Polonca Truden-Dobrin Sonja Paulin

Ljubljana, 6.december 2013

Vseživljenjski pristop v obvladovanju kroničnih nenalezljivih bolezni: primer sladkorne bolezni

Rezultati v Sloveniji – zgodba o uspehu!

Delež nedojenih novorojenčkov ob odpustu iz porodnišnice, Slovenija 1993-2011Vir: Perinatalni informacijski sistem RS 1993-2011

Dojenje ob odpustu iz porodnišnice po izobrazbi matere (upoštevano izključno in delno dojenje), Slovenija 2002-2011Vir: Perinatalni informacijski sistem RS

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 201180%

85%

90%

95%

100%

Visoka in Višja

Srednja in Poklicna

Brez strokovne izobrazbe

Dojenje ob odpustu iz porodnišnice glede na prisotnost očeta pri porodu (upoštevano izključno in delno dojenje), Slovenija 2002-2011Vir: Perinatalni informacijski sistem RS

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 201080%

85%

90%

95%

100%

Ne Da

Delež dojenih po starostiVir : Raziskava Hrast 2009, IVZ

Zdravje in življenjski slog v šolskem obdobju – izbrani kazalniki

Neenakosti v zdravju v Sloveniji. IVZ, 2011

Delež otrok glede na tedensko število ur telesne dejavnosti in glede na socialno-ekonomski položaj družine, Slovenija, 2006. (HBSC, 2006.)

Čezmerna teža in debelost med 15-letniki, samoporočani podatki, 2001-02, 2005-06 and 2009-10Vir: Currie et al. (2004); Currie et al. (2008); Currie et al. (2012)

Prekomerna prehranjenost in debelost otrok in mladostnikov

• neuravnotežen in previsok prehranski vnos, to je predvsem energijsko gosta mastna, sladka in slana hrana, ter sedeč življenjski slog in nezadostna telesna dejavnost sta dejavnika tveganja za nastanek metabolnega sindroma in debelosti

• nakazuje se, da je prehranski status povezan tudi z vzorci spanja • stres lahko vodi v tolažilne načine prehranjevanja• ljudje pogosteje zbolijo za kroničnimi nenalezljivimi boleznimi, kot so npr.

srčno-žilne bolezni, metabolni sindrom in sladkorna bolezen tipa 2 ter rak debelega črevesa.

• že pri otrocih in mladostnikih se razvijejo bolezni gibal, tudi sladkorna bolezen tipa 2

• prehranski in gibalni dejavniki tveganja so v Sloveniji pogostejši v skupini ljudi nižjega socialno-ekonomskega položaja

• Raziskave kažejo, da se debelost, ki nastane že v otroštvu, običajno nadaljuje v odraslo dobo.

Prekomerna prehranjenost in debelost otrok in mladostnikov ter prehranjevanje

• Podatki raziskav za Slovenijo kažejo, da se otroci in mladostniki ne prehranjujejo zdravo.

• Malo podatkov o prehranjevanju predšolskih otrok.• Dojenje je naraven in optimalen način hranjenja dojenčka, ki mu zagotavlja

vsa hranila, potrebna za rast in razvoj, ob predpogoju, da je mati primerno hranjena.

• Dojenčki in mali otroci, ki niso bili dojeni, imajo povečano tveganje za okužbe, za razvoj prekomerne telesne teže in debelosti, motenj presnove, zgodnjega pojava alergij in astme.

• V letu 2010 je ob odpustu iz porodnišnic polno ali delno dojilo 97,2 % mater, po odpustu iz porodnišnic pa dojenje relativno hitro upade.

• Do tretjega meseca dojenčkove starosti se hrani izključno z mlečnimi nadomestki že skoraj tretjina vseh dojenčkov. Delež nedojenih otrok je višji pri mamicah, ki imajo nižji socialno ekonomski status in nižjo stopnjo izobrazbe.

Zdravje in življenjski slog v odrasli dobi – izbrani kazalniki

Delež odraslih z indeksom telesne mase =>30, 2011ITM > 30 (v %)

8,28,6

9,810,010,0

10,811,011,4

12,012,312,4

12,914,214,314,4

15,115,615,615,7

16,216,9

17,718,0

19,720,7

22,322,522,7

ŠvicaRomunija

ItalijaNizozemska

NorveškaBelgija

AvstrijaDanska

ŠvedskaCiper

BolgarijaNemčija

PortugalskaSlovaškaEstonija

Češka RepublikaLatvija

ŠpanijaFinska

SlovenijaFrancija

MadžarskaPoljska

LitvaMalta

HrvaškaGrčija

Velika Britanija

Neenakosti v zdravju v Sloveniji. IVZ, 2011

Delež prekomerno hranjenih in debelih glede na socialno-ekonomski položaj, Slovenija, primerjava 1997 in 2008.( Koch, 1997; Gabrijelčič in sod., 2009.)

Anketne raziskave zdravja in življenjskega sloga

CINDI Z zdravjem povezan vedenjski slog 2001–2004–2008-2012:

• vpogled v ključne značilnosti življenjskega sloga v povezavi s SB• vpliv socialno-ekonomskega položaja• trendi življenjskega sloga.

S podatki CINDI raziskav lahko spremljamo kazalnike, s katerimi lahko odločevalci spremljajo in vrednotijo učinkovitost izbrane strategije na populacijski ravni.

0%

5%

10%

15%

20%

25%

30%

35%

25-39 40-54 55-64 65-74 25-39 40-54 55-64 65-74

moški ženske

odst

otek

Odstotek ljudi z ITM≥30

osnovna sola

poklicna sola

srednja sola

visja ali vec

Debelost po spolu, starostni skupini in izobrazbiVir:raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog, Slovenija, 2012

Populacijska strategija presejanja za sladkorno bolezen:vprašalnik FINDRISK

Tveganje, da se razvije sladkorna bolezen tip 2 v naslednjih10 letih:

Seštevek točk Tveganje za SB

pod 7 Nizko: zbolel bo 1 od 100

7–11 Rahlo povišano: zbolel bo 1 od 25

12–14 Zmerno: zbolel bo 1 od 6

15–20 Visoko: zbolel bo 1 od 3

nad 20 Zelo visoko: zbolel bo 1 od 2

TVEGANJE, DA SE RAZVIJE SLADKORNA BOLEZEN TIP 2 V NASLEDNJIH 10 LETIH OCENJENO Z VPRAŠALNIKOM FINDRISCVIR: raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog, Slovenija, 2012

Seštevek točk Tveganje za SB

pod 7 Nizko: zbolel bo 1 od 100 7–11 Rahlo povišano: zbolel bo 1 od 25 12–14 Zmerno: zbolel bo 1 od 6 15–20 Visoko: zbolel bo 1 od 3 nad 20 Zelo visoko: zbolel bo 1 od 2

65% 58%

30%17% 12%

70%58%

29%16%

5%

28%29%

38%

36%35%

24%30%

43%

37%

31%

5%7%

17%

20%20%

4% 9%

16%

19%

19%

2% 6%12%

23%24%

2% 3%11%

24%

33%

2% 5% 9% 1% 4% 12%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

25-34 35-44 45-54 55-64 65-74 25-34 35-44 45-54 55-64 65-74

moški ženske

zelo visoko

visoko

zmerno

rahlo povišano

nizko

TVEGANJE, DA SE RAZVIJE SLADKORNA BOLEZEN TIP 2 V NASLEDNJIH 10 LETIH OCENJENO Z VPRAŠALNIKOM FINDRISC, VIR: raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog, Slovenija, 2012

36% 36% 36% 45%

15% 14% 17% 22% 14% 9% 14% 12%

37% 35% 35%36%

29% 33%39%

40%

22% 30%36% 46%

11% 15% 17%10%

27% 18%18%

21%

14%27%

20%18%

14% 12% 11% 7%24% 30% 22%

13%

33%26% 23%

19%2% 2% 1% 1% 5% 6% 5% 4%

17% 8% 8% 4%

0%

20%

40%

60%

80%

100%

osno

vna

šola

pokl

icna

šola

sred

nja

šola

višja

ali

več

osno

vna

šola

pokl

icna

šola

sred

nja

šola

višj

a al

i več

osno

vna

šola

pokl

icna

šola

sred

nja

šola

višja

ali

več

moški, 40-54 moški, 55-64 moški, 65-74

zelo visoko

visoko

zmerno

rahlo povišano

nizko

29% 34% 39% 43%

11% 13% 17% 24%2% 3% 8% 11%

39%38% 39% 39%

31%39% 37%

40%

25% 26%33%

41%

17%18% 13% 12%

19%21% 18%

18%

16%21%

20%

21%

13% 8% 9% 7%

33%23% 24%

16%

39%31% 32%

20%

2% 1% 0% 1% 6% 4% 4% 2%17% 11% 8% 4%

0%

20%

40%

60%

80%

100%

osno

vna

šola

pokl

icna

šola

sred

nja

šola

višja

ali

več

osno

vna

šola

pokl

icna

šola

sred

nja

šola

višja

ali

več

osno

vna

šola

pokl

icna

šola

sred

nja

šola

višja

ali

več

ženske, 40-54 ženske, 55-64 ženske, 65-74

zelo visoko

visoko

zmerno

rahlo povišano

nizko

Moški

Ženske

Sladkorna bolezen v Sloveniji

Število oseb, ki prejemajo zdravila za zniževanje glukoze v krvi po starosti, Slovenija 2006 - 2012

7148 7290 7242 7404 7423 7438 72829311 9996 10840 11531 12026 12369 123529677 10152 10662 11311 12631 14199 14945

40325 42710 45363 4798950277

52230 54267

7557579683

8382288053

9246696730 99286

0

10000

20000

30000

40000

50000

60000

70000

80000

90000

100000

110000

2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

štev

ilo p

reje

mni

kov

zdra

vil z

a zd

ravl

jenj

e SB

65 in več

60-64

55-59

50-54

do 50 let

Vir podatkov: Zbirka porabe zdravil na recept. IVZ

SPREMLJANJE OBVLADOVANJA SLADKORNE BOLEZNI2012

Vsi bolniki s sladkorno boleznijo

Bolniki z znano sladkorno boleznijo

117.000(15 % zdrav življ. slog brez zdravil)

Bolniki, ki prejemajo zdravila za zniževanje glukoze v krvi

99.300 Bolniki, ki dosegajo ciljne vrednosti

Bolniki z neodkrito SB

Bolniki, ki niso zdravljeni z zdravili

Bolniki, ki dosegajo željene izide

Starostno specifična prevalenca prejemnikov zdravil za zniževanje glukoze v krvi po starosti in spolu, Slovenija 2009 - 2012

0

20406080

100120140160180200

0-4

5-9

10-1

415

-19

20-2

425

-29

30-3

435

-39

40-4

445

-49

50-5

455

-59

60-6

465

-69

70-7

475

-79

80-8

485

-89

90+

0-4

5-9

10-1

415

-19

20-2

425

-29

30-3

435

-39

40-4

445

-49

50-5

455

-59

60-6

465

-69

70-7

475

-79

80-8

485

-89

90+

moški ženskestar

ostn

o sp

ecifi

čna

stop

nja

na 1

000

preb

ival

cev

starostna skupina

Starostno specifična stopnja števila prejemnikov zdravil za zdravljenje SB

leto 2009

leto 2010

leto 2011

leto 2012

Prevalenca med prebivalstvom v starosti 25-74 let: 5,2%

V starosti 60 let prejema ta zdravila 10,4% prebivalcev, med starejšimi od 65 let 15%.

020406080

100120140160180200

0-4

5-9

10-1

415

-19

20-2

425

-29

30-3

435

-39

40-4

445

-49

50-5

455

-59

60-6

465

-69

70-7

475

-79

80-8

485

-89

90+

star

ostn

o sp

ecifi

čna

stop

nja

na 1

000

preb

ival

cev

starostna skupina

Starostno specifična stopnja, po spolu

moški, 2009

moški, 2012

ženske, 2009

ženske, 2012

Starostno specifična prevalenca prejemnikov zdravil za zniževanje glukoze v krvi po spolu, Slovenija 2009 in 2012

Prostorska porazdelitev prevalence prejemnikov zdravil za zniževanje glukoze v krvi, Slovenija 2011

18,9% 18,5% 18,2% 17,8%

66,8% 67,2% 67,6% 67,9%

14,3% 14,2% 14,3% 14,3%

0%10%20%30%40%50%60%70%80%90%

100%

2009 2010 2011 2012

Razdelitev števila oseb po tipu terapije

insulin+peroralni

samo peroralni

samo insulin

V letu 2012 je med 99.300 prejemniki zdravil za zniževanje glukoze v krvi okrog 67.400 oseb (68%) prejemalo zdravila v obliki tablet, 14.200 (14%) insulin in tablete, 17.663 (18%) samo insulin.

Čezmerna telesna masa in debelost, Vir: raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog, Slovenija 2012

• Čezmerno telesno maso (ITM 25 – 29,9) ima 45% oseb s SB, • podobno kot splošna populacija (41%).

Debelost, ki je glavni napovedni dejavnik za moteno toleranco za glukozo in diabetes tipa 2, je ugotovljena pri :

• 16 % oseb brez diabetesa • 41 % sladkornih bolnikih.

•Raziskava kaže trend naraščanja debelosti med sladkornimi bolniki iz mestnega bivalnega okolja.

Dejavniki tveganja za aterosklerotične srčno-žilne zaplete pri sladkornih bolnikihVir: raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog, Slovenija, 2008

zvišan krvni tlak >140/90

62 %

zvišan cel. holesterol>5,0

60 %

ITM=>30 debelost

41 %

kajenje sedaj

17 %

1 dejavnik tveganja … 23 % oseb s SBpo 2 dejavnika … 36 % oseb s SBpo 3 dejavnike ... 25 % oseb s SB

nima teh dejavnikov …13% oseb s SB

ITM 25-29,9 45 %

Večina tistih, ki imajo povečano tveganje za sladkorno bolezen, ga lahko zmanjša z zdravim življenjskim slogom.

Grafika povzeta po WHO Euro:

Tiskovna konferenca ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni, 13.11.2012

Izbrana izhodišča za razvoj preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni

V procesu, ki vodi do enakih možnosti za zdravje, naj bodo uporabljena štiri vodilna načela:• vseživljenjski pristop, od prenatalnega obdobja do

mladostništva in odrasle dobe

• enakost: upoštevati posebej potrebe prikrajšanih (načelo proporcionalnega univerzalizma)

• medsektorsko delovanje

• sodelovanje ciljnih skupin - javnost in mladi naj bodo vključeni v nastajanje, izvajanje in spremljanje politik in zdravstvenega varstva.