MLADINA, 15. februar 2013; št. 07

Pomanjkanje nas premikaUmberto Galimberi

italijanski filozof o novih boleznih mišljenja

Avtor uspešnice »Nihilizem in mladi«, v kateri je uporabo drog med mladimi pojasnjeval skozi njihovo mesto v sodobni družbi, je pred časom napisal knjigo »Miti našega časa«. Z njo zaobjame še vso preostalo populacijo, ki množično trpi zaradi tesnobe in depresije, posledic verovanja v sodobne mite. Toda duševne bolezni zdravijo psihiatri, nove bolezni mišljenja pa se izmikajo tradicionalnemu zdravljenju.

Pojem duševnih bolezni ločujete od bolezni mišljenja. V čem je razlika?

► To so miti kot ideje, ki jih ne mislimo, ampak si nas lastijo.Kot samoumevne sprejemamo mite o mladosti, o večni gospodarski rasti, o sreči, o psihoterapiji, o novih tehnologijah, o modi, o rasi.

Če pogledava konkretno, ljudje se na splošno veselimo mladosti in vitalnosti. V kateri točki postane mit večne mladosti vir bolezni mišljenja?► Ko si stare ženske privoščijo lifting, jih to ne osreči. Ko se stari ljudje

piše: Bernard Nežmahfoto: Borut Peterlin

začno obnašati kot najstniki ali ko sedemdesetletni gospodje hodijo v plesne klube z dvajsetletnicami, je to patetično. Vladajoči mit mladosti pri starih ustvari strah pred staranjem. Vseskozi prežijo na vsako sled telesnega propada. Živijo v tesnobi, z namišljenimi boleznimi, depresijo. Obsedeni so s tehtnico, ogledalom, dieto, telovadnico, prodajalno parfumov, ki jim zbujajo varljivo upanje, da se pobegla mladost vrne. Hvalnica mladosti doseže pri starih, da si ne upajo več biti stari, zadovoljni v svoji počasnosti in manjši učinkovitosti. Toda starost ni poslednja etapa življenja, ampak slovo od časa poželenja in izkušnja časa sveta, ki je na voljo samo starostniku. Najvišja vrednota je biti mlad, toda lepota obstaja tudi v starosti, čeprav je ta drugačna, kot jo predstavljajo sodobni miti.

Danes računalniki in podatkovne zbirke nadomeščajo modrost starcev, očakov, ki so nekoč veljali za vir učenosti. Toda ali smo s tem novim prenašanjem znanja kaj izgubili?► Izgubili smo sintezo. V podatkovnih bankah imamo veliko podatkov,

nimamo pa modrosti starih, ki so bile plod sinteze lastnih izkušenj. Računalnik ti da seveda veliko informacij, a težava ni v tem, da tepodatke poznaš, ampak da znaš iz njih kaj izluščiti, napraviti sintezo.

Enak premik od sintetičnega mišljenja k analitičnemu poteka tudi v šolah.

Kje smo izgubili sposobnost sinteze?► Preveč informacij ti ne dovoljuje več sinteze. Zgled nam daje naše telo: ko so celice odveč, odmrejo. Ta naravni proces, ki ga imenujemo apoptoza, deluje tako, da odvečne celice odmrejo, rak pa je nasprotni proces nenehne rasti. Tudi če v hiši, polni stvari, ničesar ne zavržemo, v tako nagomiljeni hiši ne moremo več živeti. Pri mnoštvu informacij, ko jih nakopičimo, ne da bi jih popreprostili, iz njih ne moremo več izluščiti nobene osnovne smernice. Lahko rečemo, da se umira tudi zaradi preobilja, najsi bo podatkov ali stvari, ne samo zaradi pomanjkanja ali revščine.

Kakšna je danes sploh še vloga šole? Čez dan nas z mnoštvom

Danes mladi ljudje

nimajo več želja, ker so

dobili igrače, še preden

so si jih zaželeli.

informacij bombardirajo prek TV, oglasov na stavbah in panojih, prek e-pošte, družabnih omrežij. Ali te ne zadušijo šolskih vsebin, ki jih šolarji absorbirajo med poukom? Kaj jim ostane od šolskega dneva? ► Šola naj bi dajala primer obnašanja, za to naj bi poskrbel učitelj s svojo karizmo. Je kraj, kjer se ustvarja čarobna situacija, v kateri se učenci vzgajajo tudi čustveno in v tem, da znajo selekcionirati podatke. Če bi učitelja nadomestil računalnik, bi prav gotovo več povedal, vendar računalnik ne bi mogel dati zgleda, kako poteka pot misli, torej razmišljanje. Včasih so naši očetje znali manj, imeli so veliko manj podatkov o življenju, vendar so svojim sinovom dali več, kot jim dajejo očetje danes. Šola bi morala biti kot pri Sokratu, ki spremlja učenca prek kulture skozi življenje.

Kaj ustvari bogastvo preobilja podatkov?► Preveč informacij ustvarja samo mentalni nered. Informatika pa stvari še poslabša, v njej vse deluje na konvergentni način, ko poiščemo rešitev v okviru postavljenega problema, kar počnejo računalniški programi. Zgodovina je potekala po načelu divergentne inteligence. Kopernik je rekel: koliko stvari lahko razložimo, če predpostavimo, da se Zemlja vrti okoli Sonca in ne obratno?

K onesnaženju okolja z najrazličnejšimi odvrženimi materiali in izpusti bi lahko dodali kontaminacijo duha s hiperprodukcijo informacijskih smeti.► Prav gotovo. Nekoč je družba živela v deficitu znanja, denimo nismo vedeli, kako potekajo okužbe, kako nastajajo bolezni, kako se zdravijo, in zaradi tega pomanjkanja znanja je družba živela slabo. Danes družba živi slabo zaradi preveč informacij.

Praktično vprašanje. Ko v vsakdanjem bivanju opazim gore odpadkov, zaznam kontaminirani okus vode in vonj zraka, se ovem, da so odpadki škodljivi. Kako pa sploh lahko začutim, da za informacije velja isto?► Beseda, ki je zelo pomembna pri takih vprašanjih, je usmerjenost. Če imam preveč smernikov, znakov in signalov, kam bi moral iti, se ne znajdem več. Mladi danes živijo na način, da dobijo stimulans in se nanj

takoj odzovejo. Princip stimulans-reakcija, stimulans-reakcija se ponavlja ves dan, količina stimulansov je postala tolikšna, da je odpravila umirjeni odgovor, ki ga sestavljajo etape, pot odzivanja, premislek, ustvarjanje odgovora. Ne gradijo več kompleksnih procesov odzivanja, ampak se odzovejo hipno in neposredno.

Sodobni svet ponuja svobodo izbire, človek si hkrati omisli več odnosov, več poklicev, več hobijev, praktično več življenj, vi pa pravite, da bi moral biti skromnejši in si izbrati eno ali dve?► Dvomim, da smo tako vsemogočni, da bi bili lahko geometri, zdravniki in geografi v enem. Variacija izbir, ki jih imamo, se kljub vsemu skrči na eno kompetenco, ki pa jo resnično obvladamo. Pomislite samo, kako se počutite pri zdravniku, ki je predan svojemu poklicu, v katerem je izjemen poznavalec in ne goljuf z licenco zdravnika, zanima ga pa vse drugo.

Vsi uporabljamo mobitele. Kdaj postane odnos do mobitela lahko vzrok za nastanek bolezni duha?► Če si zaljubljen in ne dobiš takoj odgovora svojega ljubljenega, se pričnejo stiske. Kaj je? Zakaj mi ne odgovori? Če te nihče ne pokliče, se počutiš zapuščenega. Če imaš zunajzakonska razmerja, moraš tudi lagati partnerju, skrivati pred njim telefon. Koliko zakonskih zvez je zaradi mobitelov uničenih. Predvsem pa prevladujoča uporaba mobitela določa, da moraš biti ves čas na voljo. Ti si, ti postaneš odgovor, nimaš več svoje zgodbe. Z elektronsko pošto in mobiteli delamo vseskozi, noč in dan. Ljudje vstajajo ponoči, da pogledajo, ali so dobili kakšno pismo in sporočilo. Recite: ali ni to odvisnost, grozljiva bolezen duha? Nastane nekakšna človečnost, ki nima več antropološkega časa. Če bi mi ona napisala pismo, ki bi mi ga prinesel poštar, bi imel čas, da razmislim, kaj bi ji odgovoril. Sedaj pri sporočilih nimam več časa misliti. Naš razum ni tako hiter kot računalnik, ker potrebuje čas za refleksijo, problemi so bolj kompleksni kot to, kar nam uspe zapisati v hipnem odgovoru. Tudi čustva imajo več odtenkov od tistega, kar nam uspe napisati in poslati prek elektronskih medijev. Tako se reducira sposobnost mišljenja, čustvovanja in jezikovnega izražanja.

Če duševno bolezen zdravi psihoterapevt, kdo lahko sploh zdravi

to dramatično spremembo človekove miselne naravnanosti, skratka bolezen mišljenja?► Filozofi. V Benetkah smo pred osmimi leti odprli podiplomski študij filozofskega svetovanja, zakaj tudi ideje zbolijo. Prihodnost filozofije bo zdravljenje idej. Filozofija se ni rodila na univerzi, ampak na ulicah Aten, kjer je Sokrat hodil naokoli in spraševal ljudi, kakšne ideje imajo v glavi, kaj mislijo o tem in onem, in jih napeljeval, naj mu te ideje argumentirajo. Postavljal je vprašanja idej: ali so dobre, ali so slabe, ali so napačne?

Banalno vprašanje ...► Ne, nič ni banalnega, vprašanja so pomembna.

... Kako torej razumeti to diskrepanco v človeku, ki bo z navdušenjem hodil po muzejih gledajoč stare artefakte, bo ponosen, da ima sto let staro mizo, obenem pa ga bo sram, da bi oblekel 20 let staro bundo?► Stara miza ima vrednostni pridih starinskosti, stara bunda pa je samo obrabljena. Tu je v ozadju sistem mode, ki pogubno vpliva na izgubo človekove identitete. Ko se posameznik začne podrejati videzu, se navadi, da je njegova podoba pomembnejša od njegove osebnosti.Gre za strah, da bi človek ne upal slediti samemu sebi, svojim idejam, in se v varnosti raje ukloni zakonom splošne všečnosti, kot je moda?► Če sledimo idejam, ki so modne, smo padli v konformizem. Filozofija se je rodila kot problematiziranje vladajočega mišljenja »pravilnosti«. Če zmaga konformizem, bo vedno zmagal Berlusconi. Demokracija je manipuliranje javnega mnenja, zmaga retoričnega prepričevanja nad argumentacijo. Retorika ubija filozofijo, ker ustvarjakonsenz.

Če je zvedavost vrednota, je njen pogoj pomanjkanje?Absolutno, želja, radovednost in ljubezen izhajajo iz pomanjkanja. Ljubim tisto, česar nimam. Kajti sicer bi to, kar imam, užival. Pomanjkanje je tisto, kar nas premika. Danes mladi ljudje nimajo več želja, ker so dobili igrače, še preden so si jih zaželeli.

Prihodnost Evrope preobilja je njen propad?► Zagotovo, ali se odločimo, da se bomo sistematično osiromašili, ali pa bomo celina konformistov, ki sprejemajo samo še splošno sprejete predstave. X

Če zmaga konformizem,

bo vedno zmagal

Berlusconi.