poedine~ni finansiski izve[tai i izve ... - fzc 11 oktomvri · fzc 11 oktomvri a.d., kumanovo nie...

Poedine~ni finansiski izve[tai i Izve[taj na

nezavisnite revizori

FZC 11 Oktomvri a.d. Kumanovo

31 dekemvri 2012 godina

FZC 11 Oktomvri a.d., Kumanovo

Sodr`ina

Strana

Izve[taj na nezavisnite revizori 2

Izve[taj za finansiskata sostojba 5

Izve[taj za seopfatnata dobivka 6

Izve[taj za promenite vo kapitalot 7

Izve[taj za pari~nite tekovi 8

Bele[ki kon finansiskite izve[tai 9

FZC 11 Oktomvri a.d., Kumanovo 2 Finansiski izve[tai 31 dekemvri 2012 godina

Pridru`nite bele[ki se sostaven del na ovie finansiski izve[tai

Izve[taj na nezavisnite revizori

Do Rakovodstvoto i Akcionerite na

FZC 11 Oktomvri a.d., Kumanovo

Nie bevme angaìrani da izvr[ime revizija na pridru`nite finansiski izve[tai na

FZC 11 Oktomvri a.d., Kumanovo (“Dru[tvoto”), sostaveni od Izve[tajot za

finansiskata sostojba na den 31 dekemvri 2012 godina, i Izve[tajot za seopfatnata

dobivka, Izve[tajot za promenite vo kapitalot, i Izve[tajot za pari~nite tekovi za

godinata [to toga[ zavr[i, kako i pregled na zna~ajnite smetkovodstveni politiki i

drugi objasnuva~ki bele[ki, vklu~eni na stranite 4 do 42.

Odgovornost na Rakovodstvoto za finansiskite izve[tai Rakovodstvoto e odgovorno za izgotvuvawe i objektivno prezentirawe na ovie

finansiski izve[tai soglasno Me\unarodnite Standardi za Finansisko

Izvestuvawe, kako i za vospostavuvawe na takva vnatre[na kontrola koja

Rakovodstvoto utvrduva deka e neophodna za da ovozmoì izgotvuvawe na finansiski

izve[tai koi ne sodràt materijalno zna~ajni gre[ki kako rezultat na izmama ili

gre[ka.

Odgovornost na revizorot Na[a odgovornost e da izrazime mislewe za ovie finansiski izve[tai vrz osnova na

izvr[enata revizija. Nie ja izvr[ivme revizijata vo soglasnost so Me\unarodnite

Standardi za Revizija. Zaradi pra[awata opi[ani vo pasusot Osnova za vozdrùvawe

od davawe mislewe, nie ne bevme vo mo`nost da pribavime dostatni i soodvetni

revizorski dokazi kako osnova za na[eto revizorsko mislewe.



Osnova za vozdrùvawe od davawe mislewe Kako [to e opi[ano vo Bele[ka 9.1 kon finansiskite izve[tai, na 31 dekemvri 2012

godina, od vkupnoto saldo na vloùvawa, iznosot od 93,947 iljadi Denari pretstavuva

vloùvawa vo akcii i u~estvo vo kapitalot kaj doma[ni i stranski pravni subjekti

kade postoi zna~ajno somnevawe vo odnos na nivnata nadomestlivost, a za koi ne e

izvr[eno soodvetno rezervirawe poradi o[tetuvawe na datumot na izvestuvawe.

Prifatenata smetkovodstvena politika, objavena vo Bele[ka 2.9 kon ovie finansiski

izve[tai bara od Rakovodstvoto na Dru[tvoto na sekoj datum na Izve[tajot za

finansiskata sostojba da izvr[i procenka na rizikot od o[tetuvawe i priznavaweto

na soodvetna rezervacija za finansiskite sredstva. Ne ni bea prezentirani

soodvetni zadovolitelni dokazi od strana na Rakovodstvoto na Dru[tvoto deka e

sprovedena pogore opi[anata procedura na datumot na Izve[tajot za finansiskata

sostojba.

Kako [to e toa ponatamu opi[ano vo Bele[kata 10 kon pridru`nite finansiski

izve[tai, saldoto na zalihite na Dru[tvoto so sostojba na 31 dekemvri 2012

iznesuva 1,283,003 iljadi Denari. Nam ne ni be[e dostavena soodvetna i

zadovolitelna dokumentacija od strana na Rakovodstvoto vo odnos na neto

realizacionata vrednost na zalihite, nitu so sprovedenite revizorski proceduri

moèvme da izvr[ime takva procenka so sostojba na 31 dekemvri 2012 godina.

Poradi pri~inite navedeni pogore, nie ne bevme vo mo`nost da stekneme razumno

uveruvawe vo vrska so evidentiranata vrednost na zalihite na Dru[tvoto na 31

dekemvri 2012 godina.

Kako [to e toa ponatamu opi[ano vo Bele[ka 11 kon finansiskite izve[tai, na 31

dekemvri 2012 godina, saldoto na evidentiranite pobaruvawa od kupuva~i i ostanati

pobaruvawa iznesuva 469,202 iljadi Denari, neto od evidentiranoto rezervirawe

poradi o[tetuvawe vo iznos od 210,505 iljadi Denari. Ne bevme vo sostojba so

primena na standardni i alternativni revizorski postapki da stekneme razumno

uveruvawe vo odnos na soodvetnosta na izdvoenite rezervirawa poradi o[tetuvawe

so sostojba na 31 dekemvri 2012 godina.

Kako [to e toa ponatamu opi[ano vo Bele[ka 12 kon finansiskite izve[tai, na 31

dekemvri 2012 godina, od vkupniot iznos na pari~nite sredstva i kratkoro~nite

depoziti kaj doma[ni banki, iznosot od 520,433 iljadi Denari se odnesuva na

pari~ni sredstva koncentrirani kaj edna doma[na banka, vrz koja na po~etokot od

2004 godina e povedena i seu[te e vo tek, ste~ajna postapka. Rezerviraweto poradi

nivno o[tetuvawe, izvr[eno vrz osnova na osporeni prijaveni pobaruvawa vo

ste~ajnata masa, na datumot na izvestuvawe, iznesuva 133,288 iljadi Denari.



Vrz osnova na izvr[enite standardni i alternativni revizorski proceduri, nie ne

bevme vo mo`nost da stekneme razumno uveruvawe vo odnos na adekvatnosta na

evidentiranite rezervirawa poradi o[tetuvawe kaj pari~nite sredstva i

kratkoro~nite depoziti, na datumot na izvestuvawe.

Vozdrùvawe od davawe mislewe Poradi zna~ajnosta na pra[awata opi[ani vo pasusot Osnova za vozdrùvawe od

davawe mislewe, nie ne bevme vo mo`nost da pribavime dostatni i soodvetni

revizorski dokazi kako osnova za na[eto revizorsko mislewe. Sledstveno, nie ne

izrazuvame mislewe za pridru`nite finansiski izve[tai na Dru[tvoto so sostojba

na i za godinata [to zavr[uva na 31 dekemri 2012 godina.

Naglasok vrz odredeni pra[awa

Bez da go kvalifikuvame na[eto mislewe obrnuvame vnimanie na slednive pra[awa:

Kako [to e toa podetalno opi[ano vo Bele[ka 13 kon finansiskite izve[tai, na

datumot na izdavaweto na ovie finansiski izve[tai, seu[te e vo tek sudska

postapka, pokrenata od strana na stranskiot praven subjekt Cupbal Gmbh ie und Transit

Handel, Frankfurt am Meine, za utvrduvawe na sopstvenosta na mnozinskiot paket na

akcii.

Kako [to e ponatamu objaveno vo Bele[ka 24 kon finansiskite izve[tai, Dru[tvoto ne

bilo predmet na kontrola od strana na dano~nite organi za danok na dodadena vrednost,

danok na dobivka i za personalen danok za 2012 godina, poradi [to evidentiranite

dano~ni obvrski vo ovie finansiski izve[tai ne moè da se smetaat za kone~ni. Bilo

kakvi korekcii za dopolnitelni danoci i pridonesi, koi moè da proizlezat od

eventualna dano~na kontrola, ne moè da se utvrdat so razumna to~nost na datumot na

izvestuvawe.

Skopje,

26 april 2013 godina

Grant Tornton DOO



Izve[taj za finansiskata sostojba

(000 mkd) Bele[ki Na 31 dekemvri 2012 2011

Sredstva Netekovni sredstva Nedvi`nosti, postrojki i oprema 5 661,241 699,406 Nematerijalni sredstva 6 397 491 Vlo`uvawa vo podru`nici 8 723 479 Finansiski sredstva raspolo`livi za proda`ba 9.1 96,253 96,253 758,614 796,629 Tekovni sredstva Zalihi 10 1,283,003 1,372,574 Pobaruvawa od kupuva~i i ostanati pobaruvawa 11 469,202 469,232 Gotovina i gotovinski ekvivalenti 12 417,138 466,147

2,169,343 2,307,953

Vkupno sredstva 2,927,957 3,104,582

Kapital i obvrski Kapital 13 Akcionerski kapital 2,607,857 2,607,857 Ostanat kapital 3,826 3,826 Rezervi 98,103 98,103 Akumulirana (zaguba)/neraspredelena dobivka (161,550) 27,888

Vkupno kapital 2,548,236 2,737,674 Obvrski Dolgoro~ni obvrski Pozajmici so kamata 14 113,037 106,459

113,037 106,459 Kratkoro~ni obvrski Kratkoro~ni pozajmici 14 116,936 79,699 Obvrski kon dobavuva~i i ost.obvrski 15 149,748 180,750

266,684 260,449 Vkupno obvrski 379,721 366,908

Vkupno obvrski i akcionerski kapital 2,927,957 3,104,582

Ovie finansiski izve[tai se odobreni od Upravniot Odbor na Dru[tvoto na den 28

fevruari 2013 godina i se potpi[ani vo negovo ime od:

_________________________

G-din Slobodan Bogdanovski,

Izvr[en Direktor



Izve[taj za seopfatnata dobivka

(000 mkd) Bele[ki Za godinata [to zavr[uva na 31 dekemvri 2012 2011

Delovni prihodi Prihodi od proda`ba 16 845,428 1,038,466 Ostanati delovni prihodi 17 20,230 14,254

865,658 1,052,720 Delovni rashodi Materijali i uslugi 18 (626,858) (863,661) Tro[oci za vrabotenite 19 (265,883) (277,961) Deprecijacija i amortizacija 5,6 (38,690) (38,986) Ostanati delovni rashodi 20 (42,964) (79,609) Promena vo vrednosta na zalihite (70,818) 218,179

(Zaguba)/Dobivka /od delovni aktivnosti (179,555) 10,682 Finansiski prihodi 21 6,947 15,806 Finansiski (rashodi) 21 (16,506) (23,943) Finansiski rezultat, neto (9,559) (8,137)

(Zaguba) / Dobivka pred odano~uvawe (189,114) 2,545 Dano~en rashod 22 (324) (1,595)

Dobivka za godinata (189,438) 950

Ostanata seopfatna dobivka za godinata - - Vkupna seopfatna dobivka za godinata (189,438) 950

Dobivka za sopstvenicite (189,438) 950 Vkupna seopfatna dobivka za sopstvenicite (189,438) 950

(Zaguba) za imatelite na obi~ni akcii 23 (191,223) (835) Osnovna zarabotuva~ka po akcija (Denari po akcija) 23 (413.3) (1.80)



Izve[taj za promenite vo kapitalot

(000 mkd)

Akcionerski kapital

Ostanat kapital

Rezervi Akumulirana (zaguba)/

Neraspredel. Dobivka

Vkupno

Na 1 januari 2012 godina 2,607,857 3,826 98,103 27,888 2,737,674 Transakcii so sopstvenicite - - - - - Dobivka za godinata - - - (189,438) (189,438) Ostanata seopfatna dobivka - - - - -

Vkupna seopfatna dobivka - - - (189,438) (189,438) Na 31 dekemvri 2012 godina 2,607,857 3,826 98,103 (161,550) 2,548,236

Na 1 januari 2011 godina 2,607,857 3,826 97,724 27,317 2,736,724 Raspredelba na dobivkata - - 379 (379) -

Transakcii so sopstvenicite - - 379 (379) - Dobivka za godinata - - - 950 950 Ostanata seopfatna dobivka - - - - - Vkupna seopfatna dobivka - - - 950 950 Na 31 dekemvri 2011 godina 2,607,857 3,826 98,103 27,888 2,737,674



Izve[taj za pari~nite tekovi

(000 mkd) Za godinata [to zavr[uva na 31 dekemvri Bele[ka 2012 2011

Delovni aktivnosti Prilivi od kupuva~i 867,037 1,099,236 Isplati na dobavuva~i i vraboteni (947,275) (1,287,041)

(80,238) (187,805) Platen danok od dobivka (1,233) - Platena kamata (12,616) (9,289)

(94,087) (197,094)

Investicioni aktivnosti Prilivi po kamati 1,708 -

Nabavka na nedvi`nost, postrojki i oprema,neto (445) (3,087)

1,263 (3,087) Finansiski aktivnosti Prilivi na krediti, neto 43,815 137,547

43,815 137,547 Neto promena na pari~.sredstva i ekvivalenti (49,009) (62,634) Pari~ni sredstva i ekvivalenti na po~etokot 12 466,147 528,781

Pari~ni sredstva i ekvivalenti na krajot 12 417,138 466,147

FZC 11 Oktomvri a.d., Kumanovo 9

Bele[ki kon finansiskite izve[tai

1 Op[ti informacii FZC 11 Oktomvri ad, Kumanovo (“Dru[tvoto”) e Akcionersko Dru[tvo registrirano

vo Republika Makedonija. Adresata na sedi[teto na Dru[tvoto e: ul. 11 Noemvri bb,

Kumanovo, Republika Makedonija.

Delovnite aktivnosti na Dru[tvoto vklu~uvaat proizvodstvo i proda`ba na zavareni

cevki i profili, montaà na cevkovodi, naftovodi, vodovodi i gasovodi na

doma[niot i stranskite pazari. Prose~niot broj na vraboteni vo Dru[tvoto vo 2012

godina e 901 lica (2011: 928 lica).

2 Smetkovodstveni politiki Vo prodolènie se prikaàni osnovnite smetkovodstveni politiki upotrebeni pri

podgotovkata na ovie finansiski izve[tai. Ovie politiki se konzistentno

primeneti na site prikaàni godini, osven dokolku ne e poinaku navedeno.

2.1 Osnova za podgotovka Ovie finansiski izve[tai se podgotveni vo soglasnost so Me\unarodnite Standardi

za Finansisko Izvestuvawe (MSFI) izdadeni od Odborot za me\unarodni

smetkovodstveni standardi (OMSS). Finansiskite izve[tai se podgotveni spored

konceptot na istoriska nabavna vrednost, osven za finansiskite sredstva

raspolo`livi za proda`ba, i finansiskite sredstva i obvrski (vklu~uvaj]i i

derivativni instrumenti), do kolku postojat, koi se merat po objektivnata vrednost

preku dobivki ili zagubi. Osnovite za nivno merewe se detalno opi[ani vo

prodolènie.

Podgotovkata na ovie finansiski izve[tai vo soglasnost so MSFI bara upotreba na

odredeni kriti~ni smetkovodstveni procenki. Taa isto taka bara od Rakovodstvoto na

Dru[tvoto primena na procenki vo procesot na implementacija na

smetkovodstvenite politiki. Podra~jata [to vklu~uvaat povisok stepen na procenka

ili kompleksnost, ili podra~jata vo koi pretpostavkite i procenkite se zna~ajni za

finansiskite izve[tai, se obelodeneti vo Bele[ka 4: Zna~ajni smetkovodstveni

procenki. Ovie finansiski izve[tai se podgotveni samo za Mati~noto Dru[tvo i ne

gi vklu~uvaat finansiskite izve[tai na negovite podru`nici, koi vo ovie

finansiski izve[tai se prezentirani po nabavna vrednost.

Ovie finansiski izve[tai se podgotveni samo za Mati~noto Dru[tvo i ne gi

vklu~uvaat finansiskite izve[tai na negovata podru`nica. Vloùvaweto na

Mati~noto Dru[tvo vo podru`nicata e evidentirano po nivnata nabavna vrednost

namalena za eventualnoto obezvrednuvawe.

FZC 11 Oktomvri a.d., Kumanovo 10 Bele[ki kon finansiskite izve[tai (prodolùva) Smetkovodstveni politiki (prodolùva)

Osnovi za podgotovka (prodolùva)

Finansiskite izve[tai se podgotveni so sostojba na i za godinite [to zavr[uvaat na

31 dekemvri 2012 i 2011. Tekovnite i sporedbenite podatoci prikaàni vo ovie

finansiski izve[tai se izrazeni vo iljadi Denari, osven dokolku ne e poinaku

navedeno.

2.2 Promeni vo smetkovodstvenite politiki i odelodenuvawa

2.2.1 Primena na "Prezentacija na stavki od Ostanata seopfatna dobivka" (Izmeni na MSS 1) Dru[tvoto izvr[i primena na "Prezentacija na stavki od Ostanatata seopfatna

dobivka" (Izmeni vo MSS 1). Izmenite vo MSS 1 stapuvaat vo sila za godi[nite

periodi koi po~nuvaat na ili po 1 juli 2012 godina i baraat entitetite da gi

grupiraat stavkite prezentirani vo Ostanata seopfatna dobivka kako stavki koi, vo

soglasnost so ostanatite MSFI, nema da bidat reklasifikuvani posledovatelno vo

dobivki i zagubi i stavki koi ]e bidat reklasifikuvani posledovatelno vo dobivki i

zagubi koga odredeni uslovi ]e bidat ispolneti. Postoe~kata mo`nost da se

prezentiraat stavkite vo Ostanata seopfatna dobivka pred odano~uvawe ili po

odano~uvawe ostanuva nepromeneta; sepak, dokolku stavkite se prezentirani pred

odano~uvawe, toga[ izmenite na MSS 1 baraat danokot koj se odnesuva na sekoja od

dvete grupi na Ostanatata seopfatna dobivka da bide prikaàn oddelno.

2.2.2 Standardi, izmeni i tolkuvawa na postojnite standardi koi seu[te ne se vo sila i ne se primeneti pred datumot na stapuvawe vo sila od strana na Dru[tvoto Na datumot na odobruvawe na ovie finansiski izve[tai, odredeni novi standardi,

izmeni i tolkuvawa na postojnite standardi se izdadeni od strana na OMSS, no

seu[te ne se vo sila i ne se primeneti od strana na Dru[tvoto pred datumot na

stapuvawe vo sila (osven za izmenite na MSS 1 prikaàni pogore).

Rakovodstvoto predviduva deka site relevantni objavi ]e bidat primeneti vo

smetkovodstvenite politiki na Dru[tvoto vo prviot period koj po~nuva po datumot

na stapuvawe vo sila na objavata. Podolu se prezentirani podetalno informaciite za

novite standardi, izmeni i tolkuvawa relevantni za finansiskite izve[tai na

Dru[tvoto. Odredeni novi standardi i tolkuvawa isto taka se izdadeni, no ne se

o~ekuva da imaat materijalno vlijanie vrz finansiskite izve[tai na Dru[tvoto.

MSFI 9 Finansiski instrumenti (MSFI 9)

OMSS ima za cel celosno da go zameni MSS 39 Finansiski instrumenti:

Priznavawe i merewe. Do denes, se izdadeni poglavjata koi se odnesuvaat na

priznavawe, klasificirawe, merewe i depriznavawe na finansiskite sredstva i

obvrski. Ovie poglavja stapuvaat vo sila za godi[nite periodi koi po~nuvaat na ili

po 1 januari 2015 godina. Ostanatite poglavja koi se odnesuvaat na metodologijata za

o[tetuvawe i smetkovodstvo za hexing seu[te se vo proces na razvoj. Ponatamu, vo

noemvri 2011 godina, OMSS privremeno odlu~i da napravi odredeni ograni~eni

modifikacii na modelot za klasifikacija na finansiskite sredstva spored MSFI 9

so cel da naglasi odredeni pra[awa vo vrska so primenata. Rakovodstvoto na

Dru[tvoto treba da go proceni vlijanieto na ovoj nov standard vrz finansiskite

izve[tai na Dru[tvoto. Sepak, Rakovodstvoto ne o~ekuva da izvr[i primena na

MSFI 9 se dodeka site negovi poglavja ne bidat izdadeni, koga ]e moè celosno da

se proceni vlijanieto na site nastanati izmeni.


Promeni vo smetkovodstvenite politiki i obelodenuvawa (prodolùva)

Standardi za konsolidacija

Paketot na novi standardi za konsolidacija stapuva vo sila za godi[ni periodi koi

po~nuvaat na ili po 1 januari 2013 godina. Informaciite za ovie novi standardi

podetalno se prezentirani podolu. Rakovodstvoto na Dru[tvoto seu[te go nema

proceneto vlijanieto na ovie novi i revidirani standardi vrz finansiskite

izve[tai na Dru[tvoto.

MSFI 10 Konsolidirani finansiski izve[tai (MSFI 10)

MSFI 10 go zamenuva MSS 27 Konsolidirani i poedine~ni finansiski izve[tai

(MSS 27) i PKT 12 Konsolidacija - Entiteti so posebna namena. Ovoj standard ja

revidira definicijata za kontrola i obezbeduva novo obemno upatstvo za negova

primena. Ovie novi barawa moàt da vlijaat na odlukata za toa koi od entitetite vo

koi e vloèno ]e se smeta za podru`nica i spored toa moàt da go promenat

delokrugot na konsolidacijata. Sepak, barawata za konsolidacionite proceduri,

smetkovodstvo za izmeni na nekontrolirani u~estva i smetkovostvoto za gubeweto na

kontrola vo podru`nica ostanuvaat nepromeneti. Prvi~na ocenka na Rakovodstvoto e

deka MSFI 10 nema da ja promeni klasifikacijata (podru`nici ili poinaku) na bilo

koj od postoe~kite vloùvawa na Dru[tvoto so sostojba na 31 dekemvri 2012 godina

MSFI 11 Zaedni~ki Anga`mani (MSFI 11)

MSFI 11 go zamenuva MSS 31 “U~estva vo zaedni~ki vloùvawa” (MSS 31). So ovoj

standard se usoglasuva smetkovodstvoto na vloùva~ite so nivnite prava i obvrski

soglasno zaedni~kiot aran`man. Pokraj toa, mo`nosta vo MSS 31 za primena na

proporcionalna konsolidacija na zaedniki vloùvawa e eliminirana. MSFI 11 sega

bara primena na metodot na glavnina, koj momentalno se koristi za vloùvawa vo

pridruèni entiteti.

MSFI 12 Obelodenuvawe na U~estvo vo ostanati entiteti (MSFI 12)

MSFI 12 gi integrira i usoglasuva barawata za obelodenuvawe za razli~ni tipovi

na vloùvawa, vklu~uvaj]i gi i nekonsolidiranite strukturirani entiteti. Ovoj

standard voveduva novi barawa za obelodenuvawe za rizici na koi entitetot e

izloèn kako rezultat na negovata povrzanost so strukturirani entiteti.

Upatstvo za primena na MSFI 10, 11 i 12

Posledovatelno na izdavaweto na novite standardi, OMSS napravi promeni na

odredbite za primena na MSFI 10, MSFI 11 i MSFI 12. Upatstvoto potvrduva

deka entitetot ne mora da go primenuva MSFI 10 retroaktivno vo odredeni

okolnosti i gi pojasnuva barawata da se prezentiraat koregirani sporedbeni

podatoci. Upatstvoto isto taka pravi promeni na MSFI 11 i MSFI 12 koi

obezbeduvaat sli~no osloboduvawe od prezentacija ili korekcija na sporedbeni

podatoci za periodi pred neposredno prethodniot period. Ponatamu, obezbeduva

dopolnitelno osloboduvawe otsranuvaj]i go baraweto da se prezentiraat

komparativni podatoci za obelodenuvawa koi se odnesuvaat na nekonsolidirani

strukturirani entiteti za bilo koj period pred po~etniot godi[en period za koj

MSFI 12 se primenuva.Novoto upatstvo isto taka stapuva vo sila za godi[nite

periodi na ili po 1 januari 2013 godina.



Posledovatelni izmeni na MSS 27 i MSS 28 Vloùvawa vo pridruèni

entiteti i zaedni~ki vloùvawa (MSS 28)

MSS 27 sega isklu~itelno se odnesuva na poedine~ni finansiski izve[tai. MSS 28

gi voveduva vloùvawata vo zaedni~ki vloùvawa vo svojot delokrug. Sepak, metodot

na glavnina spored MSS 28 ostanuva nepromenet.

MSFI 13 Merewe na objektivna vrednost (MSFI 13)

MSFI 13 ja pojasnuva definicijata za objektivna vrednost i dava povrzano upatstvo i

podobreni obelodenuvawa za mereweto na objektivnata vrednost. MSFI 13 nema

vlijanie na toa koi stavki e potrebno da bidat mereni po objektivna vrednost. Istiot

e primenliv prospektivno za godi[ni periodi koi po~nuvaat na ili po 1 januari

2013 godina. Rakovodstvoto na Dru[tvoto e vo proces na revidirawe na svoite

metodologii na procena zaradi nivno usoglasuvawe so novite barawa i seu[te ne go

procenilo nivnoto vlijanie vrz finansiskite izve[tai na Dru[tvoto.

Izmeni na MSS 19 Koristi za vrabotenite (Izmeni na MSS 19)

Izmenite na MSS 19 vklu~uvaat odreden broj na celni podobruvawa vo standardot.

Voglavno, promenite se odnesuvaat na planovi za definirani koristi. Tie:

go otstranuvaat "metodot koridor" i baraat entitetite da gi priznaat site

aktuarski dobivki i zagubi koi nastanuvaat vo period na izvestuvawe.

go menuvaat na~inot na merewe i prezentirawe na odredeni komponenti od

planovite za definirani tro[oci.

gi zajaknuvaat barawata za obelodenuvawe, vklu~uvaj]i gi i informaciite za

karakteristikite na planovite za definirani koristi i rizici na koi

entitetite se izloèni preku u~estvo vo istite.

Izmenite na MSS 19 stapuvaat vo sila za godi[nite periodi koi po~nuvaat na ili

po 1 januari 2013 godina i ]e se primenuvaat retrospektivno.

Prebivawe na finansiski sredstva i finansiski obvrski (Izmeni na

MSS 32)

Izmenite na MSS 32 vklu~uvaat upatstvo za primena so cel da se pojasnat

nekonzistentnostite vo primenata na MSS 32 kriteriumot za prebivawe na

finansiskite sredstva i finansiskite obvrski vo slednive dve oblasti:

zna~eweto na"tekovno ima zakonski izvr[no pravo za prebivawe"

deka odredeni sistemi za bruto prebivawe moè da se smetaat kako neto

prebivawe.

Izmenite na MSS 32 stapuvaat vo sila za godi[nite periodi koi po~nuvaat na ili

po 1 januari 2014 godina i ]e se primenuvaat retrospektivno. Rakovodstvoto ne

predviduva ovie izmeni da imaat materijalno zna~ajno vlijanie vrz finansiskite

izve[tai na Dru[tvoto.

Obelodenuvawa - Prebivawe na finansiski sredstva i finansiski

obvrski (Izmeni na MSFI 7) Vo ramkite na MSFI 7 Finansiski instrumenti: Obelodenuvawa (MSFI 7) bea

dodadeni odredeni kvalitativni i kvantitativni obelodenuvawa koi se odnesuvaat na

bruto i neto iznosite na priznaenite finansiski instrumenti koi se: (a) prebienivo

izve[tajot za finansiskata sostojba i (b) predmet na izvr[eno prebivawe od glavni

dogovori za prebivawe i sli~ni dogovori, duri i ako ne e prebieno vo izve[tajot za

finansiskata sostojba. Izmenite stapuvaat vo sila za godi[nite periodi koi

po~nuvaat na ili po 1 januari 2013 godina kako i me\uperiodi~no vo ramkite na tie

godi[ni periodi. Rakovodstvoto ne predviduva materijalno zna~ajno vlijanie na ovie

izmeni vrz finansiskite izve[tai na Dru[tvoto.



Godi[ni Podobruvawa 2009-2011 (Godi[ni Podobruvawa)

Godi[nite Podobruvawa 2009-2011 (Godi[ni Podobruvawa) izvr[ija odredeni mali

izmeni vo golem broj na MSFI. Izmenite koi se odnesuvaat na Dru[tvoto se

prika`ani podolu:

Pojasnuvawe na barawata za po~eten izve[taj za finansiskata sostojba:

pojasnuvawe deka soodveten datum za po~etniot izve[taj za finansiskata

sostojba e po~etokot na prethodniot period (pri [to ne e pove]e potrebno da

bidat prezentirani pridru`ni bele[ki)

potencira sporedbeni barawa za po~etniot izve[taj za finansiskata sostojba

koga entitetot pravi promena vo smetkovodstvenite politiki ili pravi

retrospektivni povtorni prika`uvawa ili reklasifikacii, vo soglasnost vo

MSS 8.

Pojasnuvawe na barawata za sporedbeni informacii koi gi nadminuvaat minimalnite

barawa:

pojasnuvawe deka ne e potrebno da bidat prezentirani dopolnitelni

informacii za finansiskiot izve[taj vo forma na celosen set na finansiski

izve[tai za periodi koi gi nadminuvaat minimalnite barawa

barawa deka bilo koi dopolnitelni informacii treba da bidat prezentirani

vo soglasnost so MSFI i deka entitetot treba da prezentira sporedbeni

informacii vo pridru`nite bele[ki za tie dopolnitelni informacii.

Dano~en efekt od raspredelbata na sopstvenicite na instrumenti na kapitalot:

potencira sogledana nedoslednost pome\u MSS 12 Danok na dobivka (MSS 12)

i MSS 32 Finansiski instrumenti: Prezentacija (MSS 32) vo odnos na

priznavawe na vlijanieto na danokot na dobivka koe se odnesuva na

raspredelbite na sopstvenicite na instrumenti na kapitalot i na

transakciskite tro[oci koi proizleguvaat od transakcija so kapitalot.

pojasnuvawe deka namerata na MSS 32 e da gi sledi barawata na MSS 12 za

smetkovodstvo na danokot na dobivka koe se odnesuva na raspredelbite na

sopstvenicite na instrumenti na kapitalot i na transakciskite tro[oci koi

proizleguvaat od transakcija so kapitalot.

Segmentni informacii za vkupni sredstva i obvrski:

pojasnuvawe deka vkupnite sredstva i obvrski za odreden izvestuva~ki segment

treba da bidat objaveni, ako i samo ako: (a) merewe na vkupnite sredstva ili

vkupnite obvrski (ili dvete zaedno) e redovno dostaveno do rakovodstvoto; (b)

postoi materijalna zna~ajna izmena od merewata koi bile objaveni vo

poslednite godi[ni finansiski izve[tai za toj izvestuva~ki segment.

Godi[nite Podobruvawa prezentirani pogore stapuvaat vo sila za godi[nite

periodi koi po~nuvaat na ili po 1 januari 2013 godina. Rakovodstvoto ne predviduva

materijalno zna~ajno vlijanie na ovie izmeni vrz finansiskite izve[tai na

Dru[tvoto.


2.3 Transakcii vo stranska valuta Transakciite denominirani vo stranski valuti se iskaàni vo Denari so primena na

oficijalniot sreden kurs na na Narodna Banka na Republika Makedonija koj vaì na

denot na nastanuvaweto na transakcijata. Sredstvata i obvrskite koi glasat vo

stranski valuti se iskaàni vo iljadi Denari so primena na oficijalnite kursevi

koi vaàt na denot na sostavuvaweto na Izve[taj za finansiskata sostojba, dodeka

pak site pozitivni i negativni kursni razliki koi proizleguvaat od pretvaraweto na

iznosite vo stranska valuta, se vklu~eni vo dobivkite ili zagubite vo periodot koga

tie nastanuvaat. Srednite devizni kursevi koi bea primeneti za prikaùvawe na

poziciite na Izve[taj za finansiskata sostojba denominirani vo stranska valuta, se

slednite:

31 dekemvri 2012 31 dekemvri 2011 1 USD 46.6510 Demari 47.5346 Denari 1 EUR 61.5000 Denari 61.5050 Denari 1 GBP 75.2800 Denari 73.6322 Denari 1 JPU 0.54185 Denari 0.613822 Denari 1 CHF 50.9106 Denari 50.5964 Denari

2.4 Nedvi`nosti, postrojki i oprema Nedvi`nostite, postrojkite i opremata se evidentiraat po nabavna vrednost ili po

pretpostavena nabavna vrednost namalena za akumuliranata deprecijacija i

rezerviraweto poradi o[tetuvawe, dokolku postoi. Nabavnata vrednost vklu~uva

tro[oci koi direktno se odnesuvaat na nabavkata na sredstvata. Cenata na ~inewe na

nedvi`nostite, izgradeni vo sopstvena reìja, se sostoi od tro[okot za materijal,

direktna rabotna sila i soodvetni op[ti proizvodni tro[oci.

Pretpostavena nabavna vrednost pretstavuva revalorizirana nabavna vrednost na

odredeni stavki na nedvi`nostite, postrojkite i opremata koi se revalorizirani vo

periodite pred 01 Januari 2003 godina, po pat na primena na koeficienti za

indeksirawe utvrduvani od strana na Dràvniot Zavod za Statistika.

Posledovatelnite nabavki se vklu~eni vo evidentiranata vrednost na sredstvoto ili

se priznavaat kako posebno sredstvo, soodvetno, samo koga postoi verojatnost od

priliv na idni ekonomski koristi za Dru[tvoto povrzani so stavkata i koga

nabavnata vrednost na stavkata moè razumno da se izmeri. Site drugi redovni

odrùvawa i popravki se evidentiraat kako rashodi vo bilansot na uspeh vo tekot na

finansiskiot period vo koj se javuvaat.

Ne se presmetuva deprecijacija na zemji[teto i investiciite vo tek.

Deprecijacijata na ostanatite stavki na nedvi`nostite i opremata se presmetuva

pravoproporcionalno, so cel, da se raspredeli nabavnata ili pretpostavenata

nabavna vrednost do nivnite rezidualni vrednosti niz procenetiot vek na upotreba,

kako [to sledi:

Grade`ni objekti 40 godini Ma[ini 10 – 20 godini Mebel, kompjuteri i kancelariska oprema 4 – 5 godini Vozila 4 godini


Nedvi`nosti, postrojki i oprema (prodolùva)

Rezidualnite vrednosti na sredstvata i procenetiot vek na upotreba se

pregleduvaat, i dokolku e potrebno se koregiraat, na sekoj datum na izvestuvawe. Koga

evidentiraniot iznos na sredstvoto e povisok od negoviot procenet nadomestliv

iznos, toj vedna[ se otpi[uva do negoviot nadomestliv iznos. Prihodite ili

rashodite povrzani so otu\uvawa se odreduvaat po pat na sporedba na prilivite so

evidentiraniot iznos. Razlikite se vklu~eni vo Izve[tajot za seopfatna dobivka vo

periodot koga nastanuvaat.

2.5 Nematerijalni sredstva Oddelno steknati nematerijalni sredstva Oddelno steknatite nematerijalni sredstva se evidentiraat po nivnata nabavna

vrednost, namalena za akumuliranata amortizacija i akumuliraweto rezervirawe

poradi o[tetuvawe, dokolku postoi. Amortizacijata se presmetuva so upotreba na

pravoproporcionalnata metoda zavisno od procenetiot vek na upotreba. Procenetiot

vek na upotreba i metodot na amortizacija se proveruvaat od krajot od sekoj godi[en

period na izvestuvawe, so [to sekoja promena vo procenkata se zema vo predvid za

narednite periodi.

2.6 O[tetuvawe na nefinansiski sredstva Nedvi`nostite, postrojkite i opremata, kako i nematerijalnite sredstva se

proveruvaat za postoewe na mo`ni o[tetuvawa sekoga[ koga odredeni nastani ili

promeni na uslovi ukaùvaat deka evidentiraniot iznos na sredstvata ne moè da se

nadomesti. Sekoga[ koga evidentiraniot iznos na sredstvata go nadminuva nivniot

nadomestliv iznos, se priznava zaguba od o[tetuvawe. Nadomestliviot iznos

pretstavuva povisokiot iznos pome\u neto proda`nata cena i upotrebnata vrednost

na sredstvata. Neto proda`nata cena e iznos koj se dobiva od proda`ba na sredstvo

vo transakcija pome\u dobro izvesteni subjekti, dodeka upotrebenata vrednost e

sega[nata vrednost na procenetite idni gotovinski prilivi [to se o~ekuva da

proizlezat od kontinuiranata upotreba na sredstvata i od nivnoto otu\uvawe na

krajot od upotrebniot vek. Nadomestlivite iznosi se procenuvaat za poedine~ni

sredstva ili, ako e toa nemo`no, za celata grupa na sredstva koja generira gotovina.

2.7 Vloùvawa vo podru`nici Steknuvaweto na podru`nicite e evidentirano spored metodot na nabavna vrednost,

pri [to tro[okot za steknuvaweto pretstavuva objektivna vrednost na dadenite

sredstva, izdadenite akcii ili prevzemenite obvrski na datumot na steknuvaweto,

vklu~itelno i neposrednite rashodi napraveni za celite na steknuvaweto.

Vloùvaweto na Dru[tvoto vo podru`nicite e evidentirano po nivnata nabavna

vrednost namalena za eventualnoto obezvrednuvawe.

2.8 Finansiski sredstva Dru[tvoto gi klasificira svoite finansiski sredstva vo slednite kategorii:

finansiski sredstva po objektivna vrednost preku dobivki i zagubi, krediti i

pobaruvawa, finansiski sredstva koi se ~uvaat do dospevawe i finansiski sredstva

raspoloìvi za proda`ba. Klasifikacijata zavisi od celite za nabavka na

finansiskite sredstva. Rakovodstvoto gi klasificira finansiskite sredstva vo

momentot na nivnoto prvi~no priznavawe.


Finansiski sredstva (prodolùva)

Finansiski sredstva po objektivna vrednost preku dobivki i zagubi Finansiskite sredstva po objektivna vrednost preku dobivki i zagubi se finansiski

sredstva nameneti za trguvawe. Edno finansisko sredstvo se klasificira kako

sredstvo nameneto za trguvawe dokolku se steknuva so cel da se prodade vo kratok

rok. Sredstvata vo ovaa kategorija se klasificiraat kako tekovni sredstva.

Dru[tvoto nema sredstva klasificirani vo ovaa kategorija na datumot na Izve[tajot

za finansiskata sostojba.

Finansiski sredstva koi se ~uvaat do dospevawe

Vloùvawa ~uvani do dospevawe se ne-derivativni finansiski instrumenti so

fiksni periodi na otplata i so fiksen period na dospevawe koi Dru[tvoto ima

namera i mo`nost da gi ~uva do periodot na dospevawe. So sostojba na 31 dekemvri

2012 godina Dru[tvoto nema klasificirano sredstva vo ovaa kategorija.

Krediti i pobaruvawa

Kreditite i pobaruvawata se ne-derivativni finansiski sredstva so fiksni ili

determinirani pla]awa koi ne kotiraat na aktiven pazar. Tie se vklu~eni vo

tekovnite sredstva, osven za onie koi dospevaat vo period podolg od 12 meseci od

datumot na Izve[tajot za finansiskata sostojba. Kreditite i pobaruvawata na

Dru[tvoto na datumot na Izve[tajot za finansiskata sostojba se sostojat od

pobaruvawa od kupuva~i i ostanati pobaruvawa kako i pari~ni sredstva i

ekvivalenti.

Finansiski sredstva raspolo`livi za proda`ba Finansiski sredstva raspolo`livi za proda`ba se ne-derivativi, koi se kreirani vo

ovaa kategorija ili pak ne se klasificirani vo bilo koja od ostanatite kategorii.

Tie se vklu~eni vo netekovni sredstva osven ako rakovodstvoto nema namera da go

otu\i vloùvaweto vo rok od 12 meseci od datumot na izvestuvawe.

Priznavawe i merewe na finansiskite sredstva Nabavkite i proda`bite na finansiskite sredstva se evidentiraat na datumot na

transakcijata - datumot na koj [to Dru[tvoto ima obvrska da go kupi ili prodade

sredstvoto. Finansiskite sredstva koi se priznavaat spored objektivna vrednost

preku dobivki ili zagubi po~etno se priznavaat spored nivnata objektivna vrednost,

pri [to tro[ocite na transakciite se priznavaat vo Izve[tajot za seopfatnata

dobivka. Finansiskite sredstva prestanuvaat da se priznavaat po istekot na pravata

za primawe na pari~nite tekovi od finansiskite sredstva ili po nivnoto

prenesuvawe, a Dru[tvoto gi prenelo zna~itelno site rizici i koristi od

sopstvenosta. Finansiskite sredstva raspolo`livi za proda`ba i finansiskite

sredstva po objektivna vrednost preku dobivki i zagubi posledovatelno se

evidentirani po nivnata objektivna vrednost. Kreditite i pobaruvawata se

posledovatelno evidentirani po amortizirana nabavna vrednost so upotreba na

metodot na efektivna kamata.



Site finansiski sredstva koi ne se priznavaat spored objektivna vrednost preku

dobivki i zagubi po~etno se priznavaat po nivnata objektivna vrednost zgolemena za

tro[ocite na transakciite. Dobivkite ili zagubite od promenata na objektivnata

vrednost na sredstvata po objektivna vrednost preku dobivki i zagubi se vklu~uvaat

vo dobivki / zagubi vo periodot koga nastanuvaat. Prihodite od dividendi se

priznavaat vo dobivki / zagubi kako del od ostanatite prihodi vo momentot koga

Dru[tvoto ima vospostaveno pravo na priliv od dividenda.

Promenite na objektivnata vrednost na monetarnite i ne-monetarnite vloùvawa

klasificirani kako raspolo`livi za proda`ba se priznaeni vo ostanatata seopfatna

dobivka.

Koga hartiite od vrednost klasificirani kako raspolo`livi za proda`ba se

prodavaat ili se o[teteni, akumuliranata korekcija na objektivnata vrednost

priznaena vo kapitalot se vklu~uva vo izve[tajot za seopfatna dobivka kako dobivka

ili zaguba od vloùvawa vo hartii od vrednost vo periodot na koj se odnesuvaat.

Kamatite od sredstvata raspolo`livi za proda`ba, presmetani vrz osnova na

efektivnata kamatna stapka se priznavaat vo dobivki/zagubi kako finansiski

prihodi.

Prihodi od divideni od finansiskite sredstva raspolo`livi za proda`ba se

priznavaat vo dobivki / zagubi kako del od ostanatite prihodi vo momentot koga

Dru[tvoto ima vospostaveno pravo na priliv od dividenda.

Depriznavawe na finansiskite sredstva Finansiskite sredstva prestanuvaat da se priznavaat po istekot na pravata za

primawe na pari~nite tekovi od finansiskite sredstva ili po nivnoto prenesuvawe,

a Dru[tvoto gi prenelo zna~itelno site rizici i koristi od sopstvenosta.

a. Sredstva evidentirani po amortizirana nabavna vrednost Na sekoj datum na Izve[tajot za finansiska sostojba, Dru[tvoto procenuva dali

postoi objektiven dokaz za o[tetuvawe na edno finansisko sredstvo ili grupa na

finansiski sredstva. Finansiskoto sredstvo ili grupata na finansiski sredstva, se

o[teteni, i zaguba poradi o[tetuvawe se evidentira samo ako postoi objektiven

dokaz za o[tetuvawe kako rezultat na eden ili pove]e nastani koi se slu~ile po

prvi~noto priznavawe na sredstvata i deka nastanot ima vlijanie na o~ekuvanite

idni pari~ni tekovi na finansiskoto sredstvo ili grupata na finansiski sredstva

koi moàt verodostojno da se procenat.

Kako dokazi za o[tetuvawe moè de se zemat indikaciite deka dol`nikot ili

grupata dol`nici imaat zna~ajni finansiski te[kotii, docnewe pri isplata na

glavnica i kamata, verojatnost deka ]e vlezat vo ste~aj ili druga reorganizacija, i

kade [to postojat vidlivi indikacii za namaluvawe na idnite pari~ni tekovi kako

[to se promenite vo ekonomskite uslovi koi korespondiraat so zagubata.



Za kategorijata krediti i pobaruvawa iznosot na zagubata poradi o[tetuvawe

pretstavuva razlika pome\u evidentiraniot iznos na sredstvoto i sega[nata

vrednost na procenetite idni pari~ni tekovi diskontirani so primena na izvornata

efektivna kamatna stapka na finansiskoto sredstvo. Evidentiraniot iznos na

sredstvoto se namaluva preku upotrebata na smetka za rezervirawe poradi

o[tetuvawe, so istovremeno priznavawe na soodvetniot rashod poradi o[tetuvawe

vo tekovnite dobivki i zagubi. Dokolku kreditot ili sredstvoto koe se ~uva do

dospevawe e so promenliva kamatna stapka, tekovnata efektivna kamatna stapka

utvrdena spored dogovorot pretstavuva stapkata na merewe na bilo koja zaguba od

o[tetuvawe. Na primer, Dru[tvoto moè da go izmeri o[tetuvaweto na sredstvoto

vrz osnova na objektivnata vrednost na instrumentot, koristej]i pazarna cena.

Dokolku vo nekoj posledovatelen period iznosot na o[tetuvaweto se namali i toa

namaluvawe moè objektivno da se povrze so nastan koj nastanal posle priznavaweto

na o[tetuvaweto (kako na primer podobruvawe na kreditniot rejting na

dol`nikot), prethodno priznaenata zaguba se namaluva preku tekovnite dobivki ili

zagubi.

b. Finansiski sredstva raspolo`livi za proda`ba Na sekoj datum na Izve[tajot za finansiska sostojba, Dru[tvoto procenuva dali

postoi objektiven dokaz za o[tetuvawe na edno finansisko sredstvo ili grupa na

finansiski sredstva. Za dol`ni~ki hartii od vrednost, Dru[tvoto gi koristi

kriteriumite navedeni vo podto~ka (a). Kaj sopstveni~ki hartii od vrednost

raspolo`livi za proda`ba, zna~itelnoto ili prolongirano opa\awe na objektivnata

vrednost na hartiite od vrednost pod nivnata nabavna vrednost pretstavuva

indikator deka sredstvoto e o[teteno. Dokolku postoi takov dokaz za finansiskite

sredstva raspolo`livi za proda`ba, kumulativnata zaguba - izmerena kako razlika

me\u nabavnata vrednost i tekovnata objektivna vrednost, namalena za zagubata poradi

o[tetuvawe prethodno priznaena vo Izve[tajot za finansiskata sostojba, se

otstranuva od seopfatnata dobivka i se priznava kako dobivka ili zaguba za

periodot.

Dokolku vo nekoj posledovatelen period objektivnata vrednost na dol`ni~kite

instrumenti evidentirani kako finansiski sredstva raspolo`livi za proda`ba se

zgolemi i zgolemuvaweto moè objektivno da se povrze so nekoj nastan po datumot na

evidentiraweto na o[tetuvaweto vo dobivkite ili zagubite, zagubata poradi

o[tetuvawe se namaluva preku tekovnite dobivki ili zagubi.

2.9 Prebivawe na finanskiskite instrumenti Finansiskite sredstva i obvrski se prebivaat i neto vrednosta se prezentira vo

Izve[tajot za finansiska sostojba, koga postoi zakonsko izvr[no pravo za prebivawe

na priznaenite vrednosti i postoi mo`nost da se poramnat na neto osnova ili pak

istovremeno da se realiziraat sredstvata i podmirat obvrskite.


2.10 Zalihi Zalihite se vrednuvani po poniskata pome\u nabavnata i neto realizacionata

vrednost. Tro[ocite, koi vklu~uvaat soodveten del fiksni i varijabilni tro[oci na

raboteweto, se pripi[uvaat na zalihite odredeni spored metodot koj e najsoodveten

za dadenata klasa na zalihi, kade mnozinskiot del se odreduva spored metodot "prva

vlezna - prva izlezna". Neto realizacionata vrednost pretstavuva proda`na vrednost

vo sekojdnevniot tek na rabotata, namalena za procenetite tro[oci za kompletirawe

i proda`ba.

2.11 Pobaruvawa od kupuva~i i ostanati pobaruvawa Pobaruvawa od kupuva~ite pretstavuvaat iznosi od kupuva~i za prodadeni stoki ili

izvr[eni stoki vo normalniot tek na raboteweto. Pobaruvawata od kupuva~i

inicijalno se priznavaat po nivnata objektivna vrednost i posledovatelno se

izmereni spored nivnata amortizirana nabavna vrednost so upotreba na metodot na

efektivna kamatna stapka, neto od rezerviraweto poradi o[tetuvawe. Rezervirawe

poradi o[tetuvawe se presmetuva koga postoi objektiven dokaz deka Dru[tvoto nema

da mo`e da gi naplati site pobaruvawa spored nivnite originalni uslovi na

pobaruvawa. Zna~itelni finansiski pote[kotii na dol`nikot, verojatnosta za ste~aj

ili finansisko reorganizirawe kako i prolongirawe ili nemo`nost za pla]awe

pretstavuvaat indikatori deka pobaruvawata od kupuva~i se o[teteni.

Iznosot na rezerviraweto pretstavuva razlika pome\u evidentiraniot iznos na

sredstvoto i sega[nata vrednost na procenetite idni pari~ni tekovi diskontirani

so primena na izvornata efektivna kamatna stapka na finansiskto sredstvo.

Sredstvata so kraktkoro~no dospevawe ne se diskontiraat. Evidentiraniot iznos na

sredstvoto se namaluva preku upotrebata na smetka za rezervirawe poradi

o[tetuvawe, so istovremeno priznavawe na soodvetniot rashod poradi o[tetuvawe

vo tekovniot izve[tajot za seopfatna dobivka. Vo slu~aj na nenaplatlivost na

pobaruvaweto istoto se otpi[uva nasproti negovoto rezervirawe. Posledovatelnata

naplata na prethodno otpi[anite iznosi se priznava kako tekovni dobivki vo

izve[tajot za seopfatna dobivka.

2.12 Pari~ni sredstva i ekvivalenti Pari~nite sredstva i ekvivalenti vklu~uvaat gotovina vo blagajna, depoziti po

viduvawe vo banki i drugi kratkoro~ni visokolikvidni vlo`uvawa koi dospevaat vo

periodi ne podolgi od 3 meseci.

2.13 Kapital, rezervi i akumulirani dobivki (a) Akcionerski kapital

Akcionerskiot kapital ja pretstavuva nominalnata vrednost na emitiranite akcii.

(b) Tro[oci povrzani so emisija na akcii

Tro[ocite povrzani so emisija na novi akcii, opcii ili steknuvaweto na delovna

aktivnost se prezentirani vo kapitalot kako namaluvawe, neto od danokot, na

prilivite.


Kapital, rezervi i akumulirani dobivki (prodolùva) (v) Rezervi

Rezervite, koi se sostojat od revalorizacioni, zadolìtelni i rezervi za sopstveni

akcii se sozdadeni vo tekot na periodite vrz osnova na dobivki/zagubi od

revalorizacija na materijalnite sredstva i finansiskite sredstva raspolo`livi za

proda`ba, vo slu~ajot so revalorizacioni rezervi kako i po pat na raspredelba na

akumuliranite dobivki vrz osnova na zakonska regulativa i odlukite na

rakovodstvoto i akcionerite na Dru[tvoto.

(g) Neraspredeleni dobivki/Akumulirana zaguba

Neraspredelenite dobivki/akumuliranata zaguba gi vklu~uvaat zadrànite dobivki

ili akumuliranata zaguba od tekovniot i prethodnite periodi.

2.14 Obvrski sprema dobavuva~ite Obvrskite kon dobavuva~i se obvrski za pla]awe za stoki ili uslugi koi se steknati

vo normalniot tek na raboteweto. Obvrskite sprema dobavuva~i se evidentirani po

nivnata objektivna vrednost i posledovatelno se izmereni spored nivnata

amortizirana nabavna vrednost so upotreba na metodot na efektivna kamatna stapka.

2.15 Pozajmici Pozajmicite inicijalno se evidentirani spored nivnata objektivna vrednost,

namalena za tro[ocite na transakcija. Posledovatelno, pozajmicite se evidentiraat

spored nivnata amortizirana nabavna vrednost; razlikite pome\u primawata

(namaleni za tro[ocite na transakcijata) i nadomestliviot iznos se priznavaat vo

Izve[tajot za seopfatnata dobivka za vremetraeweto na pozajmicite, koristej]i go

metodot na efektivna kamatna stapka.

Nadomestocite koi se pla]aat za vospostavuvawe na kreditni linii se priznavaat

kako tro[ok za transakcijata na pozajmicata dokolku postoi verojatnost deka del ili

celata linija ]e se povle~e. Vo ovoj slu~aj, nadomestokot se odloùva do momentot na

povlekuvaweto. Dokolku ne postoi dokaz deka ]e se povle~e odreden del ili site

kreditni linii, nadomestokot se kapitalizira kako odnapred izvr[eni pla]awa za

likvidnost i se amortizira za periodot na aran`manot. Pozajmicite se

klasificirani kako tekovni obvrski osven dokolku Dru[tvoto ima bezuslovno pravo

za podmiruvawe na obvrskata za najmalku 12 meseci po datumot na Izve[tajot za

finansiskata sostojba.

2.16 Tro[oci za pozajmuvawe Op[tite i posebnite tro[oci za pozajmici direktno povrzani so steknuvawe,

izgradba ili proizvodstvo na kvalifikuvani sredstva, koi pretstavuvaat sredstva za

koi e potreben zna~itelen period na vreme da se podgotvat za nivnata namenska

upotreba ili proda`ba, se dodavaat na nabavnata vrednost na tie sredstva, do

momentot koga sredstvata se zna~itelno podgotveni za nivnata namenska upotreba ili

proda`ba.

Prihodite od vloùvawa steknati od privremena investicija na specifi~ni obvrski

po krediti kade se o~ekuvaat tro[ocite za kvalifikuvani sredstva se odzemaat od

tro[ocite za pozajmuvawe koi moàt da se kvalifikuvaat za kapitalizacija.

Site ostanati tro[oci za pozajmici se priznaeni vo dobivki ili zagubite vo

periodot vo koj nastanale.


2.17 Tekoven i odloèn dano~en rashod Tekoven dano~en rashod, po stapka od 10%, se presmetuva na nepriznaenite rashodi

za dano~ni celi koregirani za dano~niot kredit i pomalku iskaàni prihodi, kako i

na raspredelenata dobivka za dividendi na pravni lica - nerezidenti i na fizi~ki

lica. Neraspredelenata dobivka ne se odano~uva.

Odloèniot dano~en rashod se evidentira vo celost, koristej]i ja metodata na

obvrska, za vremenite razliki koi se javuvaat pome\u dano~nata osnova na sredstvata i

obvrskite i iznosite po koi istite se evidentirani za celite na finansiskoto

izvestuvawe. Pri utvrduvawe na odloèniot dano~en rashod se koristat tekovnite

vaè~ki dano~ni stapki. Odloèniot dano~en rashod se zadolùva ili odobruva vo

Izve[tajot za seopfatnata dobivka, osven dokolku se odnesuva na stavki koi direktno

go zadolùvaat ili odobruvaat kapitalot, vo koj slu~aj odloèniot danok se

evidentira isto taka vo kapitalot.

Odloènite dano~ni sredstva se priznavaat vo obem vo koj postoi verojatnost za

iskoristuvawe na vremenite razliki nasproti idnata raspolo`liva odano~iva

dobivka.

So sostojba na 31 dekemvri 2012 i 2011 godina, Dru[tvoto nema evidentirano

odloèni dano~ni sredstva ili obvrski, bidej]i ne postojat vremenski razliki na

ovie datumi.

2.18 Priznavawe na prihodi i rashodi Prihodite se sostojat od objektivna vrednost na prodadeni stoki i uslugi, namalena

za danokot na dodadena vrednost i odredeni popusti. Prihodite se priznavaat koga

sumata od prihodite moè precizno da se izmeri i se o~ekuva deka finansiskiot

prihod od izvr[enata transakcija ]e ima priliv vo entitetot, koga napravenite

tro[oci ili idni tro[oci moè precizno da se izmerat i se ispolneti

kriteriumite za razli~nite aktivnosti na Dru[tvoto.

Prihodite se priznavaat kako [to sledi:

Prihodi od proda`ba - proda`ba na golemo Prihodot od proda`ba na stoki se priznava vo momentot na isporaka do korisnikot,

koga korisnikot gi prifa]a stokite, a naplatlivosta na povrzanite pobaruvawa e

razumno obezbedena.

Prihodi od proda`ba - proda`ba na malo Prihodot od proda`ba na stoki se priznava vo momentot na proda`ba na korisnikot.

Prihodite od proda`ba na malo voobi~aeno se vo gotovina ili so kreditna karti~ka.

Evidentiraniot prihod e bruto iznosot na prihodite od proda`bata, vklu~uvaj]i gi i

obvrskite po provizii za kreditni karti~ki za transakcijata. Tie provizii se

evidentirani kako tro[oci za distribucija.

Prihod od obezbeduvawe na uslugi Prihodot od obezbeduvawe na uslugi se evidentira spored stepenot na zavr[uvawe

koga istiot moè so sigurnost da bide izmeren. Stepenot na zavr[uvawe se odreduva

vrz osnova na proverka na izvr[enata rabota.


Priznavawe na prihodi i rashodi (prodolùva)

Rashodi od delovnoto rabotewe Rashodite od delovnoto rabotewe se priznavaat vo momentot na iskoristuvaweto na

uslugite odnosno vo periodot na nivnoto nastanuvawe.

Prihodi i rashodi od finansirawe Prihodite od finansirawe vklu~uvaat prihodi od kazneni kamati i pozitivni

kursni razliki. Prihodite od kamati se priznavaat vo Izve[tajot za seopfatnata

dobivka koga se presmetuvaat, zemaj]i go vo predvid efektivniot prinos na

sredstvoto.

Rashodite od finansirawe vklu~uvaat rashodi od kamata za pozajmici, rashodi od

kazneni kamati i negativni kursni razliki. Tro[ocite od pozajmici se priznavaat vo

Izve[tajot za seopfatnata dobivka so koristewe na metodot na efektivna kamatna

stapka.

2.19 Nadomesti za vrabotenite Pridonesi za penzisko osiguruvawe Dru[tvoto ima penziski planovi soglasno doma[nata regulativa za socijalno

osiguruvawe spored koja pla]a pridonesi za penzisko osiguruvawe na svoite

vraboteni. Pridonesite, vrz osnova na platite, se pla]aat vo dràvniot penziski

stolb koj e odgovoren za isplata na penziite. Ne postojat dopolnitelni obvrski vo

vrska so ovie penziski planovi.

Kratkoro~ni koristi za vrabotenite Kratkoro~nite koristi za vrabotenite se merat na nediskontirana osnova i se

priznavaat koga soodvetnata usluga ]e se dobie. Dru[tvoto priznava obvrska i rashod

za iznosot koj [to se o~ekuva da bide isplaten kako kratkoro~en bonus vo pari ili

kako udel vo dobivkata i dokolku Dru[tvoto ima sega[na pravna ili izvedena

obvrska da vr[i takvi isplati kako rezultat na uslugi dadeni vo minatiot period i

dokolku obvrskata moè da se proceni verodostojno.

Obvrski pri penzionirawe na vrabotenite Dru[tvoto, soglasno soodvetnite doma[ni zakonski odredbi, ispla]a na vrabotenite

posebna minimalna suma pri penzioniraweto vo iznos ednakov na dvomese~na

prose~na plata. Dru[tvoto nema izvr[eno rezervirawe za presmetan poseben

minimalen iznos za penzionirawe na vrabotenite, bidej]i ovoj iznos ne e od

materijalno zna~ewe za finansiskite izve[tai.

2.20 Danok na dodadena vrednost Prihodite, tro[ocite i sredstvata se priznavaat namaleni za iznosot na danokot na

dodadena vrednost, osven:

- Koga danokot na dodadena vrednost od nabavka na sredstva ili uslugi ne e

nadomestiv od dano~nata vlast, vo koj slu~aj danokot na dodadena vrednost se

priznava kako del od tro[ocite za steknuvawe na sredstvoto ili kako del od

tro[okot kade [to e soodvetno; i

- Pobaruvawa i obvrski koi se iskaàni so vklu~en iznos na danokot na

dodadena vrednost.

Neto iznosot na danokot na dodadena vrednost koj se nadomestuva od, ili se pla]a na

dano~nite organi se vklu~uva kako del od pobaruvawata ili obvrskite vo Izve[tajot

za finansiskata sostojba.


2.21 Raspredelba na dividendi Raspredelbata na dividendi na akcionerite na Dru[tvoto e evidentirana kako

obvrska vo finansiskite izve[tai vo periodot koga tie se odobreni od akcionerite

na Dru[tvoto.

2.22 Rezervirawa Rezervirawe se priznava koga Dru[tvoto ima tekovna obvrska kako rezultat na nastan

od minatoto i postoi verojatnost deka ]e bide potreben odliv na sredstva koi

vklu~uvaat ekonomski koristi za podmiruvawe na obvrskata, a voedno ]e bide

napravena verodostojna procenka na iznosot na obvrskata. Rezervirawata se

proveruvaat na sekoj datum na sostavuvawe na izve[taite za finansiskata sostojba i

se koregiraat so cel da se reflektira najdobrata tekovna procenka. Koga efektot na

vremenata vrednost na parite e materijalen, iznosot na rezerviraweto pretstavuva

sega[na vrednost na tro[ocite koi se o~ekuva da se pojavat za podmiruvawe na

obvrskata. Ne se evidentirani rezervirawa za idni zagubi od rabotewe.

2.23 Prevzemeni i neizvesni obvrski Ne se evidentirani neizvesni obvrski vo finansiskite izve[tai. Tie se objavuvaat

dokolku postoi verojatnost za odliv na sredstva koi vklu~uvaat ekonomski koristi.

Isto taka, neizvesni sredstva ne se evidentirani vo finansiskite izve[tai, no se

objavuvaat koga postoi verojatnost za priliv na ekonomski koristi. Iznosot na

neizvesna zaguba se evidentira kako rezervirawe dokolku e verojatno deka idnite

nastani ]e potvrdat postoewe na obvrska na denot na izvestuvawe i koga moè da se

napravi razumna procenka na iznosot na zagubata.

2.24 Izvestuvawe po operativni segmenti Delovni segmenti Delovnite aktivnosti na Dru[tvoto se odnesuvaat na eden operativen segment-

proizvodstvo i proda`ba na zavareni cevki i profili, montaà na cevkovodi,

naftovodi, vodovodi i gasovodi.

Geografski segmenti Delovnite aktivnosti na Dru[tvoto se vr[at na teritorijata na Republika

Makedonija i na stranski pazari (Bele[ka 16).

2.25 Transakcii so povrzani subjekti Povrzani subjekti se onie kade edniot subjekt go kontrolira drugiot subjekt ili ima

zna~ajno vlijanie vo donesuvaweto na finansiskite i delovnite odluki na drugiot

subjekt. Transakciite na Dru[tvoto so povrzani subjekti se odnesuvaat na

transakciite vo redovniot tek na raboteweto.

2.26 Nastani po datumot na izvestuvawe Nastanite po datumot na izvestuvawe koi obezbeduvaat dopolnitelni informacii vo

vrska so sostojbata na Dru[tvoto na denot na sostavuvawe na Izve[tajot za

finansiskata sostojba (nastani za koi moè da se vr[i koregirawe) se reflektirani

vo finansiskite izve[tai. Onie nastani po datumot na izvestuvawe koi nemaat

karakter na korektivni nastani se objavuvaat vo soodvetna bele[ka dokolku istite se

materijalno zna~ajni.

FZC 11 Oktomvri a.d., Kumanovo Bele[ki kon finansiskite izve[tai (prodolùva)

24

3 Upravuvawe so finansiski rizici 3.1 Faktori na finansiski rizici Delovnite aktivnosti na Dru[tvoto se izloèni na razli~ni rizici od finansiski

karakter, vklu~uvaj]i rizik od kreditirawe i rizicite povrzani so efektite od

promenite vo deviznite kursevi i kamatnite stapki. Upravuvaweto so rizici na

Dru[tvoto se fokusira na nepredvidlivosta na pazarite i se stremi kon

minimalizirawe na potencijalnite negativni efekti vrz uspe[nosta na delovnoto

rabotewe na Dru[tvoto.

Upravuvaweto so rizici na Dru[tvoto go vr[i Odbor na Direktori vrz osnova na

prethodno odobreni pismeni politiki i proceduri koi go opfa]aat celokupnoto

upravuvawe so rizici, kako i specifi~nite podra~ja, kako [to se rizikot od kursni

razliki, rizikot od kamatni stapki, rizikot od kreditirawe, upotrebata na

vloùvawata i plasmanite na vi[okot likvidni sredstva.

3.2 Pazarni rizici Rizik od kursni razliki Dru[tvoto ima delovni aktivnosti na me\unarodnite pazari, i e izloèno na rizik

od kursni razliki koj se javuva od izloènosta kon razli~ni valuti, posebno vo odnos

na Evroto, Dolarot i Funtata. Dru[tvoto ne koristi instrumenti za obezbeduvawe

od rizik od kursni razliki. Rakovodstvoto na Dru[tvoto e odgovorno za odrùvawe

na soodvetna neto pozicija za sekoja valuta poedine~no, kako i vkupno za site valuti.

Evidentiranata vrednost na sredstvata i obvrskite na Dru[tvoto denominirani vo

stranski valuti e kako [to sledi vo tabelata:

Sredstva 2012 2011 (000 MKD) (000 MKD) EUR 600,000 623,509 USD 132,935 818 GBP 51,412 54,113 JPU - 7 Obvrski EUR 171,097 98,657 USD 52,911 11 GBP 10 -

Analiza na senzitivnost na stranski valuti 2012 Neto iznosi 1% -1% 5% -5% EUR 428,903 4,289 (4,289) - - USD 80,024 - - 4,001 (4,001) GBP 51,402 514 (514) - - Dobivka/(Zaguba) 560,329 4,803 (4,803) 4,001 (4,001) 2011 Neto iznosi 1% -1% 5% -5% EUR 524,852 5,249 (5,249) - - USD 807 - - 40 (40) GBP 54,113 541 (541) - - JPU 7 - - - - Dobivka/(Zaguba) 579,779 5,790 (5,790) 40 (40)

FZC 11 Oktomvri a.d., Kumanovo 25 Bele[ki kon finansiskite izve[tai (prodolùva) Upravuvawe so finansiski rizici (prodolùva)

Pazarni rizici (prodolùva)

Analizata na senzitivnost gi vklu~uva edinstveno monetarnite stavki denominirani

vo stranska valuta na krajot na godinata, pri [to se vr[i korekcija na nivnata

vrednost pri promena na kursot na stranskata valuta za 1% vo odnos na Evroto i

ostanatite valuti i 5% vo odnos na Dolarot. Negativniot iznos ozna~uva namaluvawe

na dobivkata ili ostanatiot kapital, koj [to se javuva vo slu~aj dokolku Denarot ja

zgolemi svojata vrednost vo odnos na stranskite valuti za 1% vo odnos na Evroto i

ostanatite valuti i 5% vo odnos na Dolarot. Vo slu~aj koga Denarot ]e ja namali

svojata vrednost vo odnos na stranskite valuti za 1% vo odnos na Evroto i ostanatite

valuti i 5% vo odnos na Dolarot, efektot vrz dobivkata ili ostanatiot kapital e

ist, no so sprotiven znak, kako [to e prikaàno vo tabelata podolu (vo iljadi

Denari).

Rizik od kamatni stapki vrz gotovinskite tekovi i objektivnata vrednost Dru[tvoto e izloèno na efektite na fluktuaciite na pazarnite kamatni stapki vrz

negovata finansiska sostojba i gotovinski tekovi. Rakovodstvoto na Dru[tvoto e vo

najgolema merka odgovorno za dnevno sledewe na sostojbata na rizikot od neto

kamatni stapki i odreduva limiti za namaluvawe na potencijalot od kamatna

neusoglasenost.

2012 2011 Finansiski sredstva Nekamatonosni Finansiski sredstva raspol.za proda`ba 96,253 96,253 Pobaruvawa od kupuva~i i ost.pobaruvawa 429,688 439,415 Pari~ni sredstva i ekvivalenti 1,958 2,358 527,899 538,026 So fiksna kamatna stapka Pari~ni sredstva i ekvivalenti 415,180 463,789 415,180 463,789 943,079 1,001,815 Finansiski obvrski Nekamatonosni Obvrski kon dobavuva~i i ostanati obvrski 129,192 170,951 So fiksna kamatna stapka Pozajmici so kamata 103,247 65,708 So promenliva kamatna stapka Pozajmici so kamata 126,726 120,450 359,165 357,109

Analiza na senzitivnosta na kamatni stapki 2012

Neto iznos 2% -2%

So promenliva kamatna stapka (126,726) (2,535) 2,535

2011

Neto iznos 2% -2%

So promenliva kamatna stapka (120,450) (2,409) 2,409

Pozitivniot odnosno negativniot iznos ozna~uva zgolemuvawe/namaluvawe na

dobivkata ili ostanatiot kapital, koj [to se javuva vo slu~aj dokolku kamatnite

stapki bi bile povisoki/poniski za 2%.


3.3 Krediten rizik Dru[tvoto nema zna~itelna koncentracija na krediten rizik. Dru[tvoto ima

politiki so cel da obezbedi deka proda`bata na proizvodi i uslugi se vr[i na

klienti so soodvetna kreditna istorija. Dru[tvoto ima politiki koi go

ograni~uvaat iznosot na kreditnata izloènost na negovite klienti.

Maksimalnata izloènost na Dru[tvoto na krediten rizik e ograni~ena na

evidentiranata vrednost na finansiskite sredstva priznaeni na datumot na

Izve[tajot za finaniskata sostojba, koi se prikaàni vo slednata tabela:

2012 2011 (000 MKD ) (000 MKD ) Klasi na finansiski sredstva –evidentirana vrednost Finansiski sredstva raspol.za proda`ba 96,253 96,253 Pobaruvawa od kupuva~i i ost.pobaruvawa 429,688 439,415 Pari~ni sredstva i ekvivalenti 417,138 466,147 943,079 1,001,815

3.4 Rizik od likvidnost Pretpazlivo upravuvawe so rizik od likvidnost implicira odrùvawe na dovolno

gotovina i likvidni hartii od vrednost, potoa raspolo`livost na izvori na sredstva

preku soodvetno obezbeduvawe na krediti i mo`nost za navremena naplata na

iznosite na pobaruvawa od kupuva~i vo ramkite na dogovorenite uslovi. Kako

rezultat na dinami~niot karakter na dejnosta na Dru[tvoto, Rakovodstvoto nastojuva

da obezbedi fleksibilni izvori na sredstva preku raspolo`livi kreditni linii.

Tabelite vo prodolènie ja prikaùvaat preostanatata dogovorena dospeanost na

finansiskite obvrski na Dru[tvoto. Tabelite se podgotveni vrz osnova na

nediskontiranite gotovinski tekovi na finansiskite obvrski.

31 dekemvri 2012 Tekovni Netekovni

Do 12 meseci

1 do 2 godini

2 do 5 godini

Pokasno od 5

godini (000 MKD) (000MKD) (000 MKD) (000 MKD) Pozajmici so kamata 116,936 51,959 61,078 - Obvrski sprema dobavuva~i i ost.obvrski 129,192 - - - 246,128 51,959 61,078 -

31 dekemvri 2011 Tekovni Netekovni

Do 12 meseci

1 do 2 godini

2 do 5 godini

Pokasno od 5

godini (000 MKD) (000MKD) (000 MKD) (000 MKD) Pozajmici so kamata 79,699 42,638 27,360 36,461 Obvrski sprema dobavuva~i i ost.obvrski 170,951 - - - 250,650 42,638 27,360 36,461


3.5 Rizik pri upravuvawe so kapital Celite na Dru[tvoto pri upravuvawe so kapitalot se ovozmoùvawe na Dru[tvoto

da prodolì so ponatamo[na kontinuirana rabota so cel da obezbedi prihod za

akcionerite i beneficii za drugi zainteresirani lica, kako i da odrì optimalna

struktura na kapitalot so cel namaluvawe na tro[okot na kapitalot.

So cel da ja odrì ili prilagodi strukturata na izvorite na finansirawe,

Dru[tvoto moè da izvr[i korekcija na iznosot na dividendi isplateni na

akcionerite, da vrati kapital na akcionerite, da izdade novi akcii ili da prodade

sredstva za da go namali dolgot. Rakovodstvoto ja analizira strukturata na izvorite

na finansirawe na godi[na osnova kako odnos na neto obvrskite po pozajmici vo

odnos so vkupniot kapital. Neto obvrskite po pozajmici se presmetani kako vkupni

obvrski po pozajmici namaleni za iznosot na pari~nite sredstva i pari~nite

ekvivalenti.

Pokazatelot na zadolènosta na krajot na godinata e prikaàn kako [to sledi:

2012 2011 Pozajmici so kamata 229,973 186,158 Pari~ni sredstva i ekvivalenti (417,138) (466,147) Obvrski, neto (187,165) (279,989) Vkupno kapital 2,548,236 2,737,674 - -

3.6 Utvrduvawe na objektivna vrednost Objektivna vrednost pretstavuva vrednost za koja edno sredstvo moè da bide

zameneto ili nekoja obvrska podmirena pod normalni komercijalni uslovi.

Objektivnata vrednost se odreduva vrz osnova na pretpostavka na Rakovodstvoto,

zavisno od vidot na sredstvoto ili obvrskata.

3.6.1 Finansiski instrumenti evidentirani po objektivna vrednost Dru[tvoto gi grupira finansiski sredstva i obvrski vo tri nivoa koi se baziraat na

zna~ajnosta na vleznite podatoci koristeni pri mereweto na objektivnata vrednost

na finansiskite sredstva. Hierarhijata spored objektivnata vrednost e odredena

kako [to sledi:

Nivo 1: kotirani ceni (nekoregirani) na aktivnite pazari za identi~ni sredstva

ili obvrski;

Nivo 2: ostanati vlezni podatoci, pokraj kotiranite ceni, vklu~eni vo Nivo 1

koi se dostapni za nabquduvawe za sredstvoto ili obvrskata, ili direktno (t.e.

kako ceni) ili indirektno (t.e. izvedeni od ceni); i

Nivo 3: vlezni podatoci za sredstvoto ili obvrskata koi ne se baziraat na

podatoci dostapni za nabquduvawe od pazarot

Finansiskite sredstva koi se evidentirani po objektivna vrednost vo Izve[tajot za

finansiskata pozicija se grupirani spored nivoto na hierarhija na objektivnata

vrednost kako[to sledi (vo iljadi Denari):

Nivo 1 Nivo 2 Nivo 3 Vkupno Sredstva Finansiski sredstva raspolo`livi za proda`ba 2,306 - 93,947 96,253


Utvrduvawe na objektivnata vrednost (prodolùva) Slednava tabela gi prikaùva finansiskite sredstva raspolo`livi za proda`ba

klasificirani vo nivo 3 vo tekot na godinata:

Finansiski sredstva raspolo`livi za

proda`ba

Vkupno

Na 1 januari 2012 93,947 93,947 Na 31 dekemvri 2012 93,947 93,947 Promeni vo objektivnata vrednost na finansiskite sredstva vkluèni vo revalorizacioni rezervi - -

3.6.2 Finansiski instrumenti koi ne se evidentiraat po objektivna vrednost Razlikata pome\u smetkovodstvenata vrednost i objektivnata vrednost na onie

finansiski sredstva i obvrski koi vo Izve[tajot za finansiska sostojba ne se

evidentirani spored objektivna vrednost se prikaàni vo tabelata podolu:

Evidentirana vr. Objektivna vr. 2012 2011 2012 2011 Sredstva Pari~ni sredstva i ekvivalenti 417,138 466,147 417,138 466,147 Pobaruvawa od kupuva~i i ost.pobaruvawa 429,688 439,415 429,688 439,415 Vkupni sredstva 846,826 905,562 846,826 905,562 Obvrski Obvrski sprema dobavuva~i i ost.obvrski 129,192 170,951 129,192 170,951 Pozajmici so kamata 229,973 186,158 229,973 186,158 Vkupni obvrski 359,165 357,109 359,165 357,109

Krediti i pobaruvawa Kreditite i pobaruvawata se evidentiraat po amortizirana nabavna vrednost

namalena za rezervirawe poradi o[tetuvawe. Nivnata objektivna vrednost

soodvetstvuva na evidentiranata vrednost, poradi kratkoro~noto dospevawe.

Pari~ni sredstva i ekvivalenti Objektivnata vrednost na monetarnite sredstva [to vklu~uvaat pari~ni sredstva i

ekvivalenti se smeta deka e pribli`na na nivnata smetkovodstvena vrednost poradi

toa [to se so dospeanost pomala od 3 meseci.

Obvrski kon dobavuva~i i obvrski po krediti Smetkovodstvenata vrednost na obvrskite kon dobavuva~ite i obvrskite po krediti

soodvetstvuva na nivnata objektivna vrednost, poradi kratkoro~noto dospevawe.


29

4 Zna~ajni smetkovodstveni procenki Pri primenata na smetkovodstvenite politiki na Dru[tvoto, opi[ani vo Bele[ka 2

kon ovie finansiski izve[tai, od Rakovodstvoto na Dru[tvoto se bara da vr[i

procenki i pravi pretpostavki za evidentiranite iznosi na sredstvata i obvrskite

koi ne se jasno voo~livi od nivnite izvori na evidentirawe. Procenkite i

pridru`nite pretpostavki se zasnovuvaat na minati iskustva i drugi faktori, za koi

se smeta deka se relevantni. Pri toa, fakti~kite rezultati moè da odstapuvaat od

takvite procenki.

Procenkite i glavnite pretpostavki se proveruvaat tekovno. Revidiranite

smetkovodstveni procenki se priznavaat vo periodot vo koj istite se revidirani

dokolku takvoto revidirawe vlijae samo za ili vo toj period, kako i za idni periodi,

dokolku revidirawata vlijaat za tekovniot i idnite periodi.

Nesigurnost vo procenkite O[tetuvawe kaj nefinansiski sredstva Zagubi od o[tetuvawe se priznavaat vo iznos za koj evidentiranata vrednost na

sredstvoto ili edinicata [to generira gotovina go nadminuva nadomestliviot iznos.

Pri utvrduvawe na nadomestliviot iznos, Rakovodstvoto gi procenuva o~ekuvanite

ceni, gotovinskite tekovi od sekoja edinica [to generira gotovina i utvrduva

soodvetna kamatna stapka pri presmetka na sega[nata vrednost na tie gotovinski

tekovi.

Upotreben vek na sredstvata [to se amortiziraat Rakovodstvoto vr[i redovna proverka na upotrebniot vek na sredstvata [to se

amortiziraat na 31 dekemvri 2012 godina. Rakovodstvoto procenuva deka utvrdeniot

upotreben vek na sredstvata ja pretstavuva o~ekuvanata upotreblivost (korisnost) na

sredstvata. Evidentiranite vrednosti na ovie sredstva se analizirani vo Bele[ka 5

i 6. Fakti~ki rezultati, sepak, moè da se razlikuvaat poradi tehnolo[ka

zastarenost, posebno vo delot na IT opremata i softverite.

O[tetuvawe kaj finansiski sredstva O[tetuvawe na pobaruvawa od kupuva~i i ostanati pobaruvawa Dru[tvoto presmetuva o[tetuvawe za pobaruvawa od kupuva~i i ostanati pobaruvawa

vrz osnova na procenka na zagubi koi rezultiraat od nemo`nosta kupuva~ite da gi

podmirat svoite obvrski. Pri procenka na soodvetnosta na zagubata poradi

o[tetuvawe za pobaruvawata od kupuva~i, dadenite pozajmici i ostanatite

pobaruvawa, procenkata se temeli vrz dospevaweto na saldoto na smetkata za

pobaruvawa i minatoto iskustvo na otpisi, kreditosposobnosta na klientite i

promenite vo uslovite za pla]awe za klientite. Ova podrazbira pravewe

pretpostavki za idnite odnesuvawa na klientite, kako i za idnite prilivi na

pari~ni sredstva. Dokolku finansiskite uslovi na klientite se vlo[at, realnite

otpisi na tekovno postoe~kite pobaruvawa moè da bidat povisoki od o~ekuvanoto, i

moè da go nadminat nivoto na zagubite poradi o[tetuvawe koi se dosega priznati.


30

Zna~ajni smetkovodstveni procenki (prodolùva)

Zalihi Zalihi se evidentiraat po poniskata pome\u nabavnata vrednost (cena na ~inewe) i

neto realizacionata vrednost. Pri procenkata na neto realizacionata vrednost gi

zema predvid najobjektivnite dokazi / podatoci koi se na raspolagawe vo periodot

koga se praveni procenkite.

Objektivna vrednost na finansiski sredstva Dokolku pazarot na finansiski instrument ne e aktiven, Rakovodstvoto ja utvrduva

objektivnata vrednost so koristewe tehniki za procenka. Vo primenata na tehnikite

za procenka, Rakovodstvoto pravi maksimalno iskoristuvawe na pazarnite inputi, i

koristi procenki i pretpostavki koi se, kolku [to e mo`no, vo soglasnost so

podatocite koi u~esnicite na pazarot ]e gi koristat pri opredeluvawe na cenata na

instrumentot. Vo slu~aj kade ovie podatocite ne se vidlivi, Rakovodstvoto gi

procenuva pretpostavkite na u~esnicite na pazarot pri opredeluvawe na cenata na

finansiskiot instrument. Ovie procenki moàt da se razlikuvaat od realnite ceni

koi moàt da se postignat vo transakcija izvr[ena pod komercijalni uslovi na

datumot na izvestuvawe.

FZC 11 Oktomvri a.d., Kumanovo 31 Bele[ki kon finansiskite izve[tai (prodolùva) So sostojba na i za godinata [to zavr[uva na 31 dekemvri 2012 godina (Site iznosi se vo iljadi Denari, osven dokolku ne e poinaku navedeno)

5 Nedvi`nosti, postrojki i oprema

Zemji[te Grade`ni

objekti Oprema Ostanati

sredstva Investicii

vo tek Vkupno

Na 1 januari 2011 Nabavna ili revalorizaciona vrednost 239,414 1,702,416 4,438,166 6,627 44,326 6,430,949 Ispravka na vrednosta - (1,267,442) (4,420,340) (4,914) - (5,692,696)

Neto evidentirana vrednost 239,414 434,974 17,826 1,713 44,326 738,253 Vo tekot na 2011 Po~etna neto evid.vrednost 239,414 434,974 17,826 1,713 44,326 738,253 Nabavki, neto od investicii vo tek - - 5,114 - (2,027) 3,087 Vi[oci (Bel. 17) - - 44 - - 44 (Ottu\uvawa, neto) - - (114) - (2,878) (2,992) (Deprecijacija) - (34,643) (4,201) (142) - (38,986)

Krajna neto evidentirana vrednost 239,414 400,331 18,669 1,571 39,421 699,406 Na 31 dekemvri 2011 Nabavna ili revalorizaciona vrednost 239,414 1,702,416 4,443,205 6,627 39,421 6,431,083 Ispravka na vrednosta - (1,302,085) (4,424,536) (5,056) - (5,731,677)

Neto evidentirana vrednost 239,414 400,331 18,669 1,571 39,421 699,406 Vo tekot na 2012 Po~etna neto evid.vrednost 239,414 400,331 18,669 1,571 39,421 699,406 Nabavki, neto od investicii vo tek

-

312

231

-

(98)

445

(Ottu\uvawa, neto) - - - - (14) (14) (Deprecijacija) - (34,499) (3,956) (141) - (38,596)

Krajna neto evidentirana vrednost

239,414

366,144

14,944

1,430

39,309

661,241

Na 31 dekemvri 2012 Nabavna ili revalorizaciona vrednost

239,414

1,702,728

4,441,226

6,627

39,309

6,429,304

Ispravka na vrednosta - (1,336,584) (4,426,282) (5,197) - (5,768,063)

Neto evidentirana vrednost

239,414

366,144

14,944

1,430

39,309

661,241

Rashoduvawa na oprema Vo tekot na 2012 godina, Dru[tvoto izvr[i otpis na del od svoite sredstva ~ija

nabavna vrednost i ispravka na vrednosta iznesuva 2,210 iljadi Denari.

Investicii vo tek Na 31 dekemvri 2012 i 2011 godina investiciite vo tek se sostojat od:

2012 2011 Adaptacija na instalacija za priroden gas 27,487 27,487 Vloùvawa vo druga oprema 3,674 3,786 Vloùvawa vo hardverska oprema 5,182 5,182 Rekonstrukcija na pogon za povr[inska za[tita 2,966 2,966 39,309 39,421


Nedvi`nosti, postrojki i oprema (prodol`uva) Zalog vrz nedvi`nosti, postrojki i oprema Pozajmicite so kamata obezbedeni od doma[ni finansiski institucii se

garantirani so hipoteki vrz del od imotot na Dru[tvoto po proceneta vrednost,

utvrdena od strana na nezavisni proceniteli, vo iznos od Eur 9,000,000 ekvivalentno

na 553,500 iljadi Denari (vidi isto Bele[ka 14 i 24).

6 Nematerijalni sredstva

Prava i licenci

Softver Sredstva vo podgotovka

Vkupno

Na 1 janari 2011 Nabavna ili revalorizaciona vrednost 2,684 471 20 3,175 Ispravka na vrednosta (2,684) - - (2,684) Neto evidentirana vrednost - 471 20 491 Promeni vo tekot na 2011 Po~etna neto evid.vrednost - 471 20 491 Krajna neto evidentirana vrednost - 471 20 491 Na 31 dekemvri 2011 Nabavna ili revalorizaciona vrednost 2,684 471 20 3,175 Ispravka na vrednosta (2,684) - - (2,684) Neto evidentirana vrednost - 471 20 491 Promeni vo tekot na 2012 Po~etna neto evid.vrednost - 471 20 491 Amortizacija - (94) - (94) Krajna neto evidentirana vrednost 377 20 397 Na 31 dekemvri 2012 Nabavna ili revalorizaciona vrednost 2,684 471 20 3,175 Ispravka na vrednosta (2,684) (94) - (2,778)

Neto evidentirana vrednost - 377 20 397


7 Finansiski instrumenti po kategorii Evidentiranite vrednosti na finansiskite sredstva i obvrski na Dru[tvoto

priznaeni na datumot na izvestuvaweto za objavenite periodi moàt isto taka da

bidat kategorizirani na sledniov na~in:

Krediti i

pobaruvawa Raspolo`livi

za proda`ba Vkupno

31 dekemvri 2012 Sredstva spored Izve[tajot za finansiskata sostojba Finansiski sredstva raspolo`livi za prod. - 96,253 96,253 Pobaruvawa po kupuva~i i ostanati pobaruvawa

429,688

-

429,688

Pari~ni sredstva i pari~ni ekvivalenti 417,138 - 417,138 846,826 96,253 943,079

Ostanati finansiski

obvrski Vkupno Obvrski spored Izve[tajot za finansiskata sostojba Pozajmici 229,973 229,973 Obvrski kon dobavuva~i i ostanati obvrski 129,192 129,192 359,165 359,165

Krediti i

pobaruvawa Raspolo`livi

za proda`ba Vkupno

31 dekemvri 2011 Sredstva spored Izve[tajot za finansiskata sostojba Finansiski sredstva raspolo`livi za prod. - 96,253 96,253 Pobaruvawa po kupuva~i i ostanati pobaruvawa 439,415 - 439,415 Pari~ni sredstva i pari~ni ekvivalenti 466,147 - 466,147 905,562 96,253 1,001,815

Ostanati finansiski

obvrski

Vkupno

Obvrski spored Izve[tajot za finansiskata sostojba Pozajmici 186,158 186,158 Obvrski kon dobavuva~i i ostanati obvrski 170,951 170,951 357,109 357,109

8 Vloùvawa vo podru`nici U~estvo vo

% 2012 2011

Digintrans DOOEL Kumanovo 100% 723 479 723 479

Dvièwata na vloùvawata vo podru`nici vo tekot na 2012 i 2011 godina se kako [to

sledi:

2012 2011

Na 1 januari 479 365 Nabavki 244 114

Na 31 dekemvri 723 479

Zgolemuvaweto na vloùvawata vo podru`nici vo iznos od 244 iljadi Denari

(2011:114 iljadi Denari) vo celost se odnesuva na dopolnitelni vloùvawa vo

dru[tvoto Digitrans DOOEL Kumanovo, Dru[tvo za vr[ewe na tehni~ki pregledi

i periodi~ni ispituvawa na digalki i industriski transporteri.


9 Finansiski sredstva raspolo`livi za proda`ba i finansiski pobaruvawa 9.1 Finansiski sredstva raspolo`livi za proda`ba

2012 2011 Dolgoro~ni vloùvawa vo instrumenti na kapitalot Udeli vo kapitalot na stranski pravni lica 42,588 42,588 Vloùvawa vo hartii od vrednost na doma[ni fin.inst. 53,665 53,665 96,253 96,253

Nekotirani 93,947 93,947 Kotirani 2,306 2,306

96,253 96,253

Vloùvawa vo udeli na kapitalot na stranski pravni lica Na 31 dekemvri 2012 i 2011 godina, vloùvaweto vo kapitalot na stranski pravni

subjekti vo iznos od 42,588 iljadi Denari, vo celost se odnesuva na vloùvaweto vo

Dru[tvoto Tube and Profile Manifactures of Comotini A.E.B.E., Republika Grcija, [to

pretstavuva 35.26% od nejziniot kapital. Vloùvaweto poteknuva od 1997 godina i e

sprovedeno vo kooperacija so Hemet Limited, Nicosia, Cyprus, i se sostoi od ispora~ana

proizvodna oprema, kapitalizirani [pediterski tro[oci kako i tro[oci za obuka na

kadri.

Vo tekot na 2002 godina, Dru[tvoto Tube and Profile Manifactures of Comotini A.E.B.E.,

Republika Grcija, gi zapre svoite delovni aktivnosti i so sostojba na datumot na

ovie finansiski izve[tai postoi zna~ajno somnevawe vo mo`nosta istoto da

prodolì so svoeto redovno rabotewe.

Vloùvawa vo hartii od vrednost na doma[ni finansiski institucii Na 31 dekemvri 2012 godina, od vkupniot iznos na vloùvawata vo hartii od vrednost

vo doma[ni finansiski institucii, neto iznosot od 51,361 iljadi Denari (nabavna

vrednosi 150,988 iljadi Denari i rezervirawe poradi o[tetuvawe 99,627 iljadi

Denari), se odnesuva na vloùvawe vo 3,924 obi~ni i 956 prioritetni akcii na

Eksport Import Banka ad, Skopje, [to pretstavuva 16% od vkupniot akcionerski

kapital na bankata. Kon krajot na 2002 godina, poradi nelikvidnost, delovnite

aktivnosti na bankata vo celost bea blokirani od strana na Narodnata Banka na

Republika Makedonija. Na po~etokot na 2004 godina otvorena e ste~ajna postapka i so

datumot na ovie finansiski izve[tai postoi zna~ajno somnevawe vo mo`nosta bankata

da prodolì so svoeto redovno rabotewe.

9.2 Kratkoro~ni finansiski pobaruvawa

2012 2011 Pozajmici so kamata na doma[ni pravni lica Pobaruvawa po kamata 2,155 2,155

2,155 2,155 Namaluvawe za: rezervirawe poradi o[tetuvawe (2,155) (2,155)

- -


10 Zalihi 2012 2011

Gotovi proizvodi 1,066,604 1,136,606 Repro materijali, rez.del,sit.inventar i sl. 215,219 220,614 Trgovski stoki 1,092 15,266 Nedovr[eno proizvodstvo 88 88

1,283,003 1,372,574

Vo tekot na 2012 godina Dru[tvoto izvr[i vrednosno usoglasuvanwe na zalihite

poradi zastarenost i nekurentnost na istite vo iznos od 14,114 iljadi Denari (vidi

Bele[ka 20).

11 Pobaruvawa od kupuva~i i ostanati pobaruvawa 2012 2011

Pobaruvawa od kupuva~i

Doma[ni 119,489 145,550

Stranski 480,679 467,774

600,168 613,324

Namaleno za: rezervirawe poradi o[tetuvawe (178,536) (178,536)

421,632 434,788

Ostanati kratkoro~ni pobaruvawa

Avansi na dobavuva~i 51,038 50,706

Pobaruvawa od vraboteni 8,056 4,627

Pretplati po DDV i danok na dobivka 19,602 9,382

Odnapred plateni tro[oci 843 1,698

79,539 66,413

Namaleno za: rezervirawe poradi o[tetuvawe (31,969) (31,969)

47,570 34,444

Vkupno pobaruvawa od kupuva~i i ostanati kratkoro~ni pobaruvawa

469,202 469,232

Starosnata struktura na pobaruvawata od kupuva~ite i ostanatite kratkoro~ni

pobaruvawa so sostojba na 31 dekemvri 2012 godina e kako [to sledi:

Do 6 mes. Od 6 -12 m. Nad 1 god. Vkupno Pobaruvawa od kupuva~i 102,828 5,923 491,417 600,168 Avansi na dobavuva~i 3,563 418 47,057 51,038 Pobaruvawa od vraboteni 1,183 6,460 413 8,056 Pretplati po DDV i danok na dobivka 19,602 - - 19,602

Odnapred plateni tro[oci 747 - 96 843

127,923 12,801 538,983 679,707 Namaleno za: rezervirawe poradi o[tetuvawe - - (210,505) (210,505)

127,923 12,801 328,478 469,202

Starosnata struktura na pobaruvawata od kupuva~ite i ostanatite kratkoro~ni

pobaruvawa so sostojba na 31 dekemvri 2011 godina e kako [to sledi:

Do 6 mes. Od 6 -12 m. Nad 1 god. Vkupno Pobaruvawa od kupuva~i 17,890 146,282 449,152 613,324 Avansi na dobavuva~i 956 9,889 39,861 50,706 Pobaruvawa od vraboteni 254 2,039 2,334 4,627 Pretplati po DDV i danok na dobivka 9,382 - - 9,382

Odnapred plateni tro[oci 1,698 - - 1,698

30,180 158,210 491,347 679,737 Namaleno za: rezervirawe poradi o[tetuvawe - - (210,505) (210,505)

30,180 158,210 280,842 469,232


Pobaruvawa od kupuva~i i ostanati pobaruvawa (prodolùva)

Saldoto na pobaruvawata od kupuva~ite na datumot na izvestuvawe moè da se

analizira spored slednive kategorii:

31 dekemvri 2012 Nedospeani neo[teteni

Dospeani neo[teteni

O[teteni Vkupno

Nabavna vrednost 80,190 389,012 210,505 679,707 Ispravka na vrednost - - (210,505) (210,505) Neto evidentirana vrednost 80,190 389,012 - 469,202

31 dekemvri 2011

Nedospeani neo[teteni

Dospeani neo[teteni

O[teteni Vkupno

Nabavna vrednost 30,180 439,052 210,505 679,737 Ispravka na vrednost - - (210,505) (210,505) Neto evidentirana vrednost 30,180 439,052 - 469,232

Slednava tabela gi sumarizira dvièwata na rezerviraweto poradi o[tetuvawe:

Avansi Pobaruvawa od

kupuva~i Vkupno Na 1 januari 2011 31,969 179,088 211,057 Naplateni rezervirani pobaruvawa (Bele[ka 17) - (552) (552)

Na 31 dekemvri 2011 / 1 januari 2012 31,969 178,536 210,505 Naplateni rezervirani pobaruvawa (Bele[ka 17) - - -

Na 31 dekemvri 2012 31,969 178,536 210,505

Na 31 dekemvri 2012 godina i vrz osnova na izvr[enata procenka, Dru[tvoto izvr[i

otpis poradi nenaplatlivost na pobaruvawata od kupuva~i i ostanatite pobaruvawa,

priznaen kako zaguba poradi o[tetuvawe na tovar na rashodite za tekovnata godina,

vo iznos od 147 iljadi Denari (2011: 920 iljadi Denari) (vidi Bele[ka 20).

12 Pari~ni sredstva i ekvivalenti 2012 2011

Smetki kaj doma[ni banki 388,856 437,462 Depoziti po viduvawe 159,600 159,600 Pari~ni sredstva vo blagajna 1,958 2,358 Ostanati pari~ni sredstva i ekvivalenti 12 15

550,426 599,435 Namaleno za: rezervirawe od o[tetuvawe (133,288) (133,288)

417,138 466,147

Na 31 dekemvri 2012 godina, od vkupniot bruto iznos na pari~nite sredstva i

depozitite po viduvawe, iznosot od 520,433 iljadi Denari (2011: isto) se odnesuva

na sredstva koncentrirani kaj Eksport Import Banka AD, Skopje, vrz koja be[e

povedena ste~ajna postapka. Dru[tvoto navreme gi prijavilo ovie sredstva vo

ste~ajnata masa na Bankata, od koj iznos, na datumot na ovie finansiski izve[tai,

priznaeni se 387,145 iljadi Denari. Za preostanatiot iznos od 133,288 iljadi

Denari (2011: isto) e izvr[eno rezervirawe poradi nenaplatlivost.


13 Kapital Akcionerski kapital Na 31 dekemvri 2012 i 2011 godina, vkupniot akcionerski kapital na Dru[tvoto,

spored negovata Kniga na Akcioneri iznesuva Eur 25,104,431 i e podelen na 491,000

akcii, od koi, 462,620 obi~ni akcii koi glasat na ime i so pravo na glas i 28,380

prioritetni akcii bez pravo na glas, vo sopstvenost na Fondot za Penzisko i

Invalidsko Osiguruvawe na Republika Makedonija (PIOM). Nominalnata vrednost

po akcija iznesuva Eur 51.129. Na denot na izvestuvawe, vkupno izdadenite akcii se

vo celost plateni.

Strukturata na akcionerskiot kapital na 31 dekemvri 2012 i 2011 godina e

nepromeneta i e kako [to sledi:

Akcioneri i procent na u~estvo Obi~ni Priorit. Vkupno % Eks.Imp.Banka ad, Sk. 234,158 - 234,158 47.69 Ostanati 228,462 - 228,462 46.53 PIOM - 28,380 28,380 5.78

462,620 28,380 491,000 100.00

Na 24 dekemvri 2003 godina, stranskiot praven subjekt Cupbal Gmbh ie und Transit

Handel, Frankfurt am Meine, podnel tu`ba za utvrduvawe na sopstvenost na mnozinskiot

paket na akcii. So datumot na ovie finansiski izve[tai, sudskiot proces e vo tek.

Na po~etokot na 2004 godina e otvorena i so datumot na ovie finansiski izve[tai

seu[te e vo tek, ste~ajna postapka protiv mnozinskiot akcioner - Eksport Import

Banka ad, Skopje.

Ostanat kapital Ostanatiot kapital koj so sostojba na 31 dekemvri 2012 godina iznesuva 3,826 iljadi

Denari (2011: isto), se sostoi od stanovi za zaedni~ka potro[uva~ka vo iznos od

2,070 iljadi Denari (2011: isto), sredstva za solidarnost vo iznos od 1,039 iljadi

Denari (2011: isto) i zadolìtelni i drugi fondovi vo iznos od 717 iljadi Denari

(2011: isto).

Rezervi Komponentite na rezervite se kako [to sledi: Zakonski Revaloriz. Vkupno Na 1 januari 2011 godina 16,714 81,010 97,724 Raspredelba na neraspredeleni dobivki 379 - 379

Na 31 dekemvri 2011 godina 17,093 81,010 98,103 Na 1 januari 2012 godina 17,093 81,010 98,103 Raspredelba na neraspredeleni dobivki - - -

Na 31 dekemvri 2012 godina 17,093 81,010 98,103

Rezervite se sozdadeni inicijalno vrz osnova na doma[nata zakonska regulativa i

posledovatelno zgolemeni vo tekot na godinite kako rezultat na revalorizacijata na

materijalnite sredstva i promenite vo objektivnata vrednost na vloùvawata, kako i

za raspredelba na neto dobivkite po odano~uvawe. Soglasno so zakonskata regulativa

rezervite moè da se koristat za pokrivawe na zagubite, za kupuvawe na sopstveni

akcii i isplata na dividendi.


14 Pozajmici 2012 2011

Dolgoro~ni pozajmici Pozajmici so kamata Komercijalna banka ad, Skopje 10,000 iljadi Denari; godi[na kamatna stapka 8,5%; Period na otplata 36 meseci vklu~uvaj]i grejs period od 2 meseci po~nuvaj]i od 30 juli 2010 godina dospeva 8 juli 2013 godina.

1,944 5,278 Komercijalna banka a.d., Skopje 60,000 iljadi Denari; godi[na kamatna stapka 7%; Period na otplata 54 meseci vklu~uvaj]i grejs period od 6 meseci na 11 juli 2009 godina, dospeva 11 dekemvri 2013 godina.

13,333 26,666 Komercijalna banka a.d., Skopje 570,000 Evra; godi[na kamatna stapka 8%; Period na otplata 60 meseci vklu~uvaj]i grejs period od 6 meseci po~nuvaj]i od 7 maj 2011 godina; dospeva 7 april 2016 godina

25,970 33,764 Komercijalna banka a.d., Skopje 1,430,000 Evra; 6 meseci Libor+5% godi[na kamatna stapka, Period na otplata 60 meseci vklu~uvaj]i grejs period od 6 meseci po~nuvaj]i od 18 maj 2011 godina; dospeva 18 april 2016 godina

65,224 84,777 61,502 Vkupno dolgoro~ni pozajmici 167,973 150,485 Namaleno: Tekovna dospeanost na dolgoro~ni pozajmici (54,936) (44,026) Dolgoro~en del na dolgoro~ni pozajmici 113,037 106,459 Kratkoro~ni pozajmici Pozajmici so kamata 62,000 - Komercijalna Banka a.d., Skopje ; 580,000 evra; 6 meseci Libor+5% godi[na kamatna stapka

- 35,673

Vkupno kratkoro~ni pozajmici 62,000 35,673 Zgolemeno: Tekovna dospeanost na dolgoro~ni pozajmici 54,936 44,026 Vkupno kratkoro~ni pozajmici i tekovna dospeanost 116,936 79,699

Slednava tabela ja poka`uva dospeanosta na dolgoro~nite pozajmici:

000 mkd Vo rok od 12 meseci 54,936 44,026 Od 1 do 2 godini 51,959 42,638 Od 2 do 5 godini 61,078 27,360 Po 5 godini - 36,461

167,973 150,485

Slednava tabela ja poka`uva kamatnata stapka na pozajmicite:

2012 2011

Fiksna kamatna stapka 103,247 65,708 Promenliva kamatna stapka 126,726 120,450

229,973 186,158

Pozajmicite so kamata obezbedeni od doma[ni finansiski institucii se garantirani

so hipoteki vrz del od imotot na Dru[tvoto po proceneta vrednost, utvrdena od

strana na nezavisni proceniteli, vo iznos od Eur 9,000,000 ekvivalentno na 553,500

iljadi Denari (vidi isto Bele[ka 5 i 24).


15 Obvrski kon dobavuva~i i ostanati obvrski 2012 2011

Obvrski kon dobavuva~i Doma[ni 41,312 38,724 Stranski 71,323 98,669 Obvrski po primeni, nefakturirani stoki 114 11,198

112,749 148,591 Ostanati kratkoro~ni obvrski Obvrski sprema rabotnicite po plati i dr.nadomestoci 13,527 16,941 Primeni avansi 17,773 7,930 Obvrski po dividendi - 5,344 Presmetani tro[oci i nefakturirani prihodi 2,767 773 Obvrski po osnov na danok na dobivka - 1,096 Ostanati obvrski 2,916 75 Obvrski po osnov na DDV 16 -

36,999 32,159 149,748 180,750

16 Prihodi od proda`ba 2012 2011

Prihodi od proda`ba na doma[en pazar 171,908 208,899 Prihodi od proda`ba na stranski pazari 673,520 829,567

845,428 1,038,466

Analizata na prihodite od stranski pazari e kako [to sledi:

2012 2011 Stranski pazari: - Evrozona 284,175 241,691 - Zemji nadvor od Evrozona 17,588 11,967 - Porane[ni Jugoslovenski republiki 371,757 575,909 673,520 829,567

17 Ostanati delovni prihodi 2012 2011

Prihodi od proda`ba na materijali, delovi i sl. 13,307 11,520 Naplateni, prethodno otpi[ani pobaruvawa - 552 Prihodi od otpis na obvrski 5,380 447 Prihodi od upotreba na sopstveni proizvodi 296 320 Prihodi od naplata na [teti - 281 Prihodi od zakupnini 55 51 Vi[oci na nedvi`nosti, postrojki i oprema - 44 Vi[oci po popis 815 17 Ostanati prihodi 377 1,022

20,230 14,254


18 Materijali i uslugi 2012 2011

Potro[eni surovini, repro materijali, delovi i sl. 580,861 795,360 Uslugi od nadvore[ni lica 29,905 55,817 Nabavna vrednost na prodadeni trgovski stoki 16,092 12,484

626,858 863,661

19 Tro[oci za vrabotenite 2012 2011

Neto plati i nadomestoci od plati 170,950 176,113 Personalen danok i pridonesi za fondovi 76,950 79,633 Dopolnitelen nadomest za topol obrok 10,789 11,944 Nadomest za tehnolo[ki vi[oci 5,923 8,125 Nadomest za hranarina i prevoz 800 2,146 Ostanati tro[oci za vrabotenite 471 -

265,883 277,961

Nadomest za tehnolo[ki vi[ok Vo tekot na 2001 godina, i so cel re[avawe na problemot na prevrabotenosta,

Dru[tvoto donese Programa za prestanok na rabotniot odnos poradi ekonomski,

tehnolo[ki, strukturni i sli~ni promeni, spored koja, na barawe na vrabotenite koi

imaat nad 55 godini vozrast i najmalku 15 godini raboten sta`, im prestanuva

rabotniot odnos, pri [to im se isplatuva 50% od mese~nata akontacija na prose~nata

mese~na plata vo prvite 12 meseci, a 60% se do ostvaruvawe na pravoto na penzija ili

do nastanuvawe na nekoi od osnovite za prestanok na pravoto na pari~niot nadomest

soglasno Zakonot za vrabotuvawe.

So sostojba na 31 dekemvri 2011 godina vkupno 28 (2010: 105) vraboteni koristat

nadomesti za tehnolo[ki vi[ok po ovoj osnov.

20 Ostanati delovni rashodi

2012 2011 Namaluvawe na vrednosta na zalihite 14,114 - Marketing i promocii 3,526 2,341 Danoci i pridonesi koi ne zavisat od rezultatot 2,639 2,858 Advokatski tro[oci 2,334 1,480 Bankarski nadomestoci 2,220 7,811 Dopolnitelno utvrdeni rashodi od minati godini - 16,092 Nadomestoci za Upraven Odbor 1,120 1,382 Osiguritelni premii 1,112 3,754 Slu`beni patuvawa 885 1,728 Zagubi od o[tetuvawa na pobaruvawa od kupuva~i i ostanati pob.

147

920

Dopolnitelno utvrdeni danoci od minati godini - 33,307 Evidentiran iznos na ottu\eni nedvi`nosti, postrojki i oprema

- 2,878

Tro[oci po izvr[no re[enie - 346 Ostanati tro[oci 14,867 4,712 42,964 79,609

Dru[tvoto vo tekot na 2011 godina bilo predmet na kontrola od strana na dano~nite

organi za danok na dodadena vrednost, danok na dobivka i za personalen danok za

periodot od 2007 godina do 2009 godina. Dopolnitelnite danoci koi bile utvrdeni se

vo iznos 33,307 iljadi Denari ( za personalen danok iznos od 10,965 iljadi denari i za

danok na dobivka vo iznos od 22,342 iljadi Denari ). Ponatamu, povrzanite sankcii vo

iznos od 11,683 iljadi Denari se vklu~eni vo tro[oci po osnov na kamati (Bele[ka 21).


21 Finansiski rezultat, neto 2012 2011

Prihodi Prihodi od kamati 1,708 3,208 Pozitivni kursni razliki 5,239 12,598

6,947 15,806 Rashodi Rashodi po kamati (12,616) (20,972) Negativni kursni razliki (3,890) (2,971)

(16,506) (23,943)

(9,559) (8,137)

22 Dano~en rashod 2012 2011

Tekoven danok 324 1,595 Odloèn danok - -

324 1,595

Usoglasuvaweto na vkupniot dano~en rashod so dobivkata spored Izve[tajot za

seopfatnata dobivka za 2012 i 2011 e kako [to sledi:

2012 2011

Neodbitni tro[oci za dano~ni celi 3,243 15,947

Dano~en kredit za tro[oci so odloèno priznavawe - -

3,243 15,947

Tekoven dano~en tro[ok po stapka od 10% 324 1,595

23 Zarabotuva~ka po akcija Osnovna Osnovna zarabotuva~ka po akcija se presmetuva po pat na delewe na dobivkata koja

pripa\a na imatelite na obi~ni akcii (po namaluvaweto za delot od dobivkata po

odano~uvawe za imatelite na prioritetni akcii), so ponderiraniot prose~en broj na

obi~ni akcii vo optek.

2012 2011

(Zaguba)/Dobivka za godinata (189,438) 950

2% dividendi za imatelite na prioritetni akcii (1,785) (1,785)

(Zaguba) za imatelite na obi~ni akcii (vo 000 mkd) (191,223) (835) Ponderiran prose~en broj na obi~ni akcii vo optek 462,620 462,620

Osnovna zarabotuva~ka po akcija (Denari po akcija) (413.3) (1.80)

24 Neizvesni i prevzemeni obvrski Sudski sporovi So sostojba na 31 dekemvri 2012 godina, sudskite postapki pokrenati protiv

Dru[tvoto iznesuvaat 1,923 iljadi Denari, od koi 1,323 iljadi Denari se odnesuvaat

na sudski spor pokrenat od Krik doo Split. Razni pravni dejstvija i pobaruvawa

moè da se pojavat vo idnina protiv Dru[tvoto kako rezultat na sudskite sporovi i

pobaruvawa vo redovniot tek na delovnite aktivnosti. Povrzanite rizici se

analizirani od verojatnosta za nivna pojava. Iako rezultatot od ovaa problematika ne

moè sekoga[ so sigurnost da se utvrdi, Rakovodstvoto na Dru[tvoto veruva deka

nema da rezultiraat vo materijalno zna~ajni obvrski.


Kapitalni obvrski Ne se evidentirani zna~ajni kapitalni obvrski na denot na izvestuvawe koi ne se

ve]e priznati vo finansiskite izve[tai.

Hipoteki i garancii

Vo prodolènie e daden pregled na dadenite hipoteki i garancii so sostojba na 31

dekemvri 2012 godina (vidi isto Bele[ka 5 i 14):

Vo valuta (000 MKD)

Hipoteki vrz nedvièn imot i oprema 9,000,000 553,500 Izdadeni garancii vo EUR 652,373 40,121 Izdadeni garancii vo USD 1,255,458 58,568 Izdadeni garancii vo MKD 10,000,000 10,000

Dano~ni rizici Dru[tvoto ne bilo predmet na kontrola od strana na dano~nite organi za danok na

dodadena vrednost, danok na dobivka i za personalen danok za godinite [to zavr[uvaat

na 31 dekemvri 2012 i 2011 godina, poradi [to evidentiranite dano~ni obvrski vo

ovie finansiski izve[tai ne moè da se smetaat za kone~ni. Bilo kakvi korekcii za

dopolnitelni danoci i pridonesi, koi moè da proizlezat od eventualna dano~na

kontrola, ne moè da se utvrdat so razumna to~nost.

25 Izvestuvawe po operativni segmenti Delovnite aktivnosti na Dru[tvoto se odnesuvaat na eden operativen segment-

proizvodstvo i proda`ba na zavareni cevki i profili, montaà na cevkovodi,

naftovodi, vodovodi i gasovodi. Delovnite aktivnosti na Dru[tvoto se vr[at na

teritorijata na Republika Makedonija i na stranski pazari (Bele[ka 16).

Posledovatelno, Dru[tvoto ne obelodenuva ekonomski informacii povrzani so

oddelni operativni segmenti i geografski regioni.

26 Transakcii so povrzani subjekti Dru[tvoto ima transakcii so svoite podru`nici i pridruèni dru[tva vo tekot na

svoite redovni delovni aktivnosti. Ovie transakcii se izvr[eni vo soglasnost so

komercijalnite uslovi i spored pazarnite stapki.

Slednata tabela gi prikaùva obemot i saldata od transakciite so povrzanite

subjekti so sostojba na i za godinite koi zavr[uvaat na 31 dekemvri 2012 i 2011

godina.

2012 Pobaruvawa Obvrski Prihodi Tro[oci

Digintrans Dooel Kumanovo 1,635 - - 260

Vkupno 1,635 - - 260

2011 Pobaruvawa Obvrski Prihodi Tro[oci Digintrans Dooel Kumanovo 2,176 410 - -

Vkupno 2,176 410 - -


27 Nastani po datumot na izvestuvawe Po 31 dekemvri 2012 godina - datumot na izvestuvaweto, do denot na odobruvaweto na

ovie finansiski izve[tai, nema nastani koi bi predizvikale korekcija na

finansiskite izve[tai, nitu pak nastani koi se materijalno zna~ajni za objavuvawe vo

ovie finansiski izve[tai.

www.grant-thornton.com.mk

http://www.grant-thornton.com.mk/

poedine~ni finansiski izve[tai i izve ... - fzc 11 oktomvri · fzc 11 oktomvri a.d., kumanovo nie...

Documents