TOREK, 17. 10. 2006 • ŠT. 200• oglasna priloga • www.finance-on.net • telefon: (01) 30 91 590 • e-pošta: oglasi@finance-on.net 25

Katere so najpomembnej-še spremembe, ki jih prinaša evro?

Največ jih bo pri poslova-nju z gotovino in plačilnem prometu. Po novem letu, pa še prej, bomo imeli v denarni-ci evre tisti, ki se bomo želeli izogniti gneči. Med decembr-skimi nakupi bomo še posebej pozorni pri dvojnem označe-vanju cen, saj bo to zadnja možnost, da se navadimo na nove zneske. No, pravzaprav se bomo na nov občutek za-gotovo navajali še pol leta po uvedbi evra. Vsak evro, pa tudi cent, nekaj šteje. Morda bomo morali nekateri, ki do doslej nismo nosili s seboj ko-vancev, poiskati ustreznejše denarnice.

Kaj pa je pomembno za podjetja?

Kot pri vsaki komple-ksnejši spremembi, kar uved-ba nove valute zagotovo je, je najpomembnejša predhodna priprava ter stik z nekom, ki lahko svetuje v primeru dvo-mov in težav. Sicer pa mislim, da bomo uvedbo evra mirno preživeli in bomo v marsikate-rem pogledu prihodnje poletje zadovoljni, ker bomo začeli opažati marsikatere poenosta-vitve v poslovanju.

Za nekatera podjetja se bo precej spremenilo delo z goto-vino. Veliko več skrbi bo treba nameniti kovancem in njihovi zadostni zalogi. Na slovenskem trgu se bodo verjetno pojavi-li evropski ponudniki oskrbe podjetij in bank z gotovino. Čeprav je v tujini z gotovino v finančnem poslovanju poveza-nih precej stroškov za podjetja in tudi prebivalstvo, upam, da bo poslovanje z gotovino v Slo-veniji postalo cenejše kot je danes. Današnji sistem dela z gotovino v Sloveniji prek de-potnih bank namreč kaže, da imajo podjetja s tem bistveno višje stroške kot s primerljivimi storitvami v tujini.

Kako se bo spremenilo elektronsko plačevanje?

Samodejno. Po novem letu bomo na svojih ekranih gledali zneske v evrih, ne več v tolarjih. V naših elektronskih sistemih je to na voljo že zdaj. Pri tem pa moram posebej poudariti, da se bodo stroški domačih in čezmejnih pla-

čil do 50 tisoč evrov na evro območju v skladu z evropsko ureditvijo izenačili. Za plačilo v državi bo banka zaračunala enak strošek kot za istovrstno plačilo, namenjeno stranki v tujini, če je ta v eni izmed 25 članic EU. To je začetek spre-memb v plačilnem prometu, ki bodo šle v smeri večjega poenotenja naših standardov z evropskimi.

Kako pa bo s krediti, ki so sedaj v tolarjih?

Zamenjava tolarskih kre-ditov v evrske bo samodejna. Zneski se bodo preračunali po uradno določenem teča-ju. Nominalne obrestne mere in obrestne mere, vezane na

mednarodne indekse, kot sta EURIBOR in LIBOR, se ne bodo spremenile. Za posojila vezana na različne slovenske indekse (TOM, SITIBOR, SIO-NIA) pa je treba pri banki že sedaj povprašati, kakšen bo način spremembe, ter se pogo-voriti o željah in možnostih.

Kako pa se bo spremeni-la ponudba storitev?

BA-CA Ljubljana že danes ponuja večino najpomembnej-ših bančnih produktov. Kot primer: za prebivalstvo bomo še naprej ponujali najboljše hi-potekarne kredite ter dodatno razširili naložbene možnosti z depoziti, vzajemnimi skladi ter drugimi produkti. Izbolj-ševali bomo tudi elektronski način poslovanja s strankami. Seveda pa je osebni stik nena-domestljiv.

Kaj pa storitve za podje-tja?

Financiranje, varne nalož-be, varovanje pred različnimi tveganji v finančnem poslova-nju podjetja, upravljanje de-narnih sredstev, trgovinsko in projektno financiranje in hiter mednarodni plačilni promet znotraj mreže povezanih bank so storitve, ki našim strankam že danes lajšajo in poenosta-vljajo poslovanje. Drugo leto bo šel razvoj teh storitev, pred-vsem na zakladniškem podro-čju ter področju upravljanja denarnih sredstev, naprej. Predstavili bomo tudi nove storitve, med drugim za mala podjetja, ki na finančnem trgu težko najdejo svoje mesto.

POGOVOR Z JANKOM MEDJO

Za začetek poiščite nove denarniceV banki bodo pomagali vsem, ki bodo v dvomih

Banka ni le informacijski sis-tem, ki ureja brezhibno poslo-vanje, je prepričan Janko Med-ja, vodja divizije Poslovanje s podjetji v BA-CA Ljubljana. »Na koncu konkurenčne poti, ko se v idealnem modelu ize-načijo vse prednosti informati-ke, regionalnih monopolov in rezerv, je pomemben le še člo-vek,« poudarja sogovornik in dodaja: »Imamo eno najboljših ekip na tem trgu, ki vsak dan dokazuje tržno konkurenčnost in dosega dobre rezultate; ima veliko znanja pri svetovanju strankam in sposobnost ohra-niti dobro voljo tudi v težkih situacijah,« pravi Medja. Z njim smo se pogovarjali, kako se BA-CA Ljubljana pripravlja na uvedbo evra.

»Ob uvedbi evra je pomembna dobra priprava ter zaupanja vre-den sogovornik v primeru dvomov in težav,« pravi Janko Medja, vodja divizije Poslovanje s podje-tji v BA-CA Ljubljana.

S čim ste med pripravami imeli največ dela?

Največ dela je bilo s pri-lagajanjem in testiranjem programske opreme ter testi-ranjem konverzije tolarskih računov komitentov v evrske.

Integralno testiranje smo opra-vili že trikrat, zdaj testiramo četrtič. V petem krogu testi-ranj bomo izvedli simulacijo prehoda za novo leto. Imamo podrobne scenarije za prehod, zdaj jih usklajujemo. Posebno pozorno pripravljamo še za-dnje podrobnosti glede logisti-ke zamenjave gotovine.

Ali pričakujete kakšne zaplete?

Vse morebitne zaplete, ki jih zaznamo v projektu, spro-ti obravnavamo in rešujemo. Izdelali smo analizo tveganj in rezervne scenarije za kri-tična področja. Najbolj nas skrbijo morebitne zakonske spremembe, ki bi začele ve-ljati v začetku leta 2007 in bi vplivale na informacijski sistem in procese. V bankah bi v takem primeru morali prenavljati programe, s čimer bi lahko resno ogrozili nemo-

ten prehod. Prehod na evro je nacionalni projekt in uspeh ni odvisen le od bank.

Kateri so za stranke naj-pomembnejši praktični vidiki uvedbe evra?

Stranke pričakujejo samo-dejen in brezplačen prehod iz tolarskih računov v evrske. O prehodu jih bomo obvestili z rednimi izpiski in posebnimi obvestili. Plačevanje v tolar-ski ali evrski gotovini (dvojni obtok) bo mogoče do 14. janu-arja 2007. Vračilo denarja bo v evrih, zato morajo imeti trgovci dovolj evrskih kovancev. Stran-kam ne bo treba podpisovati aneksov pogodb. TOM ostaja tudi po uvedbi evra, SITIBOR pa bo ob preteku referenčnega obdobja zamenjal EURIBOR. Pravne osebe bodo morale no-vembra in decembra zneske na posebnih položnicah označiti tudi v evrih. Samo tako ozna-

POGOVOR S POLONO ZUPANČIČ BAN

Komitentom zaradi prehoda ne bo treba obiskati bankePripravljeni na vse, skrbijo jih le morebitne spremembe zakonodaje

»To je prednostni projekt, ki se ga je ekipa stotih sodelavcev lotila pravočasno. Večino ak-tivnosti smo že opravili, ukvar-jamo se le še s podrobnostmi,« je na naše vprašanje o pripra-vah na sprejetje evra povedala Polona Zupančič Ban, vodja projekta Evro v BA-CA Lju-bljana. V pogovoru nam je za-gotovila, da so na spremembe pripravljeni in se ukvarjajo le še s podrobnostmi. Zavedajo se, da njihovi komitenti ob menjavi nočejo imeti nobenih skrbi, kaj šele težav, zato jim ob prehodu banke sploh ne bo treba obiskati.

»Vse morebitne zaplete, ki jih za-znamo v projektu, sproti obrav-navamo in rešujemo. Izdelali smo analizo tveganj in rezervne scena-rije za kritična področja,« pravi Polona Zupančič Ban, vodja projekta Evro v BA-CA Ljubljana.

čeno položnico bo mogoče plačati do 31. januarja 2007. Zadnji delovni dan v tem le-tu bomo podaljšali delovnik za namene izvedbe plačilnega prometa, pred zaprtjem siste-mov se bodo tako opravile vse poravnave.

Stopili bomo z velikim korakom

Sprejem Slovenije v Evrop-sko unijo je bil za mlado drža-vo velik korak. Z vstopom se je Slovenija zavezala za uvedbo enotne evropske valute. Z izpol-nitvijo konvergenčnih meril smo dokazali, da smo pripravljeni tu-di na ta korak. Vstop v monetar-no unijo pomeni za Slovenijo dodatno priznanje in prinaša izzive ter hkrati veliko priložno-sti; tudi za bančni sektor. Izgubo

prihodka iz naslova konverzije valut bomo morali nadoknaditi z drugimi produkti, zato bomo še bolj aktivno iskali nove rešitve za priložnosti, ki jih pravnim in fizičnim osebam prinaša nova Evro-pa. Izkušnje naše finančne skupine UniCredit Group v Avstriji, Nemčiji in Italiji, kjer je bila Skupina že del procesa prehoda, so za nas zelo dragocene, saj lahko prednosti mednarodnega know-howa delimo tudi z našimi strankami.

DR. HERIBERT FERNAU, član uprave BA-CA Ljubljana

Zaupajo nam veliki in majhni

BA-CA Ljubljana je na slo-venskem trgu navzoča od leta 1991. Pot na trg smo si izborili z inovativnimi produkti in visoko motiviranim kadrom, s posluhom za potrebe naših komitentov. Da-nes smo univerzalna banka, ki s svojimi produkti in storitvami prispeva k dobičkonosnosti pod-jetij, uspešnemu življenju posa-meznikov in rasti slovenskega gospodarstva. Široka mednaro-

dna mreža UniCredit Group pomeni prednost pri servisiranju slovenskih podjetij in multinacionalk, ki delujejo na rastočih trgih srednje in vzhodne Evrope. V Sloveniji smo med vodilnimi na področju hipotekarnih kreditov prebivalstvu. Poleg strokovnega svetovanja in osebnega odnosa do strank, prinaša največja evrop-ska bančna skupina preprostejše poslovanje podjetjem, ki delujejo v mednarodnem okolju in prenos najboljših evropskih praks v Slovenijo. Produkte in storitve oblikujemo v skladu s potrebami posameznikov in podjetij. Zaupanje naših strank upravičujemo s profesionalnostjo, proaktivnostjo in odzivnostjo. Predani smo novemu načinu bančništva z nenehno željo po inovativnih reši-tvah za naše komitente.

MAG. STEFAN VAVTI, član uprave BA-CA Ljubljana

V BA-CA Ljubljana stranke na različne načine obveščajo o tem, kako bodo izvedli konverzijo računov in na kaj morajo biti posebej pozorne. Informirajo ter poučujejo jih na različne načine: na delavnicah, okroglih mizah, evro dnevih in v pismih; obveščajo jih o podrobnostih, ki so pomembne ob prehodu.

Podjetjem še posebej priporočajo, da poleg notranjih pri-lagoditev, ki so jih zagotovo že opravila, preverijo predvsem naslednje (če tega še niso storili): • kakšne vplive bo imela uvedba evra na pogodbe z dobavitelji

in njihovimi kupci, • kako se na uvedbo evra pripravljajo najpomembnejši kupci

in dobavitelji,• ali so obvestila dobavitelje iz drugih držav glede uvedbe evra

v Sloveniji ter• ali komunicirajo z zunanjo javnostjo o svoji pripravljenosti

na evro.Strankam so za dodatne informacije na razpolago njihovi

bančni svetovalci v vseh poslovalnicah. Vaša vprašanja pa lahko pošljete tudi na elektronski naslov euro.baca@si.bacai.com.

NASVET NI NIKOLI ODVEČ

Evro tim BA-CA Ljubljana je komitentom vedno na voljo. Z veseljem bodo odgovorili na vaša vprašanja in dileme ter vam svetovali, kako se izogniti morebitnim zapletom ob menjavi valute.

FI_200_Naslovnica_BACA.indd Sec1:17FI_200_Naslovnica_BACA.indd Sec1:17 10/16/06 1:59:23 PM10/16/06 1:59:23 PM

OGLASNA PRILOGA TOREK, 17. OKTOBER 2006 • ŠT. 20026

Naj vas tveganja ne ustavijo

BA-CA Ljubljana ponuja podjetjem pri poslovanju s tu-jino vrsto storitev: potrditev akreditivov, ki so jih izdale tuje banke, izdajo garancij na podlagi kontragarancij tujih bank, odkup terjatev iz naslova akreditivov ali terja-tev zavarovanih s plačilnimi garancijami, postfinanciranje akreditivov; tujim strankam ali strankinim bankam pa po-nujajo tudi možnost direktne-ga kreditiranja.

Pri potrditvi akreditivov in izdaji garancij na podlagi kontragarancij tujih bank BA-CA Ljubljana prevzame tvega-nje neplačila tuje banke, kar je za uvoznike in izvoznike prav gotovo pomemben ele-ment varnosti pri poslovanju s tujci. Banka lahko odkupi terjatev iz naslova nepreklic-nega dokumentarnega akre-ditiva ali terjatev, ki je zava-rovana s plačilno garancijo; v primerih, ko lahko prek svoje široke mednarodne mreže pre-veri boniteto, pa lahko odkupi tudi nezavarovano terjatev do tuje stranke. S tem podjetje prenese tveganje neplačila na banko, poleg tega pa lahko svojim strankam ponudi dalj-še roke plačil in s tem poveča svojo konkurenčno prednost, ne da bi to vplivalo na njegovo likvidnost. Zaradi sodelovanja z banko se zmanjšajo admini-strativna opravila pri spremlja-nju plačil odprtih terjatev. Z znižanjem stanja terjatev se izboljša struktura poslovne bi-lance podjetij in boniteta pri bankah ter drugih poslovnih partnerjih. Izboljša se tudi likvidnost, obrat sredstev je hitrejši, podjetje pa ohrani kre-ditni potencial pri poslovnih bankah.

Postfinanciranje akrediti-va je storitev, pri kateri BA-CA Ljubljana z akreditivnim do-govorom odobri odlog plačila tuji banki. Slovenskim izvozni-kom je ta storitev v pomoč pri rasti na tujih trgih, saj BA-CA Ljubljana zagotovi tuji banki cenejši kreditni vir za financi-ranje tuje stranke. Slovenski izvoznik denar pridobi takoj, ko predloži v akreditivu zah-tevano dokumentacijo. Od dneva izplačila slovenskemu

izvozniku BA-CA Ljubljana vzpostavi terjatev do tuje ban-ke. Hkrati se izvoznik izogne tveganju neplačila tuje banke, saj BA-CA za čas pred izplači-lom akreditiv tudi potrdi.

BA-CA Ljubljana lahko odobri kredit tudi neposredno tuji stranki ali strankini banki. Po opravljenem izvozu oziro-ma opravljeni storitvi izvoznik pridobi takojšnje plačilo in s tem likvidna sredstva za na-daljnje poslovanje. BA-CA Lju-bljana lahko izvede pogajanja o financiranju posla neposredno s tujo stranko (kredit stranki) ali s tujo banko (kredit banki). Sodelovanje z BA-CA je smi-selno že v fazi komercialnih pogajanj s tujo stranko. Tovr-stno financiranje je primerno predvsem pri večjih investi-cijah, izvozu kompleksnejše opreme oziroma pri zahtevnej-ših projektih, vrednih več kot milijon evrov.

Enostavna čezmejna plačila v evrih

Največji spremembi, ki ju na področje plačilnega pro-meta prinaša 1. januar 2007, bosta spremenjeno razmerje med domačimi in čezmejnimi plačili in s tem povezano za-računavanje stroškov ter od-prava določenih obveznosti poročanja finančne statistike Banki Slovenije.

Za transakcije do višine 50.000 evrov bo veljalo, da bo-do stroški enaki tako za plačila v evrih doma kot tudi za plači-la v evrih med članicami pod določenimi pogoji. Izenačitev stroškov bo veljala za regulira-na plačila, ki bodo izpolnjevala naslednje pogoje: znesek plači-la do 50.000 evrov, račun nalo-godajalca in upravičenca mora biti naveden v strukturi IBAN, banka upravičenca mora biti navedena z BIC (SWIFT) ko-do, opcija plačnika stroškov mora biti SHA (nalogodajalec plača stroške izvršitve plačila svoji banki, upravičenec pa svoji). Tarifa bank bo tako od 1. januarja 2007 dalje precej drugačna kot do sedaj.

Hkrati bo odpravljeno tudi poročanje za vsa čezmej-na in mednarodna plačila do protivrednosti 12.500 evrov. Poročanje za zneske nad proti-vrednostjo 12.500 evrov bo po 1. januarju 2007 poenostavlje-no. Poleg tega komitentom od dneva uvedbe evra ne bo več treba poročati številk kredi-tnih prijav pri Banki Slovenije poslovnim bankam.

Ker bodo 1. januarja 2007 začeli veljati novi obrazci za iz-vajanje transakcij v plačilnem prometu, podjetjem v BA-CA Ljubljana svetujejo, da si ne naredijo prevelikih zalog tre-nutno veljavnih obrazcev. Na plačilnih nalogih naj navajajo vse zahtevane podatke (IBAN, BIC, SHA), prav tako pa mora-jo podjetja od svojih poslovnih partnerjev pridobiti račune v obliki IBAN in točne navedbe bančnih SWIFT kod BIC.

Na področju negotovinske-

ga poslovanja obstajajo obču-tne razlike med posameznimi državami z območja evra, tako pri cenah storitev kot tudi pri poslovnih praksah. Poenote-nje vseh plačilnih storitev, ki jih bo mogoče uporabljati zno-traj Evropske unije brez razli-kovanja med plačili v evrih (za čezmejna in domača), poteka v okviru vzpostavitve enotnega evropskega plačilnega prostora (SEPA). Z uvedbo evra posta-ja Slovenija del nastajajočega enotnega, konkurenčnega in učinkovitega evroplačilnega trga, kjer bodo vsi udeleženci opravljali čezmejna plačila v evrih enako hitro, kakovostno in pod enakimi pogoji.

S Cash Managementom do finančne odličnosti

Tuje skupine podjetij se dobro zavedajo pomembnosti upravljanja denarnih sredstev na ravni skupine, zato se pogo-sto odločajo za storitev Cash Pooling storitev z BA-CA Lju-bljana, ki jim omogoča, da tudi svoja podjetja v Sloveniji vklju-čijo v mednarodni Cash Poo-ling. V tujini ni več novost, da se z likvidnostjo upravlja prek meja držav, bank in valut, zato podjetja s pridom uporabljajo rešitev, ki podpira njihovo la-stno težnjo po optimizaciji.

Cash Management je kon-cept celovitega upravljanja denarnih sredstev v lastniško povezani skupini podjetij, zno-traj in/ali zunaj meja rezidenč-ne države, s sočasno upora-bo več bančnih produktov in storitev. Glavni namen Cash Managementa je optimizacija mednarodne likvidnosti celo-tne skupine povezanih podjetij in posledično povečanje dobič-konosnosti. Kronski produkt Cash Managementa pa je Cash Pooling oziroma združevanje denarnih sredstev na računih, ki lahko poteka v okviru meja Republike Slovenije ali preko meja države.

Cash Pooling pomeni dejanske prenose denarnih sredstev s posameznih tran-sakcijskih računov odvisnih družb, ki so locirane v Slove-niji ali v drugih državah, na glavni račun matičnega pod-jetja. Običajno se skupine podjetij odločajo za t. i. ''zero balancing'', kar pomeni, da se vsi računi razen glavnega ob koncu dneva v celoti iz-praznijo, pozitivna stanja pa se koncentrirajo na glavnem računu. V nasprotni smeri se pokrijejo tudi morebitni pri-manjkljaji na računih odvisnih podjetij. Skupina podjetij torej samostojno, z uravnavanjem likvidnosti, financira svoje poslovanje. Obresti od inter-nega financiranja se plačujejo in prejemajo znotraj skupine podjetij. Matično podjetje pri tem odigra vlogo strateškega odločevalca, ki bedi nad fi-nančno politiko skupine.

BA-CA Ljubljana razpo-laga z mednarodnim znanjem in izkušnjami pri uvajanju ter implementaciji Cash Ma-

nagementa in lokalnega ter mednarodnega Cash Poolinga. Tako lokalni kot mednarodni Pooling se izvajata popolno-ma samodejno, kar omogoča zajemanje vseh sredstev na računih do zaprtja plačilnih sistemov in njihovo koncentra-cijo na glavnem računu, hkrati pa tudi varen prenos sredstev. Vključenost v evropsko finanč-no skupino UniCredit prinaša BA-CA Ljubljani veliko pred-nost, saj je za Cash Pooling potrebno tesno sodelovanje z bankami v tujini. To pa je mo-goče le, če je politika bank pri ponujanju tega produkta eno-tna. BA-CA Ljubljana svojim poslovnim partnerjem pomaga obrniti globalizacijo v njiho-vo korist – podjetjem ponuja orodje za optimizacijo medna-rodne likvidnosti, s katerim dosežejo, da denar ne pozna več meja. Odločitev za Cash Management, še zlasti pa za avtomatiziran Cash Pooling, je tako za skupino podjetij kot tudi za bančno skupino po-membna strateška odločitev.

BA-CA Ljubljana sloven-skim podjetjem ponuja mo-žnost, da po zgledu odličnih tujih podjetij tudi sama pose-žejo po orodju, ki jim pomaga k uspehu in kaže, da prav v tem trenutku slovenski trg dozoreva za take odločitve,

GLAVNE SPREMEMBE OB VSTOPU V EU

Novosti bo veliko, odin rešitve pa v BA-CAPriprave na prehod na evro so praktično že končali, saj projekt teče že več let, ob prehod

Veliko bo novosti, ki jih pri-naša 1. januar 2007 – tako za posameznike kot tudi za podjetja, ki bodo marsikatere izmed njih lahko izkoristili za optimizacijo in racionaliza-cijo svojega poslovanja. BA-CA Ljubljana želi biti tem podjetjem v oporo, zato se na prehod skrbno pripravljajo. Poleg strokovnega svetovanja in osebnega odnosa do strank največja evropska bančna skupina UniCredit prinaša preprostejše poslovanje in varnost podjetjem, ki delu-jejo v mednarodnem okolju, ne nazadnje pa tudi prenos najboljših evropskih praks v Slovenijo.

URŠKA KOLAR ŠTUKLEK, svetovalka za podjetja na oddelku za ključne stranke:

»Razmere na trgu obre-stnih mer so zelo dinamične. BA-CA Ljubljana ima zaradi svoje vpetosti v finančno skupino UniCredit dostop do mednarodnih trgov, zato lahko svojim poslovnim par-tnerjem ponudimo najbolj aktualne produkte, po kon-kurenčnih cenah. Izkušnje, ki jih nabiramo kot del tako velike bančne skupine, delimo s svojimi strankami. Prenos najboljših praks v Slovenijo podjetjem bistveno skrajša proces učenja in spoznavanja najučinkovitejših tržnih novosti na področju obvladovanja obrestnih tveganj.«

META ŠEMRL, vodja oddelka Plačilni promet:

»Naše komitente že-limo čim bolje pripraviti na »novo obdobje« in jim ponuditi kakovostne in cenovno konkurenčne sto-ritve. Spremembe v smeri izenačitve cen plačilnega prometa z evropskim že po-tekajo. Zavedati pa se mo-ramo, da je slovenski pla-čilni promet na zelo visoki ravni. Pri poravnavanju domačih plačil v istem dnevu smo kar nekaj korakov pred samo Evropsko unijo. Vsekakor smo na dobri poti in v tej smeri nameravamo nadaljevati. Nove izzive sprejemamo z veliko mero delovnega elana«.

HEDVIKA USENIK, vodja oddelka Trgovinsko financiranje in upravljanje z denarnimi sredstvi:

»Odločitev podjetja za uporabo storitev Cash Managementa, predvsem pa avtomatiziranega Cash Poolinga, je zagotovo po-membna strateška odloči-tev. Izkušnje kažejo, da se odvisna podjetja sprva bo-jijo vključitve v Cash Poo-ling. Menijo namreč, da bodo ostala brez denarja in finančne moči, po uvedbi Poolinga pa ugotovijo, da so njihove finance veliko bolj transparentne kot kdajkoli prej, denarna sredstva pa imajo vedno na voljo.«

NATAŠA FORTUNA, svetovalka za upravljanje z denarnimi sredstvi:

»Podjetja, ki delajo s končnimi potrošniki se mo-rajo zavedati, da POS ter-minal ni več izbira temveč nujnost, če želijo ohraniti stranke in pridobiti nove. Kot kažejo analize, stranke pričakujejo, da jim olajšate plačevanje, kar vpliva tudi na prihodke podjetij. Kdo bo na primer v nedeljo šel na bankomat, da bi lahko spil ka-vico in sok v bližnjem lokalu, pri nekaterih drugih bankah pa še plačal provizijo za dvig na bankomatu? Prodaja podjetjem, ki se tega zavedajo, se lahko v povprečju precej poveča. Zato partnerstvo s podjetjem acredos za nas pomeni, da bo naša stranka dobila kakovosten terminal, usklajen z evropskim varnostnim standardom in po konkurenčni ceni.«

VINCENC JAMNIK, namestnik vodje oddelka Trgovinsko financiranje in upravljanje z denarnimi sredstvi:

»Zavedamo se, da so za slovenska podjetja, poleg domačega, nadvse pomemb-ni tudi tuji trgi. Vzporedno z rastjo in prodorom na tuje trge se povečujejo tudi raz-lična tveganja, ki jih lah-ko podjetja skupaj z našo pomočjo predvidijo in posledično zmanjšajo. S strokovnim svetovanjem ter z različnimi storitvami izvoznega financi-ranja podjetjem ali njihovim kupcem nudimo vso potrebno podporo pri obstoječih in prihodnjih izvoznih poslih. Naša razvejana bančna mreža podjetjem omogoča varen, pregleden in prodoren nastop na svetovnih trgih.«

Uspešen tim z veliko elana in mednarodnih izkušenj

BA-CA LJUBLJANA

FI_200_26_27_OP.indd 2FI_200_26_27_OP.indd 2 10/16/06 2:00:26 PM10/16/06 2:00:26 PM

OGLASNA PRILOGA 27TOREK, 17. OKTOBER 2006 • ŠT. 200

saj je povpraševanje sloven-skih podjetij veliko in še na-rašča.

Več varnosti pri kartičnem poslovanju

Podjetje acredos (v lastni-štvu družbe acredos GmbH s sedežem v Frankfurtu) in BA-CA Ljubljana sta letos sklenila strateško partnerstvo z name-nom, da ponudita slovenske-mu trgu POS terminale in raz-širita svojo ponudbo. Podjetje acredos združuje znanje in dolgoletne izkušnje treh pod-jetij, ki vsako v svojem tržnem segmentu zavzemajo vodilni položaj - nemškega ConCardi-sa, švicarske skupine Telekurs Group in Europay Austria. Podjetje acredos na slovenski trg prinaša vrsto prednosti za uporabnike, ki jih sicer večina slovenskih ponudnikov šele uvaja. Njihovi POS terminali so usklajeni z varnostnim stan-dardom EMV, ki od 1. januarja 2005 velja na področju kartič-nega poslovanja. Z uporabo takega terminala se podjetja, ki prodajajo svoje proizvode ali storitve končnim uporabni-kom, izognejo tveganjem golju-fivih transakcij. V nasprotnem primeru je namreč za kritje škode iz naslova goljufivih transakcij odgovoren trgovec.

Terminali prinašajo tudi

novost na trgu - dinamično preračunavanje valut (DCC). Te novosti se bodo razveselili vsi, ki poslujejo s tujimi stran-kami. POS terminal namreč sam prepozna izvor plačilne kartice in preračuna znesek v ustrezno valuto. Podjetje ac-redos prinaša na slovenski trg tudi hibridni čitalnik, ki omo-goča branje podatkov iz čipnih kartic in kartic z zapisom na magnetnem traku. Komuni-kacija terminala s procesnim centrom poteka prek ISDN, ADSL ali analogne linije, iz-berete pa lahko tudi možnost GSM oziroma GPRS komuni-kacije.

Podjetje acredos procesira vse najpogosteje uporabljane vrste kartic: Maestro, Master-Card, Visa in Visa Electron. Podjetja, ki svojim strankam omogočajo negotovinsko pla-čevanje, se izognejo izgubi kupcev, ki navadno ne poslu-jejo z gotovino, in pridobijo stranke, ki plačevanje prek kartic celo pričakujejo. Sta-tistike kažejo, da se količina kartičnega prometa povečuje, storitev negotovinskega pla-čevanja storitev pa vedno bolj zahtevajo tudi stranke. Uved-ba evra zagotovo prinaša tu-di večje tveganje plačevanja s ponarejeno gotovino, ki ga je z uporabo POS terminalov

govore A Ljubljana že imajo

du pa komitenti ne bodo imeli nobenih težav

mogoče učinkovito zmanjša-ti. Ob uvedbi evra v Sloveniji menjava acredosovih POS ter-minalov ne bo potrebna, saj ti že vsebujejo aplikacijo za plačevanje v evrih.

Obvladujte obrestna tveganja

Kljub višanjem obrestnih mer in veliki nepredvidlji-vosti gibanja stroški finan-ciranja za podjetja niso nuj-no neobvladljivi. Banke so razvile številne pripomočke za obvladovanje obrestnih tveganj. Podjetja tudi z nji-hovo uporabo lahko precej vplivajo na izboljšanje svoje konkurenčne prednosti na trgu. Z vstopom Slovenije v Evropsko monetarno unijo bo »idila« večletnega pada-nja obrestnih mer končana. Majhen in sorazmerno pred-vidljiv slovenski finančni trg bo zamenjal popolnoma dru-gačen - evropski. Naraščanje referenčnih obrestnih mer na mednarodnih trgih (EURI-BOR, LIBOR) se je začelo že lani. Izkušnje BA-CA Ljublja-na kažejo, da je letos najbolj aktualen produkt ščitenja t.i. Euribor Stability Performer (ESP). Za ta produkt se odlo-čajo podjetja, ki v prihodnje pričakujejo zmerno rast EU-RIBOR-ja.

BA-CA Ljubljana poleg osnovnih pripomočkov ščite-nja, kot je obrestna zamenjava, ponuja tudi produkte za ve-čjo fleksibilnost upravljanja z obrestnimi tveganji. Produkte pa lahko oblikujejo tudi indivi-dualno, odvisno od značilnosti poslovanja in pričakovanj pod-jetja. Da bi podjetjem predsta-vili različne možnosti, ki so jim na razpolago, so v BA-CA Ljubljana letos organizirali dve delavnici na temo zakla-dniških poslov. S simulacijami so finančniki na delavnicah za svoj konkretni kreditni portfelj izračunavali vplive uporabe različnih pripomočkov.

Da nekatera slovenska podjetja že izkoriščajo predno-sti, ki jih nudi finančni trg na področju ščitenja obrestnega tveganja, kaže dejstvo, da je bilo le dobrih deset odstotkov poslov, ki so jih v BA-CA Lju-bljana letos sklenili s svojimi strankami, sklenjenih v obliki zamenjave variabilne obrestne mere za fiksno. Druga podjetja so za obrestno ščitenje izbra-la strukturirane produkte. S podjetji so oblikovali strate-gije ščitenja, v odvisnosti od vsakokratne strukture dolga podjetja, z upoštevanjem pri-čakovanj finančnih direktor-jev podjetij glede prihodnjega gibanja obrestnih mer.

BOŠTJAN GORJUP, direktor gospodarje-nja, BSH Hišni aparati, d. o. o.:

»Cash Pooling BA-CA Ljubljana je odličen sistem za krovno podjetje, ki želi optimalno obvladovati svoja finančna sredstva skupine v smislu kompletne kon-solidacije teh sredstev na enem mestu. Na drugi strani olajša delo vsem hčerin-skim podjetjem, ki imajo na enostaven način dostop do finančnih sredstev, po-

trebnih za dnevno poslovanje. V sistem Cash Pooling so vključena vsa pomembna hčerinska podjetja koncerna, ki razpolagajo z velikimi finančnimi sredstvi. V podjetju BSH Hišni aparati, d. o. o., smo si s tem poenostavili delo v trenutku večjih naložbenih izdatkov, predvsem pa imamo presežek sredstev stalno optimalno naložen v Poolingu, zaradi obsega skupnih sredstev seveda bolje kot pred uvedbo.«

DEJAN BOŽIČ, finančni analitik, Autocommerce, d. d.:

»Za nemoten prehod na evro v sku-pini Autocommerce skrbi posebej za ta namen oblikovana projektna skupina, ki jo sestavljajo v Autocommercu zaposle-ni strokovnjaki. Pred samo uvedbo evra načrtujemo izvesti simulacijo plačilnega prometa v evrih. Da bi morebitne težave lahko odpravili že v fazi priprav, priča-kujemo, da nam bodo banke priskrbele uporabnikom prijazne testne aplikacije. Sicer nas banke sproti obveščajo o novostih povezanih z uvedbo evra in upamo, da bo tako tudi vnaprej. Menimo, da nam bo vstop na evro območje še bolj odprl vrata na razvite finančne trge, kar za nas vsekakor pomeni priložnost, ki jo želimo izkoristiti skupaj z bankami.«

NADJA ZORKO, direktorica finančne službe, ETI Elektroelement, d. d.:

»Ob samem prehodu na novo plačilno valuto v Sloveniji pričakujemo od banke ustrezno nadgrajen in brezhibno delujoč sistem, ki je potreben za učinkovito elek-tronsko plačevanje, in to brez podražitve te storitve. V drugi fazi pa od našega fi-nančnega partnerja pričakujemo, da bo pripomogel k nadaljnjemu poglabljanju

slovenskega finančnega trga z novimi bančnimi produkti, kot tudi omogočal njihovo fleksibilno uvajanje v prakso tudi s pomočjo organiziranega izobraževanja in povezovanja svojih klientov. BA-CA je vse navedeno že doslej uspevalo v praksi tudi s pomočjo njene bančne in poslovne mreže. Ne vidim razloga, da se ne bi naše finančno partnerstvo z njimi tudi po uvedbi evra izkazalo kot zelo uspešno in pravo.«

DARJA PETRIČ FLORJANČIČ, izvršna direktorica za finance in računovodstvo, Kolektor Group:

»V koncernu Kolektor Group se že sedem mesecev intenzivno ukvarjamo z uvedbo evra. Največje spremembe in s tem največ dela je na področju informa-cijske tehnologije, in to kar na vseh po-dročjih dela. Z novim letom pričakujemo poenostavitev in pocenitev poslovanja ter odpravo tečajnega tveganja in menjalnih stroškov z drža-vami z območja evra. Z BA-CA Ljubljana in ostalimi bankami sodelujemo pri uvedbi evra in tudi v prihodnosti pričakujemo vso podporo pri menjavi valute v plačilnem sistemu ter pri zago-tavljanju konkurenčnosti na kreditnem in plačilnem področju. Prepričani smo, da bo BA-CA Ljubljana s svojo strokovnostjo, prilagodljivostjo in profesionalnim odnosom ostala med našimi najpomembnejšimi bankami ter nas bo spremljala na poti našega nadaljnjega razvoja in rasti.«

DR. MILAN MEDVED, namestnik generalnega direktorja, Holding Slovenske elektrarne:

»Na prihod evra se intenzivno pripra-vljamo, zato ob menjavi valute ne priča-kujemo večjih težav. Prepričani smo, da nam bodo tudi banke nudile podporo in svetovanje, da bo naše poslovanje po 1. januarju potekalo nemoteno. Naše sodelo-vanje s podjetji iz EU držav je intenzivno,

zato evro v plačilni promet prinaša poenostavitev in poenote-nje. Skupino HSE in BA-CA (v Sloveniji in njeni mednarodni bančni mreži) veže dolgoletno uspešno poslovno sodelovanje, ki smo ga letos nadgradili z garancijsko pogodbo med Soškimi Elektrarnami Nova Gorica, HSE in BA-CA Dunaj, in sicer kot organizatorjem sindikata domačih in tujih bank za kredit EIB v znesku 43 milijonov evrov za izgradnjo hidroelektrarne Avče. BA-CA nam nudi tudi strokovno podporo in svetovanje na po-dročju ščitenja pred valutnimi in obrestnimi tveganji ter številnih drugih področjih.«

ANKETA

Komitente BA-CA Ljubljana smo vprašali, ka-ko so zadovoljni s storitvami in kaj od banke pričakujejo pri prehodu na evro.

Z banko imamo partnerski odnos

FI_200_26_27_OP.indd 3FI_200_26_27_OP.indd 3 10/16/06 2:00:40 PM10/16/06 2:00:40 PM

TOREK, 17. OKTOBER 2006 • ŠT. 200OGLASNA PRILOGA28

•kredit je namenjen fizičnim in pravnim osebam,

•kredit se zavaruje z zastavo točk registriranih vzajemnih skladov upravljalca Capital Invest, ki so denominirani v evrih,

•kredit je kratkoročen (do ene-ga leta),

•valuta kredita je evro,•odplačilo glavnice je v celoti

ob zapadlosti kredita,•odplačilo obresti je lahko

mesečno ali ob zapadlosti kredita.

• V poslovnih bankah bo brezplačna me-njava tolarske gotovine v evre po ne-preklicnem menjalnem tečaju poteka-la od 3. januarja do 1. marca 2007.

• Prek bančnih avtomatov bo do vključ-no 31. decembra 2006 do 21. ure mo-goče dvigovati tolarske bankovce, po polnoči na dan 1. januarja 2007 pa evro bankovce po 10 oziroma 20 evrov. Največji znesek dviga na bančnem av-tomatu je omejen na 800 evrov.

• V trgovinah, restavracijah in bankah bodo po 1. januarju 2007 vračali le evrske bankovce in kovance, čeprav bo

prvih 14 dni po uvedbi evra še mogoče plačevati s tolarji. Banka Slovenije bo brezplačno po tečaju zamenjave trajno menjala tolarske bankovce v evrsko gotovino, tolarske kovance pa bo menjala v evrsko gotovino do 31. decembra 2016.

• Da bi prebivalstvu olajšali postopek zamenjave, bodo 1. in 2. januarja 2007 v večjih krajih odprte dežurne posloval-nice bank, ki bodo opravljale izključno menjavo iz tolarjev v evre oziroma iz evrskih bankovcev večjih apoenov v ko-vance in bankovce manjših apoenov.

Na izpiskih komitentom že sedaj izkazujejo stanje v obeh valutah. Tako se bodo na novo domačo valuto laže navadili.

Prav tako imajo urejene informativne preračune v vir-tualni poslovalnici Online ban-ka (stanja in plačila) http://online.ba-ca.si/. Strankam po prevzemu evra ne bo treba vno-vič podpisovati pogodb, saj pri tem velja načelo kontinuitete. Imetnikom transakcijskih raču-nov, ki so imeli na računih tako tolarje kot evre, pa bodo stanje samodejno združili v evre. Prav tako bodo ostali identični tudi pogoji poslovanja.

Vezani depoziti Za obrestovanje se upo-

rablja nominalna obrestna mera, ki ne vsebuje nobenih spremenljivk, zato bo ostala ista. Depozite bodo prenesli na novo odprte evrske depozi-tne račune pod enakimi pogoji kot so bili določeni v originalni podpisani pogodbi. Po poteku pa bodo stranke poslovale v evrih. Ker je trenutna obrestna mera za tolar še vedno višja od evrske, svetujejo strankam, da vežejo sredstva za najmanj tri mesece, saj je obrestna mera nespremenljiva za celotno ob-dobje vezave.

Krediti Vsa stanja na tolarskih

kreditih (vezani na SITIBOR, fiksna obrestna mera in kre-diti, vezani na TOM) bodo 1. januarja 2007 konvertirana v evre po znanem fiksnem teča-ju. Vse redne mesečne anuitete v tolarjih bodo prav tako kon-vertirane in izražene v evrih ter zaokrožene na cent natančno in ne več na celo število denar-nih enot.

Do konca tega leta bomo o tako oblikovanih anuitetah v evrih obvestili kreditojemalce in (v primeru odplačevanja na podlagi administrativne prepo-vedi) delodajalce. Pogodbe osta-

nejo nespremenjene - velja na-čelo kontinuitete (nadaljevanje veljavnosti obstoječih pogodb). Obrestne mere ostanejo nespre-menjene, referenčno obrestno mero SITIBOR bo nadomestila evropska referenčna obrestna mera EURIBOR ustrezne roč-nosti. Sprememba iz SITIBOR v EURIBOR se bo pri vsaki posamezni pogodbi izvršila ob prvem obrestnem obdobju po uvedbi evra, kar pomeni, da bo obrestna mera ostala nespreme-njena do naslednjega pogodbe-no določenega obrestnega ob-dobja v letu 2007.

Indeksacije oziroma klav-zule TOM, zapisane v pogod-bah, ostanejo veljavne do izte-ka pogodb. Statistični urad Re-publike Slovenije bo še naprej zagotavljal podatke za izračun omenjenih klavzul.

TRANSAKCIJSKI RAČUNI IN KREDITI

Konverzija bo samodejnaKomitentom BA-CA Ljubljana ob prehodu na skupno evropsko valuto ne bo treba hoditi v poslovalnice

Boštjan Laki Hazabent, vodja divizije Poslovanje s prebivalstvom: »Strankam svetujemo, da vežejo sredstva za najmanj tri mesece. Obrestna mera ostaja enaka celo-tno obdobje vezave.«

Tina Turk, vodja divizije Pod-pora prodaji: »Po prevzemu evra strankam ne bo treba podpisovati nobenih dokumentov, ki so jih v banki že podpisale. Velja načelo kontinuitete.«

BA-CA Ljubljana z apli-kacijo Online b@nka svojim komitentom ponuja večino bančnih storitev in ohranja enostavno delovanje. Tako je prek te aplikacije že ponudila menjavo deviz po ugodnejšem podjetniškem tečaju. Online b@nka je prilagojena tudi manjšim podjetjem ter samostojnim pod-jetnikom, zato jo ponujajo tudi temu segmentu.

Aplikacija E-Bank omogoča hitro in prilagodljivo opravljanje plačilnega prometa znotraj naj-večje evropske bančne skupine. Z E-Banko lahko uporabljamo tudi nove plačilne instrumente,

ki z avtomatizacijo poenostavlja-jo poslovanje. Vse dokumente plačilnega prometa je mogoče izmenjevati z računovodskimi aplikacijami v različnih oblikah uvozno/izvoznih datotek. Med novimi uvozno/izvoznimi for-mati, ki jih lahko uporabimo v E-Banki, sta tudi SWIFT in B2B v XML shemi zapisan format.

MultiCash je mednarodno uveljavljen sistem, ki ga upora-bljajo banke v večini evropskih držav in podpira SWIFT prilago-jene formate. Sistem omogoča uporabnikom prilagojene nasta-vitve. MultiCash podpira odda-ljeno podpisovanje in vpogled v stanje in promet na računu. Poleg standardnih funkcional-nosti omogoča tudi upravljanje s sredstvi pri drugih bankah v tujini – tako imenovani »Cash Management«.

Priprave na evro Za enostaven prehod na

skupno evropsko valuto je BA-CA Ljubljana vse tri aplikacije ustrezno prilagodila. Uporab-niki teh sistemov lahko že od sredine leta spremljajo promet,

ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO

Programi so naredBA-CA Ljubljana ponuja svo-jim komitentom tri sisteme elektronskega bančništva, ki so prilagojeni potrebam posame-znih skupin. Nekatere stranke se bojijo, da bodo pri prehodu na skupno valuto imele težave. Strah je odveč. Tako fizičnim osebam kot podjetjem bodo v BA-CA Ljubljana omogočili samodejen prehod na evro in zagotovili na evro pripravljene različice programov.

Za zadovoljitev njihovih potreb so oblikovali posebni kratkoročni kredit z zastavo točk registriranih vzajemnih skladov. Ta produkt omogo-ča, da stranka obdrži svojo dolgoročno naložbo, hkrati pa na tej podlagi pridobi de-narna sredstva za zadovolji-tev njenih sedanjih potreb. Produkt bo strankam na vo-ljo predvidoma v prvem kvar-talu prihodnjega leta.

Devizni krediti za fizične osebe

V široki paleti kreditov, ki jih BA-CA nudi prebivalstvu, je v zadnjem času največ pov-praševanja po tolarskih kre-ditih z devizno klavzulo v švi-carskih frankih. V primerjavi s tolarskimi krediti z devizno klavzulo v evrih, je prednost teh kreditov nižja obrestna mera, hkrati pa predstavljajo večje valutno tveganje, na kar svetovalci posojilojemalce po-sebej opozorijo.

V njihovi ponudbi pa od lanskega septembra naj-demo tudi gotovinske kredi-te v evrih. Ti se izplačujejo strankam izključno v evrih, v enkratnem znesku na de-vizni del transakcijskega računa, odprtem pri BA-CA Ljubljana. Obveznosti iz tega kredita se plačujejo s traj-nim nalogom iz deviznega dela transakcijskega računa v evrih.

Trenutno v banki pripra-vljajo tudi ponudbo različnih vrst deviznih kreditov, ki se

bodo odobravali v švicarskih frankih. Kreditojemalec bo torej po uvedbi evra kot naše domače valute lahko najel tudi kredit v švicarskih frankih in ga odplačeval v evrih.

Krediti z zastavo točk

vzajemnih skladovProdukt, ki združuje kratkoročni kredit ter naložbo v vzajemne sklade

Vzajemni skladi so vse bolj popularna in pogosta oblika dolgoročnih naložb. V BA-CA Ljubljana so z narašča-njem obsega dolgoročnega varčevanja v vzajemnih regi-striranih skladih tujega upra-vljavca Capital Invest, ki jih tržijo, zaznali tudi potrebo imetnikov točk teh skladov po kratkoročni likvidnosti.

OSNOVNE ZNAČILNOSTI KREDITA Z ZASTAVO TOČK REGISTRIRANIH VZAJEMNIH SKLADOV

Sabina Jene, vodja oddelka Upravljanje s produkti: »Krediti z zastavo vrednostnih papirjev, ka-kor tudi točk vzajemnih skladov, postajajo vse bolj iskan produkt za kratkoročno financiranje strank.«

Vlagatelji lahko izbi-rajo med obvezniškimi, delniškimi in denarnimi skladi. Delniški skladi so lahko vezani na geo-grafska območja (Sever-na Amerika, zahodna in vzhodna Evropa ter Azija), sredstva pa lahko razpršite tudi v sklade, ki vlagajo v posebne panoge (zlato in surovine, nepremič-ninski trgi, energetika in podobno). Minimalni zne-sek investicije v posame-zni vzajemni sklad je 150

PONUDBA VZAJEMNIH SKLADOV BA-CA LJUBLJANA

Za vse naložbene politikeBA-CA Ljubljana je lani začela tržiti tuje vzajemne sklade avstrijske družbe za upravljanje Capital Invest. Skladi z nalož-benimi politikami pokrivajo vse trge in panoge, ki so zanimivi za širši in ožji krog vlagateljev

TABELA VZAJEMNIH SKLADOV, KI JIH TRŽI BA-CA LJUBLJANA

Denarni sklad Obvezniški skladi Delniški skladi

CI Euro CashKratkoročni vrednostni papirji denarnega trga.

CI Euro

Government Bond

Državne obveznice EURO območja.

CI Euro

Corporate Bond

Prvovrstne podjetniške obveznice EURO področja. Kreditni rating obveznic je med AAA in BBB.

CI Dollar BondObveznice, nominirane v dolarjih.

CI Central

Europe Bond

Obveznice držav srednje in vzhodne Evrope.

CI America Stock Delnice največjih ameriških podjetij.

CI Austria Stock Delnice najpomembnejših avstrijskih družb.

CI Select Europe

StockDelnice velikih evropskih podjetij.

CI Eastern Europe

Stock

Delnice podjetij v ali z delom dejavnosti v državah srednje, vzhodne in južne Europe.

CI Gold Stock

Sklad, ki zbrana sredstva investira v vsa svetovna podjetja, katerih osnovna dejavnost je predelava surovin in žlahtnih kovin kot je zlato.

CI Asia Stock Sklad, ki zbrana sredstva investira v azijske trge.

CI Energy Stock

Sklad, ki je usmerjen predvsem v energetski sektor oz. v delnice podjetij, katerih osnovna dejavnost je pridobivanje in predelava energije.

CI Europa RealSklad, ki zbrana sredstva vlaga v delnice skoraj 100 evropskih podjetij, ki se ukvarjajo z nepremičninami.

CI Master Fonds

Emerging Markets

Sklad skladov, ki zbrana sredstva investira v delniške sklade drugih mednarodnih družb za upra-vljanje, katerih naložbena področja so “razvijajoči se trgi” (Latinska Amerika, Azija, Vzhodna Evropa, del Afrike in Bližnji Vzhod in področje Pacifika).

stanje, transakcije ter druge po-stavke v obeh valutah. Vse apli-kacije podpirajo stare in nove oblike računov v mednarodni IBAN obliki.

Aplikaciji E-Bank je do-dan evrokalkulator in pretvor-nik oblik računov, elektronski obrazci pa bodo po 1. januarju samodejno prilagojeni novim oblikam. Prehod na novo valuto od uporabnikov Online b@nke ne bo terjal nobenih posegov. Ob prijavi po 1. januarju 2007 se bo spremenjena aplikacija, katere primarna valuta bo evro, naložila samodejno, vsi zneski pa bodo še vedno informativno prikazani v tolarjih. Komitenti, ki uporabljajo program E-Bank, lahko že sedaj z bančnega stre-žnika prenesejo novo verzijo programa, prilagojeno evru. Vsi uporabniki bodo po pošti prejeli tudi CD-ROM z novo različico programa.

Uporabnike MultiCash-a bo-do do konca leta osebno obiskali skrbniki sistema in jim obstoječo različico nadgradili z novo, ki bo omogočala tudi samodejno poso-dabljanje prek strežnika.

Sandi Nemet, vodja Centra za investicijske produkte in bančno zavarovalništvo: »Slo-venski vlagatelji so že dokazali, da imajo premišljen pristop do vlaganja v kapitalske trge. Pov-praševanje po točkah skladov je bilo zelo veliko tudi v času negativnih gibanj.«

evrov; če pa vrednost točke presega omenjeni znesek, je minimalni vložek ena točka sklada. BA-CA Ljubljana ima več kot 70 licenciranih tržni-kov. Svetovalce imajo v vseh 14 poslovnih enotah banke. Vsi skladi z izjemo enega, ki je nominiran v ameriških dolarjih, so nominirani v evrih.

Urednik oglasnega uredništva: Branko ŽnidaršičUrednik priloge: Vasilij KrivecUredniško svetovanje: Neli Berger in Mateja Čotar, BA-CA LjubljanaFotografije: Robert SeljakRačunalniški prelom: Tina MalovrhLektoriranje: Ivana Klečina

FINANCE PLUS BA-CA LJUBLJANA JE OGLASNA PRILOGA ČASNIKA

FINANCE

FI_200_28_OP.indd Sec3:28FI_200_28_OP.indd Sec3:28 10/16/06 2:01:37 PM10/16/06 2:01:37 PM