napobaruva~kata i ponudata. Vo toj kontekst najprvin }e govoram zapobaruva~kata, krivata na pobaruva~kata i faktorite {to ja determiniraatpobaruva~kata. Potoa }e ja analiziram ponudata, krivata na ponudata inejzinite osnovni determinanti. ]e poka`am kako se vospostavuva ramnote`apome|u pobaruva~kata i ponudata. Analizata }e ja zavr{am so ispituvawetona elasti~nosta na pobaruva~kata i ponudata.

POIM NA POBARUVA^KATA I KRIVATA NA POBARUVA^KATAPobaruva~kata pretstavuva onaa koli~ina od nekoe dobro ili uslugakoja potro{uva~ite sakaat da ja kupat, t.e. se sposobni da ja platat i da japotro{at vo opredelen vremenski period. Razlikuvame individualna i pazarnapobaruva~ka.Individualna pobaruva~ka za opredeleno dobro pretstavuva samoonaa koli~ina od toa dobro {to edno lice saka i e sposobno da ja p;ati voopredelen vremenski period.Pazarnata pobaruva~ka pretstavuva zbir na individualnitepobaruva~ki za odredeno dobro na pazarot na toa dobro. Vo natamo{niottekst, koga zboruvame za pobaruva~katra na nekoe dobro, sekoga{ ja imamepredvid pazarnata pobaruva~ka na toa dobro.Vrz pobaruva~kata na edno dobro dejstvuvaat golem broj faktori.No,logi~ki gledano, koli~inata od nekoe dobro koja lu|eto ja kupuvaat zavisiod negovata cena. [to e cenata na nekoe dobro povisoka, pod pretpostavkadeka drugite uslovi se nepromeneti, lu|eto }e sakaat pomalku da go kupuvaat,i obratno {t e cenata povisoka, povtorno pod pretpostavka deka drugite uslovise nepromeneti, lu|eto }e sakaat pove}e da go kupuvaat.Vo ekonomskata analiza pobaruva~kata za opredeleno dobro (dx), naprimer, neka bide dobroto H, e funkcija na cenata na dobroto H, podpretpostravka deka site drugi faktori {to ja opredeluvaat pobaruva~kata nadobroto ostanuvaa nepromeneti. Toa zna~i deka vo analizata se primenuvaprincipot ceteris paribus.Ottuka proizleguva:dx = f(Px) cetiris paribusTrgnuvaj}i od ovaa pretpostavka se voo~uva deka postoi odreden odnospome|u pazarnata cena na odredenoto dobro i baranata koli~ina za toa dobro.4Odnosot na pobaruvanata koli~ina od nekoe dobro pri alternativni ceni se vikaskala na pobaruva~kata, ili kriva na pobaruva~kata.Vo narednata tabela }e ja prika`am skalata na pobaruva~kata za dorotoH.Odnos me|u cenata i pobaruva~kata na dobroto HCenata na dobroto H(R)Barana koli~inaAko sega podatocite od skalata na pobaruva~kata grafi~ki gi prika`amna koordinatniot sistem, so toa {to na ordinatata }e gi nanesam cenite, a naapsisata baranite koli~ini za dobroto H, }e ja konstruiram krivata napobaruva~kata na dobroto H.Krivata na pobaruva~kata ni gi poka`uva soodnosite pome|u baranatakoli~ina za dobroto H od edna individua, od edna strana, i cenata na dobrotoH od druga strana, ceteris paribus, zna~i pod pretpostavka deka drugite faktorikoi vlijaat na pobaruva~kata se nepromeneti.Ako se analizira krivata na pobaruva~kaat lesno mo`e da se voo~i dekaodnosot pome|u baranata koli~ina i cenata e obratno proporcionalen. Kolkucenata e povisoka tolku baranata koli~ina e pomala, i obratno, kolku cenata eponiska tolku baranata koli~ina e pogolema. Zatoa krivata na pobaruva~kataima opa|a~ki hnagib od levo kon desno. Ova va`no svojstvo vo ekonomijata sevika zakon za opa|awe na pobaruva~kata.Zakonot za opa|awe na pobaruva~kata mo`e da se formulira na sledniotna~in: Poka~uvaweto na cenata na dobroto, pod pretpostavka ni{to drugo dane se promenilo, predizvikuva opa|awe (namaluvawe ) na vkupnata baranakoli~ina za odredeno dobro. Ili, ako cenata se namali, pod uslov se drugo dane se promeni, baranata koli~ina }e se zgolemi.Za{to baranata koli~ina se namaluva koga cenata raste? Toa e taka oddve pri~ini.Prvo poradi efektot na supstitucija. [to zna~i toa? Da pretpostavimedeka cenata na nekoe dobro se zgolemila. Toga{ sekoj potro{uva~ }e seodnesuva racionalno. Toj }e go supstituira (}e go zameni) so drugo dobro ~ijaupotreba ednakvo ili sli~no gi zadovoluva potrebite, a ~ija cena ne sepromenila, ili e poniska. Primer ako se poka~i cenata na govedskoto meso lu|eto }e kupuvaat pove}e pile{ko, ili ako poskapi strujata, lu|eto koi se great nastruja }e se preorientiraat da se great na nafta, ako cenata na naftata zagreewe ne se promenila.Vtoro, poradi efektot na dohodot. Poka~uvaweto na cenata na nekoedobro go osiroma{uva potro{uva~ot zaradi toa {to toj so svojot dohod, koj nemu se promenil, }e mo`e da kupuva pomali koli~ini od toa dobro. Toa zna~ideka sega realno ima pomal dohod. Na primer, ako se poka~i cenata namesoto, lu|eto }e kupuvaat pomalku meso.Obratno od ova, ako cenata na nekoe dobro se namali, lu|eto so svojotdohod }e mo`at da kupat pogolemi koli~ini od toa dobro. Toga{ nivniot dohodrealno e pogolem. Zatoa }e `iveat pobogato. Primer: prodorite namikroelektronskata tehnologija predizvikaa opa|awe na cenata na personalnitekompjuteri. Vo po~etokot koga tie se pojavija bea mnogu skapi. Niv mo`ea dagi kupat samo bogati pretprijatija ili banki. Denes, poradi nivnata relativnaniska cena tie se prisutni vo sekoe pretpijatie, banka, u~ili{te, bolnica, a sepove}e gi ima i vo na{ite domovi.FAKTORI [TO JA USLOVUVAAT POBARUVA^KATAVo dosega{nata analiza na pobaruva~kata kako osnoven faktor od koizavisi pobaruva~kata gi zemavme cenite.Me|utoa, kako {to naglasiv, pobaruva~kata ja uslovuvaat pove}efaktori. Me|u niv se: cenata na dobroto H (Rh), visinata na dohodot napotro{uva~ite (Y), {irinata na pazarot (M), cenite na dobrata {to se povrzaniso toa dobro (Rr), vkusevite na potro{uva~ite (T), o~ekuvawata napotro{uva~ite za dvi`eweto na cenite na dobroto vo idnina (E) i drugirelevantni faktori (O).Spored toa proizleguva deka pobaruva~kata za dobroto H (dh) e funkcijana site nabroeni faktori.dx = f (Px,Y, M, Pr, T, E, O)Vlijanieto na cenite vrz pobaruva~kata go objasniv ponapred, pri {todejstvoto na drugite faktori go zapostavuvam. Sega, da gi prokomentiramdrugite fatori.Dohodot na potro{uva~ite - dejstvuva taka {to so porastot nadohodot na potro{uva~ite se zgolemuva pobaruva~kata za sekoe dobro iobratno.Goleminata na pazarot i negovata apsorpciona mo} se meri so brojotna naselenieto na edna zemja, ili eden pazar, i prose~niot dohod nanaselenieto. Logi~ki e da se pretpostavi deka zemja so golem broj na6naselenie i visok prose~en dohod na naselenieto, raspolaga so golem pazar.Zatoa tamu pobaruva~kata }e bide pogolema za bilo koe dobro, i obratno.Cenite na dobrata povrzani so toa dobro - ovde stanuva zbor zacenite na supstitutite na edno dobro i cenite na dobrata koi se vokomplementaren odnos so dadenoto dobro. Kako supstituti se smetaat oniedobra koi vo potro{uva~kata zadovoluvaat ista potreba ili pribli`no ista, poradi{to vo potro{uva~kata se vzaemno zamenlivi, primer puter i margarin. Poradizgolemuvaweto na cenata na puterot potro{uva~ite }e kupuvaat pove}emargarin, {to }e predizvika zgolemuvawe na pobaruva~kata na margarin.Komplementarni dobra se takvi koi zaedno vleguvaat vo potro{uva~kata.Primer kafe i {e}er. Zgolemuvaweto na potro{uva~kata na kafetopredizvikuva zgolemuvawe na potro{uva~kata na {e}erot.Vkusevite na potro{uva~ite - pretstavuvaat zbir na subjektivnielementi nare~eni vkusevi ili preferencii. Vkusevite i preferenciite napotro{uva~ite se individualni i mnogu razli~ni od eden do drug subjekt. Nekojna primer, preferira da nosi sportska obleka, a nekoj klasi~na. Nekoi pove}esakaat sportski avtomobili itn. Vkusovite ili preferenciite mo`at da gi vklu~attradicijata, obi~aite, religiozni faktori, zdravstveni faktori i sl. Na primer voSAD lu|eto preferiraat da jadat govedsko meso. No vo Indija toa e zabraneto.Sovremenata medicina sugerira da se jade pove}e hrana so vitamini i mineraliotkolku so masnotii, pomalku meso pove}e zelen~uk, ovo{je ili morska hrana.Site ovie elementi vlijaat na formiraweto na vkusevite na lu|eto, a vrz taaosnova i pobaruva~kata na razli~nite dobra i uslugi.O~ekuvawe na dvi`eweto na cenata na dobroto vo idnina - ako seo~ekuva zgolemuvawe na cenata na nekoe dobro ili usluga vo idninasega{nata pobaruva~ka na toa dobro se zgolemuva. Na primer pred sekoepoka~uvawe na naftenite derivati nastanuva redica na koli pred benzinskitepumpi. Ko pak se o~ekuva namaluvawe na cenaat na nekoe dobro vo idninasega{nata pobaruva~ka se namaluva, odnosno se odlaga potro{uva~kata natoa dobro vo idnina koga }e mo`e da se kupi po poniska cena.Drugi relevantni faktori i posebni vlijanija - na kraj napobaruva~kata na odredeni dobra vlijaat i mnogu drugi specijalni faktori. Naprimer, vrneweto na do`d ja zgolemuva pobaruva~kata na ~adori, sne`nazima ja zgolemuva pobaruva~kata za skija~ka oprema itn.POIM NA PONUDATA I KRIVA NA PONUDATAPod ponuda se podrazbira koli~inata na nekoe dobro koja pretprijatijatasakaat i se sposobni da ja proizvedat i prodadat za odreden vremenski period.I ovde razlikuvame individualna i pazarna ponuda.Individualna ponuda e koli~inata {to edno pretprijatie saka i esposobno da ja proizvede i prodade za odreden vremenski period.Pazarnata ponuda se dobiva so sumirawe na site koli~ini na odredenodobro {to individualnite pretprijatija sakaat i se sposobni da gi proizvedat iprodadat za odreden vremenski period.Ponudata, isto taka, e opredelena od pove}e faktori. No se smeta dekaponudata e funkcija na pazarnata cena, dokolku drugite faktori ostanuvaatnepromeneti, zna~i dokolku se primeni principot ceteris paribus.7Odnosot pome|u pazarnata cena i koli~inite na odredeno dobro {toproizvoditelite sakaat da gi proizvedat i prodadat, ceteris paribus, pretstavuvaskala ili kriva na ponudata.Odnosot pome|u pazarnata cena i ponudenata koli~ina na dobroto H.Pazarna cenaRPonudena koli~inaSo nanesuvawe na podatocite od skalata na ponudata na koordinatniotsistem, i toa cenite na ordinatata, a ponudenite koli~ini na apsisata, }e jakonstruiram krivata na ponudata.Krivata na ponudata ima nagoren naklon i na desno. Vakvata forma naKrivata na ponudata e rezultat na dejstvoto na zakonot na opa|a~kite prinosi.FAKTORI [TO JA USLOVUVAAT PONUDATAPonudata ja uslovuvaat pove}e faktori, kako {to se: profitot napretprijatieto (Rf), cenata na dobroto H (Rh), cenata na drugite faktori naproizvodstvo-inputite (Ri), tehnologijata (T), cenata na drugite dobra {to vovrska so dobroto H (Rg) i drugi relevantni faktori (O).Od tuka proizleguva deka ponudata na dobroto H (yh) e funkcija na sitegore navedeni faktori:yh = f(Pf, Px, Pi, T, Pg, O)Profitot - e eden od najzna~ajnite faktori {to ja uslovuva ponudata nabilo koe dobro. Sekoe pretprijatie proizleguva zaradi ostvaruvawe na profit.Profitot e razlika pome|u vkupniot prihod na pretprijatieto i negovite vkupnitro{oci. Pri povisoka cena pretprijatieto ostvaruva povisok profit. Toga{prihodite od proda`bata se povisoki od tro{ocite na proizvodstvoto. Toa }e gostimulira da ja zgolemi ponudata.Cenata na dobroto H - kako {to objasniv od visinata na pazarnatacena na dobroto zavisi goleminata na profitot {to pretprijatieto }e goostvaruva. Povisokata cena ovozmo`uva ostvaruvawe na povisok profit iobratno. Zatoa pretprijatieto pri povisoki ceni }e ja zgolemuva ponudata, a priponiski }e ja namaluva.Cenata na drugite faktori na proizvodstvoto - inputite - Cenite nainputite {to se koristat kako faktori na proizvodstvoto, kako {to se: surovinite,energijata, trudot i sl. vlijaat vrz visinata na tro{ocite. Koristewe na inputi poponiski ceni, pri {to i tro{ocite se poniski, dava mo`nost za ostvaruvawe napovisok profit. Vo toj slu~aj ponudata }e bide pogolema i obratno.Tehnologijata - tehnologijata mo`e da bide sovremena i zastarena. Odkarakterot na tehnologijata zavisat tro{ocite na proizvodstvoto. Takanaprednite tehnologii ja zamenuvaat produktivnosta na trudot i gi namaluvaattro{ocite. Toa dava mo`nost za ostvaruvawe na povisok profit. I obratno,zastarenite tehnologii, poradi visokite tro{oci, nudat pomali mo`nosti zaostvaruvawe profit. Zatoa vo prviot slu~aj ponudata }e bide pogolema, a vovtoriot pomala.Cenata na drugite dobra {to se vo vrska so dobroto H - i ovdestanuva zbor za supstitucija. Da pretpostavime deka edna firma ima ednakvimo`nosti za proizvodstvo na televizori i audio sistemi. Ako se poka~ipazarnata cena na audio sistemite, firmata eden del od kapacitetite zaproizvodstvo na televizori }e go prenaso~i vo proizvodstvo na audio sistemi,zatoa {to vo toj sli~aj proizvodstvoto na audio sistemi e poprofitabilno.Ponudata na televizori }e se namali, a na audio sistemi }e se zgolemi.Drugi relevantni faktori - vo realniot `ivot mnogu drugi faktori mo`atda vlijaat na odlukite na pretprijatijata da ja namalat ili zgolemat ponudata. Naprimer, o~ekuvawata na promenite na cenite. Dokolku edna firma o~ekuvadeka cenite vo idnina }e se zgolemat, taa vo sega{nosta }e ja namaliponudata, za da ja zgolemi vo idnina koga i cenite }e se zgolemat, {to }e idade mo`nost da ostvari povisok profit.VRAMNOTE@UVAWE NA POBARUVA^KATA I PONUDATA(~istewe na pazarite na poedine~nite dobra i uslugi)Silite na ponudata i pobaruva~kata se sretnuvaat na pazarot i niznivnoto vzaemno dejstvo se formiraat cenite na dobrata i uslugite. Vo edenmoment ponudata i pobaruva~kata se vramnote`uvaat. Toga{ sevramnote`uvaayt cenite i koli~inite na soodvetnoto dobro, a so toa govramnote`uvaat i pazarot. Pazarnata ramnote`a se postignuva vo to~katakade{to kupuva~ite se podgotveni po dadenata cena da gi kupat siteponudeni koli~ini, a prodava~ite se podgotveni po istata cena da gi prodadatsite proizvedeni koli~ini od odredeno dobro. Pri pazarnata reamnote`anastanuva ~istewe na pazarot na soodvetnoto dobro ili usluga.9Za da go ilustrirame vramnote`uvaweto na pazarot}e gi zememepodatocite od prethodnite tabeli za pobaruva~kata i ponudata na dobroto H.Vramnote`uvawe na ponudata i pobaruva~kata na dobroto H, ili ~istewena pazarot za dobroto HDa vidime kako se vramnote`uvaat ponudata i pobaruva~kata, odnosnokako se ~isti pazarot. Pri pazarna cena od 5-proizvoditelite se spremni daponudat 18 edinici od dobroto H, dodeka kupuva~ite se spremni da otkupatsamo 9 edinici. Zna~i na pazarot }e se javi vi{ok na proizvodi - ponudata nadobroto H e pogolema od pobaruva~akata. Zatoa kaj proizvoditelite }e seformiraat zalihi od dobroto H. Tie, za da mo`at da se oslobodat od zalihite }eja namalat cenata. Vo ovoj slu~aj pazarot za dobroto H e vo neramnote`a. Iste slu~ajot i pri cenata od 4-. No da pretpostavime deka cenata se namalila na2-, toga{ proizvoditelite }e ponudat samo 7 edinici, a potro{uva~ite sespremni da kupat duri 15 edinici. Zna~i sega se javuva nedostatok od dobrotoH. Pazarot pak ne e vo ramnote`a. Ramnote`ata se postignuva pri cena od 3-,koga proizvoditelite se spremni da ponudat 12 edinici, a potro{uva~ite sepodgotveni da kupat tokmu 12 edinici od dobroto H. Vo taa to~ka }e dojde dovramnote`uvawe na cenite i koli~inite na dobroto H. Zna~i pazarnata cena od3- go ~isti pazarot na dobroto H. Toga{ nema nitu vi{ok, nitu nedostatok nadobroto H.Ponudena i pobaruvana koli~inaVramnote`uvawe na pazarot na dobroto HELASTI^NOST NA POBARUVA^KATAPrethodnite ispituvawa potvrdija deka pome|u baranata koli~ina zaopredeleno dobro i visinata na cenata na dobroto postoi obratnoproporcionalna zavisnost: ako cenata raste, pobaruva~kata za dobroto opa|a,odnosno ako cenata opa|a, pobaruva~kata za dobroto raste. Toa be{e, kako{to porano utvrdivme, su{tinata na zakonot za pobaruva~kata.Cenovnata elasti~nost na pobaruva~kata (ili ednostavno elasti~nost napobaruva~kata) go poka`uva intenzitetot na reagirawe na baranat5a koli~inana nekoe dobro na promenata na cenata, ceteris paribus.So drugi zborovi cenovnata elasti~nost na pobaruva~kata }e ni poka`eza kolku procenti }e porasne baranata koli~ina za dobroto H, ako, na primer,negovata cena se namali za 10% i obratno - za kolku procenti }e se namalibaranata koli~ina za istoto dobro, ako negovata cena porasne za 10%. Vrz taaosnova se presmetuva t.n. koeficient na elasti~nosta na pobaruva~kata(Ed):promena na koli~inata na dobroto H vo %Ed =promena na cenata na dobroto H vo %Od formulata mo`e lesno da se utvrdi deka koeficientot na elasti~nostana pobaruva~kata e negativna golemina, bidej}i postoi obratnoproporcionalenodnos pome|u baranite koli~ini i cenite. No, vo ekonomskata literatura, zaradiolesnuvawe na presmetkite, voobi~aena e pretpostavkata deka koeficientotna elasti~nosta sekoga{ e pozitivna golemina i nie vo ponatamo{nata analizataka i }e go tretirame.Od praktikata e poznato deka pobaruva~kata na razli~ni dobra razli~noreagira na promenata na nivnite ceni. Kaj dobrata nu`ni za `ivot, kako hrana,11na primer, promenite na cenite obi~no imaat malo vlijanie vrz promenite nakoli~inite {to se pobaruvaat. Imeno, duri hranata i pozna~itelno da poskapi,lu|eto }e moraat da ja obezbedat, bidej}i bez nea, ednostavno ne se mo`e.Sosema e poinakva sostojbata kaj luksuznite dobra. Tamu promenite na ceniteimaat silno vlijanie vrz koli~inite {to se baraat - ako na primer cenite naluksuznite dobra zna~itelno se zgolemat, toa }e predizvika nadproporcionalnoopa|awe na nivnata pobaruva~ka, {to e i normalno, bidej}i pomalatapotro{uva~ka na luksuzni dobra ne ja zagrozuva egzistencijata na lu|eto.Da pretpostavime sega deka doa|a do 10% piorast na cenite na sosemarazli~ni dobra: A, V, S. Normalno e pobaruva~kata na razli~ni proizvodirazli~no da reagira na porastot na cenata: baranite koli~ini za proizvodot A,na primer, kako rezultat na desetprocentnoto poka~uvawe na cenata, }e senamalat za 20%, kaj proizvodot V namaluvaweto na koli~inite }e bide 5%, akaj proizvodot S 10%. So zamena na podatocite vo op{tata formula zakoeficientot na elasti~nosta na pobaruva~kata }e gi dobieme sledniverezultati:Vo slu~ajot na proizvodot A koeficientot na elasti~nosta napobaruva~kata e 2. Ovde prakti~no stanuva zbor za elasti~napobaruva~ka, zaradi ednostavniot fakt {to promenata vo baranatakoli~ina e pogolema od promenata na cenata na proizvodot - cenataporasnala za 10%, a baranata koli~ina namalila duri za 20%. So drugi zborovipobaruva~kata e elasti~na koga taa zna~itelno ili silno reagira na promenatana cenata na soodvetnoto dobroto. Vo takov slu~aj koeficientot na elasti~nost}e bide pogolem od edinica, bidej}i pogolem procent na promenata nabaranata koli~ina go stavame vo soodnos so pomal procent na promenata nacenata.Vo slu~ajot, pak, na proizvodot V imame neelasti~na pobaruva~ka.Tuka promenata vo baranata koli~ina e pomala od promenata na cenata,odnosno pobaruva~kata ne e dovolno ~uvstvitelna na promenata na cenatana soodvetnoto dobro. Zaradi toa neelasti~nata pobaruva~ka isfrla koeficientna elasti~nost pomal od 1.Vo slu~ajot na proizvodot S imame t.n. edini~na ili unitarnaelasti~nost na pobaruva~kata. Tuka koeficientot na elasti~nosta napobaruva~kata e 1, {to zna~i deka baranata koli~ina na soodvetnoto dobroraste ili namaluva proporcionalno so promenata na cenata - ako cenataporasne za 10% pobaruva~kata }e se namali za 10% i obratno.Spored toa: pobaruva~kata e elasti~na ako Ed>1 pobaruvakata e neelasti~na ako Ed