poglavje 3 - mkgp.gov.si · pdf filezakoni, predpisi, standardi in drugi tehniČni pogoji 65...

POGLAVJE 3 TEHNIČNE SPECIFIKACIJE

UREDITEV POPLAVNE VARNOSTI NA OBMOČJU DRAVINJE S POLSKAVO – AKUMULACIJA MEDVEDCE IN ŠIRITEV POLSKAVE

Poglavje 3 – Tehnične specifikacije STRAN 63

3.1. ZAKONI, PREDPISI, STANDARDI IN DRUGI TEHNIČNI POGOJI 65

3.2. SPLOŠNI TEHNIČNI POGOJI 67

3.2.1. TEHNOLOŠKI ELABORAT 67 3.2.1.1. SPLOŠNI PODATKI 67 3.2.1.2. MATERIALI 67 3.2.1.3. OSNOVNI MATERIALI 67 3.2.1.4. NAČIN IZVEDBE 68 3.2.1.5. KAKOVOST IZVEDBE 68 3.2.1.6. TERMINSKI PLAN 68 3.2.2. PREVERJANJE IN VREDNOTENJE KAKOVOSTI 69 3.2.2.1. SPLOŠNO 69 3.2.2.2. VRSTE PREISKAV 69 3.2.3. MERJENJE IN PREVZEM DEL 70 3.2.3.1. MERJENJE DEL 70 3.2.3.2. PREVZEM DEL 71 3.2.4. SPLOŠNI POGOJI 72 3.2.4.1. ODSTOPANJA OD PROJEKTA 72 3.2.4.2. PRIHOD NA DELOVIŠČE 73 3.2.4.3. OGLED GLAVNIH CEST, POSESTI, ZEMLJIŠČ IN POLJ 73 3.2.4.4. ZAČASNA OGRAJA 73 3.2.4.5. REFERENČNE TOČKE 73 3.2.4.6. NASTANITEV V ČASU IZVAJANJA DEL 73 3.2.4.7. PLAKATIRANJE IN OGLAŠEVANJE 74 3.2.4.8. NASPROTJA Z ZEMLJIŠKIMI INTERESI 74 3.2.4.9. NASPROTJA V ZVEZI Z DOSTOPOM DO POSESTI IN ORODIJ 74 3.2.4.10. POSTOPEK ZA PRITOŽBE IN ODŠKODNINSKI ZAHTEVKI 74 3.2.4.11. ZAVAROVANJE PRED POŠKODBAMI 74 3.2.4.12. OBSTOJEČE NAPELJAVE 74 3.2.4.13. PROMETNA UREDITEV 75 3.2.4.14. UREJENOST DELOVIŠČA 75 3.2.4.15. DOGOVORI ZA NUJNE PRIMERE 76 3.2.4.16. MOTEČI OBJEKTI 76 3.2.4.17. NAPELJAVE ZA UPORABO NA DELOVIŠČU 76 3.2.4.18. ZAŠČITA PRED POŽARI IN NJIHOVO PREPREČEVANJE 76 3.2.4.19. DOSTOP URADNIH OSEB 76 3.2.4.20. POŠKODBE DOSTOPNIH CEST 76 3.2.4.21. SANITARIJE 77 3.2.4.22. PRAVICA DO UPORABE ZEMLJIŠČA 77 3.2.4.23. ODLAGALIŠČA ZA ODPADKE 77 3.2.4.24. ZAČASNA DELA 77 3.2.4.25. NADZOR 77 3.2.4.26. OKOLJEVARSTVENI UKREPI 77 3.2.4.27. ŽIVLJENJSKA DOBA MATERIALOV IN OPREME 78 3.2.4.28. ČIŠČENJE/PRIPRAVA GRADBIŠČA 78 3.2.4.29. TRAVNATE POVRŠINE ZA VZPOSTAVITEV PREJŠNJEGA STANJA 78 3.2.4.30. ZGORNJA PLAST ZEMLJINE ZA PONOVNO UPORABO 78 3.2.4.31. RAVNANJE Z VODO 79 3.2.4.32. VZPOSTAVITEV PREJŠNJEGA STANJA NA VZDRŽEVANIH GLAVNIH CESTAH 79 3.2.4.33. VZPOSTAVITEV PREJŠNJEGA STANJA NA NEVZDRŽEVANIH CESTAH 79



3.2.4.34. VZPOSTAVITEV PREJŠNJEGA STANJA NA NEUTRJENEM ZEMLJIŠČU 79 3.2.4.35. DREVESA 81 3.2.4.36. NASIPAVANJE ZGORNJE PLASTI ZEMLJINE 81 3.2.4.37. GRADNJA OPORNIH ZIDOV 81 3.2.4.38. TERMINSKI PLAN 81 3.2.4.39. NASTANITEV INŽENIRJA 82

3.3. OPIS DEL 85

3.3.1. PREDMET JAVNEGA NAROČILA 85 3.3.2. ZAHTEVE NAROČNIKA 86 3.3.3. OBMOČJE A - ZADRŽEVALNIK MEDVEDCE NA POVODJU POLSKAVE 86 3.3.3.1. OPIS RAZBREMENILNIKA 89 3.3.3.2. OPIS PROJEKTA ZA DOVODNI KANAL DEVINA 90 3.3.3.3. OPIS PRELIVNE PREGRADE 91 3.3.3.4. OPIS PRELIVA Z ZAPORNICO 92 3.3.3.5. OPIS ODVODNEGA KANALA DEVINA 94 3.3.3.6. IZLIVNI OBJEKT 95 3.3.4. OBMOČJE B POLSKAVE OD IZLIVA FRAMSKEGA POTOKA DO LANCOVE VASI IN POGLOBITEV FRAMSKEGA POTOKA NA IZLIVNEM ODSEKU V POLSKAVO 95 3.3.4.1. POLSKAVA DO KM 2+455,47 DO KM 10+987,61 L = 8.532,14 M 95 3.3.4.2. FRAMSKI POTOK DO KM 0+000 DO KM 622,38 L = 622,38 M 96 3.3.4.3. SONARAVNE UREDITVE 97 3.3.4.4. FAZNOST IZVEDBE 97 3.3.5. OBMOČJE C - POLSKAVA V ZGORNJI POLSKAVI 97 3.3.6. IZVEDBA ODKUPOV ZEMLJIŠČ IN UREDITEV PREMOŽENSKO PRAVNIH RAZMERIJ V OBMOČJU NAČRTOVANIH POSEGOV 100 3.3.7. SEZNAM IZDELANE PROJEKTNE DOKUMENTACIJE 101 3.3.8. SEZNAM GRAFIČNIH PRILOG K RAZPISNI DOKUMENTACIJI 102



3. TEHNIČNE SPECIFIKACIJE

3.1. ZAKONI, PREDPISI, STANDARDI IN DRUGI TEHNIČNI POGOJI Pri izvajanju pogodbe mora izvajalec upoštevati veljavno zakonodajo v Republiki Sloveniji. Če v času izvajanja pogodbe vstopi v veljavo nova zakonodaja ali se le ta spremeni, doda obstoječa zakonodaja ali se spremenijo standardi, ki dovoljujejo manj zahtevne tehnične kriterije, opise in pogoje Pogodbe, se mora izvajalec držati originalnih Splošnih zahtev ter Splošnih pogojev ter Posebnih pogojev Pogodbe, dokler ne dovoli inženir v pisni obliki uporabo spremenjenih standardov in zakonodaje, ki so stopili v veljavo namesto originalnih. Pri izvajanju Pogodbe je potrebno upoštevati vso zakonodajo Republike Slovenije. veljavne zakone, pravilnike in standarde, uredbe in navodila, predpise in odloke, veljavne v Republiki Sloveniji oz. EU. Na uradnih spletnih straneh Ministrstva za okolje in prostor se nahaja veljavna slovenska zakonodaja: s področja graditve objektov: http://prostor.gov.si/isgp/index.html http://zakonodaja.gov.si s področja varovanja okolja: http://www.mko.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/okolje/ s področja urejanja prostora: http://www.mko.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/prostor/ Slovensko verzijo SIST EN je mogoče nabaviti na naslovu: http://www.sist.si/ V kolikor so na voljo, se pri izvedbi upoštevati slovenske standarde. Za dela, ki so predmet pogodbe, so na voljo zlasti naslednji standardi: SIST EN 206-1 – Beton-1.del-Specifikacija, lastnosti, proizvodnja in skladnost SIST 1026 – Pravila za uporabo SIST EN 206-1, (standardi za osnovne materiale SIST EN 197-1, SIST EN

12620, SIST EN 13 055-1, SIST EN 450, SIST EN 13 263, SIST EN 934-1, SIST EN 1008), SIST EN 12 350-1-7 – Standardi za preskuse svežega betona, SIST EN 12 390-1-8 – Standardi za preskuse strjenega betona

SIST EN 998-1 – Specifikacija malt za zidove-1.del SIST EN 12 620 – Agregati za beton SIST EN 12 057 – Naravni kamen SIST EN 12 058 – Naravni kamen – plošče za tlake in stopnice SIST EN 10 080 – Jeklo za armiranje – Varivo armaturno jeklo SIST EN 918 - Geotekstil SIST EN ISO 10319 JUS U.B1.001 SIST EN ISO 11058

http://zakonodaja.gov.si/

http://www.sist.si/



Kadarkoli pogodba zahteva za določen material, izvedbo dela ali testiranje specifičen standard, je potrebno v osemindvajsetih (28) dneh pred končno predložitvijo ponudbe kot posledico zahteve, predložiti revizijo relevantnih standardov in kodeksov, razen če je le to v pogodbi drugače določeno. Kadar so določeni standardi iz druge države ali regije, kakor iz Republike Slovenije (SIST), jih mora ustrezna institucija pregledati in podati mnenje ali so standardi primerni oziroma višji. Dopustni bodo le standardi in kodeksi, katere bo Inženir pregledal in zanje podal pisno odobritev. Kadar Inženir meni, da standardi in kodeksi ne ustrezajo zahtevanem nivoju standarda, mora Izvajalec uporabiti standarde, ki so opisani v pogodbi. Opomba: V nadaljevanju so podani splošni in posebni tehnični pogoji, ki so bili izdelani z uporabo posameznih segmentov Splošnih in posebnih tehničnih pogojev, ki so bili uporabljeni za gradnjo cest (izdajatelj Skupnost za ceste Slovenije, od l. 1989-2004). Dovoljenje za uporabo podatkov je bilo izdano s strani pravnega naslednika Skupnosti za ceste Slovenije, Direkcije Republike Slovenije za ceste (dopis DRSC št. 00702-10/2010/7(1601) z dne 20.01.2012).



3.2. SPLOŠNI TEHNIČNI POGOJI

3.2.1. TEHNOLOŠKI ELABORAT Ponudnik mora pred začetkom gradnje izdelati tehnološki elaborat Tehnološki elaborat mora biti pripravljen za vsak sklop naslednjih del: dodatne geološko geomehanske raziskave zemeljska dela voziščne konstrukcije hidroizolacijska dela izdelava kanalizacij premostitveni objekti, zidovi in drugi podporni objekti, zložbe, piloti protihrupne ograje prestavitve, zaščita in novogradnja komunalnih vodov in naprav (plin, elektrika, voda itd.) druga dela, ki niso zajeta v tem popisu.

3.2.1.1. Splošni podatki Opis Opis mora vsebovati: opis objekta opis vrste del, na katera se tehnološki elaborat nanaša, opis vplivov posameznega sklopa na okolje pregledno situacijo s karakterističnimi detajli in fazami dela. Organizacija gradbišča V prikaz organizacije gradbišča je treba vključiti: prometno ureditev (situacije dostopov na gradbišče) način skladiščenja osnovnih materialov in polizdelkov popis mehanizacije, vključno z dokumenti o ustreznosti za načrtovana dela.

3.2.1.2. Materiali 3.2.1.3. Osnovni materiali

Popis osnovnih materialov mora vsebovati: vrste in izvor potrebne količine način transporta. Polproizvodi Popis polproizvodov mora vsebovati: vrste s podrobnimi oznakami potrjene recepture (projekt betona, predhodna sestava asfaltnih zmesi, recepture za izboljšanje zemljin

in/ali kamnitih zmesi itd.) potrebne količine potrebno opremo in postopke za proizvodnjo način transporta.



Kakovost uporabljenih materialov in polproizvodov

Za vse uporabljene materiale je potrebno predložiti veljavne dokumente o ustreznosti proizvoda v skladu z Zakon o gradbenih proizvodih / ZGPro / (Ur.l.RS št. 52/2000, 110/2002-ZGO-1) oziroma potrdila o skladnosti, ki jih izda pristojna institucija.

3.2.1.4. Način izvedbe Opisati je potrebno: tehnološke postopke po posameznih fazah dela; postopek in faze je potrebno tudi grafično prikazati,

vključno detajle, predvsem za izvedbo vseh zahtevnejših del, npr. priključevanje nasipov na pobočja, ureditev izkopnih brežin, delovne stike voziščnih konstrukcij in objektov itd.

pripravo in ureditve mesta vgrajevanja načine zaščite pred poškodbami (npr.: brežin, robov cestišča, hidroizolacij itd.) nega (beton, izolacije itd.) varovanje okolja (zrak, hrup, podtalnica itd.) in koordinatorja dela ter strokovno ekipo, ki mora biti obvezno prisotna pri izvedbi del (odgovorni vodja del, tehnolog, predstavnik

laboratorija); vsaj en član mora sodelovati že pri pripravi Tehnološkega elaborata

3.2.1.5. Kakovost izvedbe Kakovost izvedbe mora biti podrobno opredeljena s predhodno delovno sestavo in zahtevami lastnostmi. Dokazna proizvodnja in vgrajevanje Izvajalec je dolžan pred pričetkom izvajanja posamezne faze dela, za katero še ni dokazal, da jo je sposoben ustrezno izvesti, po dogovoru z inženirjem pripraviti testno polje, na katerem bodo dokazane zahtevane lastnosti ter postopki redne proizvodnje, vgrajevanja in nege. Preverjanje kakovosti izvedbe Izvajalec del mora v tehnološki elaborat predložiti od naročnika potrjen program povprečne pogostosti zunanjih in notranjih kontrolnih preskusov, ki je osnova za preverjanje kakovosti izvedbe.

3.2.1.6. Terminski plan S terminskimi plani je treba prikazati: plan napredovanje dela - po fazah in vrstah del, plan mehanizacije in delovne sile: po vrstah strojev in delovne sile kapacitete strojev po fazah in vrstah del po fazah in vrstah del

dobave osnovnih materialov in delovni čas. Plani so glede na obseg dela in časovni razpon mesečni, tedenski ali dnevni. Plan realizacije Izvajalec del mora v tehnološkem elaboratu prikazati



plan realizacije in ovrednotenje del po na osnovi pogodbenih določil.

3.2.2. PREVERJANJE IN VREDNOTENJE KAKOVOSTI

3.2.2.1. Splošno Preiskave je treba izvajati kot tekoče preiskave in kontrolne preiskave v smislu predpisanih zahtev, navedenih v teh tehničnih pogojih. Za izvajanje preiskav veljajo v standardi in predpisi, če ni s splošnimi in posebnimi tehničnimi pogoji ali dopolnili določeno drugače. Izvajalec mora vsaj sedem dni pred začetkom uporabe vsakega materiala za izvedbo pogodbenih del predložiti nadzornemu organu v ustrezni obliki vsa zahtevana dokazila o kakovosti takšnega materiala, če podatki niso navedeni že v projektu ali v dodatni informaciji. Izvajalec sme začeti uporabljati za pogodbena dela določen material šele, ko uporabo odobri nadzorni organ. Odvzemna mesta vzorcev in mrena mesta je treba načelom določiti po naključnostnem izboru. V primerih, ko je kakovost vidno dvomljiva, lahko nadzorni organ določi dodatna kontrolna mrena in/ali odvzemna mesta. Izvajalec je lahko navzoč pri odvzemanju kontrolnih vzorcev ter pri izvajanju terenskih kontrolnih meritev in kontrolnih preiskav. Izvajalec je dolžan nuditi pomoč pri odvzemanju vzorcev za kontrolne preiskave (za preverjanje rezultatov tekočih preiskav na osnovi vzorčne metode) oziroma pri ugotavljanju kakovosti izvedenih del in objektov. Ta pomoč obsega delovno silo, pomožen material, transport materiala od mesta preiskave oziroma odvzemnega mesta do laboratorija oziroma mesta, ki ga določi nadzorni organ na gradbišču, ali v obratni smeri. Stroški bremenijo izvajalca del. Vsa ta dela strokovno vodi nadzorni organ. Izvajalec je dolžan omogočiti nadzornemu organu stalno kontrolo vseh tekočih preiskav, rezultate tekočin preiskav pa ustrezno obdelati in jih predložiti nadzornemu organu v dogovorjeni obliki in roku. Celotno dokumentacijo preverjanja kakovosti materialov in del mora biti obdelano kot zaključno poročilo o kakovosti del oziroma objekta.

3.2.2.2. Vrste preiskav

Predhodno laboratorijska sestava S predhodno laboratorijsko sestavo določenega proizvoda izvajalec del dokazuje, da se da z razpoložljivimi materiali doseči kakovost proizvoda po zahtevah tehničnih pogojev. Strošek za te predhodne preiskave bremenijo izvajalca. Tekoče preiskave Izvajalec vrši vse tekoče preiskave za preverjanje kakovosti materialov, tehnologije in izvedenih del. Obseg tekočih preiskav je določen v posebnih tehničnih pogojih. Stroški tekočih preiskav bremenijo izvajalca.



Kontrolne preiskave oz. zunanja kontrola Za preverjanje tekočih preiskav vrši investitor kontrolne preiskave, katerih obseg je določen v posebnih tehničnih pogojih. Stroški kontrolnih preiskav bremenijo investitorja. Preostale preiskave Stroški za preiskave in izdelavo predlogov za sanacije, ki bodo potrebni v zvezi z nepredvidenim terenskimi razmerami, bremenijo investitorja. Preiskave, predlogi za sanacijo in morebitne dopolnitve, ki bodo potrebne zaradi tehnoloških napak izvajalca in/ali neizpolnjevanja zahtev po teh tehničnih pogojih, bremenijo izvajalca. Opredelitev izrazov V zvezi s preiskavami uporabljene izraze v teh tehničnih pogojih je treba razumeti takole: »Tekoče preiskave« so preiskave, ki jih izvaja izvajalec ali od njega pooblaščen inštitut za ugotovitev

ustreznosti kakovosti materialov, tehnologije in izvršenih del zahtevam po sklenjeni pogodbi. »Kontrolne preiskave« so preiskave, ki jih izvaja od investitorja pooblaščen inštitut za preverjanja tekočih

preiskav in ugotovitev ustreznosti kakovosti materialov, tehnologije in izvršenih del zahtevam po sklenjeni pogodbi.

»Vzorec« je količina materiala, ki je enkratno vzet za preiskavo. »Preskušanec« je na določen način pripravljen del vzorca, potreben za preiskavo ali meritev. »Merno mesto« je prostorsko določeno mesto za izvršitev meritve. »Odvzemno mesto« je prostorsko določeno mesto za odvzem vzorca. »Odčitek« je številčna vrednost, odčitana na določeni napravi v določeni merski enoti. »Preskus« ali »meritev« je ugotovitev določene lastnosti ali količine z enim ali več odčitki na preskušancu,

mernem mestu ali določenem prostoru. »Preiskava« je eden ali več preskusov ali meritev, ki predstavljajo skupno celoto. »Podatek« je potreben opis okoliščin za preiskavo (izvor klimatski pogoji, čas, ipd.) Laboratorij Izvajalec je dolžan v smislu teh tehničnih pogojev organizirati laboratorij, ki mora zadovoljiti vse potrebe tekočih preiskav, ki so predpisane v teh tehničnih pogojih za posamezna dela. Izvajalec je dolžan nuditi nadzornemu organu uporabo laboratorija s pomožnim osebjem in pogonskim materialom za potrebe terenskih kontrolnih preiskav nadzorne službe. Stroški bremenijo izvajalca. Laboratorij mora imeti ustrezne prostore za delo in ustrezno opremo. Polega tega mora biti v laboratoriju stalno zaposleno ustrezno število strokovnih in pomožnih delavcev. V smislu teh tehničnih pogojev mora predložiti izvajalec investitorju v odobritev pred pričetkom del celotno organizacijo laboratorija s spiskom opreme in delavcev. Laboratorijska oprema, potrebna za izvajalčev laboratorij, mora biti pregledana in atestirana.

3.2.3. MERJENJE IN PREVZEM DEL

3.2.3.1. Merjenje del Splošno Dela se izvajajo po FIDIC Rumeni knjigi. Ti dokumenti (Knjiga obračunskih izmer) služijo le za kontrolo napredovanja del po pogodbi.



Količine posameznih del je treba meriti na osnovi enotnih mer, ki so določene v skladu s projektantskim popisom del, ki je sestavni del PZI projekta, ki ga zagotovi izvajalec in po določilih teh tehničnih pogojev. Če ni določeno drugače, je treba količine določiti na osnovi dejansko izvršenih del in vgrajenih materialov v okviru projekta za posamezna dela. Vse količine se določajo zaokroženo, največ na dve decimalki, če se nadzorni organ in predstavnik izvajalca iz opravičljivih razlogov ne dogovorita drugače. Za dela, za katera se iz kateregakoli razlog naknadno ne bi moglo več brez posebnih stroškov ugotavljati količin ali kakovosti, je dolžan izvajalec pravočasno zahtevati od nadzornega organa začasni prevzem, ki ga je treba pisno in z načrti dokumentirati in vpisati v gradbeno knjigo. Pred začasnim prevzemom in izmero se v takih primerih z deli ne sme nadaljevati. Če izvajalec v takem primeru opusti začasni prevzem, nosi vse posledice, ki bi nastale zaradi naknadnih del za ugotovitev dejanskih količin in kakovost izvršenega dela. Knjiga obračunskih izmer Ugotovljene količine in izmere (začasno prevzetih) del je treba vpisati v knjigo obračunskih izmer. Vpisati se morajo vse mere in vrisati skice za vsa taka dela, ki se po izvršenem delu ne vidijo in tudi za tista dela, ki odstopajo od projektne dokumentacije. Izvajalec mora vse spremembe, nastale med gradnjo, označiti v ustreznih načrtih. Taki načrti postanejo sestavni del knjige obračunskih izmer. Knjigo obračunskih izmer mora dostaviti izvajalec nadzornemu organu v potrditev enkrat mesečno, praviloma pred sestavo mesečnih situacij. Knjigo obračunskih izmer je treba voditi tekoče. Če podatki v knjigi niso obojestransko potrjeni, takšni podatki niso podlaga za začasni (mesečni) obračun (situacijo). Če so v začasni obračun vključeni takšni nepotrjeni podatki, ima nadzorni organ pravico take začasno obračunane zneske izločiti iz začasnega obračuna. Nadzorni organ ima pravico, da odkloni potrditev količin za dela, za katere ima dokaz, da niso izvršena kakovostno in ne ustrezajo pogodbenim določilom, veljavnim predpisom in standardom. Prav tako ima nadzorni organ pravico, da odkloni potrditev količin za dela, pri katerih mu izvajalec ni omogočil vpogleda v delovni postopek, pregled dokumentacije o dobavljenem materialu ali če je kljub nasprotovanju nadzornega organa opravljal določene delovne operacije ter s tem ogrozil tehnično neoporečnost in varnost gradnje (objekta). Za sestavo knjige obračunskih izmer je izvajalec dolžan dajati vse potrebne podatke, prav tako brezplačno tudi vso potrebno strokovno delovno silo in opremo.

3.2.3.2. Prevzem del

Splošno Pod prevzemom del je treba razumeti količinski in kakovostni prevzem posameznih pogodbenih del. Glede na stanje gradnje (objekta) razlikujemo tri vrste prevzema del, in to: začasni prevzem del, končni prevzem del (ob kolavdaciji), dokončni prevzem del (superkolavdacija – po izteku garancijske dobe).



Začasni prevzem del V času gradnje objekta nadzorni organ začasno prevzame izvršena dela od predstavnika izvajalca. Pri tem ugotavlja količine izvršenih, ki so določene v skladu s projektantskim popisom del, ki je sestavni del PZI projekta, ki ga zagotovi izvajalec in praviloma tudi kakovost v skladu s tehničnimi pogoji. Ta prevzem del je samo osnova za sestavo začasnih situacij in za priznanje začasnih obračunov za izplačilo vrednost izvršenih del med investitorjem in izvajalcem. Izvajalec bo nato izvršena pogodbena dela obračunaval v odstotkih od pogodbene cene. Pri začasnem prevzemu del nadzornemu organu v spornih primerih glede količin in kakovosti del ni potrebno priznati sporne količine in kakovosti, dokler se komisijsko ne določi dejansko stanje v smislu pogodbenih določil. Vsa začasno prevzeta dela se vpisujejo v knjigo obračunskih izmer in morajo biti dokumentirana. Dokumentacijo sestavi izvajalec in jo predloži mesečno nadzornemu organu v potrditev. Nadzorni organ je dolžan vnesene vpise v roku sedmih dni potrditi ali potrditev z obrazložitvijo zavrniti. Za vsa začasno prevzeta dela se dokončna količina in kakovost ugotavljata pri končnem prevzemu del (kolavdaciji) oziroma kakovost deloma celo pri dokončnem prevzemu del ob poteku garancijskega roka (superkolavdaciji). Končni prevzem del Končni prevzem del (kolavdacijo) gradnje oziroma objekta je treba izvršiti po dokončanju gradnje oziroma objekta na osnovi pogodbenih določil med investitorjem in izvajalcem. Kot osnova za končni prevzem del se uporablja končni obračun del, ki ga predloži izvajalec po postopku v skladu s tem poglavjem, če je prišlo do sporazuma med nadzornim organom in izvajalcem glede količin in kakovosti del. V nasprotnem primeru pa ima izvajalec pravico predložiti kolavdacijski komisiji svoj končni obračun s potrebno dokumentacijo, ki jo je kolavdacijska komisija dolžna proučiti in v skladu z ugotovitvami ustrezno ukrepati. Končni prevzem je dokončen glede količin in pogodbene vrednosti, ne obsega pa garancije. Dokončni prevzem del Dokončni prevzem (superkolavdacija) kakovosti del je treba izvršiti ob poteku garancijskega roka komisijsko po določilih pogodbe med investitorjem in izvajalcem. V garancijski dobi veljajo vse obveznosti izvajalca v smislu določil iz pogodbe.

3.2.4. SPLOŠNI POGOJI

3.2.4.1. Odstopanja od projekta Vso opremo oz. njene dele, itd. je potrebno vgraditi po projektu. Odstopanje od načina izvedbe posameznih elementov opreme ni dovoljeno brez posvetovanja s projektantom in nadzorom/inženirjem ter njune privolitve. Vse projekte, ki jih mora ponudnik izdelati, mora potrditi Naročnik.



3.2.4.2. Prihod na delovišče Pred pričetkom del mora inženir izvajalcu predložiti imena in naslove lastnikov in najemnikov zemljišč, ki bodo posredno ali neposredno vključena v izvedbo del. Izvajalec mora inženirja štirinajst (14) dni vnaprej pisno obvestiti o svojem namenu, da prične z delom na posameznem področju lastništva ali najema. Izvajalec mora voditi evidenco o datumih svojega prihoda in odhoda z vseh posesti in zemljišč vsakega posameznega lastnika ali najemnika, skupaj z datumi gradnje in odstranitve ograje in mora predložiti kopije teh dokumentov inženirju, kadar ta to zahteva. Podobno evidenco, ki mora biti opremljena z vsemi pripadajočimi dokumenti, mora naročnik voditi tudi v zvezi s cestami, peš potmi in prehodi.

3.2.4.3. Ogled glavnih cest, posesti, zemljišč in polj Če je potrebno, se mora inženir v imenu izvajalca s cestno upravo, lastniki ali najemniki dogovoriti za oglede v zvezi s stanjem glavnih cest, jarkov, posesti, zemljišč in polj, ki bi bili lahko prizadeti pri izvedbi del. Zapisnik o ogledu velja za resnično in natančno poročilo o stanju, razen če izvajalec obvesti inženirja, da je že pričel s posegom, ki bi lahko poškodoval glavne ceste, odvodne konstrukcije, posesti, zemljišča ali polja.

3.2.4.4. Začasna ograja Če je kakšen delovni objekt postavljen na zasebnem zemljišču, mora izvajalec, v skladu z dogovorom z lastnikom zemljišča postaviti začasno ograjo. Izvajalec mora redno pregledovati in vzdrževati vse ograje in popraviti vse poškodbe na njih brez odlašanja. Izvajalec mora omogočiti vstop v začasno ograjen prostor najemnikom sosednjih zemljišč, če je to potrebno. Zemljišče mora biti ograjeno z začasno ograjo, dokler je izvajalec ne zamenja s stalno ograjo, oziroma dokler izvajalec ne dokonča del na tem delu zemljišča in vzpostavi prvotnega stanja.

3.2.4.5. Referenčne točke Izvajalec mora inženirja obvestiti o relativni višini, o lokaciji začasne ograje in o referenčnih točkah, ki jih namerava uporabiti. Izvajalec bo zadostil pogojem, če bo upošteval absolutne višinske kote in referenčne točke, ki so navedene v pogodbi. Če bi izvajalec želel oporekati kakšni višinski koti, navedeni v pogodbi, mora inženirju predložiti spisek višinskih kot, za katere smatra, da so napačne in ustrezen spisek pravilnih kot. Obstoječe kote oziroma referenčne točke, katerim oporeka, izvajalec ne sme spremeniti, dokler inženir ne odobri spremembe.

3.2.4.6. Nastanitev v času izvajanja del Izvajalec mora poskrbeti za nastanitev zase. V teh prostorih mora poskrbeti za ogrevanje, razsvetljavo, čiščenje in vzdrževanje do zaključka del. Prostori morajo biti urejeni tako, da omogočajo izvedbo koordinacijskih sestankov Nadzorom in drugimi sodelujočimi. Pisarne in drugi objekti za nastanitev morajo biti postavljeni, opremljeni in pripravljeni za vselitev in uporabo v roku sedmih dni od datuma pričetka del.



3.2.4.7. Plakatiranje in oglaševanje Izvajalec ne sme sam lepiti kakršnih koli plakatov in oglaševati na delovišču ali to dovoliti drugim, brez pisnega pristanka inženirja.

3.2.4.8. Nasprotja z zemljiškimi interesi Izvajalec mora omejiti svoje gradbene dejavnosti znotraj delovišča in mora tudi svojim uslužbencem prepovedati vstop na tuje zemljišče, razen če se ne dogovori za uporabo dodatnih površin. Izvajalec ne sme ovirati nobene športne, ribiške ali druge dejavnosti na ali poleg delovišča, če to ni neizogibno potrebno za izvedbo pogodbenih del. Preden poskusi uveljaviti kakršno koli pravico, za katero se je sam dogovoril, v zvezi z dovoljenji za uporabo poti ali prehodov ali z nastanitvijo izven delovišča, mora o tem pisno obvestiti inženirja.

3.2.4.9. Nasprotja v zvezi z dostopom do posesti in orodij Izvajalec mora sam poskrbeti za alternativne dogovore, da ne bi prišel v nasprotje z lastniki ali najemniki v zvezi z dostopom do posesti. Izvajalec mora o posegih pisno obvestiti inženirja in lastnike ali najemnike štirinajst dni vnaprej, in mora inženirju pisno potrditi, da se je dogovoril o alternativnih rešitvah.

3.2.4.10. Postopek za pritožbe in odškodninski zahtevki Izvajalec mora brez odlašanja obvestiti inženirja o podrobnostih vseh odškodninskih zahtevkov ali opozoril o nameravanih odškodninskih zahtevkih, ki jih prejme v zvezi z zadevami, proti katerim se mora v skladu s pogodbo zavarovati naročnik, prav tako pa mora tudi inženir posredovati izvajalcu vse takšne zahtevke in opozorila, ki jih prejme neposredno inženir ali naročnik. Takšna izmenjava informacij mora potekati tudi v zvezi z vsemi pritožbami, ki jih prejme eden ali drugi. Izvajalec mora takoj pisno obvestiti inženirja o vsaki škodi ali poškodbi, ki nastane pri izvajanju del.

3.2.4.11. Zavarovanje pred poškodbami Izvajalec mora spoštovati vse varnostne ukrepe, da bi se izognil vsaki nepotrebni poškodbi cest, posestev, zemljišč, dreves in ostalega, in se mora v času izvajanja pogodbenih del ustrezno sporazumevati z lastniki in najemniki, ki se bodo pritožili. Če mora izvajalec opraviti dela blizu, nad ali pod postavljeno opremo pooblaščenega podjetnika, cestne uprave ali drugih strank, mora narediti začasno podporo in delati pod ali tik zraven orodja, tako da se izogne poškodbi in nevarnosti iztekanja goriv ali maziv ter da zagotovi nemoteno delovanje. V primeru, da bi izvajalec kljub temu opazil kakršno koli poškodbo ali iztekanje, mora o tem na ustrezen način takoj obvestiti inženirja, pooblaščenega podjetnika, cestno upravo ali lastnika orodja in uporabiti vsa sredstva za popravilo ali nadomestilo poškodovanega orodja.

3.2.4.12. Obstoječe napeljave Naročnik ne zagotavlja točnosti in popolnosti podatkov o obstoječih napeljavah, vključenih v pogodbo. Izvajalec se mora posvetovati z vsemi ustreznimi organi in lastniki napeljav preden začne z izkopavanji in mora, v svoje dobro, sam ugotoviti natančno lego obstoječih napeljav, ki bi lahko povzročile škodo pri izvedbi del, ali pa bi jih lahko poškodoval pri izvedbi del. Če izvajalec ugotovi, da obstaja kakšna napeljava, ki ni omenjena v pogodbi,



mora o tem takoj pisno obvestiti inženirja. Izvajalec mora v načrt splošne razporeditve vnesti lege vseh obstoječih napeljav in dati kopijo načrta na razpolago inženirju. Izvajalec mora izvesti dela tako, da ne poškoduje ali moti obstoječih napeljav na ali poleg delovišča. Če bi do poškodbe ali motnje kljub temu prišlo, mora izvajalec sam, z odobritvijo inženirja in ustreznega organa, na svoje stroške izvesti popravila. Izvajalec mora zagotoviti pravilen zasip vseh izkopavanj na delovnem področju, ki jih opravijo javna podjetja v dogovoru z njim. Izvajalec se mora sam dogovoriti za vse premestitve in odstranitve napeljav, ki jih bo potreboval zase ali za svoje delo. Pred vsakim takšnim dogovorom mora zaprositi inženirja za dovoljenje. Vsaka delovna skupina mora imeti priročen detektor za odkrivanje zakopanih cevi in vodnikov in vsaj en član delovne skupine mora biti usposobljen za uporabo detektorja. Delavci morajo detektorje uporabljati v skladu z navodili proizvajalca pred in med vsakim izkopavanjem, da bi odkrili vse lege cevi in vodnikov.

3.2.4.13. Prometna ureditev Preden izvajalec prične z delom, ki bo potekalo na, ali bo oviralo uporabo, katerekoli glavne ceste, se mora o predlagani metodi dela dogovoriti z inženirjem, cestno upravo in policijo ter od njih pridobiti dovoljenje za zaporo ceste. Ves čas izvedbe del mora izvajalec sodelovati s cestno upravo in policijo glede del ali dostopa na katero koli glavno cesto. Izvajalec mora o zahtevah ali dogovorih s cestno upravo ali policijo obveščati inženirja. Če je zaradi izvedbe del potrebno začasno urediti obvoz na cestišču ali prestaviti pločnik ali kakšno drugo javno pot, mora izvajalec poskrbeti za in vzdrževati alternativno pot, ki je sprejemljiva za inženirja, in ki mora pričeti obratovati preden izvajalec zapre obstoječo pot. Če so potrebne zapornice, jih mora izvajalec priskrbeti in vzdrževati po ustreznem standardu, v skladu z vrsto, oziroma vrstami motornega prometa ali pešcev, ki jih bodo morali uporabljati. Izvajalec mora uporabiti vse razumne ukrepe, da bi preprečil, da bi vozila, ki prihajajo na delovišče in ga zapuščajo, nanašala blato ali drugo nesnago z delovišča na sosednje ceste in poti in mora v najkrajšem možnem času odstraniti vse odpadke, ki bi jih vozila kljub vsemu nanesla. Izvajalec ne sme nikoli ovirati prometa na dolžini, daljši od sto metrov na katerem koli delu glavne ceste, razen če se o tem z ustreznimi organi dogovori inženir. Če se ne more izogniti enosmernemu prometu, mora izvajalec poskrbeti za ustrezen sistem nadzora prometa, kot je dogovorjeno v prometni ureditvi. O načrtu prometne ureditve se mora izvajalec dogovoriti z ustrezno upravno enoto. Izvajalec mora pustiti svojo telefonsko številko, na kateri je dosegljiv tudi ponoči, na policijski postaji, v vsakem kraju, kjer trenutno izvaja gradbeno dejavnost.

3.2.4.14. Urejenost delovišča Izvajalec mora z vseh ulic in cest ob koncu vsakega delovnega dne očistiti vso raztreseno umazanijo, gramoz ali druge materiale, ki so se tam nabrali zaradi gradnje. Čiščenje vključuje pranje z vodo, čiščenje s krtačami, in če je potrebno, tudi ročno čiščenje, da bi dosegli potrebno čistočo, primerljivo s sosednjimi ulicami, kjer se promet na in iz gradbišča ne odvija. Izvajalec mora odstraniti vse gradbene odpadke, izkopano zemljo in druge materiale z vseh ograj, jarkov, kanalov, kažipotov in mora spet vzpostaviti prejšnje stanje, takoj ko dokončno izvede pogodbena dela.



Izvajalec ne more dobiti uporabnega dovoljenja dokler ne umakne vseh svojih strojev, opreme, naprav in odpadnega materiala z delovišča, in dokler na delovišču ne vzpostavi prejšnjega stanja, na način, sprejemljiv za inženirja.

3.2.4.15. Dogovori za nujne primere Izvajalec mora zagotoviti, da bo lahko na hitro sklical svojo ekipo izven normalnega delovnega časa, da bi opravil nujna dela, potrebna zaradi nevarnosti, ki grozi pričetemu delu. Inženir mora imeti ob vsakem času na voljo seznam z naslovi in telefonskimi številkami izvajalčevega osebja, ki je trenutno odgovorno za organizacijo dela v nujnih primerih. Izvajalec se mora seznaniti z vsemi krajevnimi dogovori, ki veljajo za nujne primere, o tem pa mora obvestiti tudi svoje zaposlene.

3.2.4.16. Moteči objekti Načrti za izvedbo morajo v največji možni meri vključiti obstoječe nad- in podzemne objekte. Izvajalec mora pred poškodbami zaščititi vse nad- in podzemne objekte, ne glede na to ali so postavljeni v okvirih zahtev naročnika. V primeru, da mora izvajalec obstoječe zidove, ograje, vhode, zgradbe ali kakšne druge gradnje odstraniti, da bi lahko pravilno gradil, mora po opravljenem delu spet vzpostaviti začetno stanje, ki je sprejemljivo za lastnika posesti ali najemnika in inženirja. Predstavnik izvajalca mora inženirja obvestiti o vseh poškodbah gradenj in popravilih ali zamenjavah, ki jih bo opravil. Če obstoječe gradnje motijo izvajalca pri izvedbi del, mora o tem obvestiti inženirja, preden nadaljuje z gradnjo. Če izvajalec o takšnem primeru ne obvesti inženirja, to dela na lastno odgovornost.

3.2.4.17. Napeljave za uporabo na delovišču Izvajalec si mora na lastne stroške priskrbeti električno napeljavo, pitno vodo, telefonske linije, zrak pod pritiskom in druge napeljave, ki jih potrebuje za svoje delo na delovišču in mora priskrbeti, vzdrževati in po zaključku del odstraniti, vse cevi, kable in spojke, preko katerih bo dovajal navedene storitve, potrebne za izvedbo del. Izvajalec mora poskrbeti za primerno količino sveže pitne vode na delovišču. Vse električne inštalacije v začasni električni napeljavi morajo biti v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo.

3.2.4.18. Zaščita pred požari in njihovo preprečevanje Izvajalec mora izvajati vsa dela v smislu zaščite in preprečevanja požarov. Priskrbeti in vzdrževati mora ustrezno protipožarno opremo. Držati se mora veljavnih predpisov za preprečevanje požarov.

3.2.4.19. Dostop uradnih oseb Pooblaščene državne in občinske uradne osebe morajo imeti ob vsakem času omogočen vpogled v izvedbo del, ne glede na to ali se izvajalec pripravlja na izvedbo ali izvaja dela. Izvajalec mora uradnim osebam omogočiti dostop in nadzor nad izvedbo del. Dostop mora biti dovoljen tudi predstavnikom podjetja (enega podjetja ali večih), ki bo po zaključku del vršilo obratovanje ali/in vzdrževanje, koordinatorju projekta ter pooblaščenim predstavnikom investitorja in sofinancerjev. Predstavniki podjetja lahko od časa do časa zahtevajo dostop na gradbišče zaradi nadzora napredovanja del. Njihova imena sporoči inženir.

3.2.4.20. Poškodbe dostopnih cest Izvajalec mora zagotoviti, da bodo poškodbe na vseh javnih ali zasebnih cestah, pešpoteh in kolovozih, ki jih bodo uporabljala vozila ali oprema, ki bodo vozila na ali iz delovišča, minimalne in je odgovoren za stroške



popravil, potrebnih za vzpostavitev prejšnjega stanja na teh cestah, kolovozih ali pešpoteh na način, ki je sprejemljiv za inženirja in lastnika, oziroma nadzorni organ.

3.2.4.21. Sanitarije Izvajalec mora priskrbeti na delovišču dovolj kemičnih stranišč ali stranišč na splakovanje. Stranišča morajo biti ustrezne vrste in izvajalec jih mora ves čas vzdrževati v higienskem stanju. V kolikor bodo kemična stranišča, morajo biti ustrezno zgrajena, tako da zaradi njihove uporabe ne more priti do zdravju škodljivega onesnaženja. Po zaključku del mora izvajalec stranišča odstraniti in na področju, kjer so bila postavljena, ponovno vzpostaviti prvotno stanje.

3.2.4.22. Pravica do uporabe zemljišča Izvajalec mora omejiti svoje gradbene dejavnosti znotraj delovišča ali na druga področja, za katera se dogovori in mora tudi svojim delavcem naročiti, da se držijo tega. Izvajalec je odgovoren za odstranjevanje vseh svojih orodij in odpadkov s področij, ki jih ima pravico uporabljati ali preko katerih mu je dovoljen prehod. Izvajalec mora sam določiti kolikšen prostor potrebuje v vsakem posameznem primeru. Izvajalec je odgovoren za vsako poškodbo zasebne lastnine izven obsega, ki ga je določil naročnik za izvajalčevo uporabo. Preden bo inženir podpisal končni obračun, mora izvajalec naročniku predložiti pisna potrdila od lastnikov zemljišč, s katerimi se je sam dogovoril za pravico uporabe in prehoda preko zemljišča in lastnikov zemljišč, na katera je izvajalec iz kakršnega koli razloga razširil svojo dejavnost, da je na zemljiščih spet vzpostavljeno prejšnje stanje. Predvideno je, da se dovoljenja za pravico uporabe in prehoda preko zemljišč in ostala dovoljenja pridobijo pred začetkom gradbenih del. Če se pridobivanje potrebnih dovoljenj zavleče, mora izvajalec svoje delo načrtovati tako, da bo svoje dejavnosti omejil na področja, za katera ima dovoljenja ali jih ne potrebuje, vse dokler potrebnih dovoljenj ne pridobi.

3.2.4.23. Odlagališča za odpadke Za izvajalca niso predvidena odlagališča za odpadke, zato se mora, v dogovoru z inženirjem, sam, na svoj strošek, dogovoriti za odstranjevanje vseh odvečnih izkopanih materialov. Samovoljno odlaganje ni dovoljeno.

3.2.4.24. Začasna dela Izvajalec mora na svoj strošek poskrbeti, da bodo začasna dela, postavitev gradbenih odrov, tesarska opravila, postavitev opornikov, postavitev podpore za plošče, gradnja začasnih nepropustnih bazenov za vodo, postavitev mostov in druga potrebna in zahtevana dela za varno in učinkovito izvedbo in izgradnjo del in tudi vsa druga priložnostna dela, izvedena na primeren način.

3.2.4.25. Nadzor Vsa dela mora nadzorovati oseba, sprejemljiva za inženirja. Izvajalec se mora z inženirjem dogovoriti o številu delovnih skupin, za katere bo zadolžen posamezen nadzornik, kar pa je odvisno tudi od drugih okoliščin.

3.2.4.26. Okoljevarstveni ukrepi Izvajalec mora sprejeti ukrepe, za katere inženir smatra, da so sprejemljivi in potrebni za zmanjšanje neprijetnosti, ki jih povzročajo prah, hrup ali drugo. V sušnih obdobjih lahko inženir od izvajalca zahteva, da vsaj trikrat dnevno poliva ceste, po katerih se odvija veliko prometa, ostale ceste pa vsaj enkrat dnevno. Izvajalec bo



ceste polival ob primernem času, o čemer se bo dogovoril z inženirjem. Izvajalec mora biti še posebej pozoren na škodo, ki jo lahko na poljih povzroči prah. Izvajalec mora sprejeti ukrepe, ki so potrebni, da prepreči škodo, ki jo povzroča prah, ki nastaja pri izvajanju pogodbenih del. Izvajalec bo spoštoval vse dogovore, ki jih bo sklenil naročnik z eno ali več osebami, v zvezi z uporabo zemljišč in izvedbo del. Če bo izvajalec želel, bo dobil kopije vseh dogovorov v zvezi s tem.

3.2.4.27. Življenjska doba materialov in opreme Vsi materiali, ki jih bo izvajalec uporabil pri izvedbi del morajo imeti najmanj takšno kvaliteto, da je zagotovljena 50 letna življenjska doba za nasipe. Razen betonskih konstrukcij katerih pričakovana življenjska doba mora biti vsaj 80 let, potrošni material ne sme biti noben del načrtovan za življenjsko dobo manj kot 4 leta oz. 10 let za opremo, ki zahteva večje posege za njihovo zamenjavo. Poleg zahtev specifikacij je izvajalec v celoti odgovoren za dobavo opreme in materiala, ki ustreza svojemu namenu in je primerna za zgoraj navedeno življenjsko dobo. Vsi materiali za izvedbo individualnih ukrepov morajo imeti življenjsko dobo vsaj 10 let. Vse blago in materiali, ki jih bo izvajalec nabavil in vgradil, morajo biti novi, neuporabljeni in najnovejše proizvodnje in vanje morajo biti vgrajene vse najnovejše izboljšave oblike in materialov, razen če ni v pogodbi drugače določeno. Izvajalec mora predložiti kopijo tehnične specifikacije iz proizvajalčeve tehnične literature za vse ponujeno blago in materiale. Izvajalec mora materiale in sestavne dele skladiščiti tako, da ostane njihova kvaliteta in stanje ustrezno določenim standardom, ki so zahtevani v pogodbi. Z materiali in sestavnimi deli mora ravnati tako, da prepreči, da bi se poškodovali ali pokvarili in v skladu z vsemi ustreznimi priporočili proizvajalcev.

3.2.4.28. Čiščenje/priprava gradbišča »Čiščenje/priprava gradbišča« pomeni vse dejavnosti, ki so potrebne za čiščenje zemljišča, na katerem bo izvajalec gradil, postavljanje objektov in odstranjevanje opreme z gradbišča med opravljanjem dela, kot tudi vzdrževanje opreme in podobno v času gradnje in odstranjevanje ter transport te opreme po opravljenem delu. Za čiščenje/pripravo gradbišča je odgovoren izvajalec in vključuje tudi rušenje vseh obstoječih objektov in stavb, ki so na gradbišču ob pričetku izvajanja del. Izvajalec ne sme porušiti ali odstraniti nobenega objekta brez pisnega dovoljenja inženirja.

3.2.4.29. Travnate površine za vzpostavitev prejšnjega stanja Na travnatih površinah mora izvajalec po opravljenih delih vzpostaviti prejšnje stanje s travnimi ploščami velikosti približno meter krat 30 cm, ki morajo biti pri rezanju enake debeline, približno 4 cm. Travnate površine morajo biti zelene, ko jih izvajalec reže; poskrbeti mora, da bodo imele dovolj vlage in jih mora spet namestiti v roku enega tedna, v obdobju med 1. aprilom in 31. avgustom. V drugih obdobjih leta izvajalec ne reže travnatih površin. Plast zemlje pod travnatimi površinami mora biti takšna, da bo zaključna travnata plast po opravljenem utrjevanju v istem nivoju z okoliškimi površinami.

3.2.4.30. Zgornja plast zemljine za ponovno uporabo Zgornja plast zemljine pomeni plast zemlje na površini, na kateri uspeva vegetacija. Vsebovati mora vse travnate površine, ki jih izvajalec ne potrebuje za ponovno nameščanje ali za to niso ustrezne. Zgornja plast zemljine mora biti uskladiščena ločeno od ostalih izkopanih materialov.



3.2.4.31. Ravnanje z vodo

Izvajalec ne sme dovoliti, da bi se voda izlila na katerikoli del gradbišča, razen če ni tako določeno v pogodbi. Vodo, ki prihaja iz odvodnega sistema, mora odvajati ali črpati na dogovorjeno mesto. Vsi potrebni jarki za zbiranje odpadne vode morajo biti, če je le mogoče, nameščeni izven področja izkopov za stalna dela in jih mora izvajalec zapolniti s pustim betonom do nivoja spodnjega dela okoliških stalnih del. Izvajalec mora upoštevati vse varnostne ukrepe, da prepreči kakršno koli poškodbo sosednjih zemljišč zaradi odvodnje. Izvajalec mora upoštevati vse varnostne ukrepe, da prepreči izliv podtalnice iz vhodne napeljave v napeljavo pitne vode. Izvajalec se ne sme zanašati na črpanje iz odvodnih zbiralnikov kot na edini pripomoček za izpolnjevanje svojih obveznosti v zvezi z ravnanjem z vodo, razen če mu tega ne dovoli inženir. Izvajalec mora nadzorovati način in kakovost ravnanja z vodo s pomočjo črpanja iz odvodnih zbiralnikov, tako da po mnenju inženirja, ne bo negativnih vplivov na izvedbo del ali na katero od sosednjih posestev. Izvajalec, brez pisnega dovoljenja inženirja za odvajanje vode iz izkopanih predelov pri stalnih delih, ne sme uporabiti niti novih, niti obstoječih cevi.

3.2.4.32. Vzpostavitev prejšnjega stanja na vzdrževanih glavnih cestah Vzpostavitev prejšnjega stanja na cestiščih, pločnikih, peš poteh, kolesarskih stezah in robnikih mora biti zagotovljena.Izvajalec mora vzpostaviti prejšnje stanje na ulicah, ki spadajo pod vzdrževane glavne ceste, v skladu z načeli dobrega gospodarjenja, struktura pa mora biti enaka ali boljša od prvotne. Utrjevanje mora izvesti z odobreno opremo, tako da utrjuje zemljino toliko časa, da je suha gostota vsaj 95% maksimalne laboratorijske suhe gostote. CBR vrednost ne sme biti manj kot 25% po štirih dneh potapljanja v vodi.

3.2.4.33. Vzpostavitev prejšnjega stanja na nevzdrževanih cestah Izvajalec mora vzpostaviti prejšnje stanje na nedokončanih cestah in pešpoteh z istim materialom, na kakršnega je naletel med izkopavanjem, razen če inženir zahteva drugače in mora spet nasuti izkopan material v pravilnem vrstnem redu v dobro utrjenih plasteh.

3.2.4.34. Vzpostavitev prejšnjega stanja na neutrjenem zemljišču Za zaključna dela na neutrjenem zemljišču mora izvajalec odstraniti površinski sloj prizadetega zemljišča do globine najmanj 30cm, preden spet nasuje zgornji sloj zemlje, prav tako pa mora pognojiti in vzpostaviti stanje zemlje, kolikor je le mogoče enako prvotnemu stanju zemljine. Površine, ki bodo zasajene s travo, morajo biti pokrite s fino orno zemljo, z njih morajo biti odstranjeni kamni in zunanji materiali, večji od 50 mm. Seme mora biti posejano v ustreznem letnem času, enakomerno razporejeno in posejano v količini, ki ni manjša od 10 g/m2 na ravnih površinah in 30 g/m2 na pobočjih. Površine, ki jih bo izvajalec obložil s travno rušo, morajo biti pripravljene enako kot površine za sajenje. Ustrezne ruše morajo biti položene, utrjene, spojene in čvrsto natlačene, spoji pa morajo biti zapolnjeni s fino peščeno zemljino. Na pobočjih, kjer bi lahko zdrsele, morajo biti ruše položene diagonalno. V primeru posedanja, mora izvajalec odstraniti rušo, used napolniti z dobro fino presejano zemljo, na to pa spet položiti rušo na način, ki je opisan zgoraj. Vse ruše, ki se bodo posušile, mora izvajalec zamenjati z novimi.



Izvajalec mora vzpostavitev prejšnjega stanja na neutrjenem zemljišču izvesti v dveh fazah: pripravljalno fazo in zaključno fazo vzpostavljanje prejšnjega stanja. Izvajalec mora izvesti pripravljalno fazo vzpostavljanja prejšnjega stanja po naslednjih korakih: Zemeljski sloj neposredno pod površjem mora odkriti in izkopati do globine, ki ne presega štiristopetdeset

milimetrov, po vsem področju, kjer je odstranjen zgornji zemeljski sloj kot zahteva inženir. Pri tem mora posvetiti posebno pozornost položaju plitkih odvodnih kanalov in napeljav.

Zgornji zemeljski sloj mora odstraniti in dodelati tako, da bo ustrezal zahtevam o zaključnem zemeljskem sloju, vključno s preskrbo potrebnega dodatnega zgornjega zemeljskega sloja.

Kamne in ostale odpadke mora odstraniti in odložiti na ustrezno odlagališče. Pripravljalno fazo vzpostavljanja prejšnjega stanja mora izvajalec izvesti v vremenskih razmerah, ki jih inženir smatra za primerne. Ko izvajalec enkrat začne s pripravljalno fazo vzpostavljanja prejšnjega stanja, ne sme več teptati zgornjega in zemeljskega sloja neposredno pod površjem. Izvajalec mora zemljo obogatiti z običajnim gnojilom, v skladu s priporočili proizvajalca. Izvajalec mora, na svoj strošek, ponovno zasejati tiste površine, kjer trava, po mnenju inženirja, ne uspeva primerno dobro. Zaključno fazo vzpostavljanja prejšnjega stanja sme izvajalec izvesti le v vremenskih pogojih, za katere inženir smatra, da so primerni. Izvajalec je odgovoren za prvo košnjo vseh s travo zasajenih površin. Kjer izvajalec opravlja dela na področju, kjer je postavljena ograja, jo mora med izvedbo del pazljivo odstraniti, po končanem delu pa jo mora spet postaviti tako, kot je bila postavljena prej, oziroma v skladu z navodili. Izvajalec mora nadomestiti ograjo, ki jo med opravljanjem del poškoduje. Kjer izvajalec opravlja dela na področju, ki je ograjeno z živo mejo ali zidom, jih mora odstraniti in vse rastline ali material, ki so primerni za ponovno uporabo shraniti in jih, po končanem delu, ponovno uporabiti. Žive meje in zidove mora spet postaviti kolikor je le mogoče enako prejšnjemu stanju. Če mora izvajalec, po navodilu, odstraniti del ograje, žive meje ali zidu, mora paziti, da je odstranjeni del resnično najmanjši potrebni del, ki ga mora odstraniti za uspešno izvedbo del in pod nobenim pogojem ne sme presegati pet metrov. Odprtino, ki je posledica tega, mora zavarovati tako, da bo zadovoljil zahteve inženirja. Če odstrani del zidanega zidu, mora material pazljivo shraniti za ponovno uporabo. Pripravljalna faza vzpostavljanja prejšnjega stanja, ki ga mora izvajalec izvesti po tej pogodbi, vključuje spodnja dela: Valjanje površine mora opraviti, ko je zemljišče suho, potem pa mora zgornji sloj enakomerno razporediti in

sestaviti tako, da odgovarja prvotni globini in nivoju tal. Odstraniti mora vse neuporabljene materiale in kamne večje od štirideset milimetrov in jih odložiti na svoje

odlagališče. Vse jarke in nasipe mora oblikovati in izvesti v skladu s projektom. Jedro nasipov mora oblikovati iz dobro

utrjenega materiala zemeljskega sloja neposredno pod površjem, ki ga mora prekriti z najmanj sto milimetri zgornjega zemeljskega sloja.

Vzpostavljanje prejšnjega stanja na cestnih nasipih mora biti izvedeno v skladu z veljavnimi cestnimi predpisi in morajo ustrezati naslednjim zahtevam:

Če izvajalec ne shrani zgornjega zemeljskega sloja ločeno od ostalega izkopanega materiala, bo moral, izključno na svoj strošek, priskrbeti in nasuti ustrezen nadomestni material.

Izvajalec lahko zaradi usedanja rahlo prenapolni jarek, vendar ne toliko, da bi to povzročilo nevarnost ali oviro.



Če se površina, na kateri je izvajalec spet vzpostavil prejšnje stanje, pogrezne pod nivo sosednjega zemljišča, mora izvajalec, na svoj strošek, popraviti ugrezanje zgornjega zemeljskega sloja. Izvajalec mora vzpostaviti prejšnje stanje na ulicah, ki spadajo pod vzdrževane glavne ceste, cestiščih, pločnikih, peš poteh, kolesarskih stezah in robnikih v skladu z načeli dobrega gospodarjenja, struktura pa mora biti enaka ali boljša od prvotne.

3.2.4.35. Drevesa Izvajalec brez pisnega dovoljenja inženirja ne sme posekati ali odstraniti iz gradbišča nobenega drevesa. Posekan les ostane last lastnika zemljišča in ga mora izvajalec razžagati in odstraniti v skladu z lastnikovimi sprejemljivimi zahtevami. Če koplje odvodne kanale ali kanale za kable blizu korenin dreves in poganjkov, mora paziti, da jih s svojim izkopavanjem kar najmanj poškoduje. Korenin in poganjkov dreves ne sme sekati, če to ni res nujno potrebno, okrog korenin pa mora v širini 15cm nasuti zemljino, ki je enake kakovosti kot zgornje zemeljske plasti. Korenine in poganjke lahko poseka samo ročno, po pristanku inženirja. Vse odsekane konice mora premazati z ustreznim voskom, ki vsebuje fungicid, ki preprečuje trohnenje korenin in poganjkov.

3.2.4.36. Nasipavanje zgornje plasti zemljine Brežine in druga območja, ki jih je treba zasuti, mora izvajalec oblikovati iz ustreznih zemljin, ki jih je mogoče utrjevati na običajni način, da se oblikuje stabilno polnjenje, nasuto in utrjeno, takoj ko je praktično mogoče po opravljenem izkopavanju, v plasteh ustrezne debeline s strojem za utrjevanje. Nasuta zemljina mora biti, če je le mogoče, nasuta in utrjena enakomerno in ga mora izvajalec vzdrževati ves čas v dovolj velikem naklonu ali prečnem padcu in dovolj ravni površini, da omogoča takojšen odtok površinski padavinski vodi.

3.2.4.37. Gradnja opornih zidov

3.2.4.37.1. Tehnologija gradnje Praviloma se morajo dela izvajati od spodaj navzgor s tem, da se pri morebitnih prekinitvah vtoke v že urejene odseke primerno zaščiti. Potek in napredovanje del s terminskim planom mora izvajalec predvideti v svojem tehnološko ekonomskem elaboratu, ki ga morajo pred pričetkom del potrditi investitor, nadzor in projektant. V TEE mora predvideti vse potrebne ukrepe za zavarovanje gradbišča pred visokimi vodami in gradbene stroje vsakodnevno pred zaključkom del umakniti iz struge vodotoka. Prav tako mora ves izkopan material sproti odvažati na urejene trajne oz. začasne deponije in obenem sproti dovažati potreben gradbeni material. V strugi sme biti razpršeno deponiran le kamen - lomljenec, vendar le v velikosti enodnevne porabe vgrajenega kamna. Izkope za prečna in vzdolžna zavarovanja se mora izvajati po kampadah dolžine 3,00 m. Po izkopu vsake kampade se takoj zgradi tisti del zidu ali praga tako, da se ga pozida vsaj do višine srednje visokih voda (okoli 1,00 m nad niveleto). Nato se nadaljuje z izkopom za naslednjo kampado in obenem nadvišuje zavarovanje na predhodnih kampadah. Pri podzidavi obstoječih, dotrajanih zidov se obstoječe temelje podpre z vgradnjo lesenih pilotov iz borove ali macesnove oblice premera Ф 20 dolžine 4,00 m, ki se jih nad nivojem nivelete založi z lesom in s tem podpre temelje zidov.

3.2.4.38. TERMINSKI PLAN Uspešen ponudnik mora svoje aktivnosti predvideti v skladu s finančnim planom Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete Varstvo okolja – področje voda; prednostno usmeritev Zmanjšanje škodljivega delovanja voda in izdano odločbo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo št. KS OP ROPI/5/3/Poplavna varnost Drave/0 o dodelitvi sredstev za projekt "Zagotovitev poplavne varnosti v porečju Drave - I.faza".



zadolžen Št. Mejnik Rok

Izvajalec M1 terminski in finančni plan dela 28 dni po sklenitvi pogodbe

Izvajalec M2

izvedba dodatnih geodetskih meritev, geološko geotehničnih raziskav, pridobitev katastra komunalnih naprav, pridobitev projektnih pogojev

60 dni po sklenitvi pogodbe

Izvajalec M3 izdelava oziroma dopolnitev PGD vključno z izdelavo kart poplavne nevarnosti 120 dni po sklenitvi pogodbe

Naročnik M4 recenzija in revizija PGD 30 dni po dokončanju mejnika M3

Izvajalec M5 dopolnitev PGD v skladu z recenzijo oz. revizijo; pridobitev soglasij in oddaja vloge za pridobitev oziroma spremembo gradbenega dovoljenja

60 dni po dokončanju mejnika M4

Izvajalec M6 izdelava PZI in tehnološki elaborat del (TED) 90 dni po dokončanju mejnika M4

Naročnik M7 recenzija PZI in TED ter potrditev s strani Naročnika 30 dni po dokončanju mejnika M6

Izvajalec M 8

gradnja vključno s predajo PID, dokazil o zanesljivosti objekta (DOZ) in geodetskega načrta novega stanja zemljišča po dokončani gradnji ter izjava izvajalca o dokončanju del in zaprosilo za kvalitetni pregled oz. zaprosilo za izdajo potrdila o prevzemu del

430 dni po sklenitvi pogodbe

Naročnik M 9 kvalitetni pregled in izdaja potrdila o prevzemu del (dokončanje del) 10 dni po dokončanju mejnika M8

Izvajalec M10 odprava pomanjkljivosti po kvalitetnem pregledu 20 dni po dokončanju mejnika M9

Naročnik M11 tehnični pregled 10 dni po dokončanju mejnika M10

Izvajalec M12 odprava pomanjkljivosti po tehničnem pregledu (97. člen ZGO) in predaja garancije za odpravo napak v garancijski dobi

20 dni po dokončanju mejnika M11

Naročnik M13 izdaja potrdila o izvedbi oz. potrdilo o odpravi napak po tehničnem pregledu 10 dni po dokončanju mejnika M12

Izvajalec M14 izvedba vseh del 500 dni po sklenitvi pogodbe

3.2.4.39. NASTANITEV INŽENIRJA Nastanitev in oprema Vsa oprema, ki je potrebna za izvajanje storitev nadzornega inženirja je last izvajalca in se po zaključku izvedbe projekta vrne izvajalcu. Izvajalec mora poskrbeti za ogrevanje, razsvetljavo in vzdrževanje enosobnega kontejnerja do zaključka del ali tako dolgo, dokler to zahteva inženir, vendar ne dlje kot do konca roka, določenega za popravilo napak. Kontejner, ki ne sme biti manjši od 20 m2 bo služil za pisarno inženirju. Izvajalec mora priskrbeti in vzdrževati tudi stranišče na splakovanje in umivalnik za umivanje rok. Stranišča morajo biti zaprtega tipa, praznjenje kemičnih stranišč mora izvajalec izvajati na dovoljen način in vsebine ne



sme odlagati na zemljišče ali v vodne tokove. Kanalizacijske in trdne odpadke mora izvajalec odlagati na za to določeno odlagališče. Zunanja vrata kontejnerja morajo imeti patentno ključavnico in ključe. Celoten prostor mora biti učinkovito ogrevan, klimatiziran in osvetljen z elektriko. V prostoru morata biti, poleg tiste, ki se uporablja za ogrevanje, inštalirani še dve vtičnici. V zimskih mesecih mora biti ogrevanje zadostno za vzdrževanje temperature 18˚C. Prostor mora biti opremljen z ustrezno notranjo opremo in inženir lahko od izvajalca zahteva, da mu v razumnih okvirih, priskrbi dodatno opremo. Izvajalec mora priskrbeti telefon in telefaks za izključno uporabo inženirja in ju mora neodvisno priključiti na javno telefonsko omrežje. Zahtevana je internetna linija. Prostor mora biti opremljen s spodaj naštetim pohištvom in opremo:

• eno pisalno mizo, dimenzij 1,5 x 0,75 metra, z dvojnim podstavkom in predalnikom s tremi predali, ki jih je mogoče zakleniti

• eno oglasno ploščo, dimenzij 3 x 3 metre • eno leseno omaro s policami dolgo 1,5 metra, visoko 1 meter in široko 0,3 metra • eno mizo, dimenzij 0,75 x 2,0 metra • devetimi pisarniškimi stoli • obešalnikom za plašče • enim stacionarnim telefonskim aparatom • enim telefaksom • desetimi lučmi in nosilci, dvojnimi 80 W, flourescentnimi, dolgimi 1,5 metra • eno jekleno omaro, visoko dva metra, široko 0,9 metra in globoko 0,45 metra, s policami, ki jo je

mogoče zakleniti • enim košem za odpadke • enim gasilnim aparatom

Izvajalec mora priskrbeti, vzdrževati, na delovišču skladiščiti in dati inženirju na voljo za uporabo naslednjo raziskovalno opremo do zaključka vseh del ali tako dolgo kot inženir lahko zahteva, vendar pa ne dlje kot je rok veljavnosti pogodbe:

• en komplet teodolit z natančnostjo dvajset sekund optične skale • en samodejni nivelir z opremo • eno merilno letev, dolgo štiri metre • šest dvometrskih palic za označevanje • tri stative za palice za označevanje.

Izvajalec mora dati inženirju na razpolago svoje osebje in sicer toliko, kolikor je razumno potrebno pričakovati, za čiščenje inštrumentov, in če je potrebno, za pomoč pri opravljanju meritev, pregledovanju, testiranju ali preverjanju dela, ki ga je opravil izvajalec, kakor koli in ob katerem koli delovnem času. Izvajalec mora poskrbeti za izgradnjo in vzdrževanje dostopa do in iz pisarne, vključno z odstranjevanjem snega in ledu. Izvajalec mora priskrbeti, vzdrževati, na delovišču skladiščiti in dati inženirju na voljo za uporabo naslednjo opremo do zaključka vseh del ali tako dolgo kot inženir lahko zahteva, vendar pa ne dlje kot je rok veljavnosti pogodbe: en prenosni računalnik (operacijski sistem min. Windows 7, min. Office 2007, min. MS Project 2007) z

modemom in laserskim barvnim tiskalnikom A3 (računalnik zmogljivosti vsaj: procesor IntelCore i5, zaslon 15.4, resolucija 1920 x 1080, spomin 4GB RAM, trdi disk 500-GB, grafika 1GB RAM, DVD+/-RW pogon, mrežna kartica, povezave Bluetooth Modul in integriran wireless Lan, priključki 3x USB2.0, 1x VGA, SD/MMC čitalec kartic, COM port, SMART card reader)



USB prenosni medij zmogljivosti vsaj 8 GB internetno povezavo eno digitalno napravo za merjenje dolžin en izvod FIDIC pravil (Rumena knjiga) en vodnik za uporabo FIDIC pravil digitalni fotoaparat z ločljivostjo vsaj 8 miljona točk (10x optični zoom), pomnilniško kartico (kapaciteta vsaj

1GB) in z opremo za prenos podatkov na prenosni računalnik vodoodporno baterijsko svetilko, z gumijasto prevleko in potrebnimi baterijami dva para gumijastih škornjev dva dežnika. Izvajalec mora poskrbeti za ureditev in vzdrževanje utrjenega prostora za parkiranje dveh avtomobilov poleg pisarne inženirja. Izvajalec mora poskrbeti za ureditev in vzdrževanje dostopa do in iz pisarne, vključno z odstranjevanjem snega in ledu.



3.3. OPIS DEL 3.3.1. PREDMET JAVNEGA NAROČILA Predmet javnega naročila je izvedba storitev projektiranja, dobave opreme in gradnje za izvedbo projekta "Ureditev poplavne varnosti na območju Dravinje s Polskavo – Akumulacija Medvedce in širitev Polskave« oz. podrobneje:

vsa dela in aktivnosti potrebna za izdelavo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) vključno z novelacijo Kart poplavne nevarnosti,

vsa dela in aktivnosti potrebna za izdelavo projekta za izvedbo (PZI), izdelava strokovnih podlaga za obratovalni monitoring vodenja viskoih voda za akumulacijo

Medvedce, vzpostavitev monitoring spremljanja stanja voda (načrtovanje, dobava opreme in izvedba), dopolnitev poročila o vplivih na okolje (PVO) zaradi morebitnih dodatnih zahtev, ugotovitev oz.

zahtev projekta, vsa dela in aktivnosti potrebna za izdelavo projektne dokumentacije in pripravo del vključno z

geološko geotehničnimi raziskavami in geodetskimi posnetki terena, vsa dela in aktivnosti potrebne za pridobitev projektnih pogojev in soglasij na izdelano

projektno in okoljsko dokumentacijo ter pridobitev gradbenega dovoljenja, gradnja, dobava opreme in predajo v uporabo "Ureditve poplavne varnosti na območju

Dravinje s Polskavo – Akumulacija Medvedce in širitev Polskave« v skladu z določili Poglavja 2 (Pogodba, Splošni pogoji pogodbe, Posebni pogoji pogodbe),

izdelava vse potrebne dokumentacije za predajo objektov v uporabo – projekt izvedenih del (PID), dokazilo o zanesljivosti objekta (DOZ), geodetskega načrta novega stanja zemljišča po dokončani gradnji vključno z obratovalnim pravilnikom akumulacije in

izvedba odkupov zemljišč in ureditev premožensko pravnih razmerij v območju načrtovanih posegov.

Projekt "Ureditev poplavne varnosti na območju Dravinje s Polskavo – Akumulacija Medvedce in širitev Polskave" obsega povečanje poplavne varnosti na naslednjih območjih:

A. Zadrževalnik Medvedce na povodju Polskave (razbremenilnik Polskava, dovodni kanal Devina, odvodni kanal Devina, akumulacija Medvedce (prelivna pregrada, preliv z zapornico, izlivni objekt)

B. Polskava od izliva Framskega potoka do Lancove vasi in poglobitev Framskega potoka na izlivnem odseku v Polskavo (Polskava od km 2+455,47 do km 10+987, 61 in Framski potok od km 0+000 do km 622,38)

C. Polskava v Zgornji Polskavi (od P1 do P16: odsek Polskave od mostu regionalne ceste Slovenska Bistrica-Maribor R2-430/0274 gorvodno v dolžini 245 m ter uredite Polskave na območju prečkanja Potoka z javno potjo JP 943901-Mladinska ulica)



porečje Polskave (vir: Atlas okolja)

3.3.2. ZAHTEVE NAROČNIKA

Projektna dokumentacija predmetnega javnega naročila mora biti izdelana tako, da bo zadostila zahtevam naročnika in zakonodajte ter da bo dela mogoče izvesti v skladu z že izdanimi oz. pridobljenimi gradbenimi dovoljenji. Projektna dokumentacija mora biti izdelana tako, da bo zagotovljeno povečanje poplavne varnosti in izvedba ureditev v skladu s projektom »Zadrževalnik Medvedce na povodju Polskave (PGD-PZI, projektant Vodnogospodarski biro Maribor d.o.o., projekt št. 2377/01-I, januar 2002), projektom "Polskava-povečanje poplavne varnosti od izliva Framskega potoka do Lancove vasi" (IDZ, projektant Drava, VGP Ptuj d.d., projekt št. 135/11-ZZ, november 2011), projektom »Protipoplavna ureditev Polskave v Zgornji Polskavi« (PGD, projektant Higra d.o.o., projekt št. 897/10, oktober 2012) in deloma projektom "Most čez Polskavo" (PGD, Trasa d.o.o. Maribor, projekt št. 736/10, maj 2011). Glede na to, da se je akumulacija zaradi neobratovanja v času od začetka gradbenih del do danes zarasla, je potrebno v sklopu del predvideti tudi odstranitev zarasti tako v dovodnem in odvodnem kanalu Devina kot tudi v AK Medvedce. Predvideti je potrebno ukrepe za vzpostavitev pretočnih projektiranih normalnih profilov. Ob dovodnem kanalu Devina se predvidi nadomestna zasaditev, vednar tako, da bo zagotovljena pretočnost profila (zasaditev na nasipu, ustrezen izbor zarasti). 3.3.3. OBMOČJE A - Zadrževalnik Medvedce na povodju Polskave V sklopu projekta "Izgradnja Medvedc in širitev Polskave" je potrebno izvesti ukrepe za usposobitev akumulacije Medvedce za osnovno namembnost – zadrževanje visokih vod. Zagotoviti je potrebno izgradnjo vsaj naslednjih objektov (večji del predstavlja tudi vsebino projekta PGD, PZI, PZR (št. 2377/1-I, januar 2002, VGB Maribor):

1. Razbremenilnik Polskave 2. Dovodni kanal Devina 3. Prelivno pregrado med dovodnim kanalom Devino in akumulacijo 4. Preliv z zapornico med akumulacijo in odvodnim kanalom Devina 5. Odvodni kanal Devina (razširitev) 6. Izlivni objekt 7. Premositveni objekti na Devini in razbremenilniku (predvidoma 5): dovodni kanalu Devina (cca. km 1+288) nov most na cesti Vrhloge-Stari Log razbremenilnik Polskava (cca. km 0+053,50) nov most na cesti Sp. Leskovec – Stari Log



razbremenilnik Polskava (cca. km 0+766,00) nov most na poljski poti dovodni kanal Devina (cca. km 1+800) - razširitev dovodni kanal Devina (cca. km 2+100) - porušitev in izgradnja novega mostu

8. Ureditve komunalnih vodov (križanja, zaščita, prestavitve)

Ponudniku je na voljo že izdelana PGD dokumentacija za vodnogospodarske ureditve iz leta 2002, ki jo je potrebno ustrezno novelirati. Tako zaradi sprememb na terenu kot tudi zaradi spremenjene zakonodaje. Dokumentacije za premostitvene objekte in eventuelna križanja s komunalnimi vodi, ki jih je potrebno prav tako izvesti, ni.

Ponudnik mora v sklopu pogodbe podrobno proučiti stanje na terenu, projektne rešitve in izdana dovoljenja ter dokumentacijo dopolniti tako, da bo mogoče pridobiti gradbeno dovoljenje in dela izvesti tako, da bo zagotovljena poplavna varnost na območjih ureditve. Upoštevati je potrebno obstoječa križanja (mostove) in preprečiti eventuelne zadušitve pretokov. Glede na to, da je bil projekt zadrževalnika Medvedce izdelan v letu 2002 je potrebno v okviru PZI izdelati hidravlični preračun glede na spremenjen odtočni režim. Predvideti je potrebno povečanje pretoka po razbremenilniku od Polskave do Devine (prestavitev praga na Devini - gorvodno po Devini, nad sotočjem razbremenilnika in Devine). Glede na nove pretočne količine je treba preračunati/preoblikovati prečni prerez Devine, da bo dosegal potrebno pretočnost - vse navedeno znotraj obsega sedanjega GD (med nasipi). Izdelati je potrebno strokovne podlage za obratovalni pravilnik, kjer naj se analizira vodenje visokih voda upoštevaje večje pdace in večje pretoke po razbremenilniku od Polskave do Devine. V sklopu le tega je potrebno izdelati izračun in način obratovanja zapornic na akumulaciji ter razdelilnega objekta na razbremenilniku. Vzpostaviti je potrebno monitoring spremljanja stanja na lokacijah razdelilnega objekta v razbremenilnik Polskava, rezdelilnega objekta na Devini v Novi graben in iztočnem objektu iz AK v Polskavo. V PZI je potrebno izdelati odtočno shemo (različni scenariji za posamezne struge: Q10, ...), nato pa na podlagi sheme predvideti in zagotoviti merilno opremo za monitoring, na podlagi katerega bo obratovala zapornica na akumulaciji, oz. se bo obveščalo/alarmiralo dolvodne uporabnike prostora (npr. lokalno Gasilsko društvo,...). Na območju ureditev je bilo izvedeno LIDAR snemanje, izdelana je tudi »Preveritev obstoječega in predvidenega stanja poplavne nevarnosti ter izdelava kart razredov poplavne in erozijske nevarnosti za porečjePolskave (elaborat, Inštitut za vodarstvo, d.o.o., elaborat št. 76-155, marec 2012), izsledki študije in usmeritve se smiselno upoštevajo v območju meja zgoraj navedene projektne dokumentacije. Noveliran PGD projekt je lahko le nadgradnja že izdelanega PGD projekta, vsebina PGD projekta se ne more in ne sme zmanjšati oz. le v izrecnem primeru, da bi tako zahtevali rezultati podrobnejšega proučevanja geoloških, hidroloških, prometnih, geomehanskih in drugih razmer ali izbire projektne rešitve, ki zagotavlja boljšo poplavno varnost. Tehnične rešitve morajo biti primernejše tako z vodnogospodarskega, oblikovalskega, prometno-tehničnega, okoljevarstvenega ali ekonomskega vidika, zaradi njih pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere. Navedena odstopanja od tehničnih rešitev določenih s tem PGD projektom ne smejo biti v nasprotju z interesom naročnika ali javnimi interesi in z njimi morajo soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.

V letu 1977 se je pričela izgradnja hidrosistema Polskave za urejanje obsežnih pretežno kmetijskih poplavnih površin na povodju Polskave. Z gradnjo AK Medvedce se je pričelo leta 1983, leta 1988 pa je bila gradnja zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ustavljena. Zgrajeni so bili naslednji objekti:

- izlivni objekt z odvodnim kanalom - zaledni nasip z zalednim odvodnikom - čelni nasip - del dovodnega kanala – Devine (od km 0+000 – prelivna pregrada, do km 1+260)



V letu 1993 je bil po trasi dovodnega kanala Devine skopan jarek od km 1+260 do km 1+770 (pod mostom na cesti pri kmetiji Rajtmajer) ter izveden odvzemni objekt, s katerim je omogočen dovod vode Devine v akumulacijo. Z improvizirano zaporo izlivnega objekta s plohi je bila omogočena ojezeritev akumulacije do kote 242,00. Izdanih je bilo več gradbenih dovoljenj, ki bodo izvajalcu na voljo. Izdana gradbena dovoljenja obsegajo vse predvidene posega na razbremenilniku in vtoku Devina, vendar brez premostitvenih objektov in ureditev na akumulaciji. Gradbena dovoljenja so bila izdana po fazah (skupno 5 gradbenih dovoljenj) od leta 1986 do 1993. V skladu z izdanimi gradbenimi dovoljenji so se dela, pričela, nikoli pa končala. V letu 1994 je bilo izdano tudi delno uporabno dovoljenje. Glede na navedeno bi bilo smiselno proučiti tudi določbe 71. členom ZGO-1. Opis projekta - povzeto po projektu PGD, PZI, PZR (VGB Maribor, št. 2377/1-I, januar 2002) AK Medvedce je med ključnimi elementi urejanja poplavnih območij vzdolž reke Polskave. Celoten odvodni sistem, ki je v večinoma že zgrajen, je zasnovan na predpostavki, da se visoke vode zadržujejo v AK Požeg (že zgrajena) in AK Medvedci. Zadrževalnik Medvedce je koncipiran za zadrževanje dela visokih vod Polskave in visokih vod Devine. Visoke vode Polskave se bodo na razdelilnem objektu delno (40%) preusmerile po razbremenilniku proti Devini, skupaj s katero bodo prečkale železniško progo in tekle proti AK po strugi dovodnega kanala Devine. Na vtoku v AK je v strugi dovodnega kanala predviden preliv z zapornico, ki bo z zajezitvijo zagotavljal prelivanje visokih vod v akumulacijo preko prelivne pregrade (bočnega preliva). Le manjši del pretoka visokih vod se bo prelival preko zapornice v odvodni kanal (Devino) proti izlivu v Polskavo.

Tehnični podatki akumulacije so naslednji:

• skupna površina povodja 112 km2 • Kota dna akumulacije bazena 240,50 m • Osnovna gladina A 242,00 m 112 ha 800.000 m3 • Zajezna gladina B 242,70 m 146 ha 1,600.000 m3 • Maximalna visokovodna gladina 244,00 m 155 ha 3,800.000 m3 • Kota krone nasipa 245,00 m

Osnovni vodnogospodarski namen zadrževalnika je uravnavanje odtočnega režima ob nastopu visokih vodostajev in akumuliranje vode za bogatenje nizkih pretokov ter ob tem ohranjanje vodnih in obvodnih habitatov.



Primarna namembnost je zadrževanje visokih vod s ciljem zagotavljanja ustreznega ranga poplavne varnosti kmetijskih površin ob Polskavi na dolvodnem odseku, hkrati pa z zadrževanjem vsaj delno kompenziramo (v hidrološkem pogledu) zaradi izvedenih posegov v vodni režim, izločene poplavne retenzije v povodju Polskave. Po konceptu osnovnega projekta bi naj zagotovili dolvodnim površinam ob Polskavi 10 – 30 letno poplavno varnost, glede na novo hidrologijo pa ugotavljamo, da je z razpoložljivim zadrževalnim volumnom med koto stalne in maksimalne gladine možno doseči 5 – 10 letno poplavno varnost, kar je glede na pretežno kmetijsko rabo prostora zadovoljivo. Dodaten argument k takšnemu cilju je tudi dejstvo, da je obstoječa prevodnost struge Polskave nad železnico Q = 57 m3/s, prevodnost za Q10 in ne Q30 (nova hidrologija). Novo nastala vodna površina je že prevzela pomembno ekološko funkcijo, kot pomemben habitat – mokrišče. Stalna ojezeritev omogoča tudi rabo vode za namakanje kmetijskih zemljišč ali bogatenje nizkih pretokov v sušnem obdobju. V osnovnem projektu je bil za rabo vode predviden akumulacijski volumen 800.000 m3 med minimalno ojezeritvijo na koti 242,00 in stalno ojezeritvijo na koti 242,60, vendar pod pogojem, da je zagotovljena primarna funkcija – zadrževalni učinek na visoke vode. Po v projektu izvedeni hidrološki analizi bi to bilo možno doseči s krmiljenjem zapornice na prelivu (2. stopnja izgradnje) ali z izgradnjo še drugih zadrževalnikov na povodju Polskave (Šmartno) in Devine (Šentovec), ko bi pri stalni gladini na koti 243,20 dosegli ustrezni skupni zadrževalni učinek na visoke vode (3. stopnja izgradnje – koristni volumen za rabo vode bi znašal 1,700.000 m3). Ribogojstvo je namembnost, ki je že danes prisotna v ak. Medvedce. Pri gladini na koti 242,00 je na razpolago 65 ha površine z globino večjo od 0,7 m. Pri povečanju ojezeritve v 2. ali 3. fazi je koristna površina za rabo akumulacije za ribogojstvo ustrezno večja. Z usklajenim upravljanjem je možna raba akumulirane vode za različne namembnosti ob pogoju, da v nobenem primeru ne sme biti omejena primarna namembnost – zadrževanje visokih vod.

3.3.3.1. OPIS RAZBREMENILNIKA

V sklopu objektov za ureditev visokovodnega režima na povodju Polskave je tudi razbremenilnik Polskave, ki razbremenjuje visoke vode iz Polskave v Devino in naprej v akumulacijo Medvedce, v vrednosti 40 % visokih vod Polskave. V ta namen se zgradi razvodni objekt tako, da zagotavlja potreben pretok po razbremenilniku. Trasa razbremenilnika Polskave je bila določena s projektom »Regulacija Polskave nad železniško progo z razbremenilnikom«, št. proj. 877/4-82, ki ga je leta 1982 izdelalo Vodnogospodarsko podjetje Maribor, TOZD Projektivni biro. V kasnejšem obdobju je bil razbremenilnik izkopan kot melioracijski jarek za potrebe ureditve hidromelioracijskega sistema Polskave po trasi iz omenjenega projekta. Po geodetskem posnetku obstoječega stanja (leta 2001) je bila postavljena os projektiranega kanala v sredino dna obstoječega jarka. Na vtoku v Devino je os razbremenilnika navezana na os Devina med profili Pr 76 in Pr 77. V manjšem loku se usmeri proti obstoječi cesti Leskovec – Stari Log in dalje skoraj v premi proti severu. Med km 0+400 in 0+500 zavije v desno proti obstoječemu začasnemu razvodnemu objektu v Polskavi. Niveleta dna razbremenilnika ima v celotni dolžini enakomerni padec 1 %o. Na vtoku v Devino je obdelan detajl sotočja, iz katerega je razviden potek nivelete od dna Devine do dna razbremenilnika nad stopnjo med profili Pr 2 in Pr 3, ki deluje kot membrana pred vtokom v Devino. Za stabilizacijo dna so predvideni talni stabilizacijski pragovi v medsebojni razdalji cca 100 m. Projektiran profil razbremenilnika je oblikovan tako, da je možna sonaravna ureditev brežin. Parametri projektiranega profila NPP so naslednji:



- širina dna b = 1,50 – 1,80 m - naklon brežin do h = 1,0 je 1 : 1,2 – 1 : 1,7 - berma v širini 2,00 – 2,50 m z naklonom proti osi 3,5 % - naklon brežin do terena 1 : 1,8 – 1 : 2,5 Brežine in berma so zatravljene in gnojene. Zasaditev brežin v tem elaboratu ni predvidena. Z ozirom na obstoječe stanje na terenu lahko sklepamo, da se bodo brežine in berme dokaj hitro zarasle (vrba, jelša, grmovnice….) Za ureditev delitve visokih vod Polskave je bil projektiran razvodni objekt že v prej omenjenem projektu »Regulacija Polskave«, št. 877/4-82. V tem elaboratu je ta objekt spremenjen le v delu podslapja obeh stopenj, ki bo zavarovano kot hrapava drča s skalami d = 60 – 80 cm. Na trasi razbremenilnika sta potrebna dva mostova in sicer:

- most na cesti Leskovec – Stari Log - most na poljski poti pod razdelilnim objektom.

Predvidena razpetina mostov je 7,00 m. Posebno pozorno je potrebno načrtovati vtok oz. odvzem na rabremenilnem objektu. Predvideti je potrebno delovanje visokih in nizkih voda. V sklopuj projekta je potrebno preveriti ali je na razdelilnem objektu potreben tudi bočni preliv, ki bi zagotavljal vodo tudi pri nizkih pretokih.

3.3.3.2. OPIS PROJEKTA ZA DOVODNI KANAL DEVINA Dovodni kanal je namenjen odvodnji visokih vod Devine in dela Polskave do akumulacije Medvedce. V okviru izgradnje AK Medvedce je bil zgrajen del dovodnega kanala od km 0+000 do km 1+200. Za potrebe izdelave projekta ureditve dovodnega kanala Devina je bil izdelan geodetski posnetek obstoječega stanja od vtoka v akumulacijo Medvedce (Pr1) do vtoka razbremenilnika Polskave v Devino v profilu Pr 77. Izračunani so bili teoretični visokovodni valovi z različno povratno dobo (100, 50, 20, 10 in 5 let). Izračunane so gladine v že zgrajenem dovodnem kanalu, ki bo z manjšimi korekcijami profila in nasipa zagotavljal potrebno prevodnost in nemoteno obratovanje AK Medvedce. Dovodni kanal Devina se začne s profilom Pr 1 – km 0+000 v območju prelivne pregrade. Os dovodnega kanala se navezuje na smer osi čelnega nasipa akumulacije, se razvije po terenu v zelo iztegnjeni obliki črke »S« in doseže novi most pod železniško progo. Na tem odseku prečka lokalno cesto Vrhloga – Stari Log, kjer bo potrebno zgraditi novi premostitveni objekt. Prav tako bo potrebno urediti premostitve v km 1.8 in km 2.1. Glede na to, da sta obstoječa mostova ne zagotavljata ustrezne prepustnosti je potrebno 1 most porušiti in zgraditi novega, 1 most pa razširiti za 2 polji. Os dovodnega kanala je skoraj identična z osjo že izvedenih objektov (del dovodnega kanala, ki je bil zgrajen v času izgradnje nasipov AK Medvedce in dovodni jarek od Novega grabna do ceste v Vrhloge, ki je bil zgrajen za potrebe ribogojstva v AK. Nad železniško progo je os dovodnega kanala prav tako postavljena v os obstoječega korita Devine. Območje seka železniška povezava Celje – Pragersko, ki je v nasipu in predstavlja fizično bariero poplavnemu toku. Upoštevali smo tudi križanja med katerimi je najbolj kritično (poddimenzionirano) križanje železnice in Polskave. Na tem delu pride do večje zadušitve pretoka Polskave, kar povzroči zajezbo in večje razlivanje Polskave v severno od železnice. Niveleta dna dovodnega kanala Devine je določena pri prelivnem objektu tako, da so zagotovljeni pogoji za prelivanje v akumulacijo, kakor tudi odtekanje v dovodni kanal, skladno s predvidenim režimom obratovanja (upoštevaje fiksno nastavitev ali prilagodljivo ureditev zaklopne zapornice). Kota dna pri prelivu je 240,55 m. V križanju z železniško progo pa 243,32, kar da padec dna i = 1,33 %o. Globina pod železniško progo je zadostna, da omogoča zadovoljive odtočne razmere nad železniško progo, obenem pa je to kota najvišje osnovne gladine v jezeru. Tako bi najvišja statična gladina segla po Devini do železniške proge in se tu izklinila v dno ob minimalnem pretoku.



Nivelete nasipov so projektirane tako, da se levoobrežni nasip nad prelivom smiselno nadaljuje s koto 245,00 čelnega nasipa do profila 5, nato pa se zniža na koto 244,15. Na ta način dobimo 400 m dolg varnostni preliv, preko katerega se bodo prelivale višje vode od Q30 po pobočju proti severu, od tu pa po sistemu melioracijskih odvodnikov v Devino – odvodni kanal in Polskavo. V zgornjem delu nad železniško progo (v Pr 58 – km 2+451,84) je projektirana prva stopnja višine h = 0,60 m. Druga stopnja h = 0,60 m je locirarna v Pr 65 – km 2+688,85. S tem je bil dosežen enojni padec nivelete od prelivne pregrade do obstoječe stopnje med profili PR69 in PR70, ki je bila zgrajena v času izvedbe regulacije Devine. Padec nivelete nad obstoječo stopnjo do vtoka razbremenilnika Polskave je 1.0 %o. V območju obstoječe stopnje ni vidnih poškodb, zato je vključena v ureditev dovodnega kanala. Na odseku od Pr 65 do Pr 76 je obstoječe dno precej poglobljeno, zato so na tem mestu projektirani zajezni pragovi. Desnoobrežni nasip se nadaljuje kot zaledni nasip s koto 244,50, dokler ne preide v teren v profilu 14. Levoobrežni nasip pod železniško progo ima krono 2,60 m + 0,30 m nad dnom Devine, tako odteka v tem odseku Q = 46 m3/s z varnostno višino 0,25 m. Normalni prečni profil: zaradi sorazmerno majhnega padca in velikega pretoka je bil po prvotnem projektu zgrajen dovodni kanal s pretočnim profilom z naslednjimi parametri: širina dna b = 5,00 m naklon brežine do višine 1,0 m 1 : 5 do terena 1 : 2,5 Iz geodetskega posnetka oz. prečnih profilov (od Pr 2 do Pr 27) je razvidno, da so v letih od izgradnje dela dovodnega kanala nastale določene deformacije pretočnega profila in tudi levo in desnoobrežnega nasipa. Zaradi tega bodo nujne delne korekcije obstoječega profila kakor tudi krone nasipov, da bo zagotovljena funkcija AK Medvedce. Normalni profil dovodnega kanala od profila 28 do konca obravnavanega odseka, t.j. do vtoka razbremenilnika v Devino, pa smo zaradi boljše koncentracije nizkih vod v strugi, spremenili. Novi parametri NPP so naslednji: Širina dna b = 5,00 m Naklon brežine do h = 1,0 m m = 2 Berma širine 4,00 z naklonom proti dnu m = 20 Naklon brežin do terena m = 2,5 Normalni profil potrebnih nasipov je s širino krone 3,00 m in naklonom zunanje brežine m = 3. Notranja brežina se nadaljuje z naklonom zgornje brežine odvodnika.

3.3.3.3. OPIS PRELIVNE PREGRADE Prelivna pregrada predstavlja objekt, ki bo omogočal hidravlično komunikacijo med dovodnim kanalom Devino in akumulacijo v smislu polnjenja ter praznjenja akumulacije. Funkcionalno je prelivna pregrada povezana s prelivom z zapornico. Zemeljska prelivna pregrada se prične v km 0+000 dovodnega kanala akumulacije tako, da se os povratnega preliva pod kotom α = 33º odcepi od osi dovodnega kanala in pod enakim kotom priključi na os notranjega obrobnega jarka akumulacije v km 2+511.94 odvodne Devine.



Na podlagi geodetskega posnetka in izdelane situacije ter upoštevanja koordinat za zakoličbo prelivne pregrade iz osnovnega projekta (1051-4/86-5/3), so v količbeni situaciji podani elementi (točke) s koordinatami za zakoličbo predmetne pregrade. Betonsko jedro pregrade je na levi strani prislonjeno na desno gorvodno krilo prelivnega objekta v odvodno Devino in vgrajeno v brežino vodne strani čelnega nasipa akumulacije, na desni strani pa je vgrajeno v brežino in krono vodne strani zalednega nasipa akumulacije oziroma nasipa z jarkom dotočne Devine. Os betonskega jedra pregrade je hkrati razmejitvena črta med zalednim nasipom akumulacije in nasipom z jarkom dotočne Devine. Ker je betonsko jedro zemeljske pregrade prometno neobremenjeno, je obojestransko zasuto in ima vkopana zemeljska prelivna pregrada s tlakom zavarovane brežine, ki so blažjega nagiba od brežin dotočne ali odtočne Devine, posebno geotehnično poročilo o pogojih izvedbe te pregrade ni potrebno. Devina in akumulacijski prostor sta povezana z osnovnim hidravličnim objektom, sestavljenim iz zaporničnega objekta in bočnega preliva, ki se funkcionalno in lokacijsko dopolnjujeta. Bočni preliv – prelivna pregrada uravnava pretok Devine v zadrževalnik tudi s pomočjo zaporničnega objekta – preliva z zapornico, ki bo na Devini diktiral odtočni režim v odvodni kanal. V prvi fazi delovanja bo krona bočnega preliva na taki višinski koti, da bo po Devini lahko odtekalo maksimalno 12 m3/s v odvodni kanal, vse ostalo pa preko bočnega preliva v zadrževalnik, ki se bo kasneje tudi praznil v obratni smeri po isti poti. V drugi in tretji fazi polnjenja zadrževalnika, pri višanju osnovnih gladin v akumulaciji, bo zaklopka zapor. objekta dovoljevala pretoke do 12 m3/s v odvodni kanal. Pri večjih dotokih Devine pa se bo zaklopka dvigala tako, da odtok po odvodnem kanalu ne bo prekoračil 12 m3/s, pač pa se bo polnil zadrževalnik. Praznjenje zadrževalnika se kasneje izvrši v obratni smeri po isti poti. Bočni preliv Devine ima obliko zemeljske prelivne pregrade, ki se na dotočni strani začne s peto desne brežine dotočnega kanala, na strani zadrževalnika pa preko podslapja prehaja v notranji jarek akumulacije. Zemeljska prelivna pregrada ima betonsko jedro s širino krone 60 cm in nagibom brežin 8 : 1. Betonsko jedro ravne prelivne širine b = 60 cm se v nagibu brežin nasipov dvigne do kote čelnega oziroma zalednega nasipa. Dno in brežine pregrade, kakor tudi dno in brežine dotočnega kanala od km 0+060.52 do izpustnega objekta z zapornico, so do kote 242.50 m obložene z lomljencem deb. 25 cm, ki ima stike zalite z betonsko malto, položenim v beton deb. 10 cm na gramozni podlagi deb. 15 cm. Od kote 242.50 m do kote 244.20 pa so brežine obložene s travnimi ploščami deb. 8 cm na peščeni podlagi deb. 5 cm. Za betonsko jedro pregrade vidni delovni stiki niso zaželjeni. Potrebno je opozoriti, da po končanem razopaženju betonskega jedra pregrade izvršimo strojni zasip gradbene jame betonskega jedra z enakim materialom in zbitostjo, kot je potrebna za nasipe akumulacije. Zaradi zahtevnosti izvedbe bo potrebna med gradnjo stalna geomehanska kontrola in projektantski nadzor.

3.3.3.4. OPIS PRELIVA Z ZAPORNICO Preliv z zapornico skupaj s prelivno pregrado omogoča hidravlično povezavo dovodnega kanala Devine z akumulacijo Medvedce. Preliv z zapornico v odvodno Devino je z zemeljsko povratnim prelivom v akumulacijo lociran med PR 35 in PR 36 odvodnega kanala Devine. Na predvideni lokaciji se je na podlagi 2 kom 6 m globokih vrtin V12 in V13 v geotehničnem poročilu o pogojih temeljenja, ki ga je izdelal Geološki zavod Maribor pod št. 28/1-1985, ugotovilo na str. 6, da objekt lahko plitvo temeljimo v vezanih zemljinah MH-CH na koti 238.70 m upoštevaje dopustno nosilnost pd = 0.138 Mpa = 1.38 kg/m2 in predvideni usedek n = 1.25 – 1.85 cm.



Po statičnem računu znašajo maksimalne obremenitve temeljnih tal бd = 0.09 Mpa = 0.90 kg/cm2 < pd = 1.38 kg/cm2. V poročilu je omenjeno, da je za izračun nosilnosti in usedkov upoštevan samo prerez vrtine V13, ki med kotama 238.00 in 239.20 m navaja slabše karakteristike temeljnih tal, kot jih ima sosednja vrtina V12, katera je enako oddaljena od prelivnega objekta kot V13. Zato lahko upravičeno pričakujemo boljše pogoje temeljenja, kot jih navaja geotehnično poročilo na str. 6 in 7. Ker po statičnem računu ne prekoračujemo dopustnih obremenitev temeljnih tal pd = 1.38 kg/cm2, je pa zaradi nemotenega delovanja zapornice zaskrbljujoč možni navedeni usedek u = 1.25-1.85 cm, naj po končanem izkopu temeljna tla pregleda geomehanik iz Geološkega zavoda Maribor, ki bo podal dodatna navodila za zmanjšanje oziroma anuliranje navedenega usedka. Preliv z zapornico omogoča uravnavanje odtočnega režima. V prvi fazi bo zapornica nameščena fiksno na koti 242.00 m in tako, da bo po Devini lahko odtekalo maksimalno10 m3/s, vse ostalo pa preko bočnega preliva v zadrževalnik, ki se bo praznil v obratni smeri po isti poti. V drugi in tretji fazi bo zapornica vodena po posebnem programu in spuščala mimo zadrževalnika vse pretoke do Q = 12 m3/s, po prekoračenju teh vrednosti pa se bo dvigala. Tako odtok po odtočni Devini ne bo naraščal, polnil se bo zadrževalnik. Praznjenje akumulacije bo v obratni smeri. Če bo potrebno v sušnem obdobju bogatiti pretok skozi ribnik, bo to mogoče z nastavitvijo zapornice v ustrezno lego, ki pa bo ob nastopu dežja in večjega priliva dotočne Devine spet pripravljena dovoljevati le preliv Q = 12 m3/s v odtočno Devino. Preliv z zapornico je sestavljen iz armiranobetonskega objekta in jeklene zapornice s potrebnim komandnim mehanizmom. Armiranobetonski objekt pa je sestavljen iz pravokotno cevnega prepusta na katerem je nameščena zapornica in v njega togo vpetih kril. Pravokotno cevni prepust omogoča prometno povezavo obeh bregov Devine in namestitev zapornice, togo vpeta krila pa zadržujejo nasip. Po statičnem računu je predvidena obtežba zapornice le na stenah ali talni plošči pravokotno cevnega prepusta, nikakor pa ne na voziščni plošči. Na hodniku voziščne plošče je predvidena namestitev komandnega dela zapornice. Predvidena je montaža zapornice dimenzij 2,70 x 1,80 m, z max. prelivno višino 3,10 m iz jekla z elektrohidravličnim pogonom cca. 10 kW, s kompletnim krmiljenjem in možnostjo arhiviranja in prenosa podatkov, 400 V, 50 Hz, vgrajenim v elektroomari 1,20 x 1,20 x 0,80 m. Za umiritev prelivnega toka preko zapornice bo za pravokotno cevnim prepustom urejeno tlakovano podslapje. Po izkopu humusa in širokem strojnem izkopu do kote dna armiranobetonskih temeljev kril oziroma talne plošče izvršimo po pregledu geomehanika ali od njega zahtevan poglobljeni izkop ali pa samo predvideni ročni izkop za podložni beton. V kolikor bo potrebno črpanje vode iz temeljnih jam med ročnim izkopom, opaženjem, vezanjem armature ali betoniranjem, ga obračunamo po dejanskih črpalnih urah. Pri izračunu količin zemeljskih del smo upoštevali potrebne izkope od prvotnega planuma med gorvodnim in dolvodnim pragom. Tudi zasip objekta smo upoštevali samo do kote prvotnega planuma. Ko končamo z zemeljskimi deli, položimo podložni beton MB 15, opažimo, zvežemo armaturo temeljev, talne plošče in betoniramo. Vsi armiranobetonski deli objekta so iz MB 30 na temelje kril oziroma talno ploščo postavimo opaže za stene in krila, namestimo armaturo in postavimo delovne odre. Po betoniranju sten in kril s puščenimi odprtinami potrebnimi za montažo zapornice, začnemo z namestitvijo zapornice brez komandnega dela. Ko končamo s temi deli, postavimo opažni oder, namestimo armaturo in zabetoniramo gornjo ploščo, na katero montiramo komandni del zapornice.



Zaradi lažje in preciznejše izvedbe teh del je zaželjeno, da šele sedaj zabetoniramo posebej oblikovan gornji del talne plošče. Nazadnje vbetoniramo še ograji gornje plošče v zato pripravljene utore. Po razopaženju vertikalnih betonskih površin, ki bodo zasute, jih izoliramo s hladnim predpremazom, 2 x vročim bitumenskim premazom in zaščitimo s cementnim estrihom. Suho, gladko, čisto površino voziščne plošče pa izoliramo s hladnim predpremazom, 1 x vročim bitumenskim premazom, 1 x izotekt T4, nanj navarimo A1-T4 trak in zaščitimo s prvim asfaltnim slojem. Strojno zasipavanje objekta do višine prvotnega terena, ki je vsebovano v priloženih predizmerah, izvršimo z enakim materialom in zbitostjo, kot je potrebna za čelni nasip VGRADNJA ZAPORNICE Glede na možnost vgradnje zapornice različnih tehničnih detajlov, je potrebno izvedbo betonskega dela prelivnega objekta prilagoditi izbranemu tipu zapornice. Po izvedbi primarnih betonov je potrebna vgradnja zapornice in izvesti zalitje sekundarnih betonov. Predvidi se dobava, montaža in zagon segmentne zapornice dimenzije 2,70 x 1,80 m z maximalno prelivno višino 3.1m, z elektrohidraličnim pogonomcca. 10kW, s kompetnim krmiljenjem in možnostjo arhiviranja podatkov, vgrajenim v elektroomari 1,2x1,2,0,8m. V ponudbeno ceno je potrebno zajeti tudi prvi zagon opreme, testiranje opreme po potrjenem protokolu, predajo opreme končnemu upoarbniku in šolanje upravljavca z opremo. Predvideti je potreno tudi napajanje (NN priključek z vsemi gradbenimi in inštalacijskimi deli) in izvedba objekta za upravljanje z vsemi pripadajočimi deli in izdelavo kinete.

3.3.3.5. OPIS ODVODNEGA KANALA DEVINA Odvodni kanal Devine je bil delno zgrajen v času izvedbe melioracij na območju Novega grabna in Polskave. IZ posnetka dejanskega stanja je razvidno, da normalni profil, kot je bil projektiran, ni bil v celoti izveden (naklon brežin). V tem elaboratu je predvidena ureditev oziroma razširitev odvodnika le na desni brežini. Leva brežina ostaja nespremenjena kakor tudi vtoki melioracijskih jarkov in Novega grabna v odvodnik. Trasa odvodnega kanala poteka v skladu s traso osnovnega projekta, po katerem je bil zgrajen. Za potrebe odvodnje z melioracijskih površin ni bilo potrebe po izgradnji tega odvodnika s takšno prevodnostjo (Q10 = 12 m3/s). V elaboratu os pretežno sovpada z osjo obstoječega jarka. Padec nivelete je na celotnem odseku 0.7 %o. Pri vtoku v Polskavo se niveleta navezuje na obstoječi prag v profilu PR 2 (239.13). Glede na izvedeno stanje odvodnje z melioracijskih površin smo se odločili za razširitev pretočnega profila v desno obrežje. Profil bo tako delno sonaravno urejen. Desna brežina se uredi tako, da se od desnega roba dna brežina uredi v naklonu m = 1,5 – 2.0 , do višine 70 do 100 cm. Potem je berma širine cca 2,00 m s padcem cca 10 % proti osi odvodnika. Brežine je potrebno po končanju del zatraviti. Na obravnavanem odseku ni posebnih hidrotehničnih objektov. Sotočje Novega grabna in odvodnega kanala Devine je bilo urejeno v času izgradnje melioracijske odvodnje. Ob ureditvi desne brežine odvodnika bo potrebno stabilizirati desno brežino odvodnika nasproti vtoka Novega grabna s kamnometom v dolžini 10,0 m in sicer 1,0 m3/m'. Kamni se strojno vtisnejo v brežino. V profilu PR 15 je zgrajen most s svetlo širino b = 5,00 m. Pri pretoku Q = 12,00 m3/s je sicer potopljen, vendar pa ne



predstavlja kritične ovire pretoka, ker v gorvodnem in dolvodnem odseku voda pri maksimalnem pretoku že prestopa bregove.

3.3.3.6. IZLIVNI OBJEKT Da je omogočeno praznjenje bazena in manjši površinski preliv za zagotovitev pretoka skozi jezero, je na vzhodni strani AK Medvedci že zgrajen prelivni objekt s talnim izpustom. Začasno je zapiranje izpusta urejeno z vstavljanjem lesenih plohov. Za normalno in kontrolirano obratovanje pa je potrebno v obstoječi objekt vgraditi zapornico, ki bo omogočala optimalno praznjenje bazena. V osnovnem projektu je bila predvidedna tablasta zapornica (št. proj. 1051/4-86-5/2 – PZI in idejni projekt št. 1051/4-84-5). V sklopu projekta je potrebno predvideti rušitev in odstranitev dotrajanega izpustnega objekta in izgradnja novega armiranobetonskega izpustnega objekta. Predvidi se dobava in montaža kljukaste tablaste zapornice. 3.3.4. OBMOČJE B POLSKAVE OD IZLIVA FRAMSKEGA POTOKA DO LANCOVE VASI IN POGLOBITEV FRAMSKEGA POTOKA NA IZLIVNEM ODSEKU V POLSKAVO V sklopu projekta "Izgradnja Medvedc in širitev Polskave" je potrebno izvesti ukrepe v skladu s projektom: idejno zasnovo "Polskava-povečanje poplavne varnosti od izliva Framskega potoka do Lancove vasi" (IDZ, projektant Drava, VGP Ptuj d.d., projekt št. 135/11-ZZ, november 2011). Ponudniku je na voljo že izdelana dokumentacija dokumentacija za vodnogospodarske ureditve, medtem ko dokumentacije za premostitvene objekte in eventuelna križanja s komunalnimi vodi, ki jih je potrebno prav tako izvesti, ni. Ponudnik mora v sklopu pogodbe podrobno proučiti stanje na terenu, projektne rešitve in izdelati dokumentacijo tako, da bo mogoče pridobiti gradbeno dovoljenje in dela izvesti tako, da bo zagotovljena poplavna varnost na območjih ureditve. Na območju ureditev je bilo izvedeno LIDAR snemanje, izdelana je tudi »Preveritev obstoječega in predvidenega stanja poplavne nevarnosti ter izdelava kart razredov poplavne in erozijske nevarnosti za porečjePolskave (elaborat, Inštitut za vodarstvo, d.o.o., elaborat št. 76-155, marec 2012), izsledki študije in usmeritve se smiselno upoštevajo v območju meja zgoraj navedene projektne dokumentacije. PGD projekt je lahko le nadgradnja že izdelane IDZ, vsebina projekta se ne more in ne sme zmanjšati oz. le v izrecnem primeru, da bi tako zahtevali rezultati podrobnejšega proučevanja geoloških, hidroloških, prometnih, geomehanskih in drugih razmer ali izbire projektne rešitve, ki zagotavlja boljšo poplavno varnost. Tehnične rešitve morajo biti primernejše tako z vodnogospodarskega, oblikovalskega, prometno-tehničnega, okoljevarstvenega ali ekonomskega vidika, zaradi njih pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere. Navedena odstopanja od tehničnih rešitev določenih z IDZ ne smejo biti v nasprotju z interesom naročnika ali javnimi interesi in z njimi morajo soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo. Povzetek iz projekta "Polskava-povečanje poplavne varnosti od izliva Framskega potoka do Lancove vasi" (IDZ, projektant Drava, VGP Ptuj d.d., projekt št. 135/11-ZZ, november 2011)

3.3.4.1. Polskava do km 2+455,47 do km 10+987,61 L = 8.532,14 m Predvideti je poglobitev struge Polskave, tako, da skupaj z zadrževalnim učinkom AK Medvedce na obravnavanem odseku poseljenim območjem ob strugi zagotovimo varnost pred 100-letnimi visokimi vodami. Prečni prerez



Predvidena je izvedba trapeznega profila s širino dna b = 6,00 m in naklonom brežin približno 1 : 2, ki se prilagaja obstoječim parcelnim mejam. Odstranitev objektov Na dolvodnem začetku odseka, ki je predvidena za urejanje je predvidena odstranitev hrapave drče višine 1,00 m, v gorvodni smeri pa še stopnje H = 0,90 m in še ene hrapčave drče H = 0,50 m. Količine izkopa in planiranj, zavarovanja Poglobitev struge bo zahtevala izkop in odvoz približno 121.500 m3 materiala in izvedbo približno 135.000 m2 planiranj poševnim in 85.000 m2 planiranj ravnih površin. V peti brežine in po brežino ter ponekod po dnu v bližini prometnic, mostov in drugih objektov v neposredni bližini struge, je potrebno predvideti protierozijska zavarovanje (zavarovanje s kamnom, kamnom v betonu, lesenimi kaštami, popleti, količki in ranticami in podobnim). Klapne zapornice Za ohranitev nivoja podtalnice je predvidena vgradnja klapnih zapornic v dno struge. Zapornice bodo v časni nizkih in srednjih pretokov dvigale nivo vode v strugi in preprečevale dreniranje podtalnice iz zalednja pod dosedanji nivo, v časni povečanih pretokov pa se bodo samodejno spustile in omogočale transport visokih vod. V dnu vodotoka bo zgrajen kamnito betonski prag, na katerega se vgradi jekleni del zapornice. Zapornica je na tečajih, ki jih uravnavajo torzijske vzmeti. Vzmeti je potrebno naravnati tako, da se zapornice spustijo, ko se preko njih preliva več kot h = 0,30 m vode. Popolnoma spuščene zapornice so poravnane z dnom. Ker bi zapornice predstavljale oviro za ribe, se ob strani zapornic, bodisi na levem ali desnem bregu, zgradi ribja steza. Zasnovana je tako, da v nizu nizkih stopnic premosti višinsko razliko. Po ribji stezi tečejo sušni pretoki. Višina zapornice bo predvidoma 0,50 m, potrebnih pa bo 13 takšnih zapornic. Stopnje H = 0,30 m Predvidena je izgradnja treh novih stopenj višine H = 0,30 m. Premostitve Na obravnavanem odseku je večje število premostitev (mostov in brvi). Predvidoma bo potrebno 4 mostove zamenjati z novimi (razpon med oporniki min. B = 16,00 m), pri treh mostovih pa poglobiti dno iz izvesti ustrezna zavarovanja obstoječih mostnih opornikov. Preko struge potekajo tudi 4 brvi na betonskih opornikih. Brvi bo potrebno obnoviti, večinoma tako, da se zgradijo novi oporniki in se obstoječa brv namesti nanje. Preko struge poteka tudi nekaj prehodnih ramp. Vsaj dve bo zagotovo potrebno obnoviti, pri ostalih pa je potrebno preveriti, če so še v funkciji in sploh potrebne.

3.3.4.2. Framski potok do km 0+000 do km 622,38 L = 622,38 m Potrebna je tudi poglobitev struge Framskega potoka na izlivnem odseku v Polskavo. Prečni prerez Predvidena je izvedba trapeznega profila s širino dna b = 4,00 m in naklonom brežin približno 1 : 2, ki se prilagaja obstoječim parcelnim mejam. Ker taka struga ne nudi dosti mest za skrivališč rib, so ob dnu predvidene umetne ribje luknje iz pilotov in betonskih cevi, ali kakšne drugačne izvedbe. Postavijo se gorvodno od zapornic, kjer je večja globina vode. Količine izkopa in planiranj, zavarovanja Poglobitev struge bo zahtevala izkop in odvoz približno 4.000 m3 materiala in izvedbo približno 6.000 m2 planiranj poševnim in 4.500 m2 planiranj ravnih površin.



V peti brežine in po brežini ter ponekod po dnu v bližini prometnic, mostov in drugih objektov v neposredni bližini struge, je potrebno predvideti protierozijska zavarovanje (zavarovanje s kamnom, kamnom v betonu, lesenimi kaštami, popleti, količki, ranticami in podobnim). Klapne zapornice Na Framskem potoku bo potrebna postavitev 1 klapne zapornice, skupaj s talnim pragom in ribjo stezo. Stopnje Predvidena je izgradnja dveh novih stopenj višine H = 0,30 m. Premostitve Na obravnavanem odseku je en most, pri katerem bo potrebno poglobiti dno iz izvesti ustrezna zavarovanja obstoječih mostnih opornikov.

3.3.4.3. Sonaravne ureditve Na obeh potokih je potrebno preučiti tudi možnost izvedbe nekaterih ekoloških niš na odsekih, na katerih bi bilo možno odkupiti zemljišča za izvedbo takšnih ureditev. Občasno razširitve in popestritve prečnega profila bi se pojavljale izmenoma vsaj na enem bregu vodotoka, skladno s tem, kje bi bilo možno pridobiti zemljišča (ob bregovih so pretežno zemljišča v kmetijski rabi, izogibati se je potrebno prometnicam in drugi infrastrukturi). S tem ustvarimo bolj pester vodotok, poplavne površine, močvirne predele, tolmune, plitvine itd., torej zagotovimo več pestrosti v oblikovanju struge in vodnega režima, kar omogoča ponovno (ali vsaj bistveno boljšo) oživitev - revitalizacijo vodotoka.

3.3.4.4. Faznost izvedbe Zaradi naravne dela, financiranja, zagotavljanja zemljišč in sočasne izvedbe AK Medvedce se predvideva izgradja v treh fazah. Glede na navedeno naročnik pričakuje, da bo tudi projektna dokumentacija izdelana za 3 faze, prav tako se pričakuje, da bodo izdana 3 gradbena dovoljenja.

3.3.5. OBMOČJE C - Polskava v Zgornji Polskavi Izvajalcu je za ureditve Polskave na voljo že izdelana PGD dokumentacija za katero še ni pridobljeno gradbeno dovoljenje. Ponudnik mora v sklopu pogodbe podrobno proučiti projektne rešitve in izdelano dokumenatacijo in jo po potrebi dopolniti tako, da bo nanjo mogoče pridobiti gradbeno dovoljenje. Te tehnične rešitve pomenijo le usmeritev za ponudnika. Ponudnik mora na podlagi pričakovanih ukrepov v kolikor bi bilo potrebno izdelati karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti ter na podlagi predlaganih omilitvenih ukrepih izdelati projekt, ki bo na obravnavanem odseku zagotovil izboljšano poplavno varnost. Dokumentacija mora biti izdelana tako, da bo mogoče pridobiti gradbeno dovoljenje in izvesti vse ukrepe v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem. Tehnične rešitive morajo obsegati tudi premostivene objekte in ureditve komunalnih vodov (prestavitve, zaščito) na tangiranem območju. Noveliran PGD projekt je lahko le nadgradnja že izdelanega PGD projekta, vsebina PGD projekta »Ureditev potoka Polskava« (Higra d.o.o., projekt. št. 897/10, oktober 2012) se ne more in ne sme zmanjšati oz. le v izrecnem primeru, da bi tako zahtevali rezultati podrobnejšega proučevanja geoloških, hidroloških, prometnih, geomehanskih in drugih razmer ali izbire projektne rešitve, ki zagotavlja boljšo poplavno varnost. Tehnične rešitve morajo biti primernejše tako z vodnogospodarskega, oblikovalskega, prometno-tehničnega, okoljevarstvenega ali ekonomskega vidika, zaradi njih pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere. Navedena odstopanja od tehničnih rešitev določenih s tem PGD projektom ne smejo biti v nasprotju z interesom naročnika ali javnimi interesi in z njimi morajo soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.



Projekti morajo predvideti vse ukrepe, da se z izgradnjo protipoplavnih ukrepov zagotovi območje varno pred poplavami 100 letnih voda, ob tem da se zaradi predvidenih ukrepov ne sme poslabšati stanja poplavne ogroženosti tako v območju posega kakor tudi izven območja. Izdelan je tudi PGD projekt "Most čez Polskavo" (Trasa d.o.o. Maribor, projekt št. 736/10, maj 2011) v katerem je načrtovana gradnja mostu na mestu prejšnjega mostu, ki je bil dotrajanosti in obnovitvenih del na potoku porušen. Glede na to, da most ne bo namenjen občinski cesti (kot je bilo prvotno načrtovano), temveč namenjen le prehodnu za bližnje stanovalce (osebna vozila), kolesarji in pešci naj bo most načrtovan racionalneje. Glede na prej navedeno projektna rešitev "Mostu čez Polskavo" (Trasa d.o.o. Maribor, projekt št. 736/10, maj 2011) ni povzeta, saj naročnik predlaga racionalnejšo rešitev. Podani so le podatki o lokaciji mostu. Projekt morajo predvideti ukrepe, da se z izgradnjo ukrepov izboljšana protipoplavna varnost v območju posega kakor tudi izven območja. Povzetek iz PGD projekta »Ureditev potoka Polskava« (Higra d.o.o., projekt. št. 897/10, oktober 2012) Projekt »Ureditev potoka Polskava" obravnava protipoplavno ureditev potoka Polskave v Zg. Polskavi. Povečanje pretočnega profila struge potoka na pretoke visoke vode Q100 je potrebno izvesti v območju Partizanske ceste od RC Maribor - Slovenska Bistrica gorvodno v dolžini 245 m. Načrtovana je ureditev naslednjih odsekov: Odsek I. - odsek od mostu regionalne ceste Slovenska Bistrica - Maribor R2-430/0274 do mostu pri Zorku Na tem odseku je na desnem bregu obstoječi betonski zid. Izdelani projekt sicer predvideva ohranitev obstoječega zidu na desenem bregu in nadgradnjo le tega, vendar naročnik pričakuje, da bo izvajalec na podlagi geomehanske presoje sprejel odločitev, ali se izvede nadvišanje zidu ali izvede nov betonski zid, ki bo obenem služil kot hodnik za pešce. V tem odseku poteka cesta vzporedno s potokom Polskavo. Cesto loči od potoka betonski podporni zid, ki je bil od PR 1 do PR 3 v celoti obnovljen. Obnova je bila izvedena v letu 1980. Od PR 3 do mostu (Zorko) pa je obstoječi betonski podporni zid saniran v spodnji polovici konstrukcije, vključno s temeljem. Sanacija tega dela je bila izvedena v letu 1983. Ker v obravnavanem odseku ni možno v območju ceste urediti posebni pas za pešce (razen v odseku od RC do PR1+10 m) zaradi minimalnih dimenzij obstoječega vozišča je predvidena gradnja AB hodnika širine 1,50 m iz C 25/30, na obstoječi podporni konstrukciji. Višina nivelete hodnika je za 0,20 m višja od obstoječe nivelete ceste. Na zunanjem robu hodnika, ob potoku, je predvidena varnostna zaščitna ograja. Ker bo z gradnjo hodnika onemogočen odtok meteorne vode, sta v tem odseku predvidena dva požiralnika vode (v PR 3 in PR 6) ter vzdolžna drenaža 80 mm za zajem precejne vode. Po končanih delih je predvideno zasutje gradbene jame zasuje s stenskim gramozom. Odsek II. - odsek od mostu (Zorko) do PR 15+4,26 m Gorvodno od nadomestnega mosta se izvede širitev struge potoka v območju levega breg z opornim zidom ter ureditvijo Partizanske ceste širine 5.0 m s hodnikom za pešce širine 1,5 m. Za cesto mora biti predhodno izdelan elaborat zgonjega ustroja ceste. Na desnem bregu se obnovi tudi dotrajan oporni zid. V tem odseku je povečanje pretočnega profila možno le s posegom v korito potoka Polskave na levem bregu. Potrebna je izvedba novega podpornega zida v odseku med PR 8 in PR 15. Za temeljenje podporne konstrukcije je bilo izvedeno sondiranje tal ter na podlagi tega izdelano geotehnično poročilo s pogoji za izvedbo temeljenja podporne konstrukcije. Kamniti zid, na desnem bregu potoka se izvede iz lomljenca na betonu C 25/30, armiranega z mrežo Q226. Na kroni je predviden hodnik za pešce v širini 1,50 m. Na levem bregu prestavljenega korita potoka se izvede zavarovanje brežine s kamnito zložbo iz lomljenca na betonu C 25/30 v velikosti 1,30 m3/m'. Niveleta potoka se dodatno stabilizira s talnim pragom v PR 10 in v PR 13.



Odsek III. - most (Zorko) Med PR 7 in PR 8 odseka je potrebno zgraditi nadomestni most s svetlo odprtino B = 8,50 m. in min. višino 2 m. NORMALNI PROFIL POTOKA Izbrani elementi: b = 7,50 m m = 1: 1,5, 1: 1 - levi breg K = 55 m = 2:1 - desni breg I = 9,8 %0 POGOJI SOGLASODAJALCEV Ribiška družina Slovenska Bistrica V obravnavanem odseku ceste je potok Polskava razglašen za rezervat za avtohtono potočno postrv in je zaščiten kot varstveni potok. Pred začetkom del je treba obvestiti RD, da bo opravila intervencijski izlov rib. Stroške izlova mora poravnati izvajalec del. Občina Slovenska Bistrica Pri izdelavi projektne dokumentacije PGD so bili upoštevani vsi pogoji. Telekom Potek trase TK kablov je razvidna v risbi št. 3. Obstoječi podzemni kabli so v odseku predvidenem za ureditev hodnika za pešce. Med PR 2 in PR 3 je potrebno vse izkope izvajati ročno pod nadzorom upravljalca. Skladno z zahtevami v pogojih je treba obvezno pred začetkom del obvestiti vzdrževalno službo Telekoma zaradi točnega dogovora glede zakoličbe in nadzora v času izvajanja del. Elektro Maribor V lokacijski dokumentaciji je prikazan potek obstoječih elektroenergetskih vodov. V odseku ureditvenih del, v PR 8 je potrebna prestavitev električnega droga za kabel NFA2X 2 x 16. Vsa dela v območju elektroenergetskih vodov je potrebno izvajati skladno s projektnimi pogoji. Pred začetkom del je treba obvestiti pristojno OE v Slovenski Bistrici, ki bo zagotovila zakoličbo vodov ter nadzor v času izvajanja del. Stroški prestavitve droga, zakoličbe podzemnih elektro vodov in nadzor v času izvajanja del, so zajeti v projektantskem predračunu, v postavki IV. MOP ARSO Maribor – informacija o pogojih gradnje Pri izdelavi projektne dokumentacije PGD so bili upoštevani pogoji in usmeritve podane v infiormaciji. Kanalizacija, vodovod Na območju predvidene izgradnje poteka obstoječe kanalizacijsko in vodovodno omrežje v upravljanju Krajevne skupnosti Zg. Polskava. Pod nadzorom upravljalca je potrebno pred pričetkom del vse vode zakoličiti in določiti njihovo natančno lego. Preusmeritve prometa in organizacija gradnje V času gradnje je možno urediti enosmerni promet z osebnimi vozili. Za ves čas trajanja del v območju prometnih površin je potrebno s predpisano signalizacijo regulirati prometni režim (po zahtevah upravljavca prometne površine). Organizacija dela izvajalca mora biti takšna, da med delom ne more priti do večjih motenj zaradi meteornih vod ali visokih vod potoka Polskave. Vgradnja betona mora potekati tako, da v nobenem primeru ne pride do onesnaženja voda. Preprečiti je potrebno iztekanje cementnega mleka v vodo ter pronicanje in pretok vode po



gradbeni jami. Po končanem delu mora biti vsa mehanizacija in transportna sredstva parkirana izven dosega visokih vod Polskave. Povzetek iz PGD projekta "Most čez Polskavo" (Trasa d.o.o. Maribor, projekt št. 736/10, maj 2011) Izdelan je PGD projekt "Most čez Polskavo" (Trasa d.o.o. Maribor, projekt št. 736/10, maj 2011) v katerem je načrtovana gradnja mostu na mestu prejšnjega mostu, ki je bil dotrajanosti in obnovitvenih del na potoku porušen. Naročnik projekta je Krajevna skupnost Zg. Polskava. Novi most se nahaja na obstoječi lokalni povezavi med Partizansko cesto in Ogljenšakom. Predmetna cesta je na osnovi zakona o javnih cestah opredeljena kot občinska cesta in v skladu z odlokom kategorizirana kot javna pot. Projekt obsega novogradnjo mostu čez potok Polskava na JP 943901 Mladinska ulica v Zg. Polskavi pri Briču v dolžini 22 m, cestno povezavo med LC440021 (desni breg) in JP 943901 (levi breg) in obnovitev zavarovanja brežin s kamnito zložbo ter izgradnja nasipov. V sklopu projekta se predvidi racionalnejša rešitev, ki bo nadomestila premostitev prejšnjega mostu v skaldu z aktualno cestno kategorizacijo. V sklopu navedena se izvedejo vse ostale potrebne ureditve za izvedbo premositve. 3.3.6. Izvedba odkupov zemljišč in ureditev premožensko pravnih razmerij v območju načrtovanih posegov

V sklopu projekta je potrebno zagotoviti tudi dela za pridobivanje zemljišč (predvidoma max. 20) in ureditev premoženjsko pravnih razmerij ter sklenitev služnostnih pogodb vse navedeno za pridobitev dovoljenja za poseg na zemljišče v območju načrtovanih posegov. V sklopu navedenega: • preverjanje podatkov glede lastništva v zemljiški knjigi • pridobitev novega zemljiškoknjižnega katastra • zbiranje podatkov o postopkih denacionalizacije, komasacije, zapuščinskih ali drugih

nedokončanih postopkih • pridobivanje potrdil o namenski rabi zemljišč in potrdil o predkupni pravici • organiziranje cenitev ustreznih cenilcev • vodenje predpisanega postopka sporazumevanja z lastniki nepremičnin v postopkih odkupa

nepremičnin in ustanavljanja služnostnih razmerij • priprava pogodb, predpogodb, aneksov oz. drugih ustreznih listin za pridobitev zemljišč,

predložitev le-teh v pregled in parafo naročniku, predložitev v podpis vsem strankam, organiziranje potrditve pogodb oz. drugih listin na davčni upravi, organiziranje overitve podpisov pri notarju ter predložitev v izplačilo

• izvedba postopka za sklenitev pogodbe po zakonu o kmetijskih zemljiščih • izvedba postopka za sklenitev pogodbe po zakonu o vodah • priprava gradiv za seje Strokovne komisije Vlade RS za upravljanje in razpolaganje s stvarnim

premoženjem RS, v zahtevani obliki (vključno s skeniranjem gradiv ter pripravo v elektronski obliki)

• pripravo in sklenitev sporazumov o odškodnini, soglasij ali pogodb za dovolitev posegov na zemljišča zaradi izvedbe pripravljalnih del ali zaradi začasne uporabe zemljišč za potrebe izvajanja gradbenih del oziroma za druge posege v zvezi s sanacijo in rekultivacijo zemljišč

• priprava predlogov za razlastitev in vodenje postopkov do pravnomočnega končanja zadev • pridobivanje drugih dokazil o razpolaganju z nepremičnino za potrebe pridobitve gradbenega

dovoljenja v skladu z veljavnimi predpisi • zagotovitev dostopov do prizadetih parcel ali pridobitev zemljišč za ureditev dostopov



• spremljanje vpisov v zemljiško knjigo in priprava oz. zagotovitev morebitnih manjkajočih listin za vknjižbo (zemljiškoknjižno dovolilo, izbrisi hipotek ali drugih zaznamb ipd.)

• vodenje evidence o vseh postopkih, priprava poročil in obveščanje naročnika o stanju zadev • sodelovanje na narokih pri naročniku, na zahtevo naročnika • po naročilu naročnika tudi druga dela in naloge, ki so običajne v zvezi z opravljanjem del

navedenih v prejšnjih alinejah.

3.3.7. SEZNAM IZDELANE PROJEKTNE DOKUMENTACIJE

Zap štev.

Projektant Vrsta projektne dokumentacije

Naslov projektne dokumentacije Št. projekta Datum

1 VGB d.o.o. Maribor

PGD,PZI Zadrževalnik Medvedce na povodju Polskave

2377/01-I januar 2002

2 Drava VGP Ptuj d.d. Ptuj

IDZ Polskava-povečanje poplavne varnosti od izliva Framskega potoka do Lancove vasi

135/11-ZZ november 2011

3 Higra d.o.o. Maribor

PGD Protipoplavna ureditev Polskave v Zgornji Polskavi

897/10 oktober 2012

4 Trasa d.o.o. Maribor

PGD Most čez Polskavo 736/10 maj 2011

5 Inštitut za vodarstvo d.o.o. Ljubljana

elaborat Preveritev obstoječega in predvidenega stanja poplavne nevarnosti ter izdelava kart razredov poplavne in erozijske nevarnosti za porečje Polskave

76-155 marec 2012

6 DOPPS elaborat Končno poročilo – Načrt upravljanja s populacijami ptic na območju zadrževalnika Medvedce

- julij 2013

7 VGB PVO Poročilo o vplivih na okolje za območje AK Medvedce

v izdelavi -



3.3.8. SEZNAM GRAFIČNIH PRILOG K RAZPISNI DOKUMENTACIJI

ZAP ŠTEV.

PROJEKTANT VRSTA PROJ. DOK.

OBJEKT/LOKACIJA NASLOV RISBE ŠT.NAČRTA ŠT. PRILOGE

DATUM

1 Higra d.o.o PGD Protipoplavna ureditev Polskave v Zg. Polskavi

Situacija obstoječega stanja

897/10 2 oktober 2012


Ureditvena situacija I 897/10 3 oktober 2012


Ureditvena situacija II 897/10 4 oktober 2012


Vzolžni profil 897/10 5 oktober 2012


Normalni profil 897/10 6 oktober 2012


Prečni profili 1-7 897/10 7 oktober 2012





9 VGB d.o.o. Maribor PGD Zadrževalnik Medvedce

na povodju Polskave

Devina – odvodni kanal, Prelivna pregrada, Pregledna situacija, M 1:10 000

2377/01-IV 1 Nov 2001


na povodju Polskave

Devina –odvodni kanal, Prelivna pregrada, Vzdolžni prerez, prečni prerezi 1-10

2377/01-IV 3 Nov 2001


na povodju Polskave

Devina – odvodni kanal, Preliv z zapornico, Gradbeni načrt preliva

2377/01-V 2 Nov 2001


na povodju Polskave

Devina – odvodni kanal, Pregledna situacija

2377/01-VI 1 Nov 2001


na povodju Polskave

odvodni kanal, karakteristični profil

2377/01-VI 14 Nov 2001


na povodju Polskave

Hidrološka karta 2377/01-VI 14 Nov 2001


na povodju Polskave

Razbremenilnik Polskave - Pregledna situacija

2377/01-II 1 Nov 2001


na povodju Polskave

Razbremenilnik Polskave v Devino Karakteristični profil

2377/01-II 12 Nov 2001


na povodju Polskave

Devina in razbremenilnik Pregledna situacija

2377/01-III 1 Nov 2001



ZAP ŠTEV.

PROJEKTANT VRSTA PROJ. DOK.

OBJEKT/LOKACIJA NASLOV RISBE ŠT.NAČRTA ŠT. PRILOGE

DATUM


na povodju Polskave

Devina dovodni kanal Karakteristični profil

2377/01-III 29 Nov 2001

19 Drava VGP Ptuj d.d.

IDZ Polskava – povečanje poplavne varnost od izliva Framskega pooka do Lancove vasi

Pregledna situacija 135/11-ZZ 1 november

2011



Situacija 135/11-ZZ 2.1 november

2011



Normalni profil 135/11-ZZ 4.1 november

2011

Izjavljamo, da smo seznanjeni z vsemi določili teh »Tehničnih specifikacij«, da smo jih razumeli ter soglašamo, da so sestavni del Pogodbe.

Podpis:__________________________________ (oseba, ki je pooblaščena za podpisovanje v imenu ponudnika)

Kraj in datum podpisa:_______________________

Ponudnikov žig:

poglavje 3 - mkgp.gov.si · pdf filezakoni, predpisi, standardi in drugi tehniČni pogoji 65...

Documents