podjetniški kapital 2/2010 novi slovenska brezplačna

Državne subvencije

Garancije SID banke,

Slovenskega podjetniškega

sklada in JAPTI-ja

EKO krediti

Računalništvo v oblaku

Evropske in svetovne napovedi rasti gospodarstva

Oktober 2010 št. 2

posebna izdaja revije kapital

Rešitve za podjetja, ki

so v krizi

PODJETNIŠKIKAPITAL

Kapital P02 1010.indd 1 18.10.10 11:21Unicredit 11 1010 pk02.indd 1 10/7/10 12:52 PM

Unicredit 11 1010 pk02.indd 1 10/7/10 12:52 PM

3

KAPITAL�revija�za�naložbo�denarja�

Založba Kapital, d.o.o. SI-2000 Ma ri bor, Titova cesta 8 Te le fon 02 234 94 00 Faks 02 234 94 13 www.revijakapital.com [email protected]

Glavni�in�odGovorni�UredniK Sreč ko Pir tovšek

izvrŠna�UredniCa Janja Kacjan

SodelavCi�UredniŠtva mag. Barbara Špacapan Olenšek

Nenad Vućič Barbara Herjavec Nataša Deutsch Svarun Bajec

art�direCtor Robert Rošker

LeKTorIrAnje Petra Sraka

izid�Prve�ŠtevilKe�� Julij 2010datUm�natiSa 18. 10. 2010

PodjetniŠKi�KaPital�izdaja Založba Kapital d.o.o.direKtoriCa Suzana PirtovšekdireKtor�KomerCiale Roman Kaučič

TIsK Tiskarna Florjančič, d.o.o. Miklavž na Dravskem polju

Issn 1318-1378

Ponatis člankov dovoljen le s soglasjem uredništva.

PoŠTnina PlaČana Pri PoŠTi 1102 lJUBlJana.

30 Intervju e.�C.�malnar:�»Uspešne podjetnike žene strast!

5 Komentar mitja�Sadar:�Nehvaležnost ekonomskih napovedi.

oKtober�2010PodjetniŠKi�KaPital

iz�vsebine

6 Rešitve. Kako uspešno poslovati v kriznih časih?

12� Nasvet. Kako povečati prodajo in dobiček v času recesije?

14 Državne subvencije. Državna pomoč? Zakaj pa ne?

20� Pokojnine. Kako poskrbeti za varno prihodnost?

34 Zgodba o uspehu. Dobri službi zamenjala za kmetovanje.

36 IT prihodnost. Računalništvo v oblaku.

40 Prihranki. Kolikšni so stroški, če prevozite letno 50.000 km?

46 Ugodnosti, novosti. Pregled bančnih, zavarovalniških, IT, avtomobilskih

novosti.

Kapital P02 1010.indd 3 18.10.10 11:24

Nov

a K

BM

d.d

., U

lica

Vita

Kra

ighe

rja

4, 2

505

Mar

ibor

, okt

ober

201

0

080 17 50 www.nkbm.si

UGODNI KREDITI ZA OKOLJU PRIJAZNE ŽELJE!Nakup energetsko varčnega domovanja, ekološke opreme ali hibridnega vozila ni samo okolju prijazna, ampak tudi koristna izbira: z ugodnimi krediti za ekološke naložbe nagrajujemo vašo plemenitost do narave!

KREDITI

NKBM 11 1010 PK02.indd 1 10/11/10 10:07 AM

komentar

5

V svetu je namreč preveč spremenljivk, preveč neznank, ki vplivajo druga na drugo, da bi ljudje znali sesta-viti model, ki bi pravilno in natančno napovedal gospodarsko aktivnost v prihodnosti. Prav iz tega razloga so napovedi tako zelo nezanesljive. In to ne le vedno samo za prihodnost. Pogosto se namreč zgodi, da ob koncu četrtletja uradi za makroekonomske analize objavijo podatke o gospodarski rasti, ki jo potem še nekajkrat popravijo, tako da končno sliko dobimo šele več mesecev po koncu četrtletja. Torej, če nam naši modeli ne omogočajo natančne napove-di gospodarske rasti niti za bližnjo preteklost, kako lahko od njih pričakujemo pravilnost in točnost napovedi v pri-hodnost? A kljub vsem različni ekonomski instituti izdaja-jo analize in napovedi gospodarske rasti za nekaj kvartalov vnaprej, kjer gospodarsko rast napovejo z natančnosti enega decimalnega mesta, ter tako v nas zbujajo občutek, da točno vedo, kaj delajo. Potem, ko dobimo boljše podat-ke, pa se seveda vse te napovedi popravijo in prilagodijo temu, kakšna je realnost. Te dejavnike lahko na konkre-tnem primeru vidimo na valutnih trgih, kjer so bile le dve leti nazaj zelo popularne napovedi, da bo britanski funt kmalu dosegel pariteto ne le z evrom, temveč tudi z ameri-škim dolarjem. Nekaj mesecev nazaj so vsi pričakovali, da bo zaradi grške krize evro v nekaj mesecih padel pod dolar, evro pa bo vreden le 0,77 GBP. Danes je situacija popol-noma drugačna. Evro se je ustalil v rangu 1,25–1,35 USD ter 0,82–0,85 GBP. Analitiki padca evra proti dolarju ne pričakujejo več, dolgoročno pa še vedno upajo na nivo 0,77 za GBP. Prepričan sem, da bodo napovedi v nekaj mesecih popravljene ter da bomo ob koncu leta presenečeni nad stanjem in razmerjem med valutami. Kadar govorimo o evru, govorimo tudi o finančni stabilnosti držav članic, kjer počasi postaja jasno, da so, tako kot mnoge zvezne države v ZDA, tudi mnoge španske regije v resnih makroeko-

nomskih težavah ter da bodo v nekaj mesecih potrebovale prikrito državno pomoč v obliki povečanih transferjev. To je Damoklejev meč, ki trenutno visi tako nad evrom kot tudi nad ameriškim dolarjem. A vendar, ameriški dolar ima veliko prednost v tem, da je razumljen kot varno zatočišče pred viharjem, zato naraste vedno, kadar naraste negoto-vost glede prihodnosti. V isti sapi pa to pomeni tudi, da, ko se negotovost razprši, lahko pričakujemo močne odlive špekulativnega denarja iz dolarja ter posledično močan padec valute v naslednjih nekaj letih. Na tečaje, valutne in ostale, pa ne vplivajo le družbeni dejavniki, kot so ponudba in povpraševanje ter stabilnost, temveč pogosto tudi naravni dejavniki. Ne glede na to, da se povpraševanje po pšenici ni bistveno spremenilo ter da so svetovne zaloge dovolj velike, da to povpraševanje pokrijejo, se je zaradi močnih požarov v Rusiji ter prepove-di izvoza žit iz le-te cena pšenice v Evropi v nekaj mesecih skoraj podvojila. Pričakujemo pa lahko, da, ko se bo situa-cija stabilizirala, ko bomo videli točno, kakšen je pridelek v Rusiji ter koliko pšenice bodo lahko izvozili po odpravi prepovedi izvoza, da bomo lahko ocenili, če je bila reakcija trga pretiravanje ali pa le odziv na dejansko pomanjkanje sveže pridelane pšenice ter zmanjševanje svetovnih rezerv le-te. V naslednjih mesecih bomo slišali veliko kritik na račun zlih špekulantov, ki so bogateli in dvigovali cene pšenice, revni ljudje po svetu pa so zaradi tega umirali od lakote. A dejstvo ostaja, da je le cena tisti signal, ki pove podjetnikom, katero dobrino kdaj proizvesti. Le cena je tisti mehanizem, ki pokaže relativno redkost. Ravno zaradi te rasti cen bodo mnogi kmetje večji del zemlje namenili za pšenico ter tako odpravili primanjkljaj, ki je trenutno nastal. Če bi bila cena pšenice blokirana, potem kmetje tega signala ne bi dobili in na svetu bi začelo primanjkovati pšenice. Enako velja tudi za vse ostale dobrine. n

NehvaležNost ekoNomskih Napovedi

MITJA SADARfinančni analitik, Kapitalov dopisnik iz Bruslja

ekonomske napovedi, takšne in drugačne, so bolj umetnost, kot pa sama znanost.

Kapital P02 1010.indd 5 18.10.10 11:25

6 KAPITAL OKTOber 2010

JANJA KACJAN, BARBARA ŠPACAPAN OLENŠEK

KAKO USPešNO POSLOvATI V KRIZNIH ČASIH?

Simptomi krize. Prav vsako pod-jetje, ki deluje na trgu, se kdaj soo-či z določenimi težavami in danes je zaradi gospodarsko-finančne krize prav to lahko povod za nastanek kri-ze v njem. Zato je zelo pomembno, da vodstvo čim prej odkrije nevar-nosti, ki pretijo podjetju, in se, seve-da, tudi odzove na njih. Žal pa je v praksi značilno, da vodstvo otrpne in ne reagira na znake, ki kažejo na morebitno krizo. Ko kriza v podje-tju namreč nastopi, so potrebni bi-stveno drugačni pristopi v vodenju podjetja in krizni menedžment je tukaj na potezi, ki se mora pravilno in hitro odzvati ter podjetje čim prej rešiti iz težav.

Pomoč ‘od zunaj’. Vsako vod-stvo podjetja, ki zazna prve opozo-rilne znake krize, ki napovedujejo, da se podjetje samo ne bi moglo re-šiti iz nje, mora čim prej poiskati po-moč od zunaj. To je odločilen trenu-tek, saj velja, da tisto vodstvo, ki ne bo poiskalo pomoči in se bo skrilo pred javnostjo, vodi podjetje samo še k propadu. Nasvet: če je v podjetju nastala kriza zaradi notranjih razlogov, torej zaradi vodstva, potem je pravilna odločitev zamenjava le-tega, ko pa gre za zunanje vzroke za krizo, pa lahko vodstvo nadaljuje svoje vodenje podjetja, vendar z novimi smernicami in novimi načini vode-nja.rešitev: če se še ni zgodil razpad po-slovnega sistema in/ali celotne notra-nje strukture podjetja, če še obstaja

možnost prodaje izdelkov ali storitev na trgu, in če zunanjega okolja podje-tja, ki drsi v krizo, banke, upniki, do-bavitelji, kupci … niso dokončno odpi-sali, potem ima podjetje v nastajajoči krizi določene možnosti za preživetje.

Znižajte stroške in reorgani-zacija. Če v podjetju začne nara-ščati izguba, vodilni običajno nare-dijo preplah. Najprej je treba odgo-voriti na vprašanje, kje in kdaj je iz-guba nastala. In če vodstvo ne ve, zakaj je prišlo do izgube v podjetju in zakaj, potem to kaže na pomanj-kljivo znanje iz poslovodstva.Nasvet: Izguba v podjetju je pokaza-telj, da je s slednjim nekaj narobe. V podjetju so lahko neustrezno infor-mirani, udeleženci pa med seboj slabo komunicirajo.rešitev: Pomembno je, da se v podje-tju znižajo stroški in da pride do re-organizacije.

Izboljšanje prodaje. Upad pro-daje je lahko en izmed vzrokov, za-radi katerega je podjetje v krizi, saj je možno, da znotraj podjetja po-dročje marketinga ne oblikuje ustre-zne politike cen, izdelave izdelkov

ali opravljanja svojih storitev, ki tako ne ustrezajo tržnemu povpra-ševanju in podobno. Prav tako lah-ko med zunanje dejavnike za upad prodaje pripišemo še ostale, kot so gospodarski ali družbeno-politični.Nasvet: Preživetje zagotovo zahte-va agresivno trženje, motiviranje zaposlenih in primerno izbrano strategijo cen. rešitev: Zmeren dvig cen je med naj-učinkovitejšimi ukrepi za reševanje podjetja, pod pogojem, da odjemalci to sprejmejo.

Ne povečujte zadolženosti. Povečanje t.i. finančnega vzvoda ter s tem nesorazmerja med kredi-ti in kapitalom je splošen znak kri-ze v podjetju. Iskanje kratkoročnih premostitvenih kreditov za obratna sredstva je ne samo pogost znak, marveč tudi jasen znak podjetja, ki se nahaja v krizi.Nasvet: Kriza običajno prizadene prezadolžena podjetja. Zdravljenje zahteva povečanje lastnih virov in omejevanje zadolžitve.rešitev: Izboljšanje denarnega toka, zmanjševanje stroškov in hitrejše obračanje sredstev.

Krčenje sredstev. Pri padcu li-kvidnosti se pokažeta prezadolže-nost podjetja ter neustrezno raz-merje med lastnimi in tujimi viri. Ponavadi, ko je podjetje v določe-ni krizi, banke ne želijo več tvegati in ne pristanejo na odobritev novih dolgoročnih kreditov, saj ne vedo, ali bo podjetje res izšlo iz krize.

rešITve podjetniški kapital

Učinkovito upravljanje s terjatvami lahko bistveno pripomore k zmanjšanju zamud s plačili in težav z dolžniki.

Kapital P02 1010.indd 6 18.10.10 11:26

7

Nasvet: Večina podjetij, ki zaide v krizo, ima težave z likvidnostjo in solventnostjo, hkrati pa imajo v obratnih in osnovnih sredstvih obilo denarja, ki bi ga pa nujno potrebovali za preživetje.rešitev: Prva naloga kriznega menedž-menta je zniževanje obratnih sredstev, kot so zaloge in terjatve in povečeva-nje ugodnih virov zanje ter zmanjševa-nje osnovnih sredstev, kot je npr. od-prodaja opreme.

Naj vas ne bo strah. Strah pona-vadi nastane v trenutku, ko se vod-stvo zave, da so si zatiskali oči, da je podjetje v veliki krizi. Takrat nasta-ne preplah, vodstvo pa enostavno ne ve, ne kam, ne, kako bi poiskalo pomoč. Večkrat pa se celo zgodi, da sposobni kadri odidejo iz podjetja, vodilni pa ostanejo sami v nastali si-tuaciji in pri reševanju krize.Nasvet: Krizni menedžment v takšni situaciji s tovrstnimi udeleženci izredno težko komunicira, le-ti so ponavadi še ‘bojno nastrojeni’ proti podjetju.

rešitev: Krizni menedžment naj pri tem uporabi vse znanje in spretnosti v komuniciranju in pogajanjih, saj bo le tako dosegel konsenz med udeleženci.

Pojasnite situacijo zaposle-nim. Žal je za majhna podjetja zna-čilno to, da direktorja ali podjetnika, ki je zašlo v krizo, v kratkem času zapustijo tisti, ki so predstavljali srce podjetja. Odhodi dobrih strokovnja-kov, poslovodij so pogosto začetek konca delovanja podjetja.Nasvet: Zaposleni so, seveda, v takšni situaciji zbegani in iščejo kakršnekoli informacije o tem, kaj se dogaja s podjetjem. rešitev: Če se kdo trudi čim bolj po-magati vodstvu, ga sprejmite. Glavna vloga pri tem pripada kriznemu mene-džerju, ki mora zaposlene pri tem vo-diti tako, da med njimi ne nastajajo še hujši spori in nasprotovanja.

Rast podjetja s pripojitvami in ali nakupi. Ko je podjetje globo-ko v krizi, se to pokaže tudi pri tr-žnem deležu, ki ga dosega na trgu. Tako podjetje začne opazno izgu-bljati boj s tržnimi konkurenti in še zapravljati pridobljeni tržni polo-žaj. Žal je pomislek konkurentov v tem, da je na trgu pač en konkurent manj. Ampak ni tako, saj to pomeni, da se kriza lahko kaj hitro prenese na konkurenta sorodne panoge.Nasvet: Podjetje se lahko odloči, da svojo rast podkrepi s pripojitvijo k drugemu podjetju. Takšen način urejanja krize sodi med najbolj sporne strategije, ki pa lahko pri-

ALENKA AVBERŠEKizvršna direktorica GZS za zakonodajo in politiko

“Položaj dobaviteljev se slabša, ker se slabša položaj kupcev. Plačilni roki se pri večini podjetij podaljšujejo preko razumnih meja – pogodbeno preko 90

dni in nato z zamudo od 30–45 in več dni. In ta prekoračitev, mimo dogovorov, je 'plačilna nedisciplina', ki jo je vse težje obvladovati. Prezadolženost podjetij

in slabe bilance v bankah pomenijo še slabšo dostopnost kreditov, s katerimi so se že veliko let nazaj pokrivali nenormalno dolgi plačilni roki.”

podjetniški kapital 18 nasvetov in rešitev za podjetja, ki so zašla v krizo

Kriza v podjetju se ponavadi pojavi zaradi dolgoročnih napačnih odločitev vodstva in tudi neželenih vplivov iz okolja, ki tako rušijo cilje podjetja.

vadi nastane v trenutku, ko se vod-

vodilni pa ostanejo sami v nastali si-

Kapital P02 1010.indd 7 18.10.10 11:26


nese zelo hitre in dobre rezultate.rešitev: Včasih to v podjetje res privede svežo kri, izboljša konkurenčnost, še posebej, če gre za pripojitev sorodnih podjetjih, podjetje pa naj takšno sode-lovanje raje jemlje za rezervo.

Pomembno strateško načrto-vanje. Vsako vodstvo naj bi pri po-slovnih odločitvah vsakodnevno v mislih imelo tudi strateške načr-te za prihodnost. Najslabše, kar lah-ko stori vodstvo, je, da v primeru, ko se zave, da je podjetje zašlo v krizo, šele tedaj začne razmišljati o ciljih in načrtih. Takrat je žal že prepozno.Nasvet: Ustrezen strokovnjak naj ugotovi, v kakšni krizi je podje-tje. Pogosto že zadošča pregled in primerjava poslovnih rezultatov zadnjih dveh ali treh let poslova-nja, pogovor z direktorjem ter z enim od vodilnih v podjetju ter izkušenim zaposlenim.rešitev: Le strokovno usposobljen in izkušen strokovnjak lahko v nekaj dneh oceni raven kriznega položaja v podjetju, ki je lahko podlaga za zače-tek izvajanja poslovnega preobrata.

Preverite boniteto poslovnega partnerja. Boniteta podjetja nam pove, kakšna je finančna tveganost le-tega, sodobna boniteta pa upo-števa še druge značilnosti podjetja in njegove povezave z okoljem. Gre torej za oceno kakovosti poslovanja. Pri tem je mišljena tudi kapitalska ustreznost, saj ima kapitalska struk-tura podjetja velik vpliv na kratko-ročno plačilno sposobnost podjetja.

Optimizacija obratnega kapitala je bistvenega pomena pri dolgoročni plačilni sposobnosti in posledično pri plačilni disciplini podjetja. Nasvet: Velikost obratnega kapitala, ki podjetju omogoča plačilno spo-sobnost, se med podjetji razlikuje in je odvisna od velikosti podjetja ter predvsem njegove dejavnosti. rešitev: Potreben oziroma ustrezen obratni kapital je sestavljen iz opti-malnega obratnega kapitala (ki je od-visen od povprečnega plačilnega roka

kupcev in dobaviteljev) in ustrezne re-zerve za nepredvidljive notranje in zu-nanje dogodke.

Znaki plačilne nediscipline poslovnega partnerja. Znaki, ki utegnejo kazati na pojav kratkoroč-ne plačilne nesposobnosti, so pred-vsem primanjkljaj razpoložljivih de-narnih sredstev v primerjavi z zapa-dlimi obveznostmi, presežek odto-kov sredstev nad pritoki v določe-nem obdobju, povečanje stopnje za-dolženosti na kratkoročnem podro-čju itd.Nasvet: Informacije, ki vplivajo na zmanjšanje dolgoročne plačil-ne sposobnosti, so med drugimi zmanjševanje trajnega kapita-la podjetja, poslovanje z izgubo, zmanjševanje dobičkonosnosti poslovanja osnovne dejavnosti, povečevanje stopnje zadolženosti, zmanjševanje obratnega kapitala podjetja, zmanjševanje denarnega toka itd.

dr. MAKS TAJNIKAREkonomska fakulteta Univerze v Ljubljani

“V naših primerih se lastniki branijo pred stečaji do konca in pogosto na račun zaposlenih prav zaradi dejstva, da s tem ne propadejo menedžerski programi, ali – ob primerih državne lastnine –

ker se državni uradniki bojijo očitkov, da niso bili skrbni gospodarji. Vegrad je lep primer, ki kaže, zakaj ni nihče za stečaj, čeprav je v stečaju likvidnih sredstev za poplačilo upnikov lahko bistveno več

kot v primeru prisilne poravnave. Menedžerji so lastniki, drugi lastniki so državni, delavci se bojijo izgubiti službe, dobavitelji in podizvajalci kupce oziroma prihodnje delo, kupci se bojijo, da izgubijo

sredstva, banke nimajo kaj početi s stanovanji. Zato so za prisilne poravnave, čeprav bi, razen lastnikov, vsi skupaj prišli bolje skozi te zgodbe, če bi izpeljali stečaje.«


Presoja prisotnosti znakov globoke krize v podjetju je podlaga za odločitev o uvedbi poslovnega preobrata ali o postopnem prenehanju delovanja podjetja.

Kapital P02 1010.indd 8 18.10.10 11:26

9

rešitev: Do znakov plačilne nediscipli-ne poslovnega partnerja je možno pri-ti skozi finančne podatke podjetij, ki so javno dostopni.

Ne prebirajte finančnih po-ročil sami. Če nimate dovolj širo-kega znanja za lastno poslovanje, kot tudi za preverjanje finančne-ga stanja svojih poslovnih partner-jev, si najemite zunanjo strokovno pomoč.Nasvet: Prva ugotovitev je, da je poslovno-finančno znanje veli-ko podjetnikov zelo slabo. Druga temeljna napaka pa je, da podje-tniki nimajo temeljnih znanj iz računovodstva in financ ter ne znajo brati svojih bilanc. rešitev: Je torej v finančnem usposa-bljanju, saj znanje iz osemdesetih let ne zadostuje znanjem, ki so potreb-na danes. Plačilna disciplina ni vzrok, ampak le posledica slabega vodenja, pogodb in finančnega načrtovanja.

Zavarujte svoje terjatve. Raziskave kažejo, da je najpogosteje uporabljan instrument zavarovanja predplačilo, vendar je zahtevan od-stotek predplačila nizek. Pogosto se uporablja tudi postopek (formalne-ga in neformalnega) preverjanja bo-nitete, kar pa je povezano s stroški. Ostali instrumenti so uporabljeni redkeje. Zanimivo pa je, da te instru-mente pogosteje uporabljajo le ve-lika in srednja podjetja, majhna veli-ko redkeje oziroma sploh ne. Nasvet: Na trgu obstaja tudi možnost zavarovanja terjatev pri kreditni zavarovalnici, ki nudi zavarovalno

kritje pred rizikom neplačila njiho-vih kupcev podjetjem, ki na tujih trgih ali doma prodajajo blago in storitve na odloženo plačilo oziro-ma na kredit. Zavarovalna pogodba ščiti prodajalca pred riziki neplači-la, ki nastane zaradi komercialnih rizikov oziroma če je v zavarovalni pogodbi tako določeno, tudi zaradi nekomercialnih rizikov. rešitev: Glavna funkcija zavarovanja je, da ščiti prodajalce pred neplačilom brez drugih instrumentov za zavaro-vanje plačil, ki jih mora sicer priskrbe-ti dolžnik. Možna je tudi prodaja ter-jatev faktorinški družbi, ki podjetju – prodajalcu takoj izplača določen delež te terjatve. Čeprav so s faktoringom povezani določeni stroški, ta omogo-ča realizacijo denarnega toka iz nepla-čane terjatve.

Učinkovito upravljanje s ter-jatvami. V podjetju je zelo po-membno učinkovito upravljanje s terjatvami, ki obsega optimalen, pregleden in kakovosten nadzor nad terjatvami, pravočasno in učin-kovito odzivanje na dolg in, seve-da, že prej omenjeno ustrezno za-varovanje pred terjatvami, prever-janje bonitete ter tudi ustrezen in-formacijski sistem. Raziskave na-mreč kažejo, da precejšen delež ne-plačanih računov izvira iz naslova malomarnosti oziroma brezbrižno-sti. Učinkovito upravljanje s terja-tvami lahko bistveno pripomore k zmanjšanju zamud s plačili in težav z dolžniki. Nasvet: S terjatvami tako lahko

ŠTEFAN PAVLINJEKpredsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije

“Res, da tisti, ki delamo s podjetji, katerih dolgovi se dajo zavarovati, opazimo nekaj več zaupanja v poslovanju, vendar menim, da SID banka izda zavarovanja

le za dobra podjetja, pri katerih skoraj ni treba imeti strahu pred neplačili. Tisti, ki poslujemo s tujino, opažamo, da se nivo naročil letos dviga, vendar

imamo na drugi strani probleme s cenami, ki se jih ne da dvigovati. Rastejo cene materialov – tudi do 20 %, trošarine na goriva in na splošno večje obremenitve s strani države na gospodarstvo. Država, seveda, želi napolniti proračun na račun gospodarstva, kar pa je skregano z logiko, kajti le dobro, vitalno in konkurenčno

gospodarstvo lahko na dolgi rok polni državno blagajno.”

“Položaj obrtnikov se letos v glavnem slabša, kajti plaz stečajev, manjša kupna moč zaradi brezposelnosti, vse večje draginje in tudi dejstvo, da država na področju plačilne nediscipline ne naredi potez, ki smo jih kot OZS predlagali v svojih zahtevah. Najhujše je v gradbeni panogi, kjer je ob pomanjkanju dela še veliko zapadlih terjatev, od katerih marsikatera zaradi stečajev ne bodo izterljiva. Prihaja do pravih katastrov, tudi družinskih, zapiranja podjetij, medtem ko država nemo gleda, kako podjetja, ki so zrela za stečaj, še naprej goljufajo obrtnike.”— šTeFAN PAvLINJeK, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije

podjetniški kapital Zavarovalna pogodba ščiti prodajalca pred riziki neplačila

Vodenje podjetja v kriznih razmerah je precej drugačno od vodenja podjetja v normalnih razmerah.

Kapital P02 1010.indd 9 18.10.10 11:26


Plačilna nedisciplina je pripeljala do razvoja marsikaterega instrumenta zavarovanja

terjatev, kot so predplačilo, bančna garancija, poroštvo, akreditiv, menica, pridržek lastninske

pravice, razvezni pogoji, hipoteka oziroma zastava, zavarovanje terjatev, preverjanje

bonitete (pri agencijah ali drugje) itd.

bistveno bolje upravljamo, in sicer s prodajo na predplačilo, če so težave kupca že znane, izdajo računa takoj po prodaji, prever-janjem, ali je kupec račun dobil, nudenjem popustov pri plačilu pred zapadlostjo računa, zahteva-njem poplačila dogovorjenih zapa-dlih obveznosti pred novo prodajo blaga ali storitve, pošiljanjem opo-minov in (telefonskim ali osebnim) dogovarjanjem za način poplačila, zaračunavanjem zamudnih obresti itd. Potrjena je namreč povezava, da podjetja, ki zamujajo s plačili, dobro poznajo pričakovanja svo-jih dobaviteljev in tistim s stro-gim upravljanjem terjatev hitreje poravnajo svoje obveznosti. rešitev: Spremljanje terjatev zahte-va tudi popolno bazo o vseh izdanih fakturah, datumih nastanka terjatev in datumih zapadlosti ter podatke o kupcu. Najbolj pomembno pa je, da se z izterjavo prične čim prej, saj je učin-kovitost izterjave obratnosorazmerna s starostjo terjatve.

Prenehanje sodelovanja z neplačnikiNasvet: Dober nasvet malim pod-jetjem je tudi, da nikoli ni dobro poslovati samo z enim večjim naročnikom. Sčasoma namreč malo podjetje od velikega naroč-nika postane povsem odvisno.rešitev: Če narava posla to dopušča, je z naročniki, ki ne plačujejo, sodelova-nje bolje pretrgati in čas vložiti v is-kanje drugih priložnosti. Brezplačno delo pač nima prihodnosti.

Prisilna poravnava. Prisilna po-ravnava je z zakonom urejen posto-pek sanacije dolžnika v finančnih težavah (gre v bistvu za reorganiza-cijo), ki se lahko predlaga pred ali med stečajnim postopkom. Nasvet: Razloga za predlog prisilne poravnave, kar se tiče slovenske ureditve, sta plačilna nesposob-nost torej insolventnost in pre-zadolženost. Plačilno nesposobno podjetje oziroma dolžnik tako ne more plačevati tekočih zapadlih obveznosti. In lahko se zgodi, da je njegovo premoženje večje od njegovih dolgov, ki pa ga ni mogo-če hitro unovčiti, zato ni sposoben poplačati upnikov takrat, ko obve-znosti zapadejo. rešitev: V praksi je najpogostejši pre-dlagani ukrep znižanje in odlog plači-la obstoječih obveznosti. Dolžnik ima tako možnost, da predlaga znižanje obveznosti na 20 odstotkov in popla-čilo v enem letu ali pa manjše znižanje in poplačilo v nekoliko daljšem času, tudi do pet let.

Kdaj stečaj? Stečajni postopek ali stečaj se opravi nad dolžnikom, ki

je že nekaj časa plačilno nesposo-ben ali prezadolžen. Dolžnik lah-ko predlaga upnikom tudi skleni-tev prisilne poravnave, ki mora biti uvedena pred začetkom stečajnega postopka. Nasvet: Stečaj lahko predlagajo upniki, dolžnik ali osebno odgo-vorni družbenik. Stečajni posto-pek opravlja stvarno pristojno sodišče, na katerega območju ima dolžnik svoj sedež. Na dan začetka stečaja oblikujejo stečajno maso, ki zavzema vse premoženje, ki ga dol-žnik ima. V stečajnem postopku se sredstva, ki gredo v stečajno maso, unovčijo s prodajo premoženja dol-žnika in morebitno izterjavo ter-jatev. rešitev: Iz stečajne mase se najprej po-polnoma poplačajo upniki, delničar-ji se poplačajo šele, če je na voljo do-volj sredstev, poplačajo pa se v soraz-merju z nominalno vrednostjo njiho-vih delnic oziroma deležev.

Prostovoljna poravnavaNasvet: Medtem, ko je prisilna poravnava zakonsko urejen sodni postopek, se pri prostovoljni poravnavi upniki sami dogovorijo z dolžnikom in poizkušajo doseči kompromis. rešitev: Kadar je dolžnikov več, se mo-rajo s sprejetimi sklepi strinjati prav vsi, a so pri tem prosti, kako se bodo dogovorili in uredili medsebojne ter-jatve in obveznosti, saj v tem prime-ru v nasprotju s prisilno poravnavo ni določeno, koliko se dolg sme znižati ali koliko let se bo odplačeval. n


Prisilno poravnavo ponavadi predlaga dolžnik sam, saj meni, da bo z zmanjšanjem svojih obveznosti v prihodnje posloval pozitivno.

Kapital P02 1010.indd 10 18.10.10 11:26

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

FaktorBanka 11 1010 pk02.pdf 10/14/10 11:40:02 AM

Untitled-8 1 11/12/10 1:51 PM

podjetniški kapital


KAKO POVEČATI PRODAJO IN DOBIČEK V ČASU RECESIJE?

NASVET

ALEŠ LISAC

Samo 3 načini. V času recesije – ka-kor tudi v času debelih krav – obstajajo samo trije načini za povečanje prodaje. Več lahko zaslužite, tako da:■■ prodate nekaj še nekomu drugemu.

Z drugimi besedami – poiskati morate nove kupce.■■ prodajate lahko na druge načine. Re-

cimo, da ste doslej prodajali samo v klasični trgovini, potem pa odprete še spletno trgovino.■■ prodajajte lahko (še) kaj drugega. Če

ste doslej prodajali nogavice, taistim kupcem ponudite še spodnje perilo.Zapomnite si, da je skupni imenovalec vseh vaših dosedanjih uspehov in ne-uspehov samo eden. Skupni imenova-lec vsega, kar se vam je do sedaj v po-slu zgodilo, ste vi. In vi ste tisti, ki naj-bolj odločilno vplivate na to, ali boste uspešni ali ne.

Za vas imam še tri dodatne na-svete za povečanje dobička. Če želite biti v poslu uspešnejši, poiščite načine, da boste:■■ namesto svojega denarja v poslu

uporabljali tuj denar;■■ namesto svojih sredstev v poslu

uporabljali tuja sredstva;■■ namesto samo svojim strankam pro-

dajali še strankam drugih podjetij.

Naj razložim s primerom. Če moje podjetje organizira seminar od-prtega tipa, za oglaševanje seminar-ja, organizacijo in izvedbo potrebujem (svoj) denar. Za vsa sredstva (dvorana, oprema itn.) moram plačati iz lastne-ga žepa in vsi, ki pridejo na seminar, so moje stranke.

Lahko pa je seveda tudi druga-če. Recimo, da me za predavanje svo-jim strankam najame velika revizor-ska hiša. V tem primeru delam za tuj denar (predavanje mi plačajo), upora-bljam tuja sredstva (za dvorano, opre-mo in hrano plača revizorska hiša) in na predavanju me posluša 230 slušate-ljev, ki niso moje stranke (so stranke re-vizorske hiše), lahko pa seveda posta-nejo moje stranke, če bodo s predava-njem zadovoljne. To je lep način za do-datni zaslužek, ki je obenem še zaslu-žek brez vsakega tveganja.Ko začnemo razmišljati, kaj in kako v podjetju spremeniti, da nam bo šlo bo-lje, je dobro, če najprej vidimo celo sli-ko. In zgoraj opisani primeri za pove-čanje prodaje in zaslužka so dobra za-četna točka. Seveda pa jih je potem tre-ba spraviti v prakso in poiskati konkre-tne ukrepe.Sedaj, ko poznamo dvakrat po tri vire višje prodaje in zaslužka, si postavimo še eno zelo pomembno vprašanje:

»Kaj najbolj vpliva na to, ali bo-ste prodali ali ne?« Kateri so tisti de-javniki, ki najbolj vplivajo na prodajo? Od česa je torej najbolj odvisno, ali bo-ste pri prodaji uspeli ali ne?■■ Komu prodajate? Komu prodajate,

na prodajo vpliva bolj kot kar koli dru-gega. Ne zapravljajte energije s proda-jo ljudem, ki niso dobri kupci, dobre stranke. Komu pošljete ponudbo, je pomembneje kot kar koli drugega. ■■ Sporočilo mora biti relevantno za

tiste, ki jim sporočate. Če ni relevan-tno, je dolgočasno in ga ne bodo po-slušali. Recimo, da oglašujete dalj-

nogled za nočno gledanje in objavi-te oglas v lovski reviji. Če želite, da bo oglas relevanten, morate v oglasu go-voriti o tem, kako lahko ta daljnogled pomaga lovcem. ■■ Mnenje vaših strank o vas! Kar si

vaše stranke mislijo o vas, še preden jih kontaktirate, odločilno vpliva na mo-žnost vašega uspeha. Vaša naloga je, da se, še preden pride do prodajnega razgovora, v strankinih očeh primerno pozicionirate. Stranka mora v vas vide-ti zanesljiv vir informacij, zanesljivega dobavitelja. ■■ Na prodajo zelo vplivajo prepri-

čanja, ki jih ima stranka o vas in o va-ših izdelkih. Premislite, kaj stranka v tem trenutku misli o vas in vaših izdel-kih ali storitvah. Si misli, da ste predra-gi, niste dovolj zanesljivi, nimate dovolj izkušenj, ne boste sposobni izpolniti obljubljenega, morda si misli, da niste nič posebnega? Najprej morate vedeti, kaj si stranka misli o vas, saj to predsta-vlja izhodišče za vaše prepričevanje.■■ Struktura ponudbe. Mora biti razu-

mljiva in enostavna. Mnogokrat stranke ne razumejo ponudbe podjetja. Primer nerazumljivih ponudb so ponudbe mobilnih operaterjev, zavarovalnic in podobnih podjetij. Če stranki ni natanč-no jasno, kaj mora narediti, se za nakup ne bo odločila. Že najmanjša nejasnost je dovolj, da stranka zamahne z roko in nakup odloži. Je vašim strankam res kri-stalno jasno, kaj ponujate, za koliko de-narja, komu je izdelek namenjen, kaj se bo zgodilo takoj po nakupu?■■ Tveganje. Vsak nakup je v stranki-

nih očeh tveganje. Če ste pripravljeni prevzeti tveganje, boste prodali več. ■

Kapital P02 1010.indd 12 18.10.10 11:26

Glede na gospodarsko krizo in raz-mah plačilne nediscipline je pov-praševanje po zavarovanju terjatev najbrž veliko?V Zavarovalnici Triglav, ki je med redkimi ponudnicami zavarovanj ter-jatev v Sloveniji, ugotavljamo, da je povpraševanje po tem zavarovalnem produktu v času gospodarske krize naraslo. Podjetja in podjetniki se na-mreč vedno bolj zavedajo, da je odgo-voren odnos do lastnine zelo pomem-ben pri uspešnem poslovanju njiho-vega podjetja. Podjetja, ki želijo do-bro poslovati, v razvoj vlagajo veliko znanja in denarja, hkrati pa se obi-čajno ne zavedajo, da ob tem obstaja veliko poslovno tveganje neplačil pri njihovih kupcih. Prav temu je zava-rovanje terjatev namenjeno.

Za kak produkt pravzaprav gre, ka-kšne terjatve zavarujete?Gre za zavarovanje blagovnih ter-jatev, torej prodaje blaga oziroma opravljanje storitev na odprt račun. Zavarovalnica običajno zavaruje krat-koročne terjatve na odprt račun, s pla-čilnim rokom do 180 dni. Škodni pri-mer nastopi ob trajni plačilni nespo-sobnosti dolžnika (prisilna poravnava, uveden stečajni postopek ...) oziroma tako imenovano ožje kritje. Lahko se zavarujejo terjatve s čakalnim rokom (širše kritje), kar pomeni, da zavaro-

valni primer nastopi, ko od zapadlosti računa preteče določeno število dni. Običajno je ta rok 180 dni.

Koliko zavarovanj je bilo v zadnjem letu, glede na vsa tovrstna sklenje-na, unovčenih in kaj se zgodi z dol-žnikom?Opažamo, da je glede na gospodarske razmere škodnih primerov več, kar je bilo pričakovano. Zavarovancu povr-nemo odprte terjatve v okviru zavaro-valnega limita, pri čemer se običajno upošteva 15-odstotna franšiza.

Na Zahodu je tovrstno zavarovanje eden od pogostih instrumentov za upravljanje s tveganji, kako temu sledijo podjetja pri nas?V tujini je ta produkt zelo poznan in podjetja običajno zavarujejo vse svoje premoženje, tudi terjatve. Temu zgle-du iz tujine sledijo tudi podjetja pri

nas. Morda naj povem, da se s skle-nitvijo zavarovanja terjatev poveča tudi konkurenčnost podjetja in zau-panje vanj. Poleg tega to zavarova-nje omogoča še možnost zastave ter-jatev iz zavarovalne pogodbe pri ka-teri od finančnih ustanov.

Kakšne so in kako se določajo cene za tovrstna zavarovanja?Premijske stopnje so odvisne od več dejavnikov, tako od obsega poslova-nja zavarovanca, disperzije rizika, pa-noge, področje prodaje – izvoza, oce-ne rizika posameznih kupcev do obse-ga zavarovalnega kritja (ožje ali šir-še kritje). Vsekakor je dobro, da se ti-sti, ki jih zanima tovrstno zavarova-nje, pred sklenitvijo posvetujejo z na-šimi strokovnjaki. Na voljo smo na številkah 01/ 47 47 126 ali na 01/ 47 47 394 ter na spletni strani naše za-varovalnice www. triglav.si. •

Martina Pečnik direktorica zavarovanj terjatev v Zavarovalnici Triglav, d.d.

Pro

moc

ijsko

spo

roči

lozavarovalništvo I aktualno

Zgledu iz tujine sledijo tudi podjetja pri nas

ZavTriglav 11PR 1010 pk02.indd 1 10/18/10 9:35 AM

14

Ukrepi ministrstva. Mala in sre-dnje velika podjetja v vsaki fazi ži-vljenjskega cikla zahtevajo specifič-ne ukrepe in skozi celotno obdobje delovanja tudi posebno pozornost. Na Ministrstvu za gospodarstvo tako sami ali preko svojih izvajalskih insti-tucij Javne agencije za podjetništvo in tuje investicije ter Slovenskega podjetniškega sklada dodeljujejo podjetnikom državne pomoči oziro-ma pomoči po pravilu “de minimis”. To so neposredna finančna sredstva državnega proračuna in pomeni-jo nujno pomoč države pri realizaci-ji zastavljenih dolgoročnih ciljih go-

spodarskega razvoja. Z Ministrstva za gospodarstvo so sporočili, da je bilo v letu 2010 največ povpraševa-nja s strani podjetnikov za produkt Garancije sklada za zavarovanje ban-čnih kreditov. Prispelo je 712 vlog, od katerih je bilo 361 vlog odobre-nih. Veliko je povpraševanja tudi po nepovratnih sredstvih, saj je v letu 2010 na razpis Sklada Subvencije za zagon podjetij v subjektih inovativ-nega okolja prispelo 299 vlog, od ka-terih je bilo 154 vlog odobrenih.

Razdeljenih že 4,1 mio evrov. Preko Slovenskega podjetniškega skla-da so v letu 2010 MSP-jem na razpola-go ugodna finančna sredstva v okvi-ru naslednjih produktov: garancije za zavarovanje bančnih kreditov, sub-vencije za zagon podjetij – P 2-2010, li-nija za lastniško financiranje za MSP – LF 2010 in pogarancije za regio-nalne garancijske sheme P 3 – 2010. Iz Slovenskega podjetniškega skla-da so sporočili, da v leto-šnjem letu ne ponu-jajo več nepovra-tnih sredstev, je pa v okviru

subvencijske linije Sklad v letu 2010 ponudil subvencije za zagon novou-stanovljenim (največ 18 mesecev) ra-zvojno naravnanim podjetjem s sede-žem v tehnoloških parkih in inkuba-torjih v višini 4,1 mio EUR. Upravičeni stroški, kot so stroški izdelave poslov-nega načrta za novi poslovni pro-gram, stroški promocije, stroški naje-ma poslovnih prostorov, materialne investicije v povezavi z novim poslov-

nim programom, nema-terialne investici-

je v povezavi z novim

po-

Javne razpise izvaja MG samo ali preko izvajalskih institucijDržavna pomoč? Zakaj pa ne!

BARBARA HERJAVEC

Državne subvencije podjetniški kapital

Veliko je povpraševanja tudi po nepovratnih sredstvih, saj je v letu 2010 na razpis Sklada Subvencije za zagon podjetij v subjektih inovativnega okolja prispelo 299 vlog.

kapiTaL oktober 2010

Kapital P02 1010.indd 14 18.10.10 11:26

15

Obrestna mera po razpisu Garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere (P1 2010) je EURIBOR

6-mesečni + 0,5 %, kar pomeni, da je višina subvencije obrestne mere razlika med tržno obrestno mero in obrestno

mero po razpisu.

slovnim programom itd., lahko v treh letih znašajo največ 70.000 EUR. Z raz-pisanimi nepovratnimi sredstvi v vi-šini 4,1 mio EUR je bilo v letu 2010 je bilo podprtih 154 start-up-ov.

Pomoč pri pridobivanju kredi-tov. Slovenski podjetniški sklad je za leto 2010 razpisal 72 mio EUR ga-rancijskega potenciala in 8,51 mio EUR sredstev za subvencijo obrestne mere. V letu 2010 je bilo odobrenih že 361 garancij za bančne kredite v viši-ni 66,66 mio EUR s pripadajočo sub-vencijo obrestne mere v višini 8,49 mio EUR. Zaradi izrednega povpraše-

vanja po garancijah Sklada za bančne kredite si Sklad prizadeva za objavo dodatnega javnega razpisa predvido-ma v septembru 2010. Vsako podjetje, ki pridobi garancijo Sklada, je hkra-ti upravičeno do subvencije obrestne mere. Garancija Sklada in subvencija obrestne mere (produkt P1) sta med seboj povezani in se medsebojno ne izključujeta. Razpis je namenjen MSP-jem, ki nimajo zadostnih jam-

stev za zavarovanje bančnega kre-dita, ali podjetjem, ki želijo del

svojih jamstev sprostiti za nov investicijski ciklus.

Obrestna mera po razpisu

Garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere (P1 2010) je EURIBOR 6-mesečni + 0,5 %, kar pomeni, da je višina subvencije obre-stne mere razlika med tržno obrestno mero in obrestno mero po razpisu.

Najpogostejše napake podje-tnikov. Na Javni agenciji RS za pod-jetništvo in tuje investicije svetujejo, da naj bodo podjetja v primeru pri-dobivanja sredstev iz naslova evrop-skih strukturnih sredstev pri prijavi na javni razpis zelo pozorna na zahte-ve s področja obveščanja in informi-ranja javnosti, kar pomeni, da mora

podjetje v prijavi obvezno uporablja-ti na vseh lastnih dokumentih, vključ-no z izjavami, logotip, slogan in skli-cevanje na bodisi Evropski socialni sklad bodisi na sklad za regionalni ra-zvoj, v obliki in na način, kot je to do-ločeno v Navodilih za informiranje in obveščanje javnosti o kohezijskem in strukturnih skladih v programskem obdobju 2007–2013. Enake zahte-ve veljajo za prvo stran vloge na javni razpis. Nadalje še pojasnjujejo, da pri vseh tistih javnih razpisih, ki so osre-dotočeni na ciljno skupino mikro, malih in srednje velikih podjetij, naj bodo podjetja pozorna na razpisni pogoj, ki določa, da se na javni razpis

lahko prijavi tisto mikro, malo in sre-dnje veliko podjetje, katerega velikost je določena v skladu z definicijo mi-kro, malih in srednje velikih podje-tij, kot to določa Uredba evropske ko-misije iz leta 2008. Pogosto se dogaja, da se podjetja še vedno razvrščajo na podlagi Zakona o gospodarskih druž-bah, ki pa že dve leti ni več v veljavi.

Najpomembnejši razvojni pro-jekt. Največji poudarek pri prijavi na javni razpis pa je seveda na tem, da ima podjetje razvojni projekt, s ka-terim kandidira na sredstva za sofi-nanciranje, opozarjajo na Javni agen-ciji RS za podjetništvo in tuje investi-cije. S tem, ko ima podjetje že zasta-vljen razvojni projekt, ima v svojih na-črtih tudi finančno konstrukcijo pro-jekta in tako lahko izpolni pogoj za-prte finančne konstrukcije, kar pome-ni, da mora prijavitelj v vlogi na jav-ni razpis zagotavljati del lastnih sred-stva za sprotno plačilo obveznosti, ki so predmet razvojnega projekta. Na ta način se bodo podjetja izognila ne-pravilnosti, ki se zelo pogosto poja-vlja v vlogah, in sicer “odprti finanč-ni konstrukciji”, zaradi katere se vloga absolutno zavrne. V celotnem proce-su načrtovanja prijave na javni razpis pa je zelo pomembno, da podjetje ob objavi javnega razpisa preveri, ali iz-polnjuje vse, v razpisu določene vsto-pne pogoje, ki so ključnega pome-na za nadaljnjo obravnavo vloge pod-jetja. Načeloma mora podjetje izpol-njevati prav vse vstopne pogoje, da se lahko vloga uvrsti v nadaljnjo proce-duro ocenjevanja. n

ukrepi za podporo rasti in razvoja podjetij

Pogosto se dogaja, da se podjetja še vedno razvrščajo na podlagi Zakona o gospodarskih družbah, ki pa že dve leti ni več v veljavi.

Kapital P02 1010.indd 15 18.10.10 11:27

KATERE SO DRŽAVNE POMOČI ZA MSP-JE?• Ugodne garancije za zavarovanje bančnih kreditov

za razvojne investicije in tekoče poslovanje MSP (60 % do 80 % zavarovanja kredita; kredit zavarovan z garancijo Sklada, obrestna mera za kredit pri banki je EURIBOR 6 mesečni + 0,5 %).

• Nepovratna sredstva (subvencije): - za sofi nanciranje zagona novih inovativno narav-

nanih podjetij v tehnoloških parkih, podjetniških in univerzitetnih inkubatorjih.

• Lastniško fi nanciranje: - Z linijo za lastniško fi nanciranje Sklad omogoča

dodaten tvegan kapital, ki je nujno potreben za rast, razvoj ter lažji in boljši prodor na tuje trge hitro rastočih, visoko tehnoloških podjetij, ki se v Sloveniji še vedno srečujejo s pomanjkanjem ustreznih fi nančnih virov za svojo rast.

Slovenski podjetniški sklad podpira investicije in razvojne naložbe perspektivnih MSP v Sloveniji

Slovenski podjetniški sklad (v nadaljevanju Sklad), kot nacionalna � nančna institucija Republike Slovenije ponuja � nančne spodbude za podjetniški

sektor – mikro, mala in srednje velika podjetja (v nadaljevanju MSP).

Sklad ponuja državne pomoči v okviru treh � nančnih linij, in sicer:

je EURIBOR 6 mesečni + 0,5 %).

Sklad objavil nov razpis za Garancije SkladaSlovenski podjetniški sklad je dne 24.9.2010 v UL RS št. 75/2010 objavil Javni razpis za Garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere.

PodjetnaSlovenija 41PR 1010 PK02.indd 1 10/15/10 2:27 PM

KAJ MORA PODJETJE VEDETI O KORIŠČE-NJU DRŽAVNIH POMOČI SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA SKLADA?Vsaka fi nančna spodbuda predstavlja državno pomoč, za katero veljajo skupna evropska pravila. Glavno pravilo v državah EU je, da so do državne pomoči v gospodar-stvu za širše namene upravičena le mala in srednje velika podjetja, skladno s skupno EU defi nicijo MSP iz leta 2003. Lahko se prijavljajo tudi povezana podjetja, vendar le do trenutka dokler skupina vseh partnerskih podjetij ne dosega kriterijev velikega podjetja.

Državne pomoči se dodeljujejo preko javnih razpisov. Jav-ni razpisi so objavljeni v Uradnem listu RS, v javnih občilih in na spletni strani Sklada www.podjetniskisklad.si/razpisi.

V vsakem razpisu je potrebno preveriti pogoje razpisa:• Kaj je državna pomoč (garancija za zavarovanje ban-

čnega kredita, subvencija obrestne mere, subvencija upravičenih stroškov,…)?

• Katera podjetja so upravičena do prijave (upravičenci)?• Katere investicije so upravičene do državne pomoči

(upravičeni stroški)?• Katera podjetja so zaradi pravil državni pomoči izlo-

čena in se ne morejo prijaviti? (podjetja v težavah, podjetja, ki nimajo poravnanih obveznosti do RS in Sklada, podjetja v stečaju, prisilni poravnavi, podjetja, ki opravljajo specifi čne dejavnosti,…).

• Kdaj lahko nastanejo upravičeni stroški (obdobje upravičenosti investicije)?

• …

Če podjetje izpolnjuje vse razpisane pogoje, razpisna komisija začne z ocenjevanjem PRIJAVLJENIH PROJEK-TOV. Kriteriji se nanašajo na merljive kazalnike kot so število zaposlenih, dinamika rasti čistih prihodkov, po-večanje dodane vrednosti na zaposlenega, neposredna prodaja izven RS, analiza fi nančnega položaja (fi nančno ravnotežje, fi nančna moč, fi nančno posredniški polo-žaj, dolgoročna in kratkoročna plačilna sposobnost,…), ocenjuje se tudi tržna naravnanost (ocena že podpisa-nih pogodb, predpogodb ali pisem o nameri o bodoči prodaji), ekonomska upravičenost projekta glede na si-tuacijo na trgu in glede na realnost izvedbe (primerjava napovedanih rezultatov glede na stanje v panogi, glede na preteklo poslovanje,…). Pozitivno ocenjenim projektom Sklad odobri državno pomoč.

Podprta podjetja dosegajo dobre rezultate

V obdobju 2003 – 2009 je Sklad podprl 2.493 projektov z različnimi ugodnimi fi nančnimi sredstvi v skupni višini 343 mio EUR.

Največ projektov je bilo podprtih s subvencijami. 961 podjetij je prejelo subvencijo za nakup nove tehnološke opreme, 392 pa subvencijo za zagon podjetja, od tega kar 230 podjetij mlajših od 12 mesecev. Za zagon podjetij pa je Sklad odobril že 9,7 mio EUR, ki jih je zagotavljalo Ministrstvo za gospodarstvo.

V zadnjih dveh letih se je drastično povečalo tudi število izdanih garancij za zavarovanje bančnih kreditov, ki jih najema podjetniški sektor. Iz 33 izdanih garancij v letu 2007 se je število v letu 2008 povečalo na 110 in kar na 451 v letu 2009. Do konca leta 2010 pa jih bo glede na razpoložljiva sredstva lahko odobril cca. 480. To potrjuje dejstvo, da so garancije in hkrati subvencije obrestne mere za izdan kredit, ki je delno zavarovan z garancijo Sklada, pravi ukrep države za blažitev fi nančne krize.Glavni namen odobravanja državnih pomoči v obliki ugodnih fi nančnih sredstev pa je zagotavljanje širših gos-podarskih učinkov. Z vsakoletnim merjenjem učinkov Sklad ugotavlja, da podprta podjetja povečajo dodano vrednost na zaposlenega za cca. 23 % v treh letih po investiciji in se s tem približajo tekmecem iz razvitih EU trgov.

Podprta podjetja v povprečju v treh letih od zaključka investicije povečajo število zaposlenih za 3,4 nova delovna mesta, oziroma so v obdobju od 2003 naprej ustvarila že 2.871 novih delovnih mest.


Z odobritvijo pomoči pa se poslovno sodelovanje s pre-jemniki ne zaključi, temveč se šele začne. Podpiše se po-godba, ki natančno opredeljuje način koriščenja pomoči, kontrolo projekta (namenska uporaba zgolj z dokazili o nastalih izdatkih) in ostale pogodbene obveznosti.

Prav tako pogodba opredeljuje merjenje učinkov (po-večanje dodane vrednosti na zaposlenega, število novo ustvarjenih delovnih mest) in kontrolo obljubljenih re-zultatov ob prijavi projektov, ki se izvedejo po treh letih od koriščenja državne pomoči.

V primeru večjih odstopanj od obljubljenih rezultatov se kot sankcijo uvede tudi vračilo državne pomoči. Do sank-cije pa ne pride le pri nedoseganju rezultatov, temveč tudi v ostalih primerih kršitve pogodbenih obveznosti.

BREZPLAČNE PODPORNE STORITVE ZA PODJETJA• Možnost podjetnikov, da se naročijo na e-novice, kjer jih

Sklad obvešča o novostih in novo objavljenih razpisih• Svetovanje preko telefona ali elektronske pošte• Rubrike nujno in koristno na spletni strani Sklada • Pripomočki na spletni strani Sklada (amortizacijski

načrt, poslovni načrt za samostojne podjetnike in poslovni načrt za gospodarske družbe)

• Delavnice za bančnike• Delavnice za podjetnike• Izvajanje javnih razpisov za dodeljevanje državnih

pomoči za razvojne investicije v podjetniškem sek-

torju po načelih enostavnosti (enostavno poslovanje - informiranje, e-vloga, pripomočki za pripravo vlog), preglednosti (pregledno poslovanje - specializirano programsko orodje za obdelavo vlog, za obvladova-nje tveganj, računovodstvo,…) in transparentnosti (transparentno poslovanje - javna objava vseh po-membnih informacij – razpis, razpisna dokumen-tacija, kriteriji, prejemniki, ohranjanje namenskega premoženja, obvladovanje tveganj...).

MEDNARODNO SODELOVANJESklad je od leta 2007 polnopravni član združenja AECM, v katerega je vključenih skupno 34 članic iz 17 držav EU in Turčije.

AECM je združenje evropskih garancijskih institucij, ki prispevajo k hitrejšemu in lažjemu postopku pridobiva-nja bančnih kreditov za investicije in obratna sredstva. Članice združenja imajo skupno poslanstvo, in sicer zagotavljanje garancij za bančne kredite, ki jih mala in srednje velika podjetja (v nadaljevanju MSP) najemajo za gospodarsko zanimive projekte, vendar ne morejo za-gotoviti dovolj visokega zavarovanja za najem kreditov.

Rezultati pomoči članic AECM-aŠe posebej se je pozitiven učinek garancij pokazal v zadnjih dveh letih fi nančne krize, saj so podatki članic AECM sledeči:• v letu 2009 855.000 izdanih garancij v vrednosti več

kot 34 milijard EUR,

Slovenski podjetniški sklad je od leta 2003 podprl že 2.493 podjetij(od tega kar 1.939 podjetij z različnimi investicijami v izboljšanje tehnologije

in povečanje lastne inovativnosti)

Od podprtih podjetij je velik delež »start upov«, saj je razdelitev sledeča:• 261 nastajajočih podjetij – 10,5 %,• 363 novih podjetij – 14,6 % in• 1.869 ustaljenih podjetij – 74,9 %.

- povečala dodano vrednost za 14%,- skupaj ustvarila 2.871 novih delovnih mest,- oz. 1,23 novega delovnega mesta na podjetje,- s tem so povečala zaposlenost za 5 %.

Sklad je podprl več sto Gazel, od tega 18 � nalistov

in 4 Zlate Gazele.


• članice AECM imajo v svojih portfeljih že več kot 2 milijona podjetij, ki so jim izdale garancije

• v skupni višini 70,4 milijarde EUR,• to predstavlja približno 8 % MSP v Evropski uniji.

Članice organizacije AECM so se hitro in odločno odzva-le na izzive in spremembe povpraševanja zaradi nastale fi nančne in gospodarske krize. Povprečno stanje garancij v portfelju od 2002 do 2008 je bilo 8,13 %, od leta 2008 do 2009 pa se je obseg povečal za 25,7 %.

Sklad je v letu 2010 aktivno sodeloval pri soorganizaciji mednarodnega srečanja Združenja evropskih garancijskih shem (v nadaljevanju AECM), ki se je odvijalo v začetku oktobra na Bledu. V okviru srečanja se je odvijala konfe-renca z naslovom »Ukrepi za premagovanje krize«, na njej pa so, poleg organizatorjev in soorganizatorjev, sodelovali tudi predstavniki Ministrstva za gospodarstvo Republike Slovenije, Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), Evropske investicijske banke, Evropskega investicijskega sklada, Evropske centralne banke, Evropske komisije ter ostali predstavniki večjih slovenskih in evrop-skih bank, ki aktivno sodelujejo pri fi nanciranju podjetni-škega sektorja v skupnem evropskem prostoru.

Mednarodnega letnega srečanja se je udeležilo okoli 400 udeležencev, od tega kar okoli 300 iz držav članic združe-nja AECM, ter okoli 100 udeležencev iz domačega ban-čnega sektorja in podpornega okolja za podjetništvo. Na konferenci so sodelovali tudi predstavniki iz Črne gore, ki se želijo pridružiti združenju in iščejo pomoč tudi pri Slovenskem podjetniškem skladu.

DOBRE PRAKSEPEKARNA BOČ d.o.o. (Garancija Sklada za bančni kredit s subvencijo obrestne mere)• Podjetje Pekarna Boč prihaja iz vasice Zbelovo. Z obra-

tovanjem so pričeli leta 1992 kot družinsko podjetje s ponudbo različnih vrst kruha in pekovskega peciva. Leta 1998 so svojo dejavnost razširili na peko keksov, krofov ter proizvodnjo testenin. Leta 2004 se je pod-jetje statusno preoblikovalo iz s.p. v d.o.o., v letu 2007 pa so spremenili tudi lastniško strukturo družbe. In-vesticija v letu 2009 in 2010 Podjetje je v letu 2009 in 2010 pridobilo Garancijo Podjetniškega sklada za

bančni kredit s subvencijo obrestne mere za fi nanci-ranje pakirne linije za avtomatsko pakiranje kruha in fi nanciranje obratnih sredstev, ter gradnjo prizidka k obstoječi proizvodni zgradbi in pridobitev certifi kata IFS. Garancije so pozavarovane s strani Evropskega investicijskega sklada, saj uživajo ugodnosti jamstva, ki je bilo izdano v okviru Okvirnega programa za kon-kurenčnost in inovativnost Evropske skupnosti.

FARMICOM, farmacevtska družba d.o.o. (Garancija Skla-da za bančni kredit s subvencijo obrestne mere)Podjetje je bilo ustanovljeno leta 2005 in se ukvarja z razvojem novih programov in izdelkov v farmacevtiki. V letu 2008 je 12 zaposlenih ustvarilo za 1,6 mio EUR pri-hodkov (od tega 60,6 % na trgih izven RS) in čisti dobiček v znesku 13 tisoč EUR. • Investicija v letu 2009Podjetje je v letu 2009 pridobilo Garancijo Sklada za bančni kredit s subvencijo obrestne mere za gradnjo in opremo poslovnih prostorov ter fi nanciranje obra-tnih sredstev (promocijske aktivnosti). Garancije so po-zavarovane s strani Evropskega investicijskega sklada, saj uživajo ugodnosti jamstva, ki je bilo izdano v okviru Okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost Evropske skupnosti.

E-NOVICEDa bodo podjetniki pravočasno obveščeni o razpisih Sklada, se lahko prijavijo na e-novice na spletni strani.

KJE PRIDOBITI PODROBNEJŠE INFORMACIJE O RAZPISIH?

Podrobnejše informacije o razpisih lahko podjetniki pridobijo na telefonski številki: 02/234-12-60 oziroma preko elektronske

pošte [email protected]

Več informacij o razpisih pa lahko najdejo na spletni strani www.podjetniskisklad.si




Poskrbite za svojo pokojnino že danes

mag. MOJCA GORNJAKpooblaščenka uprave, Moja naložba pokojninska družba – Skupina Nove KBM

VARNA FINANČNA PRIHODNOST

VARNA PRIHODNOST

Dodatno pokojninsko zavaro-vanje v številkah. Dodatno po-kojninsko zavarovanje je v Sloveniji prisotno že 10 let. Leta 2000 so se prva podjetja in zaposleni vključi-li v tako imenovani II. pokojninski steber. Do danes za višjo pokojni-no varčuje več kot 600.000 oseb, kar predstavlja več kot polovico vseh za-poslenih v državi. Na spletnih stra-neh Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je predstavljenih enajst izvajalcev dodatnega pokoj-ninskega zavarovanja v Sloveniji, ki jih lahko razdelimo na ■■ vzajemne pokojninske sklade, ki

jih upravljajo banke,■■ zavarovalnice in■■ pokojninske družbe.

DODATNO POKOJNINSKO VARČEVANJE? DA!

Razlogi za varčevanje. Podatki kažejo, da se razmerje med neto pla-čo in pokojnino niža. Pred uvedbo pokojninske reforme leta 2000 je razmerje znašalo 85 odstotkov. Pri obstoječi neto plači 957 evrov bi po stari zakonodaji znašala povpreč-na pokojnina 813 evrov. Po obsto-ječi zakonodaji znaša razmerje 72,5 odstotka, kar pomeni pri obstoječi neto povprečni plači 957 evrov pri-bližno 694 evrov. Razlika med dejan-skim razmerjem in izračunanim raz-merjem po veljavni pokojninski za-konodaji je v dejstvu, da se pokojni-ne ne usklajujejo s plačami v celo-tnem odstotku, temveč zaostajajo z rastjo. Srednja in mlajša generacija

Slovencev in Slovenk lahko priča-kuje, da bo pridobila starostno po-kojnino v višini 35 do 40 odstotkov povprečne neto plače celotno de-lovno dobo (40 ali več let). Za zago-tovitev približno enakega življenj-skega standarda v tretjem obdobju, torej po upokojitvi, bo več sredstev treba nameniti za lastno varčevanje za dodatno pokojnino. Dejstvo je, da se starostna pokojnina niža, zato bo z varčevanjem na dolgi rok mo-goče nadomestiti izpad starostne pokojnine, ki jo izplačuje ZPIZ.

Davčna olajšava. Vplačilo premi-je za dodatno pokojninsko zavarova-nje pomeni nižjo dohodninsko obve-znost. Vplačila mesečnih, polletne ali letne premije v individualno pokoj-ninsko zavarovanje predstavlja davč-no olajšavo. Najvišja zakonsko dolo-čena davčna olajšava znaša 5,844 % bruto letne plače, vendar v letu 2010 ne več kot 2.646,21 evrov. Za leto 2010 si zaposleni zagotovi vračilo do-hodnine ali znižanje doplačila doho-dnine, ki je odvisno od vplačane pre-mije in dohodninskega razreda. V ta-beli Vračilo premije predstavljamo bruto plačo, izračunano maksimalno premijo, ki znaša 5,844 % bruto pla-če ter skupno letno vplačano premi-jo, ki znižuje osnovo za dohodnino. V zadnjem stolpcu prikazujemo vra-čilo preveč plačane dohodnine ozi-roma znižanje doplačila.

Ali je varčevanje v II. stebru varno? Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je začel

veljati leta 2000, je poskrbel, da je varčevanje za dodatno pokojnino varno. Zakon namreč predvideva in predpisuje mesečno zajamčeno do-nosnost, ki jo morajo izvajalci vsak mesec pripisati na osebne varčeval-ne račune. Izvajalci so v vseh letih, razen leta 2008, ustvarjali višji do-nos od zajamčenega, ki so ga tudi v obliki različnih rezervacij pripisova-li na osebne račune. Tudi leta 2008, ko so borzni indeksi upadli med 50 in 70 odstotki, so izvajalci dodatne-ga pokojninskega zavarovanja do-segli le padec do 3 odstotke letno. Zaradi zajamčenega donosa upra-vljavci sredstev dajejo težo varno-sti naložb pred donosnostjo, zato so sredstva zavarovancev varno na-ložena predvsem v naložbah z niz-kim tveganjem (negativni donosi so v letu 2008 znašali pri izvajalcih do-datnega pokojninskega zavarovanja do -3 odstotke). Primerjava doseže-nih povprečnih donosov pri izvajal-cih ter primerjava z bankami in vza-jemnimi skladi pokaže, da so se pri izvajalcih dodatnega pokojninskega zavarovanja sredstva plemenitila bo-lje. V povprečju so pripisani donosi tudi za 100 odstotkov višji od inflaci-je v enakem obdobju.

Drugo leto bo poštar prine-sel dve pokojnini. Po veljavni za-konodaji bodo zaposleni, ki so se vključili v dodatno pokojninsko za-varovanje leta 2001, leta 2011 lahko začeli koristiti pravice, ki jih ome-njeno zavarovanje nudi. Gre za me-sečno pokojninsko rento, ki jo bodo

Kapital P02 1010.indd 16 18.10.10 11:27

21

Novost v letu 2011: dve pokojnini na mesec

izplačevale pokojninske družbe ali zavarovalnice. Z drugimi besedami, poštar bo upokojencu prinesel me-sečno dve obvestili o nakazilu po-kojnin. Rentno zavarovanje pomeni doživljenjsko prejemanje denarnih zneskov, to je renta.

Primer izračuna pokojninske rente: Moški, rojen leta 1948, je 10 let vključen v dodatno pokojnin-sko zavarovanje in plačuje mesečno 75 evrov premije. V 10 letih je zbral 10.000 evrov. Čez nekaj mesecev se bo upokojil, do takrat bo zbral 11.295,16 evrov (v izračunih je pred-videna 3-odstotna letna donosnost sredstev po obračunu stroškov, do-datna pokojnina je prikazana v bru-to znesku). Doživljenjsko bo pre-jemal mesečno pokojninsko ren-to v višini 54,32 evrov, če pa se od-loči za doživljenjsko mesečno ren-to z zajamčeno dobo 15 let, bo zna-šala pokojninska renta 51,57 evra. Doživljenjska mesečna pokojnin-ska renta z garancijo ali zajamčeno

dobo pomeni, da je pokojninska renta doživljenjska, zajamčena doba predstavlja dodatno varnost, saj se sredstva v zajamčeni dobi dedujejo in so dediči upravičeni do preostan-ka sredstev na rentnem računu.Ženska, rojena leta 1958, je v doda-tno pokojninsko zavarovanje vklju-čena od leta 2000 in mesečno pla-čuje 75 evrov premije. Do sedaj je zbrala približno 10.000 evrov. Do upokojitve ima še 10 let in varču-je dalje 75 evrov mesečne premi-je. V 20 letih bo zbrala predvidoma skoraj 24.000 evrov. Pričakuje lah-ko 102,14 evrov mesečne pokojnin-ske rente v primeru doživljenjskega zavarovanja ali 100,75 evrov meseč-ne pokojninske rente v primeru do-življenjskega zavarovanja s 15 letno garantirano dobo.

DODATNA POKOJNINSKA RENTA ALI ENKRATEN DVIG SREDSTEV?Odgovor na to vprašanje je odvisno od posameznika. Če pa pogledamo

z davčnega vidika, ugotovimo, da je za posameznika racionalnejše uve-ljaviti pravico do dodatne pokojnin-ske rente.

Davčni vidik redne in dodatne pokojnine. V Sloveniji je znašala povprečna neto starostna pokojnina za mesec julij 574,33 evra. Če upo-kojenec celo leto prejema 600 evrov pokojnine (zaokroženo zaradi lažje-ga preračuna), znaša letna pokojni-na 7.200 evrov. Dohodnina od ome-njene osnove je 0 evrov. Po veljavni zakonodaji bi upokojenec, ki bo pri-dobil pravico do mesečne dodatne pokojninske rente v višini 50 evrov, od pokojninske družbe ali zavaro-valnice prejel na račun 37,50 evra, družba pa bo 12,50 evra odvedla dr-žavi v obliki akontacije dohodnine. Konec leta bi upokojenec plačal dr-žavi akontacijo dohodnine v viši-ni 150 evrov od dodatne pokojnin-ske rente, njegova obračunana do-hodnina pa bi znašala le 33,07 evra (upoštevana je 13,50-odstotna oseb-na olajšava za pokojnine). Država bi vrnila 116,93 evra, torej bo znašal davek na dodatno pokojninsko ren-to le 5,5 odstotka po obstoječi doho-dninski zakonodaji.

Davčni vidik dviga sredstev v enkratnem znesku. Vsi zavaro-vanci imajo po sedanjem veljavnem Zakonu o pokojninskem in invalid-skem zavarovanju možnost, da po 10 letih sredstva, ki jih je zanje plače-val delodajalec (svoja vplačana sred-stva so zavarovanci tudi do sedaj

Praktičen izračun. Za lažjo predstavo v nadaljevanju prikazujemo še dva variantna informativna izračuna pokojninske rente.

Spol Moški Ženski

Datum rojstva 20. 9. 1948 20. 9. 1958Starost ob upokojitvi 63 65

Starost danes (let) 62 55Stanje zbranih sredstev 10.000,00 10.000,00Mesečna bruto premija 75 75Končno stanje sredstev 11.295,16 23.820,37

Doživljenjska mesečna renta 54,32 102,14Doživljenjska mesečna renta s 15 let garancije 51,57 100,75

Vir: lasten informativni izračun

Bruto plača (eUr)

Dohodninski razred (%)

Maksimalna mesečna premija

Letna premija - posebna davčna olajšava

Vračilo premije zaradi znižanja dohodninske osnove

1 2 3 = 1 x 5,844 % 4 = 3 x 12 5 = 4 x 2

600 16 35 421 -67

800 16 47 561 -90

1.000 16 58 701 -112

1.200 27 70 842 -227

1.800 27 105 1.262 -341

2.500 41 146 1.753 -719

3.800 41 221 2.646 -1.085

Vračilo premije. Izračun je informativen, predpostavljeno je, da je plača edini obdavčljivi vir, od katerega se obračunavajo socialni prispevki ter

da so bili davki pravilno odvedeni in plačani.

Kapital P02 1010.indd 17 18.10.10 11:27


Pri povprečni slovenski plači bi lahko posameznik na mesec za dodatno pokojnino

varčeval največ 88 evrov (od države bi za spodbudo dobil vrnjeno davčno olajšavo v

višini skoraj 24 evrov, torej bi dejansko plačal 64 evrov). Po 40 letih varčevanja bi se mu na

osebnem računu zbralo okrog 80.000 evrov (upoštevan 3-odstotni neto donos). Ob sedaj

znanih pogojih bi mesečna pokojninska renta znašala več kot 350 evrov.

varna prihodnost I podjetniški kapital

lahko dvignili kadarkoli), tudi dvi-gnejo. Pravico do dviga sredstev v enkratnem znesku imajo vsi, ki iz-polnijo pogoj, da je od začetka zava-rovanja minilo 10 let. V primeru en-kratnega dviga sredstev je potreb-no upoštevati dohodninsko zakono-dajo ter odvesti 25-odstotno akon-tacijo dohodnine za druge dohod-ke (enako kot v primeru mesečne pokojninske rente). Ker se dohodki na letni ravni seštevajo, je enkraten dvig obdavčen skoraj 41 odstotno.

Primer dohodninskega izraču-na. (Izračun je približen in informa-tivne narave, upoštevana je le pla-ča in dvig sredstev v enkratnem zne-sku). Če zavarovanec prejema pov-prečno slovensko plačo, ki znaša 1.491,57 evrov (od tega so prispev-ki 329,64 evrov ter akontacija do-hodnine 174,95 evra), bo njegovo

letno doplačilo dohodnine 26 evrov. Če se zavarovanec odloči za enkra-ten dvig zbranih sredstev pri izva-jalcu (znesek naj bo 9.000 evrov), se njegovi letni dohodki poveča-jo za 9.000 evrov, kar pomeni, da preide iz 27-odstotne dohodninske stopnje na 41-odstotno dohodnin-sko stopnjo. Izvajalec mu bo odte-gnil 25-odstotno akontacijo doho-dnine v višini 2.250 evrov, konec leta pa bo zavarovanec državi plačal še nekaj več kot 916 evrov doplači-la dohodnine (obdavčitev je okrog 35-odstotna, ker je potrebno drža-vi plačati dohodnino v višini 41 od-stotkov na celoten letni dohodek, to je na plačo v višini 17.898,84 evrov in 9.000 evrov sredstev v obliki en-kratnega dviga sredstev). Če povzamemo, je s finančnega vi-dika bolj racionalna dodatna po-kojninska renta kot enkraten dvig

sredstev, sploh če vemo, da bo spre-memba zakonodaje to pravico ob-držala (predlog ZPIZ-2 predvide-va ohranitev pravico do enkratnega dviga sredstev).

Zakaj skleniti dodatno pokoj-ninsko zavarovanje? Z namen-skim varčevanjem za dodatno pokoj-nino si lahko zagotovite finančno var-nejše in udobnejše življenje v času upokojitve. Če varčujete, boste lažje nadomestili izpad dohodka po upo-kojitvi. Sedanji zaposleni, ki se upo-kojujejo, povedo, da je padec v evrih občuten. Danes so dobili 900 evrov plače, jutri bodo dobili 600 evrov po-kojnine. Z dodatnim varčevanjem bo pokojnina višja v obliki dodatne po-kojninske rente. V sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja zaupa že več kot 500.000 zaposlenih v več kot 6.000 podjetjih. ■

Primerjava za posamezne starostne skupinestarost v letih 30 40 50

starost ob upokojitvi 65 65 65varčevanje v letih 35 25 15

max. premija

(88 EUR)zbrana sredstva

(eUr)doživljenjska mesečna

renta (eUr)zbrana sredstva




renta (eUr)

3 % donos po odbitju stroškov 63.006 320 37.959 193 19.322 984 % donos po odbitju stroškov 77.051 391 43.530 221 20.885 1065 % donos po odbitju stroškov 94.851 482 50.081 254 22.596 115

1/2 max. premije

(44 EUR)zbrana sredstva






renta (eUr)

3 % donos po odbitju stroškov 31.503 160 18.980 96 9.661 494 % donos po odbitju stroškov 38.525 196 21.765 110 10.443 535 % donos po odbitju stroškov 47.425 241 25.040 127 11.298 57

Vir: lasten informativni izračun

Kapital P02 1010.indd 18 18.10.10 11:27

Velika naročniška

akcija!

Kot naročnik revije KAPITALboste prejeli še:

ALI VESTE , da ste lahko z naložbo v srebro v zadnjih devetih letih zaslužili 260 % in ALI VESTE, da vam revija KAPITAL ob polletni naročnini PODARJA SREBRNIK V VREDNOSTI 29 EUR.

Ob nadaljevanju trendov rasti iz preteklih let, bo vrednost srebrnika čez 9 let 74 eurov, torej VEČ, KOT VAS BO STALA POLLETNA NAROČNINA NA KAPITAL.

Izkoristite priložnost in postanite lastnik SREBRNIKA Z MOTIVOM SVETOVNEGA NOGOMETNEGA PRVENSTVA!

ZLATI KAPITAL5 x let no

hotelMaia LuxurySVETIŠČE LEPOTE IN MIRU

arhitekturaVrtne teraseUŽITEK V UDOBJU

kulinarikaSteirereckVRHUNSKOST SREDI DUNAJA

[TEVILKA 61 LETNIK 14 JULIJ 2010

ZlatiK 61 10-07 Naslovka.indd 1 7/6/10 1:39:05 PM

16.8.10 LETNIK XX, št. 501CENA 5,90 EUR

MAG. DEJAN ŽIDAN, minister za kmetijstvo: “Stanje v kmetijstvu se izboljšuje!”

DR. ROMAN GLASER: “Pri kvaliteti se mi nikoli ne igramo.” >> str. 34

Energetska rešitev prihodnostiBIOPLINSKE ELEKTRARNE

Spopad z novimi razmerami AGROŽIVILSTVO

Kmalu pok zlatega balona?NALOŽBA V ZLATO

Le spremljevalna zavarovalna vrsta?KMETIJSKA ZAVAROVANJA

FINANČNA (NE)VZDRŽNOST

SLOVENSKEGA KMETIJSTVA

Kapital 501 1608 10.indd 1 8/13/10 2:31:23 PM


5 orodij za preventivo in kurativoPLAČILNA NEDISCIPLINA

Ko se podjetje bori z dolgoviINSOLVENTNOST

Državna pomoč? Zakaj pa ne!DRŽAVNE SUBVENCIJE

Podjetniki, izberite pravo banko!STROŠKI POSLOVANJA

mag. Gvido Jemenšek: “Prednost imata kakovost in partnerski odnos.” >> str. 20

Breda oBrez Preskar, Celjski sejem d.d.: “Priložnosti za nove posle!”

V BOJU PROTI NEPLAČNIKOm!

Kapital 502 3008 10 naslovka.indd 1 8/27/10 2:41:40 PM

13.9.10

EVROPSKI ŠEJK SILVIO BERLUSCONI: “Dočakal bom 120 let!”

Bolonjski sistem na naš način IZOBRAŽEVANJE

Podjetja v boju za preživetjePOLLETNI REZULTATI

Nič dobrega se ne obetaHIPERINFLACIJA

V znamenju 3D TVIFA 2010

MAG. RADOVAN JEREB: “Dosegamo ambiciozno postavljene cilje.” >> str. 26

boste ugovarjali?

NEPREMIČNINSKI DAVEK -

LETNIK XX, št. 503CENA 5,90 EUR

Po 20. septembru

OBVESTILA S POSKUSNO VREDNOSTJOVAŠE NEPREMIČNINE

Kapital 503 1309 10 I.indd 1 9/10/10 1:59:30 PM


ZDRAVJE Za zdravje svojih oči lahko poskrbimo z zdravim načinom življenja.

IVICA KRANJČEVIĆ, Telekom Slovenije: “Našo panogo vidimo kot del izhoda iz krize.”

Še več pravic kreditojemalcemNOVA ZAKONODAJA

Kako se zaščiti pred negotovo prihodnostjo?INFLACIJA ALI DEFLACIJA

Dobra mora imeti lastno identitetoBLAGOVNE ZNAMKE

Kaj je standard in kaj nadstandard?KONGRESNI TURIZEM

POSKRBITE ZA VARNO FINANČNO PRIHODNOST!

Kapital 504 2709 10.indd 1 24.9.10 12:01


Izognite se kaosu in privarčujteDOKUMENTNI SISTEMI

Na trgu že sedem ponudnikov ELEKTRIČNA ENERGIJA

Se obeta dvig obrestnih mer?BANČNI DEPOZITI

Namenjena predvsem podjetjemHITRA POŠTA

DMS – Kako se izogniti dokumentnemu kaosu in privarčevati? >> str. 38

KAPITALOVA PRILOGA KONGRES PLEMENITIH KOVIN IN SUROVIN >> str. 44

UPRAVLJANJE PREMOŽENJA

Individualno ali v vzajemnih skladih?

Kapital 505 1110 10.indd 1 8.10.10 12:28

SPOŠTOVANI!

= 69,06 EUR(DDV je vključen v ceno)

Srebrnik+

13 številk

NAROČILNICADo pisnega preklica naročam revijo Kapital. Naročnino bom plačal polletno

(13 številk po 5,90 EUR z 10-odstotnim popustom in srebrnikom, kar znaša 69,06 EUR).

Ime in prii mek: _____________________________________________________ Pod jet je: ___________________________________ Davčni zavezanec: DA NE ID za DDV.: ________________________

Na slov (s poštno št.): _______________________________________________ Te le fon: ____________________________________ Matična št.: ____________________________________________________

Kraj in da tum na ro či la: _________________________ E-mail: _________________________________________________________ Podpis in žig: __________________________________________________

Revija Kapital, Založba Kapital d.o.o., Titova cesta 8, 2000 Ma ri bor. Davčna št.: Si95977244Te le fon: 02/23 494 00, fax 02/23 494 13, e-mail: [email protected].

V primeru, da revije Kapital ne bom več želel prejemati, bom o tem pisno obvestil uredništvo 15 dni pred pričetkom novega obračunskega obdobja. Odjava med obračunskim obdobjem ni mogoča.

Akcija traja do 31.12.2010.

Narocilnica KAPITAL jul 2010 srebrnik k500.indd 1 10/18/10 9:24 AM


Depozit. Varna, enostavna in pregle-dna oblika naložbe denarja je primer-na za vse, ki želijo gospodarno upra-vljati s svojimi denarnimi sredstvi. Za tiste, ki že imate sredstva, ki jih za ne-kaj časa želite varno naložiti, je pri-merno varčevanje z enkratnim vplači-lom sredstev – vezani depoziti. Če pa še nimate privarčevanega denarja, je primerno obročno varčevanje. Večina bank za nekomitente, ki želijo veza-ti sredstva, zahteva poseben referenč-ni račun, ki je brezplačen, na nekate-rih bankah pa je treba odpreti osnov-ni bančni račun. Izbirate lahko med varčevanjem, pri katerem se sredstva obrestujejo po fiksni, spremenljivi ali kombinirani obrestni meri. Pri fiksni obrestni meri si lahko vnaprej natanč-no izračunamo donos, spremenljiva obrestna mera pa je vezana na refe-renčno obrestno mero – EURIBOR ali LIBOR, h kateri banka določi pribitek. Za izračun obresti se lahko uporablja navaden obrestni način obračunava-nja (linearno obrestovanje) ali obre-stnoobrestni račun (konformno obre-stovanje). Pri prvi obliki se obresti ves čas zaračunavajo od začetne glavni-ce, ne glede na to, koliko kapitalizacij-skih obdobij je minilo. Konformni na-čin pa pomeni, da se obresti ne raču-najo več le od prvotne glavnice, am-pak tudi od h glavnici prištetih nate-čenih obresti. Če skupni znesek obre-sti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, dosežen v davčnem letu, presega trenutni znesek 1000 evrov, je treba oddati napovedi za odmero dohodnine, obresti so obdavčene z 20-odstotno stopnjo.

■■ Primer izračuna: Imate razpolo-žljivih 5.000 evrov, ki jih vežete za 1 leto in en dan, obrestna mera znaša 3,50 %, po preteku vezave se bo vaša naložba povečala za 175,48 evrov. ■

(Vir: www.probanka.si)

Zlato in plemenite kovine. Vlaganje v plemenite kovine je kon-servativna naložba, namenjena vlaga-teljem, ki niso nagnjeni k tveganjem. Čeprav so napovedi za rast zlata izre-dno pozitivne, pa ni priporočeno, da ga kupujete z namenom aktivnega ustvarjanja premoženja oziroma špe-kulacije. Odstotek denarnih sredstev, vložen v plemenite kovine, naj bo od-visen od varčevalčeve starosti in ta naj bi se z leti povečeval. Ni priporo-čeno, da vlagate vsega premoženja v plemenite kovine, saj imajo tudi ple-menite kovine svoje življenjske cikle. Priporočeno je, da imate v plemenitih kovinah vloženih od 10 do 30 % svo-jih sredstev. Pri plemenitih kovinah ni davka na kapitalski dobiček. Za vse plemenite kovine, razen za zlato, se plačuje 20 % DDV. V Zlatarni Celje so pred kratkim predstavili novo storitev nakupa naložbenega zlata tudi preko manjših mesečnih vplačil, ki so jo poi-menovali Zlati Korak. Ker se trenutno cena za najmanjšo ploščico teže 10 g giba med 300 in 350 EUR, je veliko ljudem naložbeno zlato nedostopno, zato so kupcem omogočili možnost mesečnega vplačevanja manjših zne-skov in prevzem ploščic na letni rav-ni. Mag. Nastja Jezernik Albreht, M.Sc. iz Zlatarne Celje, o omenjenem pro-duktu pove: “Predvideni znesek, ki ga

naročnik po določenem času dobi, je težko napovedati. Lahko povemo, da je v enem letu (če primerjamo cene za naložbeno zlato v začetku septem-bra 2009 in nato v začetku septembra 2010) cena za gram naložbenega zla-ta zrasla za več kot 40 %, vendar pa to ni garancija za napoved rasti v priho-dnje. Znesek, ki ga naročnik vloži, je odvisen od razpoložljivih sredstev po-sameznika, minimalni mesečni zne-sek pa je 40,00 EUR. Kako dolgo nek-do plačuje, je prav tako odvisno od vsakega posameznika posebej, saj bodo nekateri plačevali zase, drugi pa za svoje bližnje … Edina omejitev je, da je najdaljše obdobje mirovanja 6 mesecev, kar pomeni, da, če naročnik 6 mesecev ne vplača nobenega vpla-čila, ga pozovemo in povprašamo, ali želi ploščice prevzeti oziroma prodati ali želi plačevati naprej.”

Rentno varčevanje. Gre za obli-ko dolgoročnega varčevanja, s kate-rim načrtno zbirate sredstva za pri-hodnost, bodisi, da si z njimi zago-tovimo dodatek k pokojnini bodisi otrokom omogočimo šolanje, zbrana sredstva pa lahko porabimo tudi za večje nakupe. Od življenjskega zava-rovanja se v glavnem razlikuje v tem, da ne ponuja nezgodnega zavaro-vanja. Tako upravičenec ob nezgodi ali smrti varčevalca dobi le privarče-vana sredstva in ne zavarovalne vso-te. V okviru rentnega varčevanja lah-ko sredstva zbiramo v mesečnih po-logih, lahko pa se odločimo za enkra-tnega, ki mora biti seveda ustrezno visok. Pogodbeno razmerje z banko

Na kakšeN NačiN je še mogoče varčevati?

podjetniški kapitalVArNA PrIHODNOST

Kapital P02 1010.indd 20 18.10.10 11:28

25

Na voljo imamo množico varčevalnih produktov z različnimi lastnostmi. Za

katerega se bomo odločili, je odvisno od naših zmožnosti in pričakovanj.

praviloma traja od pet do 20 let, po njem pa lahko upravičenec privar-čevana sredstva dvigne v enem zne-sku ali pa se mu izplačujejo kot ren-ta. Sredstva, privarčevana na podlagi sklenjene pogodbe o varčevanju, spa-dajo v sistem zajamčenih vlog, ki je urejen z Zakonom o bančništvu. Vaša vloga na posamezni banki in hranil-nici je do 31. 12. 2010 v celoti zajam-čena, po tem datumu pa bodo banke in hranilnice jamčile za vsoto do zne-ska 50.000 evrov.■■ Primer izračuna: Če vsak mesec

za rentno varčevanje namenimo 50 evrov, bomo po 10 letih dobili 7.004,84 evrov. Obrestna mera je 3,04 % in predpostavljamo, da se v celotnem obdobju varčevanja ne spre-minja. (Vir: www.nlb.si)

Naložbeno zavarovanje. Življenjsko naložbeno zavarovanje združuje klasično zavarovanje in var-čevanje v domačih ali tujih naložbe-nih skladih, ki jih glede na pričakova-ni donos in stopnjo tveganja izbere-te sami. Višina zavarovančevega do-bička je odvisna od donosa izbranih naložbenih skladov. Čeprav je lahko naložbeno zavarovanje precej dono-snejše kot nekatere druge oblike ži-vljenjskega zavarovanja, pa ne zago-tavlja, da bodo povrnjena vsa vlože-na sredstva, saj je to odvisno od do-nosa, ki ga ustvari posamezni sklad na trgu kapitala. Primerno je za ti-ste, ki želijo ustrezno oplemeniti-ti svoj vložek na kapitalskem trgu, obenem pa so pripravljeni prevze-ti tveganje, nikakor ni primerno za

nekoliko konservativnejše varčeval-ce. Poznamo tudi življenjsko zavaro-vanje z jamstvom glavnice oziroma življenjsko zavarovanje z zagotovlje-nim donosom. Gre za posebno obli-ko življenjskega zavarovanja, pri kate-rem zavarovalnica jamči za izplačilo vplačane premije po določenem ob-dobju. Ta oblika življenjskega zava-rovanja se ponavadi sklene za obdo-bje 10 ali 20 let. Premijo je treba vpla-čati v enkratnem znesku ali meseč-no, vezana pa je na različne oblike in-vesticijskih skladov. Poleg zajamče-nega izplačila premije je vlagatelj za-varovan tudi za primer smrti, zavaro-valnica pa mu na koncu zavarovalne-ga obdobja izplača tudi doseženi do-nos na vplačano premijo. Tudi pri za-gotovljenem donosu morate biti zelo previdni in natančno prebrati pogod-bene pogoje. Pojme, kot so garancija/jamstvo/zagotovilo, zavarovalnice po-gosto uporabljajo v povsem komerci-alnem smislu. Preverite tudi, kdo za-gotavlja glavnico in/ali donos: zavaro-valnica ali upravljavec.

Vzajemni skladi. Vzajemni sklad je združeno premoženje večjega šte-vila vlagateljev, ki ga upravljajo na-ložbeni strokovnjaki družbe za upra-vljanje. Pri vlaganju v vzajemne skla-de velja osnovno pravilo, da gre za dolgoročno naložbo, ki naj ne bi bila krajša od treh let. Posamezen vzaje-mni sklad investira v različne tipe na-ložb, zato je tveganje razpršeno. Vsak tip sklada ima svoj pričakovani do-nos. Čim večji je pričakovani donos, tem večje je tveganje. Obstajajo tudi

skladi, pri katerih je omogočeno jam-stvo za vloženi kapital in celo donos. Ti so primerni za zelo previdne vla-gatelje, čeprav je treba zaradi stro-škov jamstva računati, da bo donos manjši. Pri drugih skladih jamstva ni. Praviloma velja, da so obvezniški skladi, ki vlagajo v državne obvezni-ce in v podjetja, manj tvegani od del-niških in so zato primernejši za pre-vidne vlagatelje. Delniški skladi pa so primernejši za tiste, ki so pripravlje-ni tvegati za večji donos. V vzajemni sklad vstopimo tako, da kupimo toč-ke; vstopimo pa lahko tudi z manjši-mi zneski. Vsak vzajemni sklad lah-ko vsebuje in kombinira različne vre-dnostne papirje, na primer, delnice in/ali obveznice, obstajajo pa tudi de-narni in indeksni skladi. Pravila skla-da določajo regijo, iz katere prihaja-jo ti instrumenti (EU, Slovenija, hitro rastoča gospodarstva), sklad pa lah-ko združuje tudi nekatere tipe podje-tij, na primer farmacevtska industrija, surovine ali tehnologija. Pri vlaganju v vzajemne sklade je treba vlagatelje opozoriti, da pretekli donosi niso ni-kakršno zagotovilo, da bo tako tudi v prihodnje. Lahko se celo zgodi, da bodo najbolj donosni vzajemni skla-di iz preteklosti v prihodnje najmanj donosni in obratno.Kar se obdavčevanja tiče – dohodek iz vzajemnega sklada se obdavču-je skladno z vsebino izplačanega do-hodka in izhaja iz vzajemnega sklada: lahko kot obresti, lahko kot dividen-de, lahko pa kot kapitalski dobiček. Izplačevalec je zavezan pripraviti ob-davčitev glede na vrsto dohodka. ■

Prednost življenjskih zavarovanj je, da so neobdavčena

Kapital P02 1010.indd 21 18.10.10 11:28

Javna agencija Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI) je izvajalska agencija Ministr-stva za gospodarstvo, ki deluje na področju razvoja podjetništva in konkurenčnosti v Sloveniji ter izvaja programe s področja spodbujanja tujih neposrednih investicij in internacionalizacije. Deluje tako za pod-jetja na začetku njihove poti kot tudi za podjetja, ki želijo razširiti svoje poslovanje v tujino. Svoje stori-tve JAPTI ponuja v okviru dveh sektorjev, sektorja za podjetništvo in sektorja za tuje neposredne investici-je, internacionalizacijo in predstavništva slovenskega gospodarstva v tujini. V nadaljevanju si poglejmo, katere podporne storitve vam lahko ponudimo, če ste samostojni podjetnik ali imate manjše in srednje podjetje (MSP).

RAZPISI ZA FINANČNO PODPORO IN NEPOVRATNA SREDSTVAV okviru izvajanja finančne podpore podjetjem v rasti in razvoju JAPTI razvija in izvaja nove pakete finančnih spodbud preko sistema vavčer. V praksi gre za tri razpise za nepovratna sredstva, ki bodo aktualni že pred koncem letošnjega leta v skupni višini 2 milijona evrov:

• »Inovacijski vavčer«, kjer bomo ponudili sred-stva za stroške razvojnih projektov za prijavo patenta, modela ali blagovne znamke. V le-tošnjem letu zaznane pomanjkljivosti bomo od pravili s prenovljenim razpisom, ki bo razši-ril upravičene stroške in malenkostno zaostril pogoje za kandidiranje, saj želimo zagotoviti večjo zavezanost prijaviteljev k dejanskemu patentiranju oz. zaščiti modelov in znamk.

• »Mentorski vavčer« bo ponujal sredstva za zunanjega svetovalca (mentorja oz. coacha) ali skupine svetovalcev, ki bodo podjetje oz. razvojno skupino v podjetju spremljali daljše časovno obdobje (vsaj 6 mesecev) z namenom doseganja konkretnega cilja (pridobivanje tve-ganega kapitala, vstop na tuje trge, ipd.). Viši-na subvencije bo do 50 % upravičenih stroškov.

• »Vavčer za tematska usposabljanja«, ki bo omogočal sredstva za dvig usposobljenosti

vod stvenih kadrov ali zaposlenih v podjetjih. Tematike in izvajalci usposabljanj, pri kate-rih bodo podjetja lahko koristila vavčer, bodo predhodno objavljena na naših spletnih stra-neh, višina subvencije pa bo lahko tudi do 80 %.

Pozitiven odziv pa beležimo tudi s strani podjetij, ki smo jih v letih 2008 in 2009 podprli v okviru dveh razpisov iz sredstev Evropskega socialnega sklada. Tudi iz tega naslova smo uspeli zagotoviti 8 mili-jonov evrov, tako da bo že v prihod njem letu ak-tualen razpis, ki bo podprl projekte formiranja interdisciplinarnih razvojnih skupin in prehodov raziskovalcev v podjetja.

Vsi naši razpisi so objavljeni v uradnem listu, prav tako pa so dostopni tudi na naših spletnih straneh www.japti.si.

BREZPLAČNE PODPORNE STORITVE ZA PODJETJAVse tekoče informacije o razpisih in zakonodajnih novostih so vam na voljo v brezplačnem tedenskem informativnem biltenu Moj spletni priročnik. Celovite osnovne podporne storitve za MSP (sem spadajo svetovanja za zagon, poslovanje in na-daljnji razvoj podjetja ter ostale storitve) JAPTI zagotavlja preko lokalnih vstopnih točk VEM, ki jih je v Sloveniji trenutno 33, specializirane podporne storitve (komercializacija idej, raziskave in razvoj novih produktov, mreženje in iskanje poslovnih partnerjev) za spodbujanje rasti in ustvarjanje vi-soke dodane vrednosti podjetjem pa v okviru aktiv-nosti tehnoloških parkov in univerzitetnih podje-tniških inkubatorjev. Več informacij in nasvetov najdete na www.pod-jetniski-portal.si in www.imamidejo.si.

Javna agencijaRepublike Slovenijeza podjetništvoin tuje investicije

JAPTI podpira podjetja pri rasti in razvoju

Japti 41 PR 1010 PK02.indd 1 10/18/10 9:37 AM

BREZPLAČNI PODJETNIŠKI DOGODKIV okviru promocije za razvoj podjetništva in pod-jetniške kulture JAPTI spodbuja podjetnike in pod-jetja k temu, da rastejo in se razvijajo. Tako organi-ziramo ali soorganiziramo BREZPLAČNE podjetniške dogodke, kot so:

• konferenca PODIM, zaključna aktivnost naci-onalnega tekmovanja Start-up,

• Evropski teden podjetništva je vseevropski dogodek za mala in srednje velika podjetja.

• Regionalni poslovni stand-up je dogodek, ka-terega rdeča nit je predstavitev uspešnih pod-jetnikov,

• Tekmovanje Naj podjetniški načrt, • Slovenski forum inovacij, ki je postal osre-

dnja slovenska prireditev inovativnosti, kate-rega namen je predstaviti najboljše in najbolj perspektivne inovativne proizvode, storitve, poslovne modele.

SPLETNI PORTAL ZA IZVOZNIKE IN TISTE, KI BI TO ŽELELI POSTATI

Na osrednjem spletnem portalu za slovenske izvo-znike Izvozno okno www.izvoznookno.si, nudimo zunanjetrgovinske informacije za številne izvozne trge ter informacije o storitvah, ki jih JAPTI nudi slovenskim podjetjem pri vzpostavljanju ali širitvi svojega poslovanja na tujih trgih. Namen storitev je zmanjšati podjetjem stroške vstopa na tuje trge. Evropska komisija je v izsledkih raziskave Internaci-onalizacija evropskih malih in srednje velikih podje-tij spletni portal Izvozno okno prepoznala kot učin-kovit instrument in primer dobre prakse podpore internacionalizaciji poslovanja slovenskih podjetij.

INFORMACIJE O TUJIH TRGIH

Ali veste, • da rusko podjetje išče dobavitelja nizko ener-

getskih LED svetilk za javno in industrijsko raz-svetljavo,

• da bolgarsko podjetje išče dobavitelja različnih sistemov industrijskega pohištva,

• da češko podjetje išče dobavitelje kovinskih konstrukcij za sedeže za avtobuse in tovornja-ke?

Tovrstne informacije najdete na Izvoznem oknu, kjer vas seznanjamo s konkretnimi poslovnimi pri-ložnostmi, poslovnim okoljem in zakonodajo, po-stopki ustanavljanja podjetij, možnostmi prodaje, carinami in drugimi dajatvami, izvoznimi dokumen-

TRENUTNO AKTUALNO!Trenutno aktualno je vseslovensko tekmovanje za najboljši poslovni načrt Start:up. Za talentira-ne posameznike, ki želijo ali so že zagnali svoje inovativno podjetje ter tako uresničujejo svoje sanje, smo v program projekta Start:up Slovenija umestili osrednji slovenski podjetniški forum 100 % Start:up, ki bo potekal 26. oktobra 2010 v prostorih Tehnološkega parka Ljubljana. Na forumu bodo predavali izkušeni strokovnjaki, ki so se tudi sami soočili z izzivi podjetništva. Deležni boste zgolj praktičnih in uporabnih na-svetov, šokantnih in navdušujočih zgodb, veliko mreženja in povezovanja, primerov dobrih praks, vse z namenom, da odidete še z več podjetniške-ga entuziazma in inspiracije.

Projekt Start:up Slovenija je namenjen celovi-temu spodbujanju razvoja inovativne podjetni-ške aktivnosti in podjetniške kulture v Republi-ki Sloveniji. Temelji na procesu prepoznavanja inovativnih podjetniških idej, nudenju strokovne pomoči podjetnikom na Start:up delavnicah in Start:up šolah ter zagotavljanju pisnega strokov-nega mnenja na posredovane poslovne načrte. K uspehu podjetniških idej lahko prispeva tudi izmenjava izkušenj in dobrih praks ter mreženje v okviru podjetniškega foruma 100 % Start:up in mednarodne podjetniške konference PODIM. Tekmovanje zaokrožajo izbor, promocija in nagra-jevanje najboljših podjetniških idej in start-up podjetij.

Najboljše podjetniške ideje bodo predstavljene na Slovenskem forumu inovacij, "Slovenski start--up leta 2011" pa bo že tradicionalno razglašen na mednarodni podjetniški konferenci PODIM.


ti, možnostmi financiranja izvoza in zavarovanja, distribucijskimi potmi, tržnim komuniciranjem, poslovnimi običaji in koristnimi naslovi na 51 tujih trgih.

IZOBRAŽEVANJE ZA MEDNARODNO POSLOVANJEČe razmišljate o tem:

• ali je slovenski trg za vas postal premajhen in bi se lotili izvoza,

• kako raziskati tuje trge in kdo so vaši kupci v tujini,

• kako se lotiti vseh aktivnosti vstopa na tuj trg, da vam bo uspelo,

vas vabimo, da se udeležite programa Izobraževa-nje za mednarodno poslovanje (ITM – International Trade Management), kjer skupaj z vami prevetrimo vašo poslovno in izvozno strategijo in pripravimo izvozni načrt. Mednarodna narava izobraževanja pa vam omogoča tudi navezavo stikov z domačimi in tujimi podjetji ter svetovno uveljavljenimi profesorji s področja mednarodnega poslovanja.

POSLOVNI KLUBI IN PREDSTAVNIŠTVA SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA V TUJINIZ mrežo JAPTI predstavništev, poslovnih klubov in ekonomskih svetovalcev v tujini svetujemo pod-jetjem, ki se pri vstopu ali poslovanju na tujih trgih soočate s konkretnimi težavami.

• Kdo mi lahko pomaga vzpostaviti stik s poten-cialnimi kupci v tujini,

• kakšne so omejitve in carine pri uvozu izdelkov na tuj trg,

• kako ustanoviti podjetje v tujini,so le nekatera izmed vprašanj, na katera vam sve-tujemo.

JAPTI ima štiri predstavništva slovenskega gospo-darstva v tujini (PSG), in sicer: v Milanu (Italija), Düssel dorfu (Nemčija), Kazanu (Rusija) in Sao Paulu (Brazilija).V okviru javnega razpisa sofinanciramo in koordini-ramo aktivnosti poslovnih klubov na področju inter-nacionalizacije slovenskega gospodarstva v tujini in privabljanja tujih neposrednih investicij. JAPTI le-tos sodeluje s 14-imi poslovnimi klubi. Poslovni klubi predstavljajo promotorje slovenskega gospodarstva

in odličen vir informacij za slovenska podjetja, ki želijo uspeti na trgih, kjer poslovni klubi delujejo.

POSLOVNE DELEGACIJE IN SPECIALIZIRANI SEJMIJAPTI samostojno in v sodelovanju s partnerji or-ganizira skupinske predstavitve slovenskega gospodarstva na specializiranih sejmih v tujini. Z zakupom neopremljenega razstavnega prostora tako znižujemo visoke stroške nastopa slovenskih podjetij na sejmih. V letu 2010 bo JAPTI delno ali v celoti financiral zakup skupnega neopremljenega razstavnega prostora na 25 mednarodnih sejmih v tujini.

S poslovnimi delegacijami slovenskih podjetij v tu-jini in obiski tujih podjetij v Sloveniji prevzamemo nase organizacijo poti v tujino in vam zagotovimo ustrezne poslovne kontakte v tujini. Na ta način znižujemo stroške, ki jih morajo podjetja vložiti v pridobivanje informacij o tujih trgih na samem začetku vstopa na trg (raziskava trga, zbiranje in-formacij, poslovne poti ipd.).

BREZPLAČNO OBVEŠČANJE O POSLOVNIH PRILOŽNOSTIH IN DOGODKIH NA TUJIH TRGIHNe zamudite poslovnih priložnosti, sejmov, poslov-nih delegacij in drugih novic s tujih trgov. Prijavite se na ažurno brezplačno elektronsko prejemanje informacij na www.izvoznookno.si, rubrika E-info.

KAKO PRITEGNITI INVESTITORJAPodjetjem omogočamo nastopanje in promocijo na nekaterih investicijsko-nepremičninskih sejmih (MIPIM, Real Vienna, EIRE, CIFIT, ExpoReal).

Na podlagi povpraševanj tujih investitorjev omogo-čamo podjetju neposreden stik s tujim podjetjem, ki lahko postane njegov potencialni partner. Obišči-te tudi stran www.InvestSlovenia.com, kjer se dobi veliko uporabnih informacij.


JAPTI vabi na 5. Slovenski Forum inovacij, 2. in 3. decembra 2010!

Slovenski forum inovacij je osrednja nacionalna prireditev o inovativnosti, katere namen je predstaviti najboljše in najbolj perspektivne inovativne proizvode, storitve in z letošnjim letom tudi inovativne poslovne modele.

Na letošnjem dogodku bo predstavljenih vsaj 45 najbolje ocenjenih inovacij, izbranih v okviru vse-slovenskega izbora, ki poteka v obdobju junij – september 2010. V izboru lahko sodelujejo inovatorji posamezniki, skupina inovatorjev, raziskovalne institucije, podjetja in mladi (dijaki, študenti, mladi raziskovalci). Avtorjem izbranih inovacij bo na posebej opremljenem razstavnem prostoru omogočena brezplačna predstavitev njihovega eksponata ter širša predstavitev v Nacionalnem katalogu slovenskih inovacij 2010, na spletu in v živo na odprtem odru.

Poleg razstave najboljših inovacij so pomemben del Slovenskega foruma inovacij tudi:• bogat izobraževalni program, ki je za vse udeležence brezplačen in poteka oba dneva v štirih

tematskih sklopih ter se izvaja v obliki delavnic, okroglih miz, predavanj in drugih inovativnih predstavitev, v skupnem obsegu vsaj 48 aktivnih ur,

• poslovno in tehnološko stičišče, v katerem sodelujejo strokovnjaki z različnih poslovnih in tehno-loških področij in so na razpolago obiskovalcem dogodka za brezplačna svetovanja,

• mednarodna tehnološka borza, ki letošnjemu dogodku dodaja tudi mednarodno komponento in v okviru katere bomo v soorganizaciji z Evropsko podjetniško mrežo (EEN) slovenskim podjetjem omogočili stike s pomembnejšimi tujimi tehnološkimi podjetji, z namenom prenosa tehnologij in sklepanja poslovnega sodelovanja,

• promocijski program, ki obsega ločeno fizično predstavitev posameznih ključnih nacionalnih pod-pornih institucij in njihovih predstavnikov ob t.i. Poti podjetniške zamisli - saj so le-te tudi njen pomemben del:

• JAPTI – Javna agencija Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije, • SPS – Slovenski podjetniški sklad,• URSIL - Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino,• MG – Ministrstvo za gospodarstvo,• MVZT - Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo,• TIA – Tehnološka agencija Slovenije, • ARRS - Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije,• EKOSKLAD - Slovenski okoljski javni sklad.

S Slovenskim forumom inovacij smo oblikovali nov instrument spodbujanja inovativnosti na nacionalni ravni, ki uspešno povezuje podporno okolje, finančni sektor, konkretne inovacijske projekte in zain-teresirano študentsko populacijo v dveh dneh na enem mestu. V letošnjem letu mu dodajamo tudi mednarodno komponento.

JAPTI, promocijsko sporočiloOb podpori Ministrstva za gospodarstvo




SREČKO PIRTOVŠEK

“USPeŠNe PODJeTNIKe ŽENE STRAST!”

INTerVJU

Pogovarjali smo se z urednico po-slovne oddaje na TV Slovenija, “Prava ideja” Edito Cetinski Malnar o slovenskih pravih ide-jah in uspešnih projektih sloven-skih podjetnikov, ki so velikokrat bolj prepoznavni v tujini kot pa v Sloveniji.Kapital: “Prava ideja” je ena redkih oddaj na slovenskih televizijah, ki se ukvarja s predstavitvijo zanimivih podjetnikov in njihovih idej. Kako pa so oddajo sprejeli gledalci? e. Cetinski Malnar: “Oddaja Prava ideja je na-letela na izjemen odziv gledalcev, saj si jo v enem večeru (oddaja je namreč na spo-redu ob torkih ob 21. uri na 2. progra-mu in ob polnoči na 1. programu) ogleda tudi 100.000 ljudi, da tistih, ki jo gleda-jo na MMC-ju, niti ne štejem. Predvsem me je presenetil njihov odziv, saj dobiva-mo ogromno pošte, telefonskih klicev, odzivov na Facebooku, kjer med drugim sporočajo, da smo ena redkih oddaj, ki jo sploh gledajo. Pohvalijo predvsem zani-mive sogovornike, ki so kratki, jedrnati, informativni, predvsem jim je všeč, da ši-rimo pozitiven duh podjetništva v Slove-niji, s svojim pristopom pa, po njihovem mnenju, spodbujamo tudi h kritičnemu razmišljanju do vprašanj v podjetništvu. Najbolj mi je všeč, ko mi pišejo mladi, štu-denti, in pravijo, da z oddajo čutijo po-zitivno energijo in zanos, optimizem in željo po ustvarjanju. Srčno upam, da jim bo uspelo!”Kapital: V zadnjih dveh letih in pol, kolikor je oddaja na sporedu, ste predstavili veliko zanimivih podjetij in tudi njihovih idej. Katere podje-tniške ideje so se Vam zdele najbolj

zanimive oziroma so na Vas naredile največji vtis? e. Cetinski Malnar: “Največji vtis name nare-di človek, ki dobi dobro idejo in jo s stra-stjo uresničuje na trgu. To je prava ideja. Ko jo uspešno razvija naprej in izboljšu-je, ob tem pa je vztrajen in drzen. In, če je ob tem še družbeno odgovoren, je zame tudi karizmatičen. Pravih idej je v Slove-niji veliko, še sama sem včasih presene-čena, koliko uspešnih ljudi je med nami, pa jih sploh ne poznamo. Vsak od njih je lahko marsikomu od nas vzpodbuda za lasten razvoj in uresničitev sanj. Najve-čji vtis name naredijo tisti, ki niso majh-ni v glavah, čeprav živijo v majhni Slove-niji. Tisti, ki vstopajo na trg na svetovni ravni in se kosajo z najboljšimi na sve-tu. Na primer mlado računalniško pod-jetje Zemanta, direktor ima 27 let, v tu-jino pa je odšel, ker za svojo idejo v Slo-veniji ni našel vlagatelja. Zdaj je dve leti v ZDA, podjetje pa je iz tujih skladov tve-ganega kapitala pridobilo že 3,5 milijo-na dolarjev, v naslednjih letih pričakuje-jo ogromne dobičke, podpisali so sanjsko pogodbo z Googlom, Bill Gates pa jih je označil za glavnega igralca na trgu seman-tičnih tehnologij. Po svetu imamo najlep-še in najdražje orgle Antona Škrabla, pra-va dragocenost so tudi Kuzmini gramofo-ni, Dimitrij Medvedjev posluša plošče na gramofonu gorenjskega podjetnika, La-ura de Nadai s kristali okrašuje klavirje za luksuzne potniške ladje, s katerimi po-tujejo ljudje z vsega sveta, Kristančičevo vino pijejo v najbolj luksuznih restavraci-jah na svetu, v Riko hišah Janeza Škrab-ca živijo znani ljudje, kot je recimo Philipe Starck, Uroš Merc z visokotehnološkim znanjem pometa s konkurenco na podro-

čju izdelave sončnih elektrarn, Lucia Luč-ka Klanšek, ki je v Sloveniji zaradi inšpek-cijskih pregledov morala zapreti proizvo-dnjo pijač, je v ZDA postala prava senza-cija, New York Times je njene sadne pire-je izbral kot poslovno idejo meseca maja 2006 … Slovenci se torej moramo odpre-ti in videti svetovni trg kot trg priložno-sti. Najbolje je seveda delati v Sloveniji za svetovni trg, žal, pa razmere v naši drža-vi še zdaleč niso dovolj naklonjene pod-jetništvu in razvoju podjetniškega duha med mladimi.”Kapital: Katere so, po Vaših izkušnjah, največje težave slovenskih podjetni-kov? e. Cetinski Malnar: “Po vsej Evropski uniji in ZDA prav mala in srednje velika pod-jetja vlečejo voz naprej in ustvarjajo naj-več novih delovnih mest. Naša vlada pa, kot da tega ne razume. Nimamo koncepta nastopa na tujih trgih, še vedno je veliko regulacij preko agencij, kot je JAPTI, ali združenja, kot je GZS. Premalo je podpo-re zasebnim pobudam, donatorstvu pod-jetij univerzam, tako kot je to, recimo, v Silicijevi dolini v Kaliforniji, kjer uspe-šna podjetja prispevajo visoke donacije profesorjem in študentom k njihovemu raziskovalnemu delu, ker so za to davč-no spodbujena, pa še do novega znanja pridejo na ta način. Ni dovolj, da je danes lahko ustanoviti podjetje, podjetje potre-buje predvsem spodbudno okolje in druž-beno naklonjenost podjetništvu.”Kapital: Podjetništvo je trenutno na račun raznih Vegradov, Preventov na dokaj slabem glasu. Kaj žene tiste, ki so ali še ustvarjajo uspešne poslovne zgodbe. Je to denar, kariera, prepo-znavnost itd?

Kapital P02 1010.indd 22 18.10.10 11:29

e. Cetinski Malnar: “Uspešne podjetnike žene strast. Ne denar, ne prepoznav-nost ali slava, ampak strast po uresni-čevanju, ustvarjanju, žene jih radove-dnost, ali je njihova ideja sposobna pre-živeti na trgu. Bo postala prava ideja in ne bo ostala le dobra? Vse ostalo je le potrditev, da so na pravi poti. Ven-dar je danes zaradi takšnih kriminal-nih afer, kot je npr. Vegrad, res težko ostati zagnan. Včasih me je prav sram, da živim v državi, ki ne stori praktič-no nič, da bi zaprla tiste, ki ljudem ne plačujejo opravljenega dela. Vegradovi delavci dobesedno stradajo, ker po me-secih trdega dela nimajo niti za kruh. Posledice pa nosimo mi vsi, kajti ne ve se, kdo pije in kdo plača. Tukaj je po-treben red in, ko bi bil, bi tudi podje-tništvo imelo drugačen predznak. Ve-lika težava je tudi ločevanje lastništva od menedžmenta. Vsa ta podjetja so posredno ali celo neposredno v držav-ni lasti, lastnik naj torej pove, kaj hoče s takimi podjetji doseči, kaj je njego-va ideja, menedžment pa naj odgovar-ja lastniku!”Kapital: V svojih oddajah ste predsta-vili kar nekaj uspešnih slovenskih podjetnikov, ki pa delajo v tujini. Kaj jim Slovenija ne nudi, kar jim lahko ponudijo v tujini? So tudi pri-meri, ko je nekdo, ki je v Sloveniji propadel, v tujini zelo uspešen. e. Cetinski Malnar: “Velik problem je po-slovno okolje ... navidezna podjetniška svoboda, neprijazen sistem, ki gleda na to, kdaj se boš zmotil in potem udari ter kaznuje ne glede na posledice. In rad udari ravno takrat, ko si na vrhun-cu, ko te, recimo, družba spozna za naj-


31

Velika težava je tudi ločevanje lastništva od menedžmenta

Podjetniki želijo le, da jih politika pusti pri miru. Vse ostalo lahko postorijo sami. A novi in novi davki, neustrezna zakonodaja, ob tem pa veliko zadolževanje države, drag državni aparat, finančna nedisciplina, državna poroštva za sumljive posle, visoka dokapitalizacija državnih bank – vse to zatira podjetništvo namesto da bi v teh kriznih časih bilo ravno obratno.”

— edita Cetinski Malnarurednica poslovne oddaje na TV Slovenija

Kapital P02 1010.indd 23 18.10.10 11:29


boljšega, najhitreje rastočega, najbolj ino-vativnega, pa dobiš za vrat osem inšpek-torjev kot se je zgodilo, na primer, Lucii Lučki Klanšek in njenemu podjetju Nek-tar. Po tem, ko so jo razglasili za eno naj-hitreje rastočih, so inšpektorji iskali iglo v senu in jo našli. V proizvodnji namreč ni imela tople vode in ko je Lučka inšpektor-ju rekla, da jo bodo uničili, kaj pa naj zdaj, ji je ta odgovoril: “Pa skočite v Ljubljani-co!”. Na srečo je skočila čez lužo v ZDA, kjer ji je uspel veliki met. Zdaj na to gle-da kot na nekaj, kar se je moralo zgoditi, da je šla naprej, ostala je pogumna in po-zitivna, nikomur ne zameri, vendar vsak nima te sreče. Ogromno uspešnih Sloven-cev imamo v tujini, lahko bi izkoristili nji-hovo znanje in izkušnje, vendar se nič ne zgodi. Dr. Zvonko Fazarinc iz San Fran-cisca je pri svojih 82. letih še vedno pri-pravljen pomagati Sloveniji, da bi postavi-li takšno meko inovativnosti, kot jo ima-jo v Kaliforniji, novo Silicijevo dolino. Fa-zarinc je namreč pred 50 leti pomagal na noge postavljati Silicijevo dolino, 32 let je bil eden od direktorjev HP-ja in predava-telj na Stanfordu. Pred 10 leti je naredil koncept, kako bi jo uresničili, leta 2001 sta ta koncept kot resolucijo sprejeli lju-bljanska in mariborska univerza, a danes nihče ne ve niti tega, v katerih predalih je obležala. To pove vse.”Kapital: Kaj bi, po Vaših izkušnjah iz pogovorov, slovenska država morala ali lahko naredila za razvoj podjetni-štva in predvsem novih podjetij?e. Cetinski Malnar: “Kot mi povejo podjetni-ki, bi bilo treba med drugim zmanjšati da-vek na dobiček. S tem bi pomagali podje-tjem, da bi postala bolj uspešna in pro-dorna na tujih trgih. Prav tako bi se pod-

jetja raje odločala za delno delitev dobička zaposlenim. Davčna obremenitev je res ogromna. Sama bi predlagala brezplačno svetovanje podjetjem v prvih letih delo-vanja, kot je to primer v Kanadi, kjer pod-jetje prvo leto niti ne plačuje vseh dav-kov. Veliko je tudi na nas, novinarjih, ki sooblikujemo javno mnenje. Širiti je treba pozitiven duh in povedati tudi, kdo dela dobro, in ne le, kdo ne. Povedati je treba tudi, kako je prišlo do neke inovacije in to inovacijo umestiti v nek širši družbe-ni kontekst, da ljudje vedo, kaj konkre-tno pomeni za njihovo življenje, tako vse skupaj dobi svoj smisel. Prav zato je odda-ja “Prava ideja” tudi dobila glavno nagra-do InJo (Innovation Journalism) za naj-boljši inovativen prispevek v slovenskih medijih v letu 2009, na kar sem še pose-bej ponosna.”Kapital: Lahko naštejete tri ‘prave ideje’, ki so se Vam zdele v predstavi-tvah podjetij najbolj zanimive? e. Cetinski Malnar: “Resnično mi je zanimiv vsak podjetnik posebej, ampak če jih ne-kaj naštejem, bi rekla najprej Nataša Pri-stov, ki je bila s svojim šiviljskim podje-tjem na robu propada, potem pa je zbra-la pogum, ciljala na najvišje in zmagala – dobila je namreč olimpijsko delo, zašila je 33.000 štartnih številk za OI v Vancouvru in z uspešnim poslom dobila nove naroč-nike. Izpostavila bi pogum Lučke Lucije Klanšek, ki je po grenki izkušnji v Slove-niji uspela s pravo idejo v ZDA, pa mlade-ga, komaj 29-letnega profesorja in znan-stvenika na Stanfordu v Kaliforniji dr. Ju-reta Leskovca, ki raziskuje velika social-na omrežja in je zelo zanimiv za ameri-ške oblasti, ker bi z njegovo pomočjo lah-ko preko teh omrežij prišli do teroristov.

Vsekakor pa sem ponosna tudi na pogo-vor s Timom Draperjem, enim največjih vlagateljev v Ameriki, ki celo tamkajšnjim novinarjem ne daje intervjujev prav po-gosto. Imamo pa še celo vrsto izjemnih podjetniških zgodb, recimo Joca Pečečni-ka, Iva Boscarola, Japca Jakopina, Oskar-ja Kogoja, Aleša Kristančiča …”Kapital: Kakšni so načrti oddaje za naprej, se ne bojite, da bo zmanjkalo dobrih podjetij s pravimi idejami? e. Cetinski Malnar: “Zagotovo pravih idej ni-koli ne bo zmanjkalo, ker bi potem zmanj-kalo sanj, ustvarjalnosti, zanosa, strasti. Veseli me, da je oddaja “Prava ideja” tako dobro sprejeta tudi med gledalci, ki s pod-jetništvom nimajo zveze, vendar jih pri-tegne energija, ki jo oddajajo uspešni lju-dje, njihova karizma. Oddaja je v zadnjih mesecih dosegla nek preboj. Kot sem že omenila, sem spomladi prejela InJo na-grado, ki mi jo je podelil Vibacom v sode-lovanju z univerzo Stanford. Za nagrado je ekipa obiskala Silicijevo dolino in Stan-ford, kjer smo na lastne oči videli, kakšen je pravi podjetniški duh. Vsi se namreč pogovarjajo o poslovnih idejah, inovaci-jah, se veselijo novosti in drug drugemu privoščijo uspeh, študenti na univerzi pa drug drugega sprašujejo, kakšna podjetja bodo ustanavljali, s čim se bodo ukvarja-li, o tem se med študijem na EF v Ljublja-ni nismo kaj dosti pogovarjali. Podoben podjetniški duh, kot je v Kaliforniji, je ču-titi tudi v New Yorku; kogarkoli vprašaš, kaj počne, ti v minuti predstavi svojo pra-vo idejo. V ZDA smo posneli šest oddaj in gledalci so jih sprejeli z navdušenjem. Upam, da bom uspela prepričati odgovor-ne, da bomo ustvarjalci oddaje Prava ide-ja lahko še širili obzorja.” n

INTerVJU podjetniški kapital

Razmišljam tudi o izboru najboljše Prave ideje in o izdaji knjige z najbolj zanimivimi zgodbami. Podjetni moramo imeti sanje …

Kapital P02 1010.indd 24 18.10.10 11:29

UBIJALCI PODJETNIKOVKako se izogniti 6 napakam, ki lahko uničijo vaš posel in vašo prihodnost

1. Katerih 6 najpogostejših napak lahko uniči vas posel in sanje vaše družine in kako se jim izogniti?

3. Kako zavarovati vaš enoletni dobiček?

4. Kako zavarovati letno plačo vaših ključnih sodelavcev?

5. Kako priti do neobdavčenega denarja v gotovini v primeru, da hudo zbolite in daljše časovno obdobje ne morete aktivno delati?

6. Koliko je dejansko vreden vaš posel in kako povečati njegovo vrednost?

7. Za katere stvari morate poskrbeti dokler je še čas?

8. Kaj je to načrt nasledstva in v katerih 3 primerih ga morate načrtovati?

NE ODLAŠAJTE, DA NE BO PREPOZNO.Zaslužite si miren spanec, medtem ko mi Zavarujemo vaše zdravje, posel in vašo družino.

Naročite se na brezplačno svetovanje.

UBIJALCI PODJETNIKOVKako se izogniti 6 napakam, ki lahko uničijo vaš posel in vašo prihodnost

1. Katerih 6 najpogostejših napak lahko uniči vas posel in sanje vaše družine in kako se jim izogniti?

3. Kako zavarovati vaš enoletni dobiček?

4. Kako zavarovati letno plačo vaših ključnih sodelavcev?

5. Kako priti do neobdavčenega denarja v gotovini v primeru, da hudo zbolite in daljše časovno obdobje ne morete aktivno delati?

6. Koliko je dejansko vreden vaš posel in kako povečati njegovo vrednost?

7. Za katere stvari morate poskrbeti dokler je še čas?

8. Kaj je to načrt nasledstva in v katerih 3 primerih ga morate načrtovati?

NE ODLAŠAJTE, DA NE BO PREPOZNO.Zaslužite si miren spanec, medtem ko mi Zavarujemo vaše zdravje, posel in vašo družino.

Naročite se na brezplačno svetovanje.

Kako se izogniti 6 napakam, ki lahkKako se izogniti 6 napakam, ki lahkKako se izogniti 6 napakam, ki lahkKako se izogniti 6 napakam, ki lahkKako se izogniti 6 napakam, ki lahkKako se izogniti 6 napakam, ki lahkKako se izogniti 6 napakam, ki lahkKako se izogniti 6 napakam, ki lahkKako se izogniti 6 napakam, ki lahkKako se izogniti 6 napakam, ki lahkKako se izogniti 6 napakam, ki lahkKako se izogniti 6 napakam, ki lahkKako se izogniti 6 napakam, ki lahkKako se izogniti 6 napakam, ki lahkKako se izogniti 6 napakam, ki lahkKako se izogniti 6 napakam, ki lahkKako se izogniti 6 napakam, ki lahkKako se izogniti 6 napakam, ki lahkKako se izogniti 6 napakam, ki lahkKako se izogniti 6 napakam, ki lahkKako se izogniti 6 napakam, ki lahk

www.AgencijaMori.com

Inves

ticije

/ ras

t pre

možen

ja

VISOKO

TVEGA

NJE SR

ED

NJE T

VEGA

NJE

NIZ

KO TVEG

AN

JE

Finančni temeljFinančni temeljFinančni temelj

ZA

ŠČI

ZA

ŠČITT

AATTATTZ

AŠČ

ITA

INV

EST

ICIJ

EIN

VE

STIC

IJE

INV

EST

ICIJ

EVV

AR

ČE

AR

ČE

VVA

RČ

EVV

VVA

NJE

AN

JEVV

AN

JEVV

VA

RČ

EV

AN

JE

GRADIMO TEMELJE VAŠE FINANČNE HIŠE

Finančna zaščitaFinančna zaščitaFinančna zaščita

Zaščita dohodka in premoženjaremoženjarZaščita dohodka in premoženja

VVARČEARČEVARČEVVARČEV VVANJEANJEVANJEVVANJEVVARČEVANJE

TMSmiljanoova Finančna Hišava Finančna Hišava Finančna Hišava Finančna Hišava Finančna Hišaova Finančna Hišao TMSmiljanova Finančna Hiša

Agencija Mori d.o.o., Partizanska cesta 6, 2000 Maribor. Tel.: 02/ 23 48 400, fax: 02/ 23 48 405, e-mail: [email protected]

AgencijaMori 11 0710 Pk1.indd 1 7/2/10 9:26:02 AM

34 KAPITAL Oktober 2010


Dobri službi zamenjala za ekološko kmetovanje

EDITA CETINSKI MALNARurednica oddaje Prava ideja na TVS

usPešna PoDjetja

S pridelavo hrane se v razvitem svetu ukvarjata le 2 % ljudi, še pred 70 leti se jih je 50 %. Medtem si lju-dje zaradi hitrega načina življenja in bolezni, povezanimi z njim, vse po-gosteje zastavljamo vprašanja, kako zdravo živeti, kakšno hrano jemo, kaj smo za to pripravljeni storiti.

Kmetija s tradicijo zdaj ekolo-ško usmerjena. Šlibarjevi so kme-tija, ki je usmerjena v ekološki na-čin kmetovanja. Tradicija kmetova-nja na kmetiji sicer sega več rodov nazaj, z ekološkim kmetovanjem pa so začeli v letu 2001. Gregor Šlibar je lastnik kmetije, od očeta jo je pre-vzel leta 2006, in glede na to, da je zdaj kmetovalec in ne več profesor, je tudi nosilec dopolnilnih dejavno-sti na kmetiji. Registracija dopolnil-nih dejavnosti je namreč obvezna za vse dejavnosti kmetije, ki so nadalje-vanje pridelave, to je predelava sad-ja, zelenjave, peka kruha itd. Glavni dejavnosti sta poljedelstvo in sadjar-stvo, s soprogo, ki je prav tako pusti-la službo, pa pridelujeta tudi zelenja-vo in šparglje. Redijo govedo in ko-koši, ki jih pasejo na prostem.

Vse delo opravita sama. Gregor in žena Monika sta zdaj že štiri leta polno zaposlena na kmetiji, tudi za-varovana sta iz kmetijske dejavno-sti. Občasno pomaga oče, dobijo pa tudi pomoč kakšnega dijaka iz Srednje biotehniške šole Naklo. Za prodajo na tržnici občasno pomaga tudi nečak. Imata tri majhne hčer-ke, ki so med tednom po štiri ure v

vrtcu, četrtega otroka pa pričaku-jeta junija. Večji del kmečkih opra-vil opravi Gregor s pomočjo stro-jev, sadje in zelenjavo pa predeluje predvsem soproga, prav tako peko kruha in ostalih pekovskih izdel-kov. Mlin je njegovo področje, paki-ranje mlevskih izdelkov skupno. Pri vseh ročnih delih, tudi na njivah in v sadovnjaku, delata oba, tudi pisar-niška dela opravljata skupaj. S trže-njem se večinoma ukvarja Grega, s prodajo na domu oba. Vse odločitve sprejemata skupaj.

Pomagata si s kolobarjenjem in stroji. Pred sedmimi leti je kme-tija pridobila ekološki certifikat in kot pravi gospodar, ni pri hiši zdaj nič več dela kot prej. Resda je precej ročnega dela, ampak večinoma delo opravljajo posebni stroji. Strogo se držijo osnovne prepovedi v ekolo-ški pridelavi, to je uporaba sintetič-nih, umetnih gnojil in sredstev proti boleznim, škodljivcem in plevelom. Obstaja pa katalog dovoljenih sred-stev, ki se lahko uporabljajo kot iz-boljševalci tal ali za različne bolezni na rastlinah. Dovoljenih sredstev se Šlibarjevi poslužujejo v minimalnih količinah, saj rajši s samim načinom kmetovanja poskušajo zagotoviti ro-dovitnost tal in preprečevati bole-zni in škodljivce. Škodljivcev se tako znebijo predvsem z rednim kolobar-jenjem, tudi gnojijo s hlevskim gno-jem. Povsem prepovedana je upo-raba gensko spremenjenih organiz-mov. Brez umetnih gnojil in škropiv sicer pridelajo mnogo manj. Če so

prej na hektar pridelali 7 ton pšeni-ce, je zdaj pridelajo le 3 tone. Izpad pokrijejo s predelavo izdelkov.

Kupcev vse več. Imajo okrog 100 stalnih kupcev na ekoloških tržni-cah, vse več ljudi pa prihaja tudi k njim domov, zato razmišljajo o sko-rajšnjem odprtju lastne trgovinice na kmetiji. Kupci cenijo predvsem njihove šparglje, ki so od aprila do junija na voljo vsak dan. Značilnost kmetije so travniški sadovnjaki, s starimi sortami sadja, kot so be-ličnik, majda, lepocvetka, špingel, cimbare, mrgolinke, tepke, bobo-vec, voščenka in še mnoge druge. Spomladi so aktualne češnje, kasne-je hruške, slive, grozdje in jabolka. Sveže obrano, v soku, v marmeladi ali posušeno. Govedo in kokoši ne-snice predstavljajo živalski svet na kmetiji – njihovo govedo večji del leta preživi na paši na planini Dolga Njiva. Na kmetiji so ponosni tudi na slovensko avtohtono pasmo krško-poljski prašič – dva primerka si obi-skovalci lahko ogledajo tudi v zuna-nji ogradi na kmetiji. Pri ekološko pridelani zelenjavi se trudijo za čim večjo pestrost ponudbe. V zimskem času strankam tako ponudijo kislo zelje, ki nastane z naravnim postop-kom kisanja, prav tako krompir in rdečo peso. Pridelava žit je ena od značilnosti kmetije – v njivski kolo-bar, ki je osnova dobri ekološki pri-delavi, vključujejo več vrst žit: ajdo, pšenico, piro, ječmen, proso, poleg žit tudi koruzo. Z žitnim mlinom na mlinski kamen zmeljejo žita v moko

Kapital P02 1010.indd 26 18.10.10 11:29

35

Dostava na dom ali prodaja na kmetiji? Pri Šlibarjevih je trenutno dilema: ali se bolj

usmeriti v vse bolj priljubljeno spletno prodajo in dostavo na dom, ki prinaša precej visoke

prevozne stroške, ali pa se zaradi vse večjega zanimanja kupcev za ogled njihove kmetije

bolj usmeriti v domačo prodajo. Vse kaže, da se bodo določili za slednje. Poleg tega želijo

ponuditi tudi neko obliko pokušine doma pridelane in predelane hrane.

kupci cenijo način življenja šlibarjevih in njihovo sožitje z naravo

in zdrob. Njihovo uporabo so žele-li približati obiskovalcem kmetije, zato so pripravili knjižico receptov, v njej so zapisali kar nekaj uporab-nih receptov, tako za pripravo jedi z mlevskimi izdelki, kot za šparglje-ve jedi.

Konkurenca je zdrava … Gregor priznava, da se na trgu med kmeti konkurenca zagotovo pozna – poja-vljajo se na istih ekoloških tržnicah. Konkurenco v poslu jemlje kot pozi-tivno, saj spodbuja nove ideje, novo iskanje različnosti od drugih. V ne-katerih primerih so cene ekoloških živil tudi nekajkrat višje – primer je česen, krompir, so pa tudi primeri,

ko so cene ekoloških živil lahko ena-ke kot za konvencionalne – na pri-mer za šparglje. Vendar Gregor po-udarja, da gre le za navidezno po-dobne proizvode. Potrošnik, ki je poskusil ekološko živilo in temu po-dobno nizkocenovno živilo iz trgo-vskega centra, je večinoma občutil bistveno razliko v okusu, vonju, užit-ku ob tej hrani, tako njihova živila niso nič dražja.

… a tudi nelojalna. Na ekoloških tržnicah vsak kmet kupcu rad zago-tovi, da so njegovi pridelki in izdel-ki iz ekološke pridelave. A temu še zdaleč ni tako. Nelojalna konkuren-ca je med eko in bio kmeti s tistimi,

ki prodajajo pridelke in izdelke z oznakami Naravno, Zdravo, Natur … Gregor pravi, da je nelojalnosti na trgu veliko, saj bi danes vsi radi pro-dajali svojo hrano kot ekološko, če-prav so tu velike omejitve in dolo-čene stroge smernice. Za pridobi-tev ekološkega certifikata obsta-ja sistem kontrole, ki je stroga, eko-loški certifikat pridobiš šele tri leta po tem, ko že prideluješ ekološko. V Sloveniji je v tako kontrolo in na-čin kmetovanja vključenih le 2.100 kmetij ali 3 % vseh. Ekološki kon-trolorji oziroma inšpektorji jih obi-skujejo vsaj dvakrat letno, večinoma nenapovedano.

Recesije ne čutijo, a subvenci-je bi prišle prav. Zdi se, da se lju-dje vse bolj zavedamo pomena zdra-ve hrane, in zanimivo, prav recesi-ja je pokazala, da se ljudje kljub kri-zi bolj posvečajo sebi in zdravi pre-hrani. Število kupcev jim prav v za-dnjih dveh letih občutno narašča. Ekološko kmetovanje in pridelava hrane sta pri nas še vedno bolj v zna-menju lepo napisanih razvojnih do-kumentov kot pa konkretnih spod-budnih ukrepov. Subvencije za eko-loške kmete sicer so, tako kot tudi za neekološke. A razlika v višini je majh-na, kar je po Gregorjevem mnenju slaba nagrada za ekološke kmete. Prednost tega sistema pa vidi v tem, da se kmetije ne odločajo za preu-smeritev v ekološko kmetovanje iz fi-nančnega razloga, ampak predvsem zaradi zdravega načina življenja, osebnostne rasti in sožitja z naravo. n

vse se je začelo leta 2001Gregor Šlibar je obiskoval srednjo kmetijsko šolo v Kranju. Po končanem univerzitetnem študiju agronomije je leta 1997 dobil prvo zaposlitev na Ministrstvu za kmetijstvo. Leta 2003 je zamenjal službo in se zaposlil kot vodja ekološkega šolskega posestva na Biotehniški srednji šoli v Strahinju pri Naklem. Gregor je bil nekako že vnaprej določen za naslednika kmetije. Ko sta se z ženo odločala o tem, ali pustiti službi in živeti le od kmetije, je bilo bistveno, da sta kmetijo prevzela. To je bilo v letu 2006. Ekološki certifikat so na kmetiji dobili že leta 2003, samo trženje še ni bilo tako močno, tudi ponudbe je bilo manj. Od takrat naprej sta začela z bolj intenzivnim trženjem, z bolj raznoliko ponudbo – nabavila sta mlin, začela s peko krušnih izdelkov, pridelavo špargljev, malin, izdelovanjem marmelad. Za ekološko kmetovanje sta se odločila ne le zaradi številnih tržnih prilo-žnosti, ampak tudi zaradi osebnostne rasti. Pred štirimi leti sta pustila dobri službi in v očeh znancev sta takrat veljala za precej nepremišljena, zaradi poguma pa tudi občudovana. Danes sta ena izmed najbolj uspešnih ekolo-ških kmetovalcev pri nas.

Kapital P02 1010.indd 27 18.10.10 11:29



IT PrIHODNOST

RAČUNALNIŠTVO V OBLAKUBo računalništvo v oblaku odpravilo tradicionalne IT oddelke?

Rešitev gospodarske rasti. Informacijske tehnologije so nepo-grešljive pravzaprav v vsakem podje-tju. Vstop na nove trge, predstavitev novih izdelkov in uvedba novih sto-ritev skoraj vedno prinesejo tudi po-večane potrebe po tovrstnih tehnolo-gijah. Zmožnost hitrega tehnološke-ga odzivanja je ključna konkurenč-

na prednost, IT oddelki, ki ne zmore-jo podpreti poslovnih sprememb ali to počno prepočasi, pa so med po-membnimi zaviralci rasti poslovanja. Na področju informacijskih tehnolo-gij smo zakorakali v obdobje obse-žnih sprememb, ki že vplivajo, še bolj pa bodo v prihodnje, tako na naša vsakdanja življenja kot na načine po-slovanja. Govorimo seveda o računal-ništvu v oblaku, ki se glede na spre-membe, ki jih prinaša, pa ocenah po-znavalcev lahko kosa z uvajanjem te-lekomunikacijskih infrastruktur v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja ter po-hodom interneta v 90. letih. Redke niso niti napovedi, da bo prav raču-nalništvo v oblaku z dvigom storilno-sti med ključnimi spodbujevalci go-spodarske rasti in odpiranja novih de-lovnih mest.

Kaj je računalništvo v oblaku? Kot pri vsakem pojmu, ki zelo hitro

postane nadvse priljubljen, pravza-prav že kar moderen, različnih defi-nicij ne manjka, najbolj enostavno pa je mogoče reči, da pri računalništvu v oblaku programe in podatke prestavi-mo v podatkovne strežnike zunanjih ponudnikov, nato pa jih prek inter-neta uporabljamo po naših potrebah kot visoko prilagodljive informacijske

storitve. Ni več kupovanja, namešča-nja in upravljanja programske in stroj-ne opreme, saj za to skrbi ponudnik. Nicholas Carr, eden od vidnejših pi-scev s področja tehnologij, zato na-poveduje, da bo računalništvo v obla-ku odpravilo tradicionalne IT oddel-ke podobno, kot je uvedba elektrike in hladilnikov, ki je v preteklosti od-pravila trgovce z ledom. Po njegovem

mnenju so današnji IT oddelki v pod-jetjih evolucijsko slepo črevo, ki jih bo oblak izrinil s položaja glavnega na-čina zagotavljanja informacijskih teh-nologij v poslovnih okoljih. Gre za podobno zamenjavo paradigme kot opuščanje lastnih električnih genera-torjev s priklopom na javno električ-no omrežje. To seveda ne pomeni, da bodo ti IT oddelki postali nepotreb-ni. Če se bodo ustrezno preoblikovali, lahko z razvojem lastnih rešitev posta-nejo ena od najpomembnejših gonil-nih sil ustvarjanja konkurenčne pred-nosti posameznega podjetja na trgu.

Prvi ponudniki. Čeprav je morda za koga presenetljivo, so bili med pr-vimi in najbolj množičnimi uporab-niki računalništva v oblaku doma-či uporabniki, kjer so se že dodobra uveljavile spletne e-poštne storitve, kot sta Hotmail in Gmail, storitve za spletno hranjenje in izmenjavo foto-grafij (Flickr) in seveda izredno prilju-bljena družabna omrežja (Facebook, MySpace). Podjetja pri prehodu v oblak sledijo domačim uporabni-kom, vendar ga zaradi številnih pred-nosti novega načina zagotavljanja in-formacijskih storitev hitro jemljejo za svojega.

Zagovorniki računalništva v oblaku izpostavljajo predvsem pet ključnih prednosti:

Stroški. Ker ponudnik storitev ra-čunalništva v oblaku te zagotavlja za večje število uporabnikov in podje-tij, lahko zaradi ekonomij obsega in

Uporabniki se lahko izognejo kapitalskim izdatkom (CapEx) za strojno in programsko opremo in storitve ter plačujejo ponudniku po dejanski porabi (OpEx).

Kapital P02 1010.indd 28 18.10.10 11:30

37

Zaradi omenjenih prednosti raziskovalna družba IDC napoveduje izredno hitro rast sredstev za storitve računalništva v oblaku v prihodnjih letih. Ocenjuje, da naj bi se z lanskih 16,5 milijarde USD do leta 2014 povzpela kar na 55 milijard, kar predstavlja 27-odstotno povprečno letno rast. K tej rasti naj bi občutno pripomogle tudi neugodne gospodarske razmere, zaradi katerih so za podjetja obeti, da prek teh storitev znižajo stroške, še bolj privlačni.

Nič več kupovanja, nameščanja in upravljanja programske in strojne opreme

boljše izrabe drage infrastrukture to počne veliko bolj učinkovito kot po-samezno podjetje. Uporabniki se lah-ko izognejo kapitalskim izdatkom (CapEx) za strojno in programsko opremo in storitve ter plačujejo ponu-dniku po dejanski porabi (OpEx). Ta se običajno zaračunava po porablje-nih virih (podobno kot pri elektriki) ali pa gre za naročnino (po času, kot npr. pri časopisih).

Hitrost. Bolj osnovne storitve ra-čunalništva v oblaku so takoj pripra-vljene za uporabo, pri zahtevnejših pa se podjetja lahko povsem izogne-jo ali močno omejijo dolgotrajne po-stopke kupovanja in uvajanja nove strojne opreme. Uporabniki lahko prav tako takoj prekinejo pogodbo o

zagotavljanju storitev in se s tem izo-gnejo tveganjem, povezanim s povr-nitvijo vlaganja. Druga tveganja pokri-vajo dogovori o ravni storitev (SLA), ki lahko vključujejo tudi kazni v pri-meru neizpolnjevanja obveznosti ponudnika.

Najsodobnejše rešitve. Večina po-nudnikov sproti posodablja in nad-grajuje svoje storitve, kar pomeni, da so uporabnikom vseskozi na vo-ljo najnovejše rešitve in funkcije. Ni več zapletenega in zamudnega po-sodabljanja programske opreme pri uporabniku vsakokrat, ko se pojavijo nove različice.

Prilagodljivost. Računalništvo v oblaku omogoča hitro in veliko bolj

preprosto prilagajanje informacijskih storitev trenutnim potrebam, recimo, glede na sezonska nihanja.

Mobilnost. Storitve računalništva v oblaku so zasnovane za uporabo na daljavo, zato so še posebej primerne za mobilne zaposlene in delavce, ki delajo od doma.

Od malih k največjim …� Dejansko so mala podjetja že med glavnimi uporabniki novih storitev, saj le-ta običajno na voljo nimajo la-stnih strokovnjakov, ki bi skrbeli za informacijsko infrastrukturo, prav tako so tam potencialni prihranki na-jema storitev najvišji. Računalništvo v oblaku je tako že ‘privzeta’ obli-ka uporabe informacijskih tehnolo-gij v mladih “start-up” podjetjih, saj jim omogoča, da začnejo hitro poslo-vati, ne da bi izgubljali dragoceni čas s postavljanjem lastne informacijske infrastrukture. Vendar mala in sre-dnja podjetja niso več edina, pred-nosti novih storitev že uporabljajo tudi v največjih svetovnih korporaci-jah, kjer so spoznali, da jim med dru-gim omogočajo tudi, da bolje, pred-vsem pa stroškovno bolj učinkovi-to informacijsko podprejo zaposle-ne, ki delajo na različnih koncih sve-ta, tudi takrat, ko so zunaj pisarne, na poti. Do premika je po eni strani pri-šlo tako zaradi tehnološkega razvoja, ki je omogočil, da so storitve računal-ništva v oblaku bistveno zmogljivej-še in zanesljivejše, po drugi strani pa so velik pospešek uvedbi dale tudi ta hip manj ugodne gospodarske

PReKO Teh sTORITeV dO zNIžANjA sTROŠKOVZaradi omenjenih prednosti raziskovalna družba IDC napo-veduje izredno hitro rast sredstev za storitve računalništva v oblaku v prihodnjih letih. Ocenjuje, da naj bi se z lanskih 16,5 milijarde USD do leta 2014 povzpela kar na 55 milijard, kar predstavlja 27-odstotno povprečno letno rast. K tej rasti naj bi občutno pripomogle tudi neugodne gospodarske razmere, zaradi katerih so za podjetja obeti, da prek teh sto-ritev znižajo stroške, še bolj privlačni. S stališča gospodarske politike pa so zagotovo zanimive tudi ocene učinka računalništva v oblaku na gospodarsko rast in delovna mesta. Federico Entro z univerze v Milanu tako ugotavlja, da bo široko uveljavljanje nove paradigme imelo merljiv pozitiven učinek na gospodarsko rast (nekaj decimalnih točk letno) in ustvarjanje novih delov-nih mest (približno milijon novih delovnih mest v Evropi). Te napovedi slo-nijo na ugotovitvah, da lahko računalništvo v oblaku občutno zniža ovire za vstop na trg (prek nižjih kapitalskih izdatkov) in stroške poslovanja ter s tem omogoči nastanek precejšnjega števila novih podjetij. Pozitivni gospodarski učinki naj bi bili največji v tistih državah, kjer prevladujejo mala in srednja podjetja, saj je v teh prednosti mogoče najhitreje izkoristiti.

Kapital P02 1010.indd 29 18.10.10 11:30


it prihodnost I podjetniški kapital

Kljub temu se zanimanje tudi v Evropi hitro povečuje, saj naj bi po novi raziskavi, ko so jo naročili pri podjetju Brocade, več kot 60 odstotkov evropskih večjih podjetij že načrtovalo prehod na računalništvo v oblaku v prihodnjih dveh letih.

razmere, ko morajo organizacije zni-ževati stroške na vsakem koraku.

…� in vladnim ustanovam. Med najbolj previdnimi (mogoče je reči tudi počasnimi) so tako za zdaj vla-dne ustanove, kjer so uvedbe omeje-ne predvsem na lokalne skupnosti in posamezne ustanove, resnično obse-žni projekti pa so še redki, mnogokrat tudi zaradi večjih pomislekov o varno-

sti in zaupnosti občutljivih podatkov o državljanih. Da se na tem področju tudi nekaj premika, kaže še povsem svež primer Minnesote, ki je pred krat-kim kot prva ameriška zvezna drža-va napovedala, da bo za komunikacije in sodelovanje uslužbencev, vključno za e-pošto, takojšnje sporočanje, sple-tno sodelovanje in spletne konferen-ce, uporabljala Microsoftovo ponudbo spletnih storitev Business Productivity Online Suite. Te storitve bo uporablja-lo približno 33 tisoč državnih usluž-bencev, država pa pričakuje, da se bo z njimi lažje spopadla s proračunsko krizo, s katero se sicer soočajo skoraj vse ameriške zvezne države. “V obdo-bju, ko se države spopadajo z rastoči-mi primanjkljaji, se od njih stalno zah-teva, da naredijo več z manj. Zasebni sektor za dvig učinkovitosti poslo-vanja že nekaj časa uporablja tehno-loške inovacije, kot je računalništvo

v oblaku. Sedaj morajo temu sledi-ti tudi vladne ustanove,” pravi Gopal Khanna, direktor informatike drža-ve Minnesota. Državna uprava bo sto-ritve, ki jih bo Microsoft zaradi varno-stnih zahtev zagotavljal iz podatkov-nega centra, ki bo ločen od centrov za druge stranke, ponudila tudi drugim mestom, okrožjem in vladnim agenci-jam. Pričakujejo, da bodo že letos, to-rej zgolj v nekaj mesecih, z novimi sto-

ritvami privarčevali najmanj 800 tisoč USD. Pri Microsoftu so na dogovor, ki ga označujejo kot “zgodovinskega”, se-veda zelo ponosni. “Gre za dogovor, ki potrjuje, da računalništvo v oblaku ni

neka oddaljena prihodnost tudi v tako zahtevnih vladnih ustanovah, ki mora-jo zagotavljati najvišjo raven zaneslji-vosti, varnosti in zasebnosti občutljivih podatkov. Za podjetje, kot je Microsoft, ki je svojo prihodnost pravzaprav po-stavilo na računalništvo v oblaku, so taki dogovori, ki so deležni velikega zanimanja tudi pri drugih vladah, seve-da, zelo pomembni,” pravi Rok Palčič iz slovenske podružnice Microsofta.

Kdaj v Evropi? Kot je na podro-čju informacijskih tehnologij že obi-čajno, evropska podjetja in vladne ustanove pri uvajanju računalništva v oblaku nekoliko zaostajajo za ame-riškimi vrstniki, kar nekateri pripi-sujejo tudi oviram, ki jih postavlja precej strožja evropska zakonoda-ja pri varovanju osebnih podatkov. Na Severno Ameriko naj bi tako od-padla več ko polovica vseh sredstev za te storitve, preostanek pa si deli-ta Azija in Evropa. Kljub temu se za-nimanje tudi v Evropi hitro poveču-je, saj naj bi po novi raziskavi, ki so jo naročili pri podjetju Brocade, več kot 60 odstotkov evropskih večjih podje-tij že načrtovalo prehod na računalni-štvo v oblaku v prihodnjih dveh letih. Med razlogi za to evropska podjetja navajajo predvsem nižje stroške (30 odstotkov), učinkovitejše poslovanje (21 odstotkov) in večjo odzivnost (16 odstotkov). Računalništvo v oblaku torej nezadržno prihaja tudi v evrop-ska podjetja. Kaj pa vladne ustanove? Katera država na tej strani Atlantika se bo lahko pohvalila s pionirsko vlogo Minnesote? Morda Slovenija? n

Storitve računalništva v oblaku so zasnovane za uporabo na daljavo, zato so še posebej primerne za mobilne zaposlene.

Kapital P02 1010.indd 30 18.10.10 11:30

Če želite sredstva vezati za 6, 12 ali 24

mesecev izkoristite ponudbo za vaš depo -

zit z atraktivno obrestno mero v kom bi -

naciji z brezplačnim zavaro va njem, ki ga je

v ponud bo dodala UniCredit Bank. Ponu -

jajo namreč odlič no, kar do 4,0 % fiksno

letno obrestno mero, obe nem pa vas za

dobo vezave depo zita brezplačno zava -

rujejo za pri mer nez god ne smrti pri zava -

rovalnici Generali d.d. Ponudba je na -

menjena tis tim, ki želijo ople menititi svoja

sredstva, hkrati pa tudi poskrbeti za var -

nost svojih naj bližjih. S skle nitvijo depo zita

namreč poskr bite za dvojno varnost dru -

žine – finančno in socialno z brezplač nim

zava rovanjem za primer ne zgod ne smrti v

času trajanja vezave depo zita. V primeru

nepred vi denih finančnih pot reb v času ve -

za ve, pa vam pri UniCredit Bank omo -

gočijo do stop do nadomestnih sred stev

pod ugodnimi pogoji. Ponudba obrest nih

mer za depozite velja do 31. de cem b ra

2010 oziroma do porabe sredstev.

Dolgoročnejše naložbene strategije v

skla de Pioneer Asset Management S.A.,

Luxembourg pa so namenjene tistim, ki

želijo z manjšimi zneski (najnižji znesek

vplačila znaša 50 EUR) varčevati na sred -

nji in dolgi rok. Vsaka naložbena stra te gija

vsebuje raz lič no število investi cijskih skla -

dov. Med seboj se razlikujejo glede na

stopnjo tve ganja, pred videni čas naložbe,

naložbeni cilj ter način vplačila. Novim

vlagateljem s svojo po nud bo investicijskih

skladov v UniCredit Bank omogočajo

enostaven vstop na kapital ske trge, obsto -

ječim pa pomagajo opti mi zirati njihov tre -

nutni portfelj na podlagi stran kinih nalož -

benih ciljev ter naklo njenosti nalož benemu

tveganju, ki so ga priprav ljene prevzeti.

Usposobljeni sveto valci UniCredit Bank

vam bodo s pomoč jo pose bej obliko va -

nega finanč nega orodja z veseljem poma -

gali po iskati vam najustreznejšo nalož be -

no ko ša rico za dosego vašega finančnega

cilja. Z majh nimi mesečnimi vplačili bo ste

tako poskrbeli za ustrezno raz pršitev svoje

nalož be. Če se odločite za prehod med

skladi pa lahko to storite brez plačno. Obe -

nem se lahko odločite tudi ali boste zneske

vpla čevali obročno, z enkratnim vplačilom

ali pa za kombi nacijo obojega.

Za več informacij se dogovorite za sre ča -

nje s svetovalci v eni izmed poslov nih enot

UniCredit Bank. Obenem vam bodo poma -

gali tudi oblikovati ustrezen nalož beni

portfelj glede na vaše zmož nosti in vaš

odnos do tveganja.

Dodatne informacije: www.unicreditbank.si

Brezplačna telefonska številka: 080 88 00

Elektronski naslov:[email protected]

Efren Maldonado, vodja Segmenta

oseb nega bančništva, UniCredit Bank:

»Bančni depoziti so vsekakor najbolj pri -

me ren način varčevanja, če vemo, da bo -

mo denar potrebovali v kratkem času. Na

dolgi rok pa strokovnjaki še vedno sve -

tujejo pre udarno vlaganje v druge obli ke

pleme ni te nja denarja, kjer je po membna

pravilna raz pr šitev sredstev gle de na tve -

ganje, ki smo ga pri tem priprav ljeni pre -

vzeti. Na dolgi rok lahko s po moč jo in -

vesti cijskih skladov že z manj šimi zne ski

privarčujete dovolj sredstev za izpol nitev

vaših želja, hkrati pa boste poskrbeli za

ustrezno razpršitev vaše nalož be. Če se

odločite za prehod med skladi in si izbe -

rete druge sklade v katere želite vla gati,

pa lahko to storite brez plačno.«

Oglasno sporočilo

Finančna in gospodarska kriza je dodobra načela zaupanje vlagateljev za naložbe v delnice invzajemne sklade, saj se jih večina raje odloča za varnejše oblike varčevanja, kot so bančni de-poziti. Strinjamo se, da so bančni depoziti vsekakor najbolj primeren način varčevanja, če vemo,da bomo denar potrebovali v kratkem času. Na dolgi rok pa strokovnjaki še vedno svetujejopreudarno vlaganje v druge oblike plemenitenja denarja, kjer je pomembna pravilna razpršitevsredstev glede na tveganje, ki smo ga pri tem pripravljeni prevzeti.

Plemenitenje sredstev na dolgi in kratki rok

UC_Bank_Plemenitenje_sredstev_na_dolgi_rok_PODJETNISKI_KAPITAL_210x285mm:Layout 1 15.10.2010 14:47 Page 1

Unicredit 11PR 1010 pk02.indd 1 10/18/10 7:38 AM



JANJA KACJAN

Izračuni nakupa in porabe, kdaj se splača hibrid, dizel, plin...KAKO PrIhrAnITI nA POTI

rACIOnALnOST

Večini od nas� predstavljajo veli-kost prtljažnika, moč motorja, bar-va in oblika, glavne prednosti ob na-kupu avtomobila. Za tiste, ki želijo ohraniti čisto vest glede okoljske pri-mernosti vozila, pa morajo upošte-vati še ekološko plat vožnje z njim.

Financiranje. Če razmišljate o na-kupu avtomobila, ki čim manj obre-menjuje okolje, preverite razpisne pogoje Eko sklada. Kredit Eko skla-da bo odobren, če le gre za nakup osebnega avtomobila, motornega kolesa ali kolesa z motorjem na elek-trični ali hibridni pogon, pri katerem je izpust CO2 pri kombiniranem na-činu vožnje po podatkih proizva-jalca največ 110 g/km. Ne spreglej-te tudi ponudbe kreditov za nakup vozil, ki manj obremenjujejo oko-lje, ki jih ponujajo nekatere banke. Praviloma so obrestne mere »ekolo-ških« kreditov nekoliko nižje, seveda pa mora avtomobil izpolnjevati ne-katere pogoje.

Krediti Eko s�klada za občane. Namen nakupa okolju prijaznih vo-zil, med katera so vključena motor-na vozila, motorna kolesa in kolesa z motorjem, in sicer na električni ali hibridni pogon, vključujejo vsakole-tni javni pozivi za kreditiranje okolj-skih naložb občanov že od leta 2003 dalje. »V zadnjih letih je doseganje okoljskih učinkov teh ukrepov zago-tovljeno tudi z določitvijo zgornje meje emisij CO2, ki ne smejo prese-gati 120 oziroma 110 g/km. Kredit Eko sklada omogoča tudi nakup

rabljenega okolju prijaznega vozila, vendar samo preko podjetja, ki je re-gistrirano za prodajo vozil,« nam je pojasnila mag. Nataša Černila Zajc, sekretarka Eko sklada in dodaja, da višina sredstev po tem pozivu znaša 12 milijonov evrov, kredit pa se lah-ko odobri do višine priznanih stro-škov naložbe in največ 20.000 evrov za ta namen. Odplačilna doba kredi-tov znaša največ 10 let. Letna obre-stna mera je fiksna nominalna, in si-cer v višini 3,20 % za kredite z od-plačilno dobo do 5 let ter 3,90 % za kredite z odplačilno dobo od vključ-no 5 let in največ do 10 let. Javni po-ziv bo odprt do porabe sredstev oziroma najkasneje do 28. januar-ja 2011.

Krediti Eko s�klada za pravne os�ebe in podjetnike. Po besedah mag. Nataše Černila Zajc, poziv za kreditiranje okoljskih naložb prav-nih oseb in samostojnih podjetnikov (44PO10) pa poleg namena nakupa novih vozil na električni ali hibridni pogon vključuje tudi namen naku-pa novih vozil za cestni promet s po-gonom na plin. Kredit Eko sklada za naložbe v zmanjšanje emisij toplo-grednih plinov lahko doseže višino do 90 % priznanih stroškov naložbe. Vendar pa je tak način spodbud za-radi omejitev državnih pomoči po pravilu »de minimis« mogoč samo za podjetja, ki vozil ne uporabljajo za prevoz tovora za najem ali plačilo. Celotna višina razpisanih sredstev

Izračun Avtomobil eko-kredita NKBM. Izračun za komitenta banke: za nov hibridni/električni avtomobil, katerega cena je 25.000 EUR, rok odplačila: 5 let.ZneSeK KreDITA 25.000,00 EUR

ŠTeVILO ObrOKOV 60

ObreSTnA MerA 6-mesečni EURIBOR + 2,40 %

STrOŠKI ODObrITVe 70,00 EUR

ObLIKA ZAVArOVAnJA zavarovalnica

STrOŠKI ZAVArOVAnJA 841,18 EUR

eFeKTIVnA ObreSTnA MerA 5,24%

MESEČNA OBVEZNOST 455,93 EUR

SKUPNI ZNESEK ODPLAČILA 28.266,98 EURVir: NKBM

Opombe:Pri izračunu je bila uporabljena spremenljiva obrestna mera 3,601%, izračunana na osnovi referenčne obrestne mere 6 mesečni Euribor v višini 1,201% in pribitka v višini 2,40%. Stroški odobritve veljajo za komitente banke. Izračunana EOM velja na dan izračuna, 12.10.2010. Spremeni se, če se spremeni obrestna mera, stroški odobritve in odplačevanja kredita ter datum odobritve kredita. EOM je izračunana ob predpostavki, da je kredit izkoriščen in gre v odplačilo takoj (ni obračuna interkalarnih obresti). Banka kredite obrestuje po sestavljeni fiksni letni obrestni meri. V izračunu je kot osnova uporabljen EURIBOR, veljaven na današnji dan, 12.10.2010. Pribitek, določen na letni ravni, je v izračunu fiksen.Želeli bi vas opozoriti, da je izračun informativne narave in za banko ni zavezujoč. Znesek kredita, doba odpla-čevanja in stroški odobritve ter odplačevanja so odvisni od poslovanja kreditojemalca. Podrobnejše informacije in natančen izračun lahko dobite v vseh poslovalnicah banke NKBM.

Kapital P02 1010.indd 32 18.10.10 11:30

41

Interes fizičnih oseb za pridobitev kredita za nakup okolju prijaznega

vozila je velik, medtem ko zainteresirane pravne osebe oziroma podjetnike

omejujejo pravila dodeljevanja državnih pomoči.

Zakaj se ne bi vozili ceneje in hkrati še varovali okolja?

po tem pozivu (44PO10) je 20 milijo-nov evrov. Za ta namen je določena letna obrestna mera kreditov v viši-ni trimesečni EURIBOR + 1,5 odstot-ka z odplačilno dobo največ 5 let z možnostjo do enoletnega moratorija na odplačilo glavnice. Pri tem kredit za posamezno naložbo ne sme pre-segati dveh milijonov evrov, najnižji znesek pa je 40.000 evrov. Javni po-ziv je odprt do 20. decembra 2010.

Ponudba bank. Vlasta Jurečič, Abanka, je na vprašanje o eko-finan-ciranju podala odgovor, da obstajata dva različna SID-ova vira, in sicer:

Ročnost: od 4 leta do 20 let; pra-viloma 12-mesečni moratorij na glavnico■■ Lastna sredstva: skupni znesek po-

sojil za financiranje projekta iz vira EIB ne sme preseči 50% upravičenih stroškov projekta■■ Stroški obdelave: skladno s tarifo

Abanke■■ Zavarovanje: skladno s poslovno

politiko Abanke■■ Obrestna mera: 6-mesečni Euribor

+ 3,65%

Ročnost: od 2 leti do 10 let; obve-zen 6-mesečni moratorij na glav-nico■■ Lastna sredstva: vsaj 20 % lastnih

sredstev■■ Stroški obdelave: skladno s tarifo

Abanke■■ Zavarovanje: skladno s poslovno

politiko Abanke■■ Obrestna mera: 6-mesečni Euribor

+ 3,5%Konkretni pogoji so odvisni od bo-nitete kreditojemalca, planov poslo-vanja in predlaganega zavarovanja posojila.

Eko s�klad j.s�. omogoča financira-nje nakupa okolju prijaznih vozil s pridobitvijo kredita z ugodno obre-stno mero. Trenutno sta še odprta dva javna poziva, in sicer javni po-ziv za kreditiranje okoljskih naložb občanov 43OB10 in javni poziv za

kreditiranje okoljskih naložb prav-nih oseb, samostojnih podjetnikov in zasebnikov 44PO10. Oba javna poziva vključujeta namen nakupa okolju prijaznih vozil.

Zakaj s�e ne bi vozili ceneje? Tokratne družbene vrednote in dej-stvo, da imajo le redki službo pred domačim pragom, vse več ljudi sili v dnevne migracije, tako da povpreč-na družina na leto prevozi povpreč-no 30.000 kilometrov. Glede na seda-njo ceno najbolj prodajanega 95-ok-tanskega bencina in predpostavki, da avtomobil v povprečju porabi 6,5 litra bencina na 100 km, lahko tako hitro izračunamo, da letni znesek za gorivo preseže 2.000 evrov.

Koliko vas� s�tane pot…� Tokrat vam predstavljamo konkretne iz-račune za podjetnike, ki letno pre-vozijo vsaj 50.000 km. Poljubno smo izbrali znamko avtomobi-la in upoštevali specifikacijo proi-zvajalcev o porabi goriva ter nare-dili lasten izračun. Cene goriv so glede na datum nastanka članka (op.p. 12.10.2010) bile za 98 oktan-ski: 1.243 EUR/l, Diesel: 1.175 EUR/l, Avtoplin: 0.699 EUR/l (Vir: Petrol, zadnja sprememba 8.10.). Podatki o porabi goriva in izpustu CO2 vaše-ga vozila se lahko razlikujejo od na-vedenih meritev. Pri porabi goriva in izpustu CO2 igrajo pomembno vlogo slog vožnje in drugi dejavniki (razmere na cesti, promet, stanje vo-zila, vgrajena oprema, tovor, število potnikov in drugi). ■

Izračuni za letno prevoženih 50.000 kmPOrAbA (L) LeTnI STrOŠeK (EUR)

hIbrID Toyota Prius, 1,8 VVT-i, kombinirana poraba goriva: 3,9-4,0 l/100 k, emisije CO2: 98-92 g/km 2000 2486

DIZeL Mitsubishi ASX 1.8 DI-d, clear-tec, 4 wd, kombinirana poraba goriva: 5,7 l/100 km, emisije 150 g/km CO2 2850 3349

benCIn Audi A6 3.0 TFSI quattro: kombinirana poraba goriva: 9,5 l/100 km, emisija CO2, kombinirana: 225 g/km 4750 5904

AVTOPLIn npr. avtomobil na bencin porabi 10 l/100 km +10 %* 5500 3845

*Poraba avtoplina je večja in se giblje nekje med 10 in 15 % glede na bencin.

Kapital P02 1010.indd 33 18.10.10 11:30

mag. BARBARA ŠPACAPAN OLENŠEK

Vsaka oblika financiranja ima svoje prednosti in slabostiKredit cenejši od lizinga

naKup aVtomobila podjetniški kapital

Spomnimo se še enkrat glavnih raz-lik med obema vrstama financiranja: pri lizingu so pogoji za pridobitev po-navadi enostavnejši in manj zahtevni, poleg tega se lahko pogodba podpi-še kar pri prodajalcu oziroma dobavi-telju predmeta lizinga. Mesečni obro-ki se prav tako lahko prilagajajo glede na želje oziroma finančne zmožno-sti jemalca lizinga. Jemalec lizinga lah-ko izbira višino prvega obroka (oziro-ma pologa), dolžino trajanja lizinga in pri nekaterih oblikah lizinga tudi vi-šino zadnjega obroka. Jemalec lizin-ga predmet lizinga uporablja (je eko-nomski lastnik), pravni lastnik pa je dajalec lizinga. S tem jemalcu lizinga ni potrebno dodatno zavarovati terja-tev, kot je to ponavadi v primeru na-jema kredita pri banki. V primeru po-polne dokumentacije in ustrezne bo-nitete jemalca je lizing odobren v enem dnevu, medtem ko odobritev kredita načeloma traja dlje. Sicer pa se v praksi večina odloča za kombi-nacijo lizinga in gotovine, tako zaradi omejitve kreditne sposobnosti ali pa menjave avtomobila “staro za novo”, nekateri pa imajo del denarja privar-čevanega že vnaprej. Pomembna raz-lika pri kreditu od lizinga je, da pri najemu kredita ob podpisu pogod-be kreditojemalec postane lastnik vo-zila, tako z ekonomskega (uporaba) kot pravnega vidika (lastništvo). V pri-merjavi s finančnim lizingom ponava-di veljajo nekoliko strožji kriteriji odo-bravanja, zaradi zavarovanja terjatev pa je potrebno računati tudi z doda-tnimi stroški. Pri kreditu se tako avto lahko kupi v celoti brez pologa, kasko

zavarovanje pa tudi ni obvezno, kot to velja pri lizingu. Kredit lahko vse-buje tudi zavarovanje kreditojemalca za primer izgube zaposlitve ter za pri-mer smrti zaradi nezgode in trajne in-validnosti. Pri kreditu je možno izbira-ti med fiksno in variabilno obrestno mero (pri le-tej se višina obroka to-rej spreminja), podobno pa je možno tudi pri lizingu. Obe obliki tudi ponu-jata možnost predčasnega poplači-la vseh obveznosti. Podobno kot kre-ditodajalci tudi lizingodajalci ponu-jajo različne dobe financiranja, imajo pa tudi različne zahteve po minimal-nem začetnem pologu (vendar ta zna-ša vsaj 10 %).

Različne oblike lizinga za fi-nanciranje avtomobila. Če se od-ločimo za lizing, potem pri nakupu avtomobila v osnovi ločimo dve vr-sti lizinga, to je operativni in finanč-ni. Največja razlika med obema je v la-stništvu po končanem lizingu. Pri fi-nančnem lizingu lastništvo po koncu odplačevanja preide k lizingojemal-cu, torej kupec avtomobila postane la-stnik vozila takoj, ko odplača vse s po-godbo dogovorjene obroke. Pred tem pa je uradni lastnik avtomobila lizin-godajalec, torej banka ali lizinška hiša. Vse redne stroške z uporabo avtomo-bila prevzema lizingojemalec oziro-ma kupec, ki mora kriti stroške regi-stracije, servisov, popravil, cestnine, torej vse, kar je potrebno za normal-no delovanje avtomobila (čeprav ne-kateri lizingodajalci mesec dni pred iztekom pošljejo strankam obvestilo o izteku registracije in zavarovanja).

Ko se kupec odloči za lizing, ne sme pozabiti na obvezen dodaten strošek kasko zavarovanja vozila, saj lizinška hiša na ta način primerno zaščiti svo-jo terjatev do kupca avtomobila oziro-ma lizingojemalca. Zaradi tega ima ve-liko ponudnikov lizinga sklenjene po-godbe z ponudniki zavarovanj, da lah-ko lizingojemalcu ponudijo ugodnej-ša zavarovanja avtomobila. Pri ope-rativnem lizingu pa gre pravzaprav za najem avtomobila z dolgoročnim značajem. Torej gre za pogodbeni od-nos, kjer dajalec lizinga zadrži tako pravno kot tudi ekonomsko lastništvo nad predmetom lizinga. Operativni lizing v praksi pogosteje uporablja-jo podjetja, saj se z njim lažje reguli-ra pri bilancah stanja podjetja. Plačilo za obrok operativnega lizinga oziro-ma mesečno ‘najemnino’ avtomobila se v finančnih bilancah podjetja bele-ži kot mesečni strošek, zaradi česar se zniža davčna osnova za plačilo davka na dohodek pravnih oseb. To pome-ni, da v primeru, ko je jemalec katere-koli oblike finančnega lizinga pravna oseba, vodi predmet lizinga kot svoje osnovno sredstvo in zanj obračunava amortizacijo. V bilanci stanja izkazuje tudi dolgoročno obveznost za zneske lizing obrokov. Vendar se tovrstnega načina lizinga zaradi omenjenih ra-zlogov v večini primerov poslužuje-jo le podjetja. Prav tako pa lahko pod-jetje pri tem lizingu po nekaj letih ali celo po nekaj mesecih vrne avtomo-bil in takoj vzame novega, torej se lah-ko ves čas vozi z novim avtomobilom. Pri lizingu je poleg kasko zavarovanja obvezen pogoj ob sklenitvi pogodbe

42 Kapital oKtober 2010

Kapital P02 1010.indd 34 18.10.10 11:31

Foto

: wiki

media

Obstajajo tudi ponudbe kot so npr. “pol zdaj, pol čez eno leto”, vendar tudi te niso brez stroškov oziroma obresti in mora biti kupec nanje pozoren. Zato je najbolje (podobno kot pri kreditu), da si kupec ob nakupu avtomobila pridobi konkretne ponudbe od različnih ponudnikov in nato na podlagi temeljitih izračunov sprejme končno odločitev o načinu financiranja svojega jeklenega konjička.

Trg ponuja veliko načinov financiranja

tudi zavarovanje proti kraji. Pri opera-tivnem lizingu (za razliko od finanč-nega) je ponekod za ustrezno viš-ji obrok mesečnega plačila lizinguda-jalcu možno prepustiti določene stro-ške, na primer, zamenjavo gum, servis in podobno.

Finančni lizing z višjim zadnjim obrokom. Zadnje čase trg ponuja novo obliko, ki se imenuje finančni li-zing z višjim zadnjim obrokom oziro-ma finančni lizing s preostankom vre-dnosti, ki omogoča odlog plačila do-ločenega odstotka kupnine (dogovor-jenega ob sklenitvi) na konec dobe fi-nanciranja. Tako so obroki skozi ce-lotno obdobje financiranja nižji. Višji, kot je ostanek vrednosti, in daljši, kot je čas lizinga, nižji so mesečni obro-ki, vendar ostanek vrednosti nikoli ne presega predvidene tržne vrednosti

predmeta lizinga ob izteku pogodbe. Prednosti so, poleg nižjih kriterijev za pridobitev v primerjavi z običaj-nim kreditom, tudi možnosti prilaga-janja višine mesečnih obrokov glede na plačilne zmožnosti. Ob izteku po-godbenega razmerja pa imajo stranke naslednje možnosti: odkupijo pred-met lizinga za pogodbeno določen ostanek vrednosti, podaljšajo pogod-bo na osnovi pogodbeno določenega ostanka vrednosti ali pa vrnejo pred-met lizinga lizingodajalcu na podlagi posebnega dogovora.Nekateri lizingodajalci ponujajo tudi hitri finančni lizing, ki je podoben na-vadnemu finančnemu lizingu, le da za pridobitev (ob nekoliko višjem po-logu) potrebujete le tri dokumente, davčno številko, kopijo osebnega do-kumenta in seveda vlogo. Zanimiva je oblika poslovnega najema “All in-

clusive” – operativni lizing “All inclusi-ve”, ki poleg plačevanja vozila po sis-temu ‘plačam le toliko, kolikor potre-bujem oziroma uporabljam’, vključu-je tudi zamenjavo pnevmatik, redna in izredna vzdrževalna dela, zavarova-nje in podaljševanje registracij, nado-mestno vozilo – torej vse, kar vključu-je redna uporaba vozila. S to obliko fi-nanciranja vse skrbi in stroške v zvezi z rednim vzdrževanjem vozila posta-nejo predmet pogodbe in se vršijo na račun lizingodajalca.

Zaseg vozila pri lizingu. Podobno kot pri kreditu se tudi pri li-zingu lahko zgodi, da lizingojema-lec ni več sposoben odplačevati me-sečnih obveznosti. V takšnem prime-ru lahko lizing hiša vozilo tudi zase-že. Po zatrjevanju lizinških hiš je zaseg vozila skrajen ukrep in se zanj pravi-loma odločajo le, ko so prepričani, da so izčrpali vsa druga sredstva. Zanj se tako odločajo le v skrajnem primeru, ko lizingojemalec konstantno zamuja s plačilom obroka, lizinške hiše (v ko-likor nimajo svojih služb) pa v ta na-men najemajo tudi zasebne detekti-ve, ki vozilo vedno zasežejo z njiho-vim pooblastilom, o tem pa obvestijo tudi policijo. Pred zasegom vozila li-zingodajalci poskušajo z lizingojemal-cem najti skupno rešitev: tako je mo-žen kratkoročen moratorij na odplači-lo, podaljšanje odplačila in s tem po-sledično znižanje mesečnih obvezno-sti, dodatna financiranja in podobno. V posameznih primerih lahko v po-godbeno razmerje vstopi tudi nov li-zingojemalec. V preteklih dveh letih

Primerjava glede na enako višino glavnice ob upoštevanju enakih stroškov

Kredit leasing

znesek (eur) 16.864 16.000

polog (eur) * 4.000

št. mesecev 84 84

eom (%) 7,50 8,98

om (%) 4,98

Stroški odobritve (eur) 300** 300

interkalarne obresti (eur) 48,22 0

Višina mesečnega obroka/najemnine (eur)

238,23 250,18

** Upoštevani so enaki stroški kot pri finanč-nem najemu, preostanek stroškov pa se prište-je k glavnici kredita (1.164,52 - 300 = 864,52).

Primerjava najema kredita in lizinga glede na enako višino glavnice pri eni izmed slovenskih bank

Kredit leasing

znesek (eur) 16.000 16.000

polog (eur) * 4.000

št. mesecev 84 84

eom (%) 7,51 8,98

om (%) 4,98 8,10

Stroški odobritve (eur) 1.164,52 300

interkalarne obresti (eur) 45,75 0

Višina mesečnega obroka/najemnine (eur)

226,02 250,18

* Upoštevano, da ima kupec 4000 EUR lastnih sredstev za nakup avtomobila

43

Kapital P02 1010.indd 35 18.10.10 11:31

44 Kapital oKtober 2010

nakup avtomobila i podjetniški kapital

Zanimiva je oblika poslovnega najema “All inclusive” – operativni lizing “All inclusive”, ki poleg plačevanja vozila po sistemu ‘plačam le toliko, kolikor potrebujem oziroma uporabljam’, vključuje tudi zamenjavo pnevmatik, redna in izredna vzdrževalna dela, zavarovanje in podaljševanje registracij, nadomestno vozilo – torej vse, kar vključuje redna uporaba vozila.

so se zaradi krize težave pri odplače-vanju lizing vozil poglabljale (bolj pri pravnih osebah kot fizičnih), kar je bilo razvidno tudi iz tega, da se je šte-vilo zaseženih avtomobilov povečalo. Pri podatkih o številu zasegov so lizin-ške hiše bolj skope z informacijami, uradne evidence pa tudi ni. Večina večjih lizinških hiš priznava, da se je glede na prejšnja leta število zaseže-nih vozil povečalo, kljub temu pa do-dajajo, da je ta številka glede na obseg posla še vedno zanemarljiva, saj naj bi v skupnem merilu zaseg v povprečju predstavljal okoli en odstotek celotne lizing prodaje. Pri zasegih vozil se včasih tudi zaple-te, ko se, na primer, poskuša predmet skriti, vendar takšnih primerov ni ve-liko. V skrajnem primeru se poda ka-zenska ovadba zaradi goljufije ali ka-znivega dejanja tatvine predmeta li-zinga.

Stroški zamujanja plačila ozi-roma zasega. V primeru zamuja-nja s plačilom obrokov tako pri lizin-gu, kot tudi pri kreditu, se stranki po-navadi zaračuna pogodbene zamu-dne obresti, pa tudi stroški opominov, ki pa so različni glede na cenike lizing hiš. Druge stroške, ki nastajajo, na pri-mer, pri prevzemu vozila v primeru neplačil, ponavadi lizing hiše zaraču-navajo v odvisnosti od postopkov, ki se s tem v zvezi izvajajo in dejansko pri tem nastajajo, za kar pa lahko na-mesto njih zunanji sodelavci izstavijo račune (prefakturiranje).Če obveznosti po poslanih opominih še vedno niso poravnane, so na vrsti

stroški sodne izterjave in morebiten zaseg vozila. Stroški se tukaj giblje-jo različno, in sicer nekaj odstotkov od izterjanega dolga. Sicer pa obsta-jajo še druge postavke, ki lahko dol-žnika dodatno obremenijo: interna izterjava, ki jo lizinška hiša zaračuna, dodatek za potne stroške, prevzem predmeta financiranja v posest lizin-ške hiše, ležarnina oziroma parkirni-na odvzetih predmetov itd. Če pa že-limo, da nam zaseženi predmet vrne-jo, lahko pričakujemo še strošek izda-je pisnega zahtevka za vrnitev zaseže-nega predmeta.

Prodajne cene zaseženih avto-mobilov. Načeloma odvzeta ali pred-časno vrnjena vozila na trgu ne dose-gajo drastično nižjih cen v primerja-vi s cenami rabljenih vozil, torej jih na različnih dražbah ni mogoče kupiti z velikim popustom. Vrednost vozila določi sodni cenilec, predmeti pa se prodajo na dražbah ali preko spletnih strani lizinških hiš, pa tudi preko po-slovnih partnerjev. Naredili smo pri-merjavo enega tipa avtomobila, ki ga prodaja ena izmed lizing hiš na sple-tnem portalu www.avto.net. Čeprav so ponavadi dejanske cene precej drugačne od oglaševanih, pa primer-java cen za ta avto kaže, da ga lizing hiša prodaja po približno 15 % nižji

(oglaševani) ceni, kot to delajo ostali ponudniki teh avtomobilov, ki imajo podobne karakteristike (letnik 1. re-gistracije, prevoženi kilometri, opre-mljenost avtomobila). Z ustreznim is-kanjem je torej možno najti ugodnej-šo ceno iskanega avtomobila, končna cena pa je seveda odvisna tudi od po-gajalskih sposobnosti kupca.

Za na konec. Primerjava različnih oblik financiranja še vedno kaže, da je klasično kreditiranje načeloma ce-neje od različnih oblik lizinga, čeprav so končni pogoji financiranja tudi od-visni od kupčevih pogajalskih spo-sobnosti. Tudi informacije na spletnih straneh kažejo, da so ponudbe lizing hiš zelo različne, tako glede obrestnih mer, kot tudi dobe financiranja, zah-tevanega začetnega pologa, stroškov itd. Ne glede na to pa je potrebno po-udariti prednost lizinga, ki ne zahteva dodatnih zavarovanj, saj le-to predsta-vlja kupljeno vozilo, poleg tega so po-stopki odobritve lizinga običajno hi-trejši. V praksi tudi krožijo različne te-orije o tem, ali je avto ugodneje ku-piti na gotovino ali s financiranjem (pri tem mislim lizing), saj so nekate-ri mnenja, da lahko s financiranjem dosežeš večji popust pri nakupu av-tomobila, vendar pa so drugi mnenja, da ga z najemom financiranja prepla-čaš. Zato je najbolje (podobno kot pri kreditu), da si kupec ob nakupu avto-mobila pridobi konkretne ponudbe od različnih ponudnikov in nato na podlagi temeljitih izračunov sprejme končno odločitev o načinu financira-nja svojega jeklenega konjička. n

Lizing ima torej pred kreditom veliko prednost, ki je skrita v zavarovanju terjatev.

Kapital P02 1010.indd 36 18.10.10 11:31

AvantCar 11 1010 pk02.indd 1 10/18/10 7:40 AM


ugOdnOsTI, nOvOsTI podjetniški kapitalGORENJSKA BANKA

subvenCIOnIrAnA O.M.Gorenjska banka je partner posa-meznim občinam in/ali Obrtno-podjetniškim zbornicam, ki prek javnih razpisov lokalnim mikro-, malim in srednje velikim podjetjem ter samostojnim podjetnikom oziro-ma zasebnikom omogočajo pridobitev kredita s subvencionirano obrestno mero. Krediti se dodeljujejo prek Gorenjske banke naslednjim: Tržič, Komenda, Domžale, Jesenice, Gorje, Bohinj, Koper, Kamnik, Žirovnica in Bled, kjer pa je žal razpoložljiva vsota že izkoriščena.

SID BANKA

nOvIH 350 MILIJOnOv evrOvSID banka bo gospodarstvu namenila novih 350 milijonov evrov. Gre za dolgoročne namenske vire, s katerimi bo omogočeno fi-nanciranje projektov, ki spodbujajo trajnostno gospodarsko rast in razvoj, varovanje okolja, podjetništvo in ustvarjanje novih de-lovnih mest z višjo dodano vrednostjo. Ti viri bodo namenjeni predvsem financiranju majhnih in srednje velikih podjetij ter ra-zvoja konkurenčnega podjetništva, projektov s področja raziskav, razvoja in inovacij, okoljevarstvenih projektov ter drugih, ki pri-spevajo k trajnostnemu razvoju slovenskega gospodarstva. Konč-ni koristniki. Koristniki teh sredstev SID banke bodo lahko prav-ne osebe zasebnega ali javnega prava s sedežem v Republiki Slo-veniji, podjetniki in drugi zasebniki, ki niso podjetniki in kot po-klic opravljajo določeno dejavnost s sedežem v Republiki Slove-niji (npr. zdravnik, odvetnik ipd.), ter tudi podjetja s sedežem zu-naj Republike Slovenije, ki nastopajo kot kupec slovenskega bla-ga oz. storitev ali so v večinski lasti slovenskega podjetja. Ne bodo pa mogle teh sredstev pridobiti gospodarske družbe v težavah (kot jih določa Zakon o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah), družbe, zoper katere je uveden postopek stečaja, prisilne poravnave ali likvidacije, in družbe, ki imajo po podatkih DURS neporavnane obveznosti iz naslova ob-veznih dajatev.

NameNi iN ročNostiZa razvoj družbe znanja, kamor sodijo vlaganja v razvoj, raziska-ve in inovacije, izobraževanje ter zaposlovanje, bodo podjetja lah-ko pridobila kredite z ročnostjo do 8 let. Za razvoj okolju prijazne družbe, kamor se uvrščajo okoljevarstveni projekti ter projekti s področja obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti, bodo na voljo krediti z ročnostjo do 15 let. Med razvoj konkurenč-nega podjetništva sodi podpora podjetniških projektov v vseh fa-zah razvoja (poudarek na majhnih in srednje velikih podjetjih) ter spodbujanje internacionalizacije. Za ta namen bodo podjetja lah-ko dobila kredite z ročnostjo do 5 let. Za namen regionalnega in družbenega razvoja, kamor spadajo različni infrastrukturni pro-jekti in stanovanjska oskrba, pa bodo na voljo krediti z ročnostjo do 15 let.

KredITI IZ sredsTev eIbGorenjska banka je ob sodelovanju s SID banko od Evropske investicij-ske banke (EIB) pridobila ugodne dolgoročne vire, ki so namenjeni financiranju tistih projektov malih in srednje velikih podjetij, ki izpolnjujejo merila, ki so sprejemljiva po kriterijih SID in/ali EIB. Projekti, ki so upravi-čeni do financiranja iz sredstev EIB so vrednost projekta: do 25 mio €; lokacija projekta: ozemlje RS, izvedba projekta: zaključek v roku do 3 let od podpisa pogodbe oziroma ne več kot 6 mesecev pred dnem predstavitve projekta EIB. S sredstvi kredita se lahko financira samo 80 % upraviče-nih stroškov projekta. Izjema velja v primeru, da se isti projekt financira z nepovratnimi sredstvi EU ali iz druge-ga vira EIB – v teh primerih se lahko financira 100 % stroškov projekta.

Kapital P02 1010.indd 38 18.10.10 11:31

Pregled ugodnosti in novosti na področju osebnih financ

47

NOVA KBM

PLeMenITenJe PrIHrAnKOvVsi, ki se bodo v oktobru odločili za depozit s fiksno obrestno mero lahko z gotovostjo načrtujejo plemenitenje prihrankov. Ob minimalnem pologu 1.000 evrov za zasebnike in 10.000 evrov za pravne osebe bodo njihov depozit ob vezavi nad 3 leta* obresto-vali s 4,20 %, nad 2 leti* s 3,70 %, nad 1 leto* s 3,50 % in nad 6 mesecev do 1 leta z 2,80 %.Nova KBM ima sicer v svoji ponudbi različne pakete, ki so prilagojeni glede na različne ciljne skupine. Posebni paketi in številne ugodnosti v njih so tako namenjeni zdravnikom, odve-tnikom in notarjem, poleg teh pa tudi kmetovalcem. * Za vse dolgoročne depozite, zapa-dle in obnovljene v oktobru, velja za fizične osebe in zasebnike še poseben dodatek v višini 0,15 % k veljavni viši-ni obrestne mere.

UNICREDIT

FInAnCIrAnJe dObAvITeLJev Veliko podjetij se sprašuje, kako bi svojim dobaviteljem omogočila ugodnejši vir financiranja, kot bi ga ti dobili v svoji banki, hkrati pa tudi, kako bi podaljšala plačilne roke do svojih dobaviteljev, ne da bi to vplivalo na njihovo likvidnost. V UniCredit Bank so razvili pro-dukt, ki so ga poimenovali Financiranje dobaviteljev. Gre za vzpo-stavitev letne linije za odkupe terjatev do vašega podjetja od doba-viteljev. Višina diskontne stopnje se oblikuje na podlagi bonitete va-šega podjetja, s tem pa dobavitelj dobi ugodnejše pogoje financi-ranja kot v primeru revolving kredita, ki bi ga dobil pri svoji ban-ki. Produkt ponuja tudi možnost dogovora med vašim podjetjem in njegovim dobaviteljem o podaljšanju plačilnih rokov brez vpliva na dobaviteljevo likvidnost, saj z odkupom terjatev ta prejme sredstva takoj po izdaji fakture, potrjene s strani podjetja. Tako se izboljša-jo nekateri finančni kazalci. Ko UniCredit Bank odkupi terjatve od dobaviteljev, je banka novi lastnik terjatev, vaše podjetje pa nakazu-je vse terjatve na račun banke, s čimer zniža stroške plačilnega pro-meta. Produkt tako podjetjem kot dobaviteljem prinaša vrsto ugo-dnosti, predvsem pa z omogočanjem prodaje terjatev dobaviteljev pripomore k pozitivnemu vplivu na poslovno razmerje med vašim podjetjem in dobavitelji.

NOVA KBM

OKTOber Je dOberV Novi KBM so tudi letos pripravili akcijo Oktober je dober, v okviru katere nudijo novim in zvestim poslovnim partnerjem številne ugo-dnosti. Paket dobrodošlice za pravne osebe je namenjen zasebnikom in podjetjem, ki začenjajo svoje poslovanje ali pa želijo delno ali v ce-loti prenesti poslovanje iz druge banke k njihovi. Ta vključuje brez-plačno vodenje računa, udobje sodobnih bančnih poti, lažjo pot do kredita ter brezplačno svetovanje v Podjetniškem centru Nove KBM. Naštete in tudi druge ugodnosti v Paketu dobrodošlice veljajo sicer skozi celo leto in ne le v oktobru. Če pa se do 31. oktobra odločijo za katero od teh kartic Activa MasterCard ali Visa, prejmejo enoletno čla-narino brezplačno, hkrati pa jim podarijo še generator gesel za var-no spletno nakupovanje. Če še ne uporabljajo spletne banke, je se-daj pravi čas za to, saj bodo ob tem prejeli brezplačno pristopnino k Bank@Netu ter izdajo identifikacijske kartice po polovični ceni.

UNICREDIT

e-račUNUniCredit Bank je ena redkih na slo-venskem trgu, ki vam že danes ponuja storitev E-račun. Izdajatelji lahko račun pošljete kar prek elektronske banke in s tem prihranite stroške za pošiljanje papirnih faktur, prejemniki pa lahko plačate račun z enostavnim klikom v elektronski banki brez prepi-sovanja podrobnosti plačila.

Kapital P02 1010.indd 39 18.10.10 11:31


ugOdnOsTI, nOvOsTI podjetniški kapitalAKTUALNI RAZPISI

MATerIALs WOrLdneTWOrKJavni razpis za sodelovanje slo-venskih raziskovalcev v shemi Materials World Network (MWN) v letu 2010 je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 76, 01.10.2010. Predmet razpisa: sofinanciranje sodelovanja raziskovalcev v sku-pnih ameriško-slovenskih projektih Materials World Network, ki ga je avgusta 2010 objavila Nacionalna znanstvena fundacija (NSF) Zruženih držav Amerike.Teme raz-pisa obsegajo vse teme, ki jih obrav-nava in upošteva NSF Division of Materials Research (DMR), tj.: fizika trdne snovi, kemija trdne snovi in materialov, polimeri, biomateriali, kovinski materiali in nanostrukture, keramika, elek-tronski in fotonski materiali,teorija trdne snovi in materialov.Skupni ameriško-slovenski projekti trajajo največ tri leta. Razpisnik je Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, rok za oddajo vlog je do 11.11.2010.

sOFInAnCIrAnJeZnAnsTvenIH sesTAnKOvJavni razpis za sofinanciranje znan-stvenih sestankov v letu 2011, je bil objavljen v Uradni list RS, št. 76, dne 01.10.2010. Razpisnik je Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Predmet razpisa je sofinanciranje znanstvenih sestankov, organizi-ranih v Republiki Sloveniji, ki so namenjeni: izmenjavi in preverjanju spoznanj in znanj, ki so plod lastne-ga raziskovalnega dela znanstveni-kov, prenosu temeljnih znanstvenih spoznanj v aplikacijo in tehnološki razvoj. Rok za oddajo vlog je do vključno 15.11.2010.

IQ MOBILE

nOvA sTOrITev IPTv sIOL bOXTelekom Slovenije je začel s trženjem nove storitve IPTV SiOL BOX. Za svoje mobilne promocijske aktivnosti je Telekom Slovenije izbral hčerinski podjetji Planet 9 in Mobitel, ki sta ustvarili mobilno mi-kro stran, in IQ mobile, vodilno mobilno marketinško agencijo v re-giji Alpe-Jadran, ki je odgovorna za storitev mobilno označevanje. Mobilna mikro stran nudi informacije o novi storitvi preko 300.000 uporabnikom mobilnih portalov v Sloveniji. Na voljo je na http://m.siol.net/box, in nudi informacije o novi storitvi IPTV v tekstovni in video obliki ter vključuje tudi obrazec za naročanje storitve. Promo-cija mobilnega portala z informacijami, kako dostopati do njega ne le preko SMS-a, temveč tudi z 2D črtno kodo (imenovano tudi mo-bilno označevanje), je potekala na največjih mobilnih portalih v Slo-veniji (Planet in Vodafone LIVE) in v prodajnem katalogu Telekoma Slovenije o IPTV – SiOLTVoj. “Rezultati prvih treh tednov promoci-je, z več kot 600 skeniranimi mobilnimi oznakami, so jasno pokazali pomen mobilne komunikacije v medijskem spletu, obenem pa tudi, da gre za naraščajoči trend,” pravi Simon Furlan, direktor sektorja za marketing v Telekomu Slovenije.

JAPTI

Pomoč PoDJetJem V PoPLaVaHPredmet javnega poziva je pomoč v obliki nepovratnih sredstev podjetjem, ki so utrpeli škodo kot posledico poplav september 2010. Pomoč bo dodeljena po pravilu »de minimis.« Namen javnega poziva je omogočanje sanacije posledic naravnih nesreč in ponov-ne vzpostavitve normalnega delovanja. Na poziv se lahko prijavijo podjetja (to so gospodarske družbe in samostojni podjetniki posa-mezniki – v nadaljevanju upravičenci) s sedežem v Republiki Slove-niji in delovanjem v občinah, kjer je nastala gospodarska škoda kot posledica poplav september 2010 (škoda je nastala v občinah, za katere je Uprava RS za zaščito in reševanje izdala sklep, da se v njih prične ocenjevati škodo zaradi posledic poplav v času med 16.9. in 20. 9. 2010). Okvirna višina nepovratnih sredstev v letu 2010 po tem pozivu znaša 5.618.050,00 EUR. Razpisnik je Slovenski podjetniški sklad, rok za prijavo je 3. 11. 2010.

Kapital P02 1010.indd 40 18.10.10 11:31

Pregled ugodnosti in novosti na področju osebnih financ

49

HP

ZA POsLOvAnJe KJerKOLIHP-jeva nova ponudba s spletom povezanih tiskalnikov za mala in srednje velika podjetja zagotavlja preprost dostop do HP-jevih ti-skalniških aplikacij, izmenjavo informacij ter možnost ePrint, ki je na voljo kjerkoli to zahtevajo poslovne potrebe. Večnamenski ti-skalnik HP LaserJet Pro M1536dnf MFP nudi možnost dvostranske-ga tiskanja, z možnostmi tiskanja, skeniranja, kopiranja in pošiljanja po faksu pa povečuje učinkovitost uporabnikov. Obenem omogo-ča zaklepanje faksa ter tako zagotavlja varnost poslovnih sredstev. Uporablja tehnologijo Instant-on, ki zagotavlja okolju prijazno delo-vanje in za do 50 odstotkov zniža porabo energije. Podpora za stori-tev HP ePrint bo na voljo konec leta 2010.

NOKIA

dOsTOPen PAMeTnI TeLeFOnPametni telefon Nokia C5-03 po ceni, dostopni stotinam milijonov ljudi po vsem svetu, prinaša dostop do stori-tev Ovi ter prednosti tako Wi-Fi pove-zljivosti kot mobilne povezljivosti visoke hitrosti. Ovi je na voljo v več kot 190 državah, nanj pa se vsak dan registrira več kot 200.000 novih upo-rabnikov. Združuje zemlje-vide, glasbo, sporo-čanje in v izbranih državah tudi storitev Ovi Life Tools. Prve Nokie C5-03 bodo na voljo v zadnjem četr-tletju letošnjega leta. Priporočena malo-prodajna cena pred davki in subvencijami operaterjev znaša 170 evrov.

GOODYEAR, DUNLOP, FULDA, SAVA

ZimsKi NaBor aVtoPLaŠčeVSava Tires z dolgoletno tradicijo že vrsto let združuje strokovno zna-nje in izkušnje na področju gumarske industrije. Podjetje proizva-ja uporabniku in okolju prijazne avtoplašče, ki poskrbijo za varnost tudi v težkih zimskih razmerah. Sava Tires znotraj svojih blagovnih znamk Fulda in Sava predstavlja kar štiri nove zimske pnevmatike, blagovni znamki Goodyear in Dunlop pa z obstoječimi zimskimi avtoplašči omogočata varno in zanesljivo vožnjo v vseh zimskih po-gojih. Fulda, ena vodilnih nemških znamk, predstavlja novo zimsko pnevmatiko za avtomobile srednjega in višjega razreda. Pnevmatika zagotavlja optimalno ravnotežje, industrijski standard pa jamči za vrhunski oprijem na snegu in ledu.

MAZDA BT 50

sveTOvnA PreMIerAV Sydneyu se je pričel odvijati leto-šnji 'Australian International Motor Show', kjer pa se je odvila tudi svetov-na premiera Mazde BT-50. Na uradni strani Mazde (op.p. www.mazda.com) je zapisano, da je povsem nova Mazda BT-50 predstavljena kot vozi-lo za »aktivni način življenja« in gre za povsem konvencionalno podobo kompaktnega pickupa s sodobnim in modernim stilom. Novi model je bil razvit od tal navzgor, kot čisto nov tip vozila. Z Mazdo BT-50 boste zagotovo pritegnili in bili opaženi.

Kapital P02 1010.indd 41 18.10.10 11:32

zadnja

50 KAPITAL Oktober 2010

Edina stvar, ki je nevarnejša od viso-ke inflacije, je deflacija. To so besede, ki jih dandanes pogosto slišimo s strani mnogih ekonomskih komentatorjev, ki opisujejo ‘pro-blem’, v katerem so se znašle mnoge centralne banke. Če prehitro ustavijo tiskalne stroje ter nehajo ustvarjati denar iz nič prehitro, potem se lahko zgodi, da se gospodarska rast ustavi ter se sproži deflacija. Če pa tiskanje denarja ustavijo prepozno, obstaja nevarnost, da se pojavi inflacija, ki bo popolnoma razvrednotila denar. Kdor pozna in razume fenomen deflacije ter teorijo o nevtralnosti denarja, se upravičeno sprašuje, čemu je tako? Kaj imajo ekonomisti tako proti deflaciji, zakaj jo krivijo za vse zlo na svetu? Odgovor na to vprašanje lahko najdemo, če si predstavljamo gospodarsko aktivnost kot travnik, kjer je trava v povprečju visoka 50 cm in ga moramo pognojiti. Kadar je trava (infla-cija) zelo visoka, potem gnojimo vse poprek, da zagotovimo, da tista trava, ki jo želimo (produktivne aktivnosti), dobi potrebna hra-nila, da uspe. Ker pa teh aktivnosti ne vidimo natančno, pogosto del hranil dobi tudi plevel (neproduktivne dejavnosti), ki uspeva še naprej ter se pase na hranilih, ki smo jih namenili za travo. Kadar pa je višina trave pod 50 cm, je slika popolnoma drugačna, kajti sedaj natančno vidimo, kje je tista trava, ki jo želimo pognojiti, ter tudi plevel, ki ne le, da ga ne želimo pogno-jiti, temveč popolnoma popleti in odstraniti. V teoriji bi torej imelo smisel spodbujati deflacijo, kajti le-ta nam omogoča, tako na polju kot na travniku, da odstranimo plevel ter omogočimo poljščinam ter travi, da lažje zadiha in uspešneje raste. Problem je v tem, da večina teh ekono-mistov in komentatorjev dela v raznoraznih think-tankih in nevladnih organizacijah, ki so pogosto namenjene ne da izboljšajo splošni dobrobit družbe, temveč zagovarjanju in pro-

mociji interesov ene skupine ljudi na račun vseh ostalih. To jih jasno postavi v neproduktivni sektor. Deflaciji nasprotujejo iz eksistencialnega razloga, kajti takrat ljudje nehajo vlagati denar v neproduktivni sektor, s tem pa sami izgubijo dobro plačane službe. Kako lahko prepoznamo neproduktivni sektor? Pod drobnogled vzame-mo določeno gospodarsko aktivnost ter se vpra-šamo, če je proizvod, ki ga le-ta ustvari, vreden tega, da ga kupimo. Ali doda vrednost v naši družbi ter prispeva k splošni blaginji družbe? Kaj bi se zgodilo, če bi ta sektor kar naenkrat nehal obstajati? Ali bi lahko družba normalno preživela brez njega (neproduktivni sektor) ali pa bi družba občutila izgubo kvalitete življenja zaradi te spremembe (produktivni sektor)? Brez peka, ki jasno pripada produktivnemu sektor-ju, bi bilo naše vsakdanje življenje popolnoma drugačno, primanjkovalo bi sendvičev in kruha, kar bi družba jasno občutila kot pomanjkanje. Če pa bi, na primer, izginila organizacija za pro-mocijo gejev in lezbijk v Sloveniji, pa večina ljudi tega sploh ne bi opazila. To takšne organizacije uvršča v neproduktivni sektor. To ne pomeni, da so popolnoma brez koristi, temveč da kori-stijo podskupini družbe, ki takšno organizacijo podpira. V deflaciji mnogi ponovno pregledajo izdatke in zmanjšajo diskrecijsko porabo. S tem se zmanjša masa ljudi, ki prispevajo v proračun organizacij, s tem pa otežijo življenje njihovim funkcionarjem. Medtem ko nam logika naka-zuje, da inflacija prenaša moč od varčevalcev k potrošnikom ter da deflacija moč prenaša v nasprotno smer, mnogi slavni ekonomisti ter komentatorji smatrajo inflacijo kot boljšo alternativo. Ta ‘boljša’ alternativa pa zakriva dejansko stanje ter omogoča ‘ribarjenje v kal-nem’ mnogim organizacijam, ki so namenjene izboljšavi stanja ene podskupine ljudi na račun vseh ostalih. n

MITJA SADAR

Deflacija in varčevanje

Kapital P02 1010.indd 42 18.10.10 11:32

Naro

~nik

: Z

ALO

@B

A K

APIT

AL

d.o

.o., T

itova

ces

ta 8

, SI

- 2000 M

ari

bor

samo za izbrane

Zlate kariereDestinacijeVozilaModa in kozmetikaTehnologijaUmetnost KulinarikaAdrenalinAmbient

ZK 210x297 0910.indd 1 27.9.10 12:29

Untitled-3 1 10/18/10 9:27 AM

Japti 11 1010 pk02.indd 1 10/13/10 7:27 AM

podjetniški kapital 2/2010 novi slovenska brezplačna

Documents