Aleš Praprotnik / www.izvor-denarja.si

1

Ponovite za mano: banke NE posojajo rezerv

Eno izmed najbolj zagonetnih vprašanj, na katerega menimo, da poznamo odgovor, je

vprašanje: kdo ustvarja denar? V resnici se izkaže, da odgovora ne poznamo in da v sicer

redkih pogovorih o tej temi ponavljamo zgolj mite in domneve, ne pa preverjenih dejstev.

Vendar je po moje to vprašanje (in ostala osnovna vprašanja, ki se tičejo denarnega sistema)

ključno. Pred časom sem že pisal ravno o tej temi, kjer sem želel razčistiti, kaj je tisto, kar

kreirajo centralne banke.

V članku sem navedel citate številnih centralnih bankirjev in ekonomistov (tudi z Banke za

mednarodne poravnave) o vlogi centralnobančnih rezerv in ustvarjanju kredita v bankah.

(centralnobančne rezerve – ime je zavajajoče – so vrsta denarja, ki ga ustvarja centralna

banka in katerega imajo poslovne banke na svojih računih pri centralni banki). Na kratko:

ponavadi se predpostavlja, da centralna banka 'natisne' ta denar in ga da poslovnim

bankam, le-te pa ga posojajo naprej. Vendar so te predstave napačne. Sedaj se omenjenim

centralnim bankirjem (ter regulatorjem, kot je npr. bivši šef FSA Adair Turner) pridružuje še

glavni ekonomist bonitetne agencije Standard & Poor's (S & P) Paul Sheard, ki ugotavlja, da

te predpostavke o delovanju sistema, ki jih napačno ponavljajo tudi nekateri znani

ekonomisti, ne držijo.

Paul Sheard je pred kratkim objavil dober tekst z naslovom Repeat after me: Banks cannot

and do not 'lend out' reserves, v katerem na razumljiv in zgoščen način ovrže mit o

multiplikaciji kredita (domnevi, da banke dobijo depozit, del tega dajo v rezervo, večino pa

posojajo naprej, itd.) in razčiščuje nejasnosti glede tega, kaj ustvarjajo centralne banke, kaj

posojajo banke in pomen kvantitativnega sproščanja (‘quantitative easing oz. QE’ – politike

predvsem ameriške in japonske centralne banke, da neposredno odkupujeta – menjata za

centralnobančne rezerve - dolgoročne vladne obveznice in druge finančne instrumente z

namenom spodbujanja gospodarstva). Poglejmo si nekatera njegova ključna opažanja:

“Banks lend by simultaneously creating a loan asset and a deposit liability on their

balance sheet. That is why it is called credit "creation"- credit is created literally out of thin

air (or with the stroke of a keyboard). The loan is not created out of reserves. And the loan

is not created out of deposits: Loans create deposits, not the other way around. Then the

deposits need a certain amount of reserves to be held against them, and the central bank

supplies them ...”(str. 7)

...

“This goes against the grain of the usual way of describing bank lending, which suggests that

banks "collect" deposits and then "lend them out." That is not the way it happens at all. In a

closed economy (or the world as a whole), fundamentally, deposits come from only two

Aleš Praprotnik / www.izvor-denarja.si

2

places: new bank lending and government deficits. Banks create deposits when they create

loans, as explained above. Governments also create deposits when they run budget deficits

because they are putting more money into the public's bank accounts than they are taking

out. This net flow creates new deposits in the banking system, which has its counterpart on

the bank's balance sheet as an increase in reserves” (str. 8)

...

“Central banks don't constrain the amount of bank reserves they supply. Rather they

supply whatever amount of reserves that the banking system demands given the reserve

requirements and the amount of deposits that have been created. Why is this? Because

modern central banks, in normal times (such as before the crisis and the forays into QE)

target a short-term (usually overnight) interest rate in the interbank money market (the

market in which banks lend and borrow central bank reserves). They do this by adjusting the

amount of reserves on their balance sheet (in the banking system) to ensure that the interest

rate is in line with their announced policy rate (the federal funds rate in the case of the

Federal Reserve).” (str. 8)

...

“If bank lending increases and the associated increase in bank deposits leads, as it will, to a

higher level of minimum required reserves, the central bank will naturally supply those

reserves. Otherwise there will be a central bank-induced shortage of reserves, and the

overnight interest rate will go up, meaning that the central bank will not be hitting its

interest-rate target. Central banks, in normal times, cannot target an interest rate and

independently restrict the amount of reserves they supply.” (str. 9)

Učbeniška razlaga (in običajno ljudsko dojemanje bank), da banke potrebujejo polog

depozitov oz. rezerv preden lahko dajejo posojila strankam ter da posojajo v skladu z zaradi

zakonsko določene rezervne zahteve (kar mimogrede glasno ponavljajo ne samo vsi

teoretiki zarot, od Davida Ickea do filma Zeitgeist, temveč tudi nekateri znani finančni

svetovalci) torej ne drži.

Pravilno razumevanje ‘monetarne mehanike’ in pomena bank ima seveda daljnoročne, a

ključne posledice. Prvič, v veliki krizi kot je sedanja zmanjšuje nerealna pričakovanje glede

učinkov monetarne politike (vzvodov v domeni centralne banke – npr. spreminjanja

obrestnih mer, ipd.), ki naj bi spodbudila posojanje in gospodarsko aktivnost). Drugič, miri

iracionalne strahove glede hiperinflacije zaradi kvantitativnega sproščanja, ki jih širijo

predvsem zagovorniki avstrijske ekonomske šole oz. zagovorniki vračanja na zlati standard.

Tretjič, kaže, da je bolj učinkovit odziv v krizi fiskalna politika (vzvod v domeni vlade –

pobiranje davkov in poraba), torej stimulacija gospodarstva prek državne porabe. Četrtič,

spodbuja regulatorje k večjemu nadzoru bančnega in finančnega sektorja. In končno, kaže

na to, da je potrebno ustvarjanje kredita (‘credit creation’) na računovodskih knjigah bank

Aleš Praprotnik / www.izvor-denarja.si

3

vključiti v makroekonomske modele (trenutno so banke izvzete iz vseh poglavitnih modelov,

ki so v uporabi).

Michael Kumhof, ekonomist z Mednarodnega denarnega sklada, ki skupaj z Jaromirjem

Benesem sam razvija monetarni DSGE model, o monetarni mehaniki pravi:

“Intermediation of course exists ... but it is incidental and secondary and it comes after the

actual money creation. Banks do not need to attract deposits before they lend money.

Rather they create deposits out of nowhere in the act of lending. I’m a former bank

manager. I worked for Barclays bank for 5 years. I’ve created those book entries. That is

how it works ... What happens is ... when somebody comes into your bank, as a bank

manager ... you approve that loan because you think it is a good credit risk, then you enter

on the asset side of your balance sheet the loan, which is a claim against this guy and on the

liabilities side - at the same time, at exact same time - you create a new deposit. You have

created new money because this gives this guy purchasing power to go out and buy

something with it. Banks have created money at that point. No intermediation.” (3:04 –

4:15)

Torej, kaj nam hočejopovedati zgornji citati? Želijo objasniti, da denar, ki ga uporabljamo (v

90 % in več so to elektronski depoziti oz. številke na zaslonu in ne fizična gotovina) nastaja

kot posojilni vpis v računovodsko knjigo banke (sem spadajo tudi limiti), pri čemer banka za

isto vsoto poveča tako obveznosti kot imetje (aktivo in pasivo). Če ta proces dejanskega

ustvarjanja denarja pokažemo še shematično s preprosto računovodsko knjigo banke, zgleda

takole:

Računovodska knjiga banke Imetje

(kar posojilojemalci dolgujejo banki + lastna sredstva banke)

Obveznosti (kar banka dolguje depozitorjem + neto

vrednost banke)

posojilo stranki 20 000 €

Slika 1: Preprost prikaz bančne računovodske knjige in prvega koraka – vpisa zneska posojila na stran

imetja

Računovodska knjiga banke Imetje

(kar posojilojemalci dolgujejo banki + lastna sredstva banke)

Obveznosti (kar banka dolguje depozitorjem + neto

vrednost banke)

posojilo (stranki) 20 000 €

depozit (na strankin račun) 20 000 €

Slika 2: Drugi korak – vpis enakega zneska na stran obveznosti

Aleš Praprotnik / www.izvor-denarja.si

4

In to je dejansko vse. Banka je ustvarila novo kupno moč, ki jo lahko tako ali drugače

porabimo v gospodarstvo (ali pa za špekulacije kot so npr. menedžerski odkupi). Za to NE

potrebuje depozitov strank ali depozitov centralne banke, ki v resnici ne 'tiska' denarja,

temveč ga na enak način ustvarja z elektronskimi vpisi v računovodske bilance. Banke

ustvarjajo posojila, zahtevane centralnobančne rezerve (ki jih potrebujejo za medsebojna

nakazila, saj so te rezerve najvišja oblika medbančne poravnave), pa iščejo po kreaciji

kreditov. Pri tem jim gre centralna banka (ki deluje kot klirinška hiša) na roko in jim zagotovi

željeno količino rezerv (in prav tako gotovine za potrebe povpaševanja na bankomatih in

okencih), saj bi se v nasprotnem primeru plačilni promet sesul, centralna banka pa prav tako

ne bi dosegla svojega cilja – načrtovane nočne medbančne obrestne mere – njenega

običajnega orodja monetarne politike (zato tudi stavka: »Central banks don't constrain the

amount of bank reserves they supply. Rather they supply whatever amount of reserves that

the banking system demands ... Otherwise there will be a central bank-induced shortage of

reserves, and the overnight interest rate will go up, meaning that the central bank will not be

hitting its interest-rate target.”).

Od tu naprej bi verjetno sledila debata, ali je ta privilegij ustvarjanja denarja bank upravičen

ali ne oz. ali je za ekonomijo koristen (in kako bi bil najbolj koristen), vendar je to tema za

kak drug članek. Tema za drug članek so prav vladno ustvarjanje depozitov (spomnite se

zapisa zgoraj: »Government also create deposits when they run budget deficits ...«, odnos

med centralno banko in finančnim ministrstvom ter pomen monetarno suverene države (kar

Slovenija ni in to je pomembno dejstvo). Imamo torej hibridni sistem vladnega in

zasebnega denarja. Na tem mestu vas bom samo usmeril, da si za bolj natančno razlago

celotnega procesa (vključno s centralno banko in plačili med bankami) pogledate preprosto

in poljudno razlago, ki jo najdete na strani Positive Money. Prav tako pa toplo priporočam

brezplačni video seminar z naslovom Economics of Money and Banking, ki ga organizira

Institute for New Economic Thinking. Resnično je vreden ogleda.