Nova brunarica

Pod arkadamitreh grajskih biserov

Ob zakljuœku gradnjeSeptember je tu

Glasilo obœine Ømartno pri Litiji - øtevilka 7 - leto izdaje 3 - september 2008

Poleg øportno kulturnega æivljenja, bo

dvorana oæivila tudi druæabno æivlje-

nje kraja, saj bodo øportne prireditve

pravo mesto za sproøœanje adrenalina

ob vsakdanjem stresnem æivljenju.

Upravljalec objekta pa bo poskrbel, da

boste poleg uæivanja v dvorani lahko

koristili tudi bazen, ki ga veœina

Ømarœanov in obœanov sploh øe ni vi-

delo niti preizkusilo. Verjamem, da za

naøe otroke ni nikoli dovolj poskrblje-

no in da je potrebno zmeraj nadgraje-

vati programe vzgoje, sem pa pre-

priœan, da takøen standard øportnih

objektov kot ga nudi trenutno uœen-

cem in obœanom naøa Obœina Ømart-

no pri Litiji, teæko najdemo s primer-

ljivimi kraji v Evropi. Œe tole misel

poenostavim: za vzgojo in uspeøno

odraøœanje naøih otrok in mladine v

naøem okolju je dovolj moænosti in

pripomoœkov, tako da ob morebitnih

neuspehih pri vzgoji ne bo potrebno

kriviti druæbe.

Vaø æupan

Milan Izlakar

dan datum ura prireditev krajKOLEDAR PRIREDITEV V SEPTEMBRUKOLEDAR PRIREDITEV V SEPTEMBRU

ÆUPANOV KOTIŒEK

September je tuŒas poletnih dopustov je mimo.Øole so odprle svoja vrata in ukaæeljni otroci bodo nadaljevaliøolanje. Ritem septembrskih dnibo popestrilo odprtje dvoranePungrt, naø najveœji doseæek vzadnjih stotih letih.

Pod arkadamitreh grajskih biserovLetoønji junij je za ømarske tamburaøe potekal v znamenju grajskihveœerov. Gostovali smo na Ljubljanskem gradu, na gradu Bogenøperk in nagradu Øtanjel.

Zidove treh grajskih biserov so okoli

kresnega veœera objele tople melodije

tamburic in pesmi moøkih sestavov.

Prvega od omenjenih nastopov smo v

okviru Festivala Ljubljana skupaj z ok-

tetom Valvazor izvedli 14. junija na

Ljubljanskem gradu. Zaradi slabega

vremena se je koncert odvijal v dvora-

ni. Pod umetniøkim vodstvom Helene

Vidic je orkester odigral pisano paleto

skladb. Koncert so popestrili tudi soli-

sti: Martin dukariœ - trobenta, Eva Du-

kariœ - violina in Monika Fele – flavta.

Pevci okteta Valvazor so glasbeni ve-

œer obogatili s samostojnim petjem in

tudi ob spremljavi orkestra. Organiza-

torje in posluøalce smo s koncertom

navduøili in si obenem priborili tudi

vstopnico za v bodoœe.

Na Bogenøperku smo v petek, 27. ju-nija otvorili prvega od treh grajskih ve-œerov. Koncert z naslovom MelodijeDalmacije smo oblikovali skupaj zmladinskim orkestrom KUD Vipavskitamburaøi, ki jih vodi umetniøka vodjaNeæa Ægur in z vokalnim septetomFantje s pod velba pod umetniøkimvodstvom Kristjana Preglja.

29. junija smo koncert z Bogenøperkaponovili na gradu Øtanjel. Vipavskitamburaøi so ga poimenovali Dalma-tinski veœer. Na obeh koncertih je vsakod obeh orkestrov zaigral nekaj samo-stojnih skladb, na koncu pa smo seoboji tamburaøi zdruæili in zaigraliskupaj, Fantje s pod velba pa so zdru-æenemu orkestru pritegnili øe s svojimiubranimi glasovi.

Marinka Pivk

Ob zaœetku novega øolskega leta vse obœanke in obœane, predvsem voznice in voznike,pozivamo k previdnosti, strpnosti in obzirnosti do vseh udeleæencev v prometu, predvsem

otrok, ki bodo vsakodnevno prisotni na poti v øolo oz. vrtec in na poti nazaj domov!Soœasno se zahvaljujemo vsem policistom, gasilcem, upokojencem,

starøem in prostovoljcem, ki ste in ki boste v prvih dneh novega øolskega letaposkrbeli za varovanje otrok na poti v øolo in nazaj domov!

Vam, drage øolarke in øolarji,pa sreœno na poti in vesel ter uspeøen zaœetek novega øolskega leta 2008/09!

Obœinska uprava in SPVCP Obœine Ømartno pri Litiji

Graditi je za vsakega posameznika velik zalogaj. Graditi gasilski dom je øe teæje,saj tu ne gradimo samo zase, gradimo za skupno dobro. Pa vendar se je naøel nek-do, ki mi je rekel: »Gasilski dom, kaj ga bom pa rabil?« Glede na to, da ni gasilecne œlan katere druge organizacije je malo verjetno, da se bo v njem zadræeval. Gle-de na to, da je precej »zagrenjen tip« je malo verjetno, da bo povabil prijatelje vgasilski dom na rojstno dnevno ali drugo zabavo. Nekaj pa je zagotovo, v tem ga-silskem domu se bo nahajala oprema in orodje, ki bo njemu in ostalim obœanomnaøe obœine, po potrebi pa tudi drugje, pomagala v morebitni nesreœi. In ker opre-ma sama po sebi ne more pomagati so tu øe gasilci, ki se bodo v tem gasilskemdomu izobraæevali, da bodo lahko pomagali. In da ne naøtevam øe vsega druge-ga… Torej obstaja øe kdo, ki ne potrebuje kateregakoli gasilskega doma v naøiobœini?

Kostrevniœani smo dokazali da znamo stopiti skupaj in marsikaj narediti. Pa ven-dar za uspeøno zgrajen dom nismo zasluæni samo mi.

V imenu PGD Kostrevnica bi se rad zahvalil prav vsem, ki ste nam pomagali prigradnji. Pomoœ v raznih oblikah je prihajala praktiœno iz cele Slovenije. Le redkokje smo naleteli na gluha uøesa. Hvala vsem podjetnikom, donatorjem, krajanom,obœanom in gasilcem za pomoœ, ki ste jo izkazovali v œasu gradnje. Nemogoœe seje vsakomur zahvaliti osebno, zato naj ta zahvala velja vsem, ki ste pomagali posvojih moœeh. Nekateri smo velik deleæ prispevali k gradnji, drugi upam, da senam boste pridruæili pri naslednjem naøem velikem projektu, ki bo ob izdaji teøtevilke Martinovega Glasa zagotovo æe v garaæi.

Predsednik PGD Kostrevnica: Mitja Jesenøek

Ob zakljuœku gradnje

Na otvoritvi brunarice se je zbralo ve-liko domaœinov. Pozdravni govor jeimel predsednik KØD Marjan Lukan-œiœ. Ob tej priliki se je tudi zahvalilvsem vaøœanom, ki so kakorkoli po-magali ter seveda vsem sponzorjem zanjihove prispevke. Marjan je poudaril,da je objekt izrednega pomena za vsevaøœane, saj sluæi kar veœ namenom.Garderobi za rekreativce, kot prostorza sestanke, shrambo, kuhinjo in øekaj. Tudi za sanitarije je poskrbljeno. Prireditev je popestril otroøki pevskizborœek pod vodstvom Mateje in Jerne-je. Da je bilo øe bolj veselo sta poskrbe-la Tomi in Klemen s frajtonaricama.KØDVelika Øtanga: Andreja Kastelic

Nova brunaricaNa øportnem parku Komun jezrasla prava lesena brunarica– pomembna pridobitev za naømali kraj

Spoštovane, spoštovani!

Vabimo vas na otovoritvenoslovesnost, ob odprtjuvečnamenske dvorane Pungrt,ki bo v petek, 5. septembra 2008ob 19.30 uri, v Šmartnem pri Litiji.

Sobota 6. septembra 2008.

Od 10. do 12. ure:”Dvorana se na ogled postavi”.(Ogled kompleksa večnamenske dvoraneza obiskovalce).

Ob 19.uri:Otvoritvena prijateljska rokometna tekmamed RD Šmartno Herz Faktor bankain RD Slovan.

nedelja 7. 9. 14.00 Tombasfest: lutkovna predstava: KAM PA KAM KOZLIŒEK grad PonoviœeSKUPINA Lutke Zajec

petek 5. 9. 19.00 SLOVO POLETJU: Druøtvo NOVA KULTURA Litija Valvasorjeva ploøœad Litijapetek 12. 9. 20.00 SLOVO POLETJU: DALMATINSKI VEŒER Valvasorjev trg

MVS Lipa in Oktet Valvasor z gosti Litijasobota 13. 9. 13.00 OGLARSKA DEÆELA 2008 Dole pri Litiji

10. tradicionalna etnoloøka in etnografska prireditevtorek 16. 9. 19.00 Likovna razstava: Andrej Janæa – DON KIHOT Knjiænica Litijaœetrtek 18. 9. 19.00 Fotografska razstava: Matjaæ Kirn – HRASTNIØKE LEPOTICE in Knjiænica Ømartno

predstavitev knjige Lutke in lutkarji Zasavskega muzeja Trbovljesobota 20. 9. 10.00 OTROØKA MATINEJA Kulturni centertorek 23. 9. 19.00 Literarni veœer za zveste bralce: Barica Smole in Ivan Gregoriœ Knjiænica Litija

VOZNIKI POZOR! ZAŒELO SE JE NOVO ØOLSKO LETO 2008/09

Obnova graduIconotheca Valvasoriana

Na gradu sreœanje ministrov prvedemokratiœno izvoljene vlade

Kulturno dogajanje na gradu

Bi ølo kakøen dan brez avta?

SEPTEMBER 2008 • ØT. 72 OBVESTILA OBŒINSKE UPRAVE, JAVNI RAZSPISI, JAVNI ZAVODI

Tiskani medij Martinov glas je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS, pod zaporedno øtevilko1024. Medij - glasilo Martinov glas prejemajo vsa gospodinjstva v obœini Ømartno pri Litiji brezplaœno nadom enkrat meseœnoGlavni in odgovorni urednik: Janez VozelŒlani uredniøkega odbora: Joæe Grdadolnik (tehniœni urednik), Karmen Sadar, Rajko MeserkoLektoriranje: Mirjana FurlanZunanji œlani uredniøkega odbora: R. Sinigoj, N. Omahen, M. Loc, J. Peterlin, S. KermavnerIzdajatelj: Preprinta d.o.o., Iæanska 318, Ljubljana e-mail: martinov.glas@preprinta.siSedeæ uredniøtva: Kidriœeva 1, 1270 Litija, Tel.: 01/ 899 02 82Tisk: Mond grafika, d.o.o., Ljubljana, Naklada: 1700 izvodov

Ob~ina [martno pri Litiji

Obœina Ømartno pri Litiji objavlja na podlagi Odloka o izvrøevanju proraœuna obœine Ømartno pri

Litiji za leto 2008 (Ur. l. RS, øt. 119/07, 65/08) in Pravilnika o øtipendiranju dijakov in øtudentov

smeri, ki jih v Obœini Ømartno pri Litiji primanjkuje (Ur. l. RS, øt. 76/06)

Javni razpisza pridobitev øtipendije za øolsko leto 2008/2009

za srednjeøolske programe

Predmet javnega razpisa

Øtipendiranje izbranih dijakov na obmoœju obœine Ømartno pri Litiji v øolskem letu

2008/2009.

Upraviœenci

Øtipendije so namenjene dijakom srednje ali poklicne øole, ki se izobraæujejo v Sloveniji

in so v øolskem letu 2008/2009 vpisani najmanj v 2. letnik srednje ali poklicne øole ter

so preteklo øolsko leto zakljuœili z odliœnim ali prav dobim uspehom.

Viøina sredstev za øtipendije

Okvirna viøina sredstev, ki je na razpolago za dodelitev øtipendij v okviru razpisa

znaøa 3.000 EUR

Glede na razpoloæljiva sredstva bo podeljeno okvirno 10 novih øtipendij, predvidoma

za naslednja podroœja oz. poklice:

• Srednje poklicno izobraæevanje za poklice zidar, strugar, kljuœavniœar, orodjar, me-

sar, natakar, mizar – 6 øtipendij

• Srednje strokovno in tehniøko izobraæevanje za poklice gradbeni tehnik, mizarski

tehnik, strojni tehnik, æivilski tehnik – 4 øtipendije

Naœin prijave in razpisni rok

Rok za oddajo vloge je 29. 9. 2008 do 12. ure, na naslov: Obœina Ømartno pri Litiji,

Tomazinova 2, 1275 Ømartno pri Litiji.

Vloga mora biti poslana na naslov v zaprti ovojnici z oznako »Vloga za øtipendijo – ne

odpiraj!« na sprednji strani kuverte in z naslovom poøiljatelja na zadnji strani ovojnice.

Vsebina vloge

Prijavi na razpis je potrebno priloæiti:

• izpolnjena Vloga za uveljavitev republiøke øtipendije

• dokazilo o vpisu v tekoœe øolsko leto

• dokazilo o uœnem uspehu zadnjega letnika predhodnega izobraæevanja

• potrdilo o dræavljanstvu

• dokazilo o stalnem bivaliøœu Obœini Ømartno pri Litiji

• æivljenjepis

• kopijo dohodninske odloœbe za leto 2007 starøev ali skrbnikov

• izjavo dijaka, da ne prejeme nobene druge øtipendije

• priporoœilo pristojnega zdruæenja dejavnosti.

Dodatne informacije

Vloga mora biti poslana na naslov v zaprti ovojnici z oznako »Vloga za øtipendijo - ne

odpiraj!« na sprednji strani kuverte in z naslovom poøiljatelja na zadnji strani ovojnice.

Dokumentacijo lahko kandidati brez plaœila prevzamejo na Obœini Ømartno pri Litiji,

Tomazinova 2, Ømartno pri Litiji. Razpisna dokumentacija je na voljo tudi na internet

naslovu www.smartno-litija.si.

Dodatne informacije so v œasu odprtega razpisa na voljo vsak delovni dan med 9. in 12.

uro, kontaktna oseba Karmen Sadar, tel. 8962-770,

e-mail: karmen.sadar@smartno-litija.si.

Øtevilka: 604-001/2008

Datum: 25. 8. 2008

æupan Milan Izlakar l.r.

Bi ølo kakøen dan brez avta?16. - 22. september 2008

V slovenskem prostoru se bosta letos med 16. in 22. septembrom 2008 æe devetiœzapored odvijali pobudi Evropski teden mobilnosti in Dan brez avtomobila, kate-rih letoønji moto je»ZADIHAJMO S POLNIMI PLJUŒI«.

Tovrstne pobude se v evropskem prostoru pojavljajo zaradi zaskrbljenosti nadonesnaæenostjo zraka, kar je v prvi vrsti posledica udobnosti æivljenja na po-droœju mobilnosti sodobnega œloveka. V zadnjih letih smo ljudje s svojo dejav-nostjo na podroœju prometa povzroœili veliko zdravju økodljivih izpustov v zrak,kar je vzrok za poveœanje øtevila bolnikov z okvarami dihalnega in srœnoæilnegasistema ter rakom.

Œetudi se zdi, da se naselja v naøi obœini ne morejo primerjati z prometnimvrveæem v urbanih srediøœih veœjih mest, in da se tovrstne pobude za nas brez-predmetne, to ne opraviœi dejstva, da je problem globalne narave in da se bistvonjegove reøitve øe vedno nahaja v posamezniku, ki mora sprejeti odloœitev, da bospremenil svoj æivljenjski stil na podroœju mobilnosti.

Spoøtovane obœanke in obœani, poskusimo vsaj v tem tednu izbrati med naœiniprevoza, ki bodo bolj spoøtljivi do okolja!

Obœinska uprava in SPVCP Obœine Ømartno pri Litiji

Iconotheca ValvasorianaValvasorjeva grafika v faksimilirani izdaji

V sredo, 18. junija 2008, se je v Slo-venski filharmoniji odvijala slavnostnapredstavitev faksimilnega natisa gra-fiœne zbirke Iconotheca Valvasoriana.

Zbirka sedemnajstih albumov Valva-sorjeve grafiœne zbirke, ki je nekdaj bi-vala na gradu Bogenøperk, danes pa johrani zagrebøka nadøkofijska Bibliote-ka Metropolitana, je nastala v poldru-gem desetletju sodelovanja med Fun-dacijo Janeza Vajkarda Valvasorja priSlovenski akademiji znanosti in umet-nosti ter zagrebøko nadøkofijsko Bib-lioteko Metropolitano. V Slovenskifilharmoniji se je, ob prisotnosti viso-kih gostov, odvijala predstavitev te

obseæne grafiœne zbirke. Valvasor jesvojo zbirko bogatil z nakupi grafikpo vsej Evropi. Zbral je veœ kot 7.000grafik v 18. albumih, a se je eden v 19.stoletju izgubil in tako danes 18. zve-zek predstavlja kazalo in øtudijo celot-ne grafiœne zbirke. Potem, ko je Valva-sor ostal brez veœine svojega pre-moæenja, je grafiœno zbirko skupaj ssvojo knjiænico v odkup najprej ponu-dil kranjskim deæelnim stanovom,nato pa je zaradi njihove nezainteresi-ranosti novi lastnik postal zagrebøkiøkof A. I. Mikuliå. Po veœ kot tristoletih se je s faksimilirano izdajo zbirkazopet vrnila v Slovenijo.

Za dokonœanje tega nadvse obseænegain poærtvovalnega dela je zasluænih ve-liko slovenskih in zagrebøkih strokov-njakov, v prvi vrsti pa njen urednik dr.Lojze Gostiøa. Ob predstavitvi, njego-vega lahko bi rekli æivljenjskega dela,je svoj govor sklenil s Horacijevo mi-slijo: »Æivljenje ni dalo smrtnikomniœesar brez velikega truda« in dodal:»Tudi nam ne.«

Na gradu sreœanje ministrov prvedemokratiœno izvoljene vladeNa pobudo evropskega poslanca Lojzeta Peterleta so se 15. junija nagradu Bogenøperk zbrali vsi ministri prve demokratiœno izvoljene inosamosvojitvene vlade.

To je æe tradicionalno sreœanje, ki na pobudo in povabilo gospoda Peterleta pote-

ka vsako leto v mesecu maju ali juniju. Letos smo skorajda celotno takratno mi-

nistrsko ekipo gostili na gradu Bogenøperk. Ministri so se opoldne zbrali v atriju

gradu, nato pa v poroœni dvorani prisluhnili koncertu, ki sta ga pripravila barito-

nist Damjan Locatelli in pianistka Tamara Raæem, œlana træaøke operne hiøe. Po

krajøem ogledu gradu so se nekdanji ministri, med njimi Peter Vencelj, Joæe Men-

cinger, Janez Dular, Rajko Pirnat, Joæe Osterc, Alojz Janko in øtevilni drugi

umaknili na zasebno kosilo v grajsko Krœmo.

Kulturno dogajanje na graduTretjiœ so vrata odprli poletni grajski veœeri na gradu Bogenøperk.

Ob koncu øolskega leta in zaœetkupoœitniøkih dni odpira vrata vrsta slo-venskih festivalov in drugih ponudni-kov kulturnih prireditev. Na gradu Bo-genøperk se je od 24. junija do 10. juli-ja zvrstilo sedem prireditev, ki so pos-peøile utrip starega gradu.

S kulturnim programom smo poœastilidan dræavnosti, v zlato knjigo so sevpisali odliœni øolarji OØ Ømartno priLitiji ter uœenci Glasbene øole LitijaØmartno, na tradicionalno æe 16. po-potovanje smo pospremili Valvasorje-vo konjenico in z uvodnim koncertomMelodij Dalmacije odprli tretje polet-ne grajske veœere na gradu Bo-genøperk.

Domaœi tamburaøki orkester Ømartno,Mladinski orkester kulturnega druøtvaVipavski tamburaøi in vokalni septetFatje s'pod velba so na celoveœernemkoncertu navduøil publiko z izbranimibiseri dalmatinske glasbe. Otroøki

rompompom je tudi to leto zaznamo-vala grajska miøka, ki je na ogledu gra-du z otroci pokukala v grajsko kuhinjoin peœ gospodinje Fanike. V ustvarjal-nih delavnicah so nastali moønjiœki,lutke, pisane œrke in øopki roæ iz kreppapirja. Ob koncu popoldneva se jerompompom zakljuœil z otroøko pred-stavo Od kod si, kruhek?, ki sta jo vgrajskem atriju uprizorila œlana gleda-liøœa Unikat. Prijetna poletna druæenjaje sklenil koncert Nuøe Derenda obspremljavi pianista Boøtjana Grabnar-ja. Slovenske zimzelene popevke v iz-vedbi odliœnih gostov so navduøile obi-skovalce koncerta. Kulturne priredi-tve so se nadaljevale tudi v mesecu av-gustu. Vrata je odprla fotografske raz-stava detajlov vrat dediøœine v srcuSlovenije, ki nosi naslov Mozaik srcaSlovenije. Zadnjo nedeljo v mesecuavgustu je Valvasorjeva konjenica æetradicionalno pripravila viteøke igre.

Obnova graduTudi v letoønjem letu se nadaljujeinvesticijsko vzdræevanje graduBogenøperk.

Grad Bogenøperk je zaradi kulturnih,umetnostno-arhitekturnih in zgodo-vinskih lastnosti kulturni spomenikdræavnega pomena. Vsi posegi v spo-menik potekajo pod doloœenimi pogojiin budnim oœesom Zavoda za varstvokulturne dediøœine. V preteklih dveh le-tih smo sanirali grajsko ostreøje, vletoønjem letu pa se dela nadaljujejo vseverozahodnem stolpu gradu Bo-genøperk. V mesecu juliju in avgustu jepotekalo restavriranje stropne poslika-ve, ki izvira verjetno iz œasa lastniøtvaWindischgraetzov (grad je preøel v nji-hovo last leta 1853), sledi burøenje inponovno lakiranje intarziranega par-keta treh sob v drugem nadstropju. Je-seni bomo zamenjali iztroøena okna inosveæili del grajske fasade.

Polovico sredstev za investicijskovzdræevanje gradu je Javni zavod Bo-genøperk, øe pod vodstvom direktorjaBraneta Kodrina, uspel pridobiti pre-ko Javnega razpisa za izbor kulturnihprojektov iz programa sanacije najboljogroæenih in najkvalitetnejøih objek-tov kulturne dediøœine, ki jih bo v letih2006-2008 financirala Republika Slo-venija iz proraœuna, namenjenega zaizvajanje zakona o zagotavljanju sred-stev za nekatere nujne programe Re-publike Slovenije v kulturi, drugo po-lovico sredstev sta zagotovila ObœinaØmartno pri Litiji ter Javni zavod Bo-genøperk.

vsi prispevki Joæi Vovk

JAVNI RAZSPISI, POLITIŒNE STRANKESEPTEMBER 2008 • ØT. 7 3

Moje razmiøljanje oziroma ugotovitvebom zaœela z znano zgodbo, zakajkmet kupi konja. Mar zato, da ga imav hlevu in ga krmi ali zato, da si z njimpomaga pri delu? Od konj bom preølak obœinskemu svetu. Na volitvah ima-mo vsi dræavljani pravico, da izbere-mo predstavnike, ki nas poøteno za-stopajo, pomagajo in odloœajo v do-bro vseh. Na tak naœin in v tak namenste na zadnjih volitvah izvolili 16 œla-nov obœinskega sveta Obœine Ømartnopri Litiji. Øtevilo predstavnikov raz-liœnih strank je odvisno od razmerja,ki so ga stranke dobile na volitvah.Stranki SDS ste namenili toliko gla-sov, da vas lahko zastopamo trije svet-niki (Joæica Æurga, Peter Avbelj, do

»Odgovornost za spremembe« je al-ternativni vladni program Socialnihdemokratov, ki ga je leto dni priprav-ljalo veœ kot 300 strokovnjakov. »Po-litika, ki æeli uveljaviti spremembe,mora biti odprta za kritike in dru-gaœne poglede ter mora znati sklepatipametne kompromise, ki vodijo stvarik æelenemu cilju. Morda je za ceno us-peha potrebnih veœ korakov, vendarto opraviœuje njen pomen. Œe kdotemu pravi gradualizem, to Socialnidemokrati sprejemamo. Brez tega, dase ljudje prepoznajo v spremembah nipogojev za njihov uspeh. Socialni dia-log in partnerstvo sta kljuœni orodji

upravljanja s spremembami«, je v go-

voru na programski konferenci Social-

nih demokratov poudaril predsednik

stranke Borut Pahor.

Namen Socialnih demokratov je us-

tvariti pogoje, da bo Slovenija kljub

priœakovanim manj ugodnim gospo-

darskim okoliøœinam vsestransko mo-

dernizirala in se po kazalcih gospodar-

skega razvoja in socialne varnosti

pribliæevala najbolj razvitim. Da bo

sadove napredka uæivala celotna skup-

nost in ne le privilegirana manjøina, da

se bodo krepile inøtitucije pravne

dræave in da bomo krepili nacionalno

identiteto v pogojih odprte druæbe.

Prav na osnovi teh izhodiøœ se Socialni

demokrati predstavljamo kot alterna-

tiva sedanji oblasti. Kljuœni izziv pri-

hodnjega razvoja Slovenije bo torej za-gotavljanje dinamiœnega ravnovesjamed ekonomsko, zaposlitveno, social-no in okoljsko politiko. V teh okvirihje alternativni vladni program Social-nih demokratov program moderniza-cije in razvoja ter hkrati program zaveœjo praviœnost in blaginjo.

Odgovorne finance kot pogoj stabilnerasti, okrepljena moœ in poloæaj neod-visnih institucij, spremembe davœnezakonodaje, ki bodo spodbujale inve-sticije v tehnoloøke preboje. Ukrepi napodroœju sociale, ki bodo zagotavljaliveœjo blaginjo za vsakogar, veœjo pra-viœnost pri delitvi rezultatov gospo-darske rasti je le nekaj najpomem-bnejøih poudarkov iz celotnega pro-grama, na katerega smo Socialni de-mokrati ponosni ter nanj zremo v upa-nju na boljøi jutri.

»Pred nami je zahteven predvolilni œas.Je mar kdo priœakoval kaj drugega?Do pomembnih uspehov vedno voditrnova pot. Pred enajstimi leti smo v,za stranko veliko bolj nehvaleænihœasih, imeli pogum in vizijo, da smo jos skupnimi moœmi vrnili v srediøœe slo-venskega politiœnega æivljenja. Danesimamo enak pogum in vizijo, da Slove-

aprila Joæe Verbajs, od maja naprejTea Øavor). Trudimo se po najboljøihmoœeh in v dobri veri, da glasujemopoøteno. Tukaj pa se spet lahko povr-nem k zgodbi o konjih. Premalo nasuporabljate za delo, kajti vedeti mora-te, da nismo specialisti za vsa podroœjain da ne poznamo vseh problemov, kivas tarejo, ki bi jih radi reøili, vsehvaøih vpraøanj, na katere bi radi dobiliodgovore, zato smo se dogovorili, davsak prvi œetrtek v mesecu organizira-mo seje OO SDS Ømartno pri Litiji, kiniso namenjene samo œlanom SDS.Vljudno vabimo vse, ki imate radipoøteno delo in poøtene odgovore nasvoja vpraøanja. Predstavili vam bomoteme, ki so bile oziroma bodo obrav-navane na obœinskih sejah in sevedaupoøtevali vaøe predloge in mnenja.Mi si politiko predstavljamo tako.

V imenu svetniøke skupine SDS,

Joæica Æurga

Obœina [martno pri Litiji

Obvestilo obœanom– TOŒA junij 2006

Obveøœamo Vas, da ima Komisija za odpravo posledic naravnih nesreœ na stvareh, Mi-nistrstva za okolje in prostor, v mali sejni sobi Obœine Litija, Jerebova 14, 1270 LITI-JA, ob sredah v mesecu septembru 2008 oz. predvidoma dne 10. in 17. 9. 2008 med10. – 13. in 14. – 17. uro odprto zaœasno pisarno Ministrstva za okolje in prostor, ka-mor vabi na informativni razgovor lastnike stanovanjskih objektov z obmoœja Obœine[martno pri Litiji, ki so v neurju s toœo dne 29. 6. 2006 utrpeli økodo na objektih.

Do sredstev pomoœi za odpravo posledic nesreœ v stalno naseljenih stanovanjih oz. sta-novanjskih stavbah ter na gospodarskih objektih kmetijskega gospodarstva, v katerihse izvaja kmetijska dejavnost, so upraviœeni obœani, ki so utrpeli økodo, ki je bila oce-njena na 642,00 EUR ali veœ.

Vsi upraviœenci boste s strani Ministrstva za okolje in prostor prejeli obvestilo (vabilo),v katerem boste poleg navodil prejeli tudi obrazce (PRILOGA 1s – stanovanje, PRILO-GA 2 – raœuni), ki jih boste morali predloæiti vlogi za izplaœilo økode. niji utrdimo pot v srediøœe razvitega

sveta. Tako kot se je pred enajstimi letizdelo mnogim nemogoœe, da bi uspeli,se bodo dvomi glede naøih stremljenjporajali tudi danes. Res je, ne bo lah-ko, vsekakor pa ne nemogoœe. Mi smo

pripravljeni, da to dokaæemo ter za toprevzamemo tudi odgovornost.« je iz-postavil predsednik Socialnih demo-kratov Borut Pahor.

Na povabilo OO SD Litija je prav tavladni program Borut Pahor predsta-vil tudi na javni tribuni v Litiji. V nabi-to polni konferenœni dvorani bowlingcentra je potekala konkretna razpravao aktualnih problemih obœanov Litijein Ømartna in za katere je alternativnivladni program Socialnih demokratovreøilna bilka v boju za ekonomsko, za-poslitveno in socialno praviœnost.

Upam, da ste prisotni ter tudi vsi osta-li dobili zadovoljive odgovore na za-stavljena vpraøanja in kateri bodo tuditemelj za vaøo odloœitev na jesenskihdræavnozborskih volitvah na katerihbom kot kandidat Socialnih demokra-tov kandidiral tudi sam.

Predsednik OO SD Litija

Matjaæ Aøkerc

Aleksander Zorn,

Skupaj na pravi poti

Nar

oœni

k og

lasa

je S

DS,

Vol

itve

v D

Z 20

08, T

rste

njak

ova

8, 1

000

Ljub

ljana

Skupaj na pravi poti

rojen leta 1947 v Mariboru, od leta 1948 æivi vLjubljani, kjer je leta 1973 na Filozofski fakultetidiplomiral iz svetovne knjiæevnosti in literarne teo-rije. Æe med øtudijem je aktivno sodeloval pri ta-kratnem slovenskem øtudentovskem gibanju inuredniøtvih razliœnih revij. Od leta 1967 do 1969 jebil sourednik Mladih potov pri Mladini, od 1969do 1970 œlan ustanovne ekipe in prvi urednik kul-ture Radia Øtudent, leta 1970 urednik Tribune, od1971 do 1972 soustanovitelj in prvi predsednikØKUCA, leta 1972 sourednik Problemov, od leta1981 dalje pa je tudi œlan Druøtva pisateljev.

Svojo poklicno pot je zaœel leta 1974 kot svobodendramaturg pri eksperimentalnem gledaliøœu Glej,od leta 1977 do 1981 je bil zaposlen kot dramaturgpri Viba filmu v Ljubljani, nato je bil sedem let svo-bodni knjiæevnik. Od leta 1987 dalje je bil urednikpri Zaloæbi Mladinska knjiga v Ljubljani, kjer je iz-

bral in uredil veœ kot 250 knjig slovenskih ustvar-jalcev, med katerimi nosi poseben poudarek zbirkaPremiki.

Izdal je veœ knjig. Za knjigo esejistiœnih zapisov o slo-venskih posebnostih druæbene tranzicije Smeønaæalost preobrazbe je dobil nagrado Marjana Roæanca,za »najboljøe slovensko esejistiœno delo 2005«.

Vlada Republike Slovenije ga je 3. decembra 2004imenovala za dræavnega sekretarja v Kabinetu pred-sednika vlade. Je tudi predsednik Strateøkega svetaza kulturo, izobraæevanje in znanost in predsedujeKoordinacijskemu odboru za dræavne proslave, ki sobile v zadnjih letih konceptualno povsem spremenje-ne, tako da so se bolj pribliæale ljudem in zaœelespodbujati domovinsko œustvo, da so se Slovencizaœeli bolj patriotsko vesti do svoje dræave ter takoutrjevati nacionalno identiteto.

Slovenska demokratska stranka

Po nespornem sanjskem vzponu Slovencev v samo-

stojno dræavo, smo se znaøli pred mnogimi problemi,

ki spremljajo tranzicijo tako imenovane druæbene

lastnine v dræavno in zasebno. Prehod je zelo hud. To

je spremenilo in øe spreminja naøa æivljenja. Zato je

treba zagotoviti dostojno æivljenje vseh dræavljank in

dræavljanov. To si Slovenci s svojo sposobnostjo za-

sluæimo in to mora naøi demokraciji v Evropski skup-

nosti nedvomno pripadati.

Evropska skupnost ima temelje v kulturi, ki je ustva-

rila naøo razvito civilizacijo. Zato jo bo treba øe pose-

bej skrbno varovati in vlagati vanjo. Vlaganje v kul-

turo je namreœ vlaganje v razvoj znanja, ki prinaøa

delovna mesta, dviguje standard, oblikuje socialno

kulturo in skrbi za okolje. Kultura bo prej ali slej spet

naøa prihodnost, kakor je bila nekdaj preteklost, za-

radi katere smo preæiveli.

Skrb za okolje in naravo, ki je pokazala svojo moœ

in jo bo v prihodnosti morda øe bolj, je prav skrb

za kulturo œloveka v okolju. Takøna skrb ne bo

zahtevala samo tehniœnih inovacij in spremembe

æivljenja z drugaœno uporabo energetskih virov,

paœ pa tudi temeljno solidarnost, ki je druæbena

kultura sodobne œloveøke skupnosti. Morda øe po-

sebej majhnega, ustvarjalnega in sposobnega naro-

da, ki je lahko moœnejøi od vsakega velikega, œe za-

res trdno dræi skupaj.

Spoøtovane obœanke in obœani, kdor se pripelje sko-

zi Ømartno pri Litiji, to lepo deæelo na skrajnem

robu Dolenjske, lahko obœuduje prijetno naravno

okolje, bogato kulturno dediøœino in moœno zgodo-

vinsko zaledje. Tukaj lahko zaœuti energijo in preda-

nost Ømarœanov in tudi æeljo, da bi napredovali øe

hitreje in odprli prometno ureditev kraja, ki ne more

slediti varnosti ter kvaliteti æivljenja obœanov.

Dræava bo morala øe bolj tvorno sodelovati pri po-

budi obœinskega sveta in storiti konkretne korake

pri prometni razbremenitvi starega mestnega jedra.

Manjka obvoznica.

Tako kot bo morala nekaj storiti, da bo prepreœila

potencialno ekoloøko bombo na odlagaliøœu usnjar-

skih odpadkov IUV v Rakovniku. V dolini, ki je si-

cer v zaledju Ømartna, a zato niœ manj pomembna.

Tako kot je pomembna zaøœita vodnih virov, ki so

vse bolj ogroæeni.

Sicer pa to obœanke in obœani Ømartnega ob Litiji

æelite æe dolgo. Prepriœan sem, da so argumenti na

vaøi strani. Slovenija, ki bo na pravi poti, jih bo mo-

rala uresniœiti. Nadaljujmo skupaj.Aleksander Zorn

Aleksander Zorn,

Voda jeæivljenje

Novice is domaTisje

SEPTEMBER 2008 • ØT. 74 JAVNI ZAVODI, SPOMINI IN ZAHVALE

20803005

Sreœanje bolnih, starih in invalidov

Zdruæeno je bilo s sveto maøo v litijskicerkvi Sv. Nikolaja. Preko dvajsetnaøih stanovalcev se je udeleæilosreœanja, za kar se iskreno zahvaljuje-mo organizatorjem. Poskrbeti za pre-voz in dobro poœutje preko dvajsetgibalno oviranih ljudi ni enostavno.

Izlet na Pohorje

V zaœetku junija smo se odpeljali naØtajersko. Ogledali smo si akvarij interarij v Mariboru in se z vzpenjaœopovzpeli na Pohorje.

Udeleæba na reviji pevskih zborovsocialnih zavodov.

Letoønja revija pevskih zborov je bilav Ljutomeru. Domski pevski Tisa, kiga vodi socialna delavka gospa Vlasta

Novice is domaTisje

Øedivy se je predstavil s pesmijo Tam ,kjer teœe bistra Zila in osvojil drugomesto.

Nastop pevskega zbora DU Litija inskupine Mavrica

pod vodstvom gospe Lojzke Koritnik.

Camino Frances

Predavanje naøih domskih kolesark, kiso prekolesarile dolgo pot v Santiagode Compostelo.

Podelitev priznanj in simboliœnihnagrad prostovoljcem

Preko celega leta so nas obiskovaliprostovoljci OØ Ømartno pri Litiji,Srednje zdravstvene øole in GimnazijeLitija. Poleg njih pa tudi odrasli pro-stovoljci, ki jih druæenje z naøimi sta-novalci veseli.

Piknik pri »Maœku«

Naøi prijatelji z DU Ømartno pri Litijiso nas povabili na piknik v gostiøœeMaœek. Piknika se je udeleæilo karøestnajst naøih stanovalcev, ki dobrehrane in pijaœe ter prijetne druæbe øedolgo ne bodo pozabili.

Romanje na Brezje

Sedem naøih stanovalcev je skupaj s sr.Marinko ter gospo Joæico Bajec poro-malo na sreœanje bolnih in invalidovna Brezje.

Udeleæba na postavitvi temeljnegakamna za gerontoloøki center v Litiji.

Nastop harmonikarja in violinista

Vroœe julijsko popoldne sta nam po-pestrila brata Amadej in Gabrijel

Voje. Amadej je zaigral na violino,Gabrijel na diatoniœno harmoniko.Pripravila sta zanimiv glasbeni pro-gram in nas razveselila. Po konœanemnastopu sta poklepetala z naøimi sta-novalci.

Proslava ob dnevu dræavnosti inpiknik pri »Janezu«

Domski prostor za gradom, imenovantudi »Pri Janezu« je bil prizoriøœe pro-slave ter piknika. Nastopili so stano-valci doma, ki so z voditeljicami sku-pin za samopomoœ pripravili domisel-ni kulturni program, ki je prepleteltako stare obiœaje povezane s kresova-njem kot bliænji dan dræavnosti.

Bralna ura

Vsak mesec nas gospa AleksandraMavretiœ iz litijske knjiænice razveseli.Tokrat smo prisluhnili knjigi AksinijeKermauner z naslovom Smaragdnaobzorja.

Nastop MPZ DU Moravœe

Vsako leto nas obiøœejo pevci DU Mo-ravœe in nam pripravijo zanimiv kon-cert.

Leonida Razpotnik

Varna pitna voda nam omogoœa æiv-ljenje in predstavlja enega izmed os-novnih pogojev zdravja. Œeprav jetako dragocena dobrina, jo prepogo-sto dojemamo kot nekaj danega. Vodaje æivljenjsko potrebna dobrina, a naæalost se ljudje zavemo tega le tedaj,ko je ni! Tudi nam, druæinama Za-man, iz Jablaniøkih Lazov smo mese-ca maja ostali brez pitne vode. Imelismo svoj izvir in iz tega izvira sta sepreæivljali dve druæini vse do sedaj, koso nam nepriœakovano v zajetje pitnevode pritekli oljni madeæi in drugeneœistoœe! Posledica tega je, da smo iz-gubili dragocen vir æivljenja! Nikoliveœ ne bomo pili vode iz svojega last-nega vodovoda! Rezervoar smo oœis-tili sami, pomoœ pa so nam ponudilitudi nekateri sosedi, kar je prav, da jihomenimo in izpostavimo, to so bili:Boøtjan Baø, Marko Œoæ in Baø Lojze.Pohvalili bi tudi gasilce iz Ømartnegain Jablaniøke doline, ko so nam v teæk-ih trenutkih priskrbeli vodo, kljub nji-hovemu prenapornemu urniku. Ves taœas pa nam je ostal ob strani tudi gos-pod æupan Milan Izlakar! Øe enkrat is-krena hvala!

druæini Zaman

Voda jeæivljenje

20807001

Ni smrt tisto, kar nas loœi

in æivljenje ni, kar druæi nas.

So vezi moœnejøe;

brez pomena so razdalje,

kraj in œas.

(M. Kaœiœ)Ob boleœi izgubi naøe drage mami, taøœe, babice in prababice

ALOJZIJE KONŒINArojene Marn iz Velike Øtange 17

1926 - 2008

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za nesebiœno pomoœ v najteæjihtrenutkih, za vsa izreœena soæalja, darovano cvetje, sveœe in darove za svete maøe. Posebna zahvala

obema æupnikoma g. Janezu Jesencu in g. Janezu Zaletelu za lepo opravljen obred. Hvala tudidomaœim cerkvenim pevcem in oktetu Deseti brat za petje pri maøi in zapete æalostinke na grobu.

Zahvaljujemo se tudi osebju ZD Litija, pogrebni sluæbi Komunala Litija, ministrantom, trobentaœu,praporaøem, pogrebcem in g. Marjanu Lukanœiœu za tople poslovilne besede, druæini Zaman,

ter vsem ostalim, ki ste nam kakorkoli pomagali in jo pospremili na njeni zadnji poti.Øe enkrat vsem in vsakomur posebej hvala.

Æalujoœi: sinovi Zvone, Lojze, Pavle ter hœerka Marinka z druæinami

ZAHVALA

20807002

V 86. letu starosti nas je zapustiladraga mama, babica in prababica

TEREZIJA GROØELJÆeleznikova mama

iz Viønjega grma 4, Ømartno pri Litiji

Iskreno se zahvaljujemo sestri Lojzki za pomoœ na domu v œasu njene bolezni,sorodnikom sosedom, sodelavcem ter gospodu æupniku za izreœena soæalja, darovano cvetje,

sveœe in svete maøe ter vsem tistim, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.

Vsi njeni

ZAHVALA

20807003

Pri samem grobu postojimo,

priægemo luœko da gori,

a spomin na tebe pa øe æivi,

vse do konca naøih dni.

Mineva peto leto odkar nas je zapusti

BOGOMIR JEREiz Podroj 34, Ømartno pri Litiji

Vsi njegovi

V SPOMIN

20807004

Nepriœakovano in mnogo prezgodaj nas je zapustil

MILAN GROZNIK30.12.1962 - 6.6.2008

Ob tragiœni smrti se zahvaljujeva vsem bratrancem, sestriœnam, tetam, prijateljem iz Lupinice,sosedom in prostovoljcem GD Kostrevnica za podarjeno cvetje, sveœe in izreœena soæalja.

Zahvaljujeva se tudi g. æupniku, g. kaplanu in pogrebni sluæbi za lep pogrebni obred.

Æalujoœi: oœe Milan in brat Boæidar

ZAHVALA

20807005

Srce je omagalo,

tvoj dih je zastal,

na tebe spomin,

bo veœno ostal.

V 69. letu starosti nas je zapustil

MARTIN ZAMANiz Male Kostrevnice 5

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in nekdanjim sodelavcemza izreœena soæalja, darovano cvetje in sveœe ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.

Hvala g. kaplanu za opravljen obred, pevcem, pogrebni sluæbi za organizacijo in ga. Silviza lepe besede ob slovesu.

Vsi njegovi

ZAHVALA

20807006

Prehitro se je ustavil œas,

nepriœakovano si odøla od nas.

Solze na obrazih so, ko v mislih si naøih,

vendar nam tvoje srce, dejanja in tvoj smeh,

vedno ostalo bo v srcih nas vseh.

Ob boleœi izgubi æene, mame in svakinje

MARIJE TOMAÆIŒrojene Kokalj, iz Lupinice 21

1942 - 2008

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za vso tolaæbo in soœutje,za izreœena ustna in pisna soæalja, za podarjene sveœe in sv. maøe. Posebna zahvala dr. MonikiMlinar - Agreæ, ter osebju bolniønice Golnik, dr. Katarini Osolnik, dr. Petri Svetina - Øorli in

dr. Urøki Lunder. Iskreno se zahvaljujemo ge. Rozi Kotar, ge. Pavli Skubic ter sodelavcem MORS - a zaneizmerno pomoœ in tolaæbo v œasu njene bolezni. Hvala æupniku g. Marjanu Lampretu za lepo

opravljen obred, pogrebni sluæbi Komunala Litija, pevcem in trobentaœu za zaigrano tiøino.Vsem in vsakomur posebej øe enkrat hvala.

Æalujoœi: moæ Lojze, hœi Mateja z druæino in svak Martin

ZAHVALA

20807007

Boleœina, ki nam v srcu tli,

te v æivljenje veœ ne obudi.

Slejkoprej zabriøe œas vse boleœine,

a spomin ostane, nikdar ne izgine.

Ob boleœi in mnogo prerani izgubidrage æene, mame, stare mame in sestre

MAGDE ZAVRL1957 - 2008

iz Dvora 2

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaøœanom in znancem za izreœenasoæalja, darovano cvetje, sveœe in sv, maøe. Hvala æupniku g. Marjanu Lampretu za lepo opravljen

pogrebni obred, pevcem za ganljivo odpete pesmi ter trobentaœu in pogrebni sluæbi.Posebno se zahvaljujemo kolektivu in sodelavcem IUV Vrhnika ter blagovnice Centromerkur.

Hvala tudi g. Tonetu Zavrlu in ga. Mimi Frank, za ganljive besede slovesa.Vsem in vsakomur øe enkrat hvala.

Æalujoœi: moæ Franci, hœi Katja z druæino, sin Gregor ter sestra Ani z druæino.

ZAHVALA

20807008

Delo, skrb, ljubezen, izpolnjevali tvoje so æivljenje.

A poøle so ti moœi in zaprl si oœi.

Œe bi lahko ti pomagali, zdaj nebi ostali sami.

In œeprav spokojno spiø, z nami kakor prej æiviø.

V 82. letu starosti nas je zapustil dragi oœe in ata

STANISLAV POGLAJEN28.4.1927 - 16.5.2008

iz Velike Kostrevnice 13

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste bili z namina njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje in sveœe ter nam izrekli soæalje in tolaæbo v najteæjih

trenutkih. Posebno se zahvaljujemo dr. Nikolaju Benediœiœu za pomoœ v teækih trenutkih.Zahvaljujemo se g. æupniku, pevcem in trobentaœu ter vsem gasilcem, ki ste ga v tako velikem øtevilu

pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala velja tudi g. Petru Avblju za ganljive besede slovesa.

Æalujoœi vsi njegovi

ZAHVALA

MARIPOGLAJEN

1934 - 1995

Hvala vsem ki se je spominjate,postojite ob njenem grobu in priæigate sveœe.

Vsi njeni

V SPOMIN

Uspeøen zakljuœek øolskega letaFolklorna skupina Javorje jegostovala v Bosni in Hercegovini

SEPTEMBER 2008 • ØT. 7 5VZGOJA IN ØOLSTVO, DRUØTVA, OGLASI

Uspeøen zakljuœek øolskega letaØolsko leto, ki je za nami so zaznamovale nekatere posebnosti inznaœilnosti.

Zaradi gradnje nove øportne dvoraneje bilo potrebno ustrezno prilagoditiuœni naœrt in pouk øportne vzgoje tre-nutnim prostorskim pogojem. Øportnavzgoja je potekala v bazenu, v uœilni-cah, na hodnikih, v avli in, tudi v sla-bem vremenu, na zunanjih povrøinah.Potrebno je bilo veliko strpnosti in ra-zumevanja vseh, tako uœencev in uœite-ljev, øe posebej uœiteljev øportne vzgo-je, kot tudi starøev. Zahvala za uspeøenzakljuœek gre prav vsem.

Øolanje je zakljuœila izjemna generacijadevetoøolcev, ki je, kljub temu da jih jebilo le 49, dosegla izjemne rezultate.Uœenci so osvojili 33 srebrnih in 16zlatih priznanj na razliœnih tekmova-njih iz znanja. Med njimi je øe posebnoizstopala najboljøa uœenka generacije,Mojca Juterøek, ki je dosegla 7 zlatihin 5 srebrnih priznanj. V Zlato knjigoje bilo vpisanih 17 uœencev, v Knjigonajboljøih doseækov pa 15 uœencev.Uœenci pa so bili uspeøni in so dosegalipriznanja tudi na drugih podroœjih.

Leto, ki se izteka, je zaznamovala tudisprememba na organizacijskempodroœju. V skladu s pogodbo medObœinama Litija in Ømartno pri Litiji,se je s 1. 1. 2008 Vrtec Litija razdruæil.Od njega se je odcepila enota Vrtca Ci-ciban in se pripojila k OØ Ømartno. Vtem œasu smo vzpostavili osnovne po-goje delovanja v novih razmerah, reali-zirali nekatera najnujnejøa dela investi-cijskega vzdræevanja, opravili vpisotrok v vrtec in zaœeli priprave nanovo øolsko leto, tudi kadrovsko ne-koliko okrepljeni.

Za preteklo øolsko leto pa so bile po-membne tudi druge znaœilnosti. Izpo-stavim naj zelo dobro sodelovanje z

obœino na øtevilnih podroœjih: gradnjaøportne dvorane, vrtec, financiranje,prireditve, obiski iz tujine… V tem letusmo veliko œasa posvetili oblikovanjuvzgojnega naœrta øole, ki je v zakljuœnifazi. Pri oblikovanju so aktivno sode-lovali uœitelji, uœenci in starøi. Leto sozaznamovale tudi kadrovske spre-membe. Te so vsakoletna stalnica,toda letos jih je bilo øe posebej veliko.Spremembe so imele doloœen vpliv,vœasih tudi negativen, na kvaliteto pe-dagoøkega procesa.

Kljub vsem teæavam smo øolsko letouspeøno zakljuœili. To potrjujejo raz-liœni kazalci, s katerimi lahko ocenjuje-mo uspeønost naøega dela: uœni uspeh,doseæki na nacionalnem preverjanjuznanja, vzgojno podroœje, realizacijapouka, doseæki in rezultati uœencev natekmovanjih.

Uœni uspeh se je v primerjavi z lanskimletom izboljøal. To se kaæe v veœjemodstotku odliœnih uœencev in v man-jøem øtevilu tistih, ki niso bili uspeøni.Tudi doseæki devetoøolcev na nacio-nalnem preverjanju znanja so precejnad dræavnim povpreœjem, kar kaæe nakvalitetno delo uœiteljev in uœencev.

Albert Pavli, ravnatelj

V œasu prvomajskih poœitnic v okvirumednarodnega folklornega festivala»Slofolk« smo gostili folklorne skupi-ne iz razliœnih dræav. Med drugimitudi folklorno skupino »KUD Piskavi-ca« iz Bosne in Hecegovine. Tako smov zaœetku meseca julija folklorniki intamburaøi obisk vrnili in se udeleæilinjihovega folkornega festivala »Ko-zarski Etno«. To je bil æe 4. festival povrsti in je gostil skupine iz Belgije,Grœije, Øvice, Srbije, Francije, Make-donije, Kosova in nas iz Slovenije.

Po prihodu v Banja Luko smo se na-stanili v dijaøkem domu. Ob veœerihsmo nastopali na folklornih priredi-tvah v Piskavici, Laktaøih in BanjaLuki. Slavnostna otvoritev festivala seje priœela s povorko skozi vas Piskavi-ca, razstavo nevestine bale in æupano-vim govorom. Po nastopu folklornihskupin smo si z domaœini izmenjalisimboliœna darila. Za konec je sledilaøe zabava z glasbo.

Folklorna skupina Javorje jegostovala v Bosni in HercegoviniOd 4. do 8. julija se je KUD FS Javorje udeleæila mednarodnega folklorne-ga festivala »Kozarski Etno« v Banja Luki.

Naslednji dan smo si ogledali BanjaLuko, ki je zgrajena na obeh bregovihreke Vrbas. Na njihovi znamenititrænici je ob pestrosti ponudbe in niz-kih cenah vsakdo lahko naøel kaj zase.Popoldne smo se odpravili na ogledNacionalnega parka Kozara. Tu smose prijetno ohladili, mogoœen spome-nik Duøana Dæamonja pa nas je spom-nil na øtevilne padle med 2. svetovnovojno.

Kulturna prireditev se je tudi drugiveœer odvijala v Piskavici, namenjenaje bila petju in glasbi. Nastopili so tudinaøi tamburaøi. S promocijskim mate-rialom, cviœkom, øtrukeljci in domaœosalamo so novomeøki prijatelji pred-stavljali Slovenijo, harmonikar Pavlein nekaj parov v narodnih noøah pa soposkrbeli za veselo slovensko »øti-mungo«. Oba veœera so nam domaœinibogato postregli.

V nedeljo smo se peljali v vas Slatino,si ogledali njihove zdravilne terme. S

termalnim kopaliøœem na prostem seponaøa tudi bliænje mesto Laktaøi. To-ple vrelce so tu poznali æe stari Rimlje-ni, ogledali smo si po nakljuœju odkri-to veliko rimsko kopaliøœe, ki ga øeurejajo. Folklorni veœer je tudi v Lak-taøih privabil øtevilne ljubitelje ljud-skega plesa in pesmi. Po zakljuœkusmo veœerjali v œudoviti restavraciji Je-zero, na istoimenskem jezeru, ki je enanajbolj znanih restavracij v RepublikiSrbski. Postregli so nam z tradicional-no hrano, ob zvokih njihove glasbe væivo pa smo lahko tudi zaplesali.

V ponedeljek nas je oœarala prelepadolina reke Vrbas.

Zakljuœni del festivala KOZARSKIETNO 2008 je bil veliœasten. Po zad-nji zakljuœni prireditvi so nas organi-zatorji popeljali na razgledni hrib Ba-nja Luke.

Naslednji dan je nekatere æe œakalasluæba, zato smo se odpeljali domov.Vrnili smo se zadovoljni in zdravi, pol-ni novih doæivetij in spoznanj ter lepihvtisov. Øe si æelimo takønih potovanj.

Kljub temu, da nismo mogli ostati dokonca nam bo to gostovanje ostalo vœudovitem spominu po njihovem go-stoljubju in brezhibni organizaciji,tako s strani obœine, vaøœanov, polici-je, turistiœne in kulturne organizacije,ki so poskrbeli, da je celoten festivalpotekal brez zapletov, prav tako zavarnost in udobje vseh nas.

Za konec pa velja zahvala øe naøim or-ganizatorjem, ki so svojo nalogo pravtako odliœno opravili. Umetniøki vodjiIda Doløek in Helena Vidic sta obeskupini odliœno pripravili na vajah,predsednik druøtva Franci Lindner inœlanica tamburaøke skupine MinkaSavøek pa sta poskrbela, da je potova-nje brezhibno potekalo. Zahvala pravtako velja vsem, ki ste nam kakorkolidrugaœe pomagali in s tem pripomoglik uresniœitvi naøega potovanja.

Irena Zidar

0%

5%

10%

15%

20%

25%

30%

35%

40%

45%

2000/2001 35% 32% 23% 9% 1,21%

2001/2002 35% 35% 21% 8% 1,08%

2002/2003 34,9% 34,7% 21,0% 7,8% 1,67%

2003/2004 39% 37% 21% 7% 0,85%

2004/2005 35,7% 36,1% 23,2% 4,8% 0,35%

2005/2006 31,8% 38,8% 24,6% 4,5% 0,56%

2006/2007 36,1% 36,3% 22,8% 5,4% 0,0%

2007/2008 36,4% 35,6% 25,5% 2,5% 0,0%

1 2 3 4 5

odliœen prav dober dober zadosten nezadosten

Primerjava uœnega uspeha v letih 2000/01 do 2007/08– RS, PS in PØ

Robert PotokarKandidat LDS-a na dræavnozborskih volitvahNaredimo kakovostno æivljenje vsem!

Rodil sem se 25. 5. 1969.Po konœani osnovni øoli v Litijisem se v Ljubljani izøolal za prometno transportnegatehnika. Moja prva zaposlitev je bila pri Slovenskihæeleznicah. Po 15-ih letih delovnih izkuøenj sem postalsamostojni podjetnik.Novembra 2002 sem bil na lokalnih volitvah izvoljenv obœinski svet obœine Litija.V letih 2002 - 06 sem deloval v odboruza gospodarjenje z nepremiœninami.Kot œlan sveta Glasbene øole Litija-Ømartno pri Litijisem se zavzemal za spremembe v vodenju øole.S prihodom novega vodstva je øola ponovno zaæivelain rezultati so jasno vidni .Sodeloval sem pri ustanavljanju Mladinskega centra Litija.Kot predsednik sveta zavodaza kulturo se trudim,da zavod delujenemoteno in po letnem planu,ki ga potrdi svet zavoda.Delujem øe v odboruza financein gospodarjenjez nepremiœninami.

Prihodnostje v dobrih ljudeh in mladih oœehS tem sloganom smo se v Liberalni demokracij Slovenije „LDS” lotili priprave novega programa.Novo vodstvo LDS-a na œelu s Katarino Kresal, nam je vlilo polno zaupanja in poguma, da skupaj sto-pimo v lepøo prihodnost. Z mnoæico strokovnjakov, ki jih v stanki ne primankuje, je zaœel nastajati po-vsem nov izdelek. Nastal je kar 224 strani dolg program, za katerega lahko reœemo da je najboljøi.Razdeljen je na øtiri sklope in zajema prav vsakogar. Ker pa je program zelo obseæen,smo naredili tudi kratke izvleœke iz vsebine:

I. Gospodarstvo: Visoka konkurenœnost kot slovenski nacionalni interesFinance: Poøten, prijazen in pregleden davœni sistemEnergetika: Trajnostna, konkurenœna in varna energijaKmetijstvo: Naøa okoljska in prehranska varnostTurizem: Trajnostno naravnan turistiœni razvojPromet: Svoboda gibanja, uporabniku prijazen prometni sistemØolstvo, znanost, razvoj: Uspeøna, na znanju temeljeœa druæbaSocialna varnost: Socialni dialog in druæbena ukljuœenostZdravstvo: Dostopno in kakovostno zdravstvo za vse

II. Øport: S øportnim duhom do vrhunskih uspehovOkoljska agenda: Slovenija kot zgled trajnostnega razvojaUrejanje prostora: Uravnoteæen prostorski razvoj Slovenije

III. Pravosodje: Svoboda, varnost in praviœnost za vsakogarŒlovekove pravice in javna uprava: Varno in dostojanstvenoLokalna samouprava in regionalizem: Moderna lokalna demokracija kot dialogVarnovtna in obrambna politika: Visoka stopnja varnosti v nestabilnem okolju

IV. Kultura: Umetnost in kultura – ambasadorja kreativne dræaveZunanje zadeve: Odgovorni v svetuInformacijska druæba: Med informacijsko najrazvitejøe œlanice EUEnakopravnost: Prihodnost je æenskega spola

Vabimo vse, ki se vidite v naøem programu in ki si æelite aktivno sodelovati pri uresniœevanju le tega,da se nam pridruæite. Veœ o nas lahko najdete na www.lds.si/litija

OO LDS Litija

Tri temeljne toœke mojega programa:

1. Posodobitev obstojeœe prometne infrastrukture. Ker velika veœina obœanov Litije in Ømartnega priLitiji dnevno migrira proti Ljubljani, se bom zavzel za dodatna vlaganja v vzdræevanje in posodobitevcest. S tem bomo skrajøali potovalni œas in zmanjøali gneœo na æe tako preobremenjeni cesti.

2. Razvoj turizma in øporta. Obœini Litija in Ømartno pri Litiji skrivata veliko zanimivih kotiœkov, ki bi jihlahko izkoristili za razvoj turizma in rekreacije. Podprl bom vlaganja v turizem in øportno infrastrukturo,ki mora biti dosegljiva vsem.

3. Kakovostno æivljenje vseh starostnih skupin. Prizadeval si bom, da bosta naøi obœini zagotovilipogoje kakovostnega æivljenja za vse prebivalce – predøolske, øolajoœe, ljudi v aktivnem obdobjuin upokojence. Poskrbeti moramo za urejen øolski in zdravstveni sistem, pa tudi za kakovostneprostoœasne aktivnosti.

Kontakt: gsm.: 041 41 18 45, email: probert@siol.net

Nar

oœni

k og

lasa

je L

DS,

vol

itve

v D

Z 20

08, S

love

nska

29,

100

0 Lj

ublja

na, O

O L

DS

Litij

a

Pridobitev pitne vodena Primskovem

Aktivnostidruøvaupokojencev

Øtuc je uspeøen in trdenNekdanji kolovoz Hrastjankadobil œrno prevleko

SEPTEMBER 2008 • ØT. 76 DRUØTVA, DOGODKI IN ODMEVI

Zgodilo se jeV zadnji tretjini maja smo se pomerilina tekmovanju v balinanju v Litiji, siogledali komedijo »BOG« v Øentja-kobskem gledaliøœu v Ljubljani ter se vsodelovanju z druøtvi upokojencev li-tijske obœine udeleæili celodnevnega iz-leta na Primorsko.

V juniju smo organizirali celodnevniizlet na Hrvaøko – v Marijo Bistricoin Kumrovec, pripravili druæabnosreœanje vseh naøih œlanov, starih nad75 let, kamor smo povabili tudi sta-novalce Doma Tisje, izvedli prazniœnipohod po Luøni poti in se udeleæiliøtirih øportnih sreœanj (balinanje naGoliøœah, dve sreœanji na Dolah inprijateljsko druæenje z invalidi bali-narji v Litiji).

V juliju smo bili na celodnevnem izletuv Avstriji in Italiji (Celovec, Vetrinje,Roæek, Trbiæ), planinci pa smo obiskaliRoglo in Gorenje pri Zreœah; konecmeseca pa smo uæivali v letnem gleda-liøœu na Studencu pri Domæalah, kjersmo si ogledali domaœo komedijo»Klopœiœ«.

V avgustu smo se pohodniki podali naKum, ljubitelji kopanja pa na izlet s ko-palnim vlakom v Podœetrtek.

Vse mesece, razen v avgustu, so se naøtirinajst dni sestajale tudi Ømartinke.Na vseh izletih, pohodih in ostalihdruæenjih je bilo nad 340 udeleæencev.

Pripravljamo…V drugi polovici septembra (20. 9.2008) bomo obiskali sejem v Mokro-nogu, teden dni pozneje (26. 9. 2008)pa organizirali ob zakljuœku øportnihtekmovanj upokojencev litijske inømarske obœine druæabno sreœanje vømarskem kulturnem domu.

V oktobru naœrtujemo popoldanski iz-let na Brdo pri Kranju in planinski po-hod Jevnica – Janœe – Øtanga, ki gabomo sklenili s kostanjevim pikni-kom.

To je le okvirni program, ki pa se lah-ko øe spremeni, zato spremljajte obve-stila na oglasni deski pred naøo pisar-no in plakate.

Obenem prosimo vse, ki øe niste po-ravnali œlanarine, letos je 6 eur, da tostorite œimprej v pisarni, kjer imamouradne ure vsako prvo in tretjo sredov mesecu, od 9. do 11. ure dopoldne.

Boris Æuæek

Aktivnostidruøvaupokojencev

Na razliœna vina letnika 2007 in neka-tera tudi starejøa, ki smo jih pridelaliin kletarili v naøih vinogradih in kletehsmo vinogradniki Øtuca lahko zelo po-nosni in zadovoljni, saj smo s kvalitetonaøih vin na ocenjevanjih dosegli re-sniœno odliœne rezultate.

Æe sama kvaliteta grozdja iz naøih vi-nogradov in nato øe moøt sta lanskoleto v jeseni dala slutiti, da bodo vinaletnik 2007 odliœna. To se je najprejizkazalo na prednovoletnem sreœanjuœlanov druøtva na Bogenøperku, ko jevrhunski ocenjevalec vin, dr.prof.Mojmir Vondra ugotovil, da je nekajvzorcev vin naøih vinogradnikov zareskvalitetnih.

Da so vinogradniki dosegli zavidljivoraven kvalitete svojih vin pa so moraliskozi celo leto tako v vinogradih kot vkleteh uporabljati strokovno znanje,ki so si ga pridobili z razliœnimi stro-kovnimi izobraæevanji, predavanji inveœletnimi izkuønjami pa tudi z nasvetiizkuøenejøih vinogradnikov.

Druøtvo je v mesecu marcu 2008 orga-niziralo druøtveno ocenjevanje vin let-nik 2007, ki ga je opravila 7 œlanskakomisija pod vodstvom Joæeta Si-monœiœa, glavni enolog iz KartuzijePleterje. Ocenjevanja se je udeleæilo 41œlanov, ki so na ocenjevanje oddali 84vzorcev vin (lani 72). Od vseh vzorcevje ocenjevalna komisija zaradi raz-liœnih napak in bolezni vin oziromavzrokov neprimernosti vin izloœila30% vin (lani 50%), kar vsekakorkaæe na obœutno izboljøanje kakovostinaøih vin letnika 2007. Za vsa pozitiv-no druøtveno ocenjena vina so vino-gradniki na dnevu vinogradnikov vmesecu aprilu 2008 prejeli priznanjain diplome.

Na ocenjevanje vin v okviru 36. tednacviœka 2008, meseca maja, kjer so oce-njevali kar 1275 vzorcev vin iz celegaDolenjskega vinorodnega okoliøa, jebilo iz naøega druøtva oddanih 40 (lani23) vzorcev vin.

Rezultati ocenjenih vin œlanov naøegadruøtva so resniœno odliœni, saj so bilivinogradniki nagrajeni z 3 zlatimi me-daljami, 9 srebrnimi medaljami, 7priznanji in 6 pisnimi pohvalami.

Najbolje pa sta se odrezala z vzorcemmodri pinot, letnik 2006 – prvak sor-te, Joæe Zadraænik, ki prejel veliko zla-to medaljo in Franc Øuøtarøiœ z vzor-cem renski rizling 2007 – prvak sorte,prejel je veliko zlato medaljo.

Druøtvo je s œlani tudi aktivno sodelo-valo v celo tedenskem programu 36.tedna cviœka.

Predstavili smo se na prireditvi - po-vorki v Ljubljani, na otvoritvi 36. ted-na cviœka, na povorki vinogradniøkihdruøtev v Novem mestu, aktivno sode-lovali na izboru cviœkove princese inna skupøœini ZDVD ter na zakljuœniprireditvi s podelitvijo odliœji.

Seveda pa je bilo druøtvo oziroma nje-govo œlanstvo in vodstvo zelo aktivnotudi v drugi polovici lanskega leta inprvi polovici letoønjega leta.

V zaœetku meseca septembra 2007 jedruøtvo organiziralo strokovno ek-skurzijo v Slovenske gorice.V osrœjuvinskih goric na Kogu smo si ogledalivinsko klet in degustirali njihova vinapri druæini Hlebec in pri starosti slo-venskih vinogradnikov in kletarjevStanku Œurinu.

V mesecu oktobru smo organizirali æedrugi pohod v letu 2007 tokrat po vi-nogradniøki poti iz Liberge v Vinji vrh.Pohod je postal tradicionalen, saj je bilv juniju 2008 organiziran æe œetrtiœ.Med potjo so bili pohodniki s stranivinogradnikov – œlanov druøtva po-

Øtuc je uspeøen in trdenS podelitvijo medalj, priznanj in zahval v mesecu maju 2008 na 36. tednucviœka v Novem mestu se je za Vinogradniøko druøtvo »ØTUC« Ømartno zakljuœilo vinogradniøko- vinarsko in kletarsko obdobje za leto 2007.

streæeni z raznimi dobrotami in vi-nom. Pohod smo zakljuœili s strokov-nim predavanjem in pogostitvijo.

Druøtvo se je v mesecu novembrupredstavilo na martinovem sejmu vKulturnem domu v Ømartnem inuspeøno organiziralo javno prireditevmartinovanje v srediøœu Ømartnega.

Ob zakljuœku leta 2007 pa smo orga-nizirali druøtveno prednovoletnosreœanje na gradu Bogenøperk z degu-stacijo in ocenjevanjem mladega vinanekaterih œlanov druøtva in izdalidruøtveni koledar.Obiskanost in ude-leæba na vseh prireditvah je bila zelomnoæiœna.

Zbor vinogradnikov – obœni zbor jedruøtvo izvedlo v mesecu februarju2008. Ob veliki udeleæbi œlanstva nazboru, smo sprejeli vsa poroœila za leto2007 ter program dela in finanœniplan za leto 2008.

Kljub temu, da je bilo œlanstvo z de-lom in vodenjem druøtva v letu 2007zelo zadovoljno smo na zboru kadrov-sko prenovili upravni odbor druøtva.Zaradi nekaterih razliœnih videnjreøevanja nekaterih problemov, ki sose pojavili v vodstvu druøtva je napredlog upravnega odbora, obœni zborsprejel sklepe o razreøitvi in novemimenovanju za naslednje osebe:

na mesto razreøenega œlana upravnegaodbora in podpredsednika druøtvaFranca Øuøtarøiœa je bil imenovan JoæeJuvan, na mesto razreøenega œlanaupravnega odbora in tajnika druøtvaJoæefa Verbajsa je bila imenovanaMarija Lenart, na funkcijo podpred-sednika druøtva je bil imenovan Mar-tin Tomaæiœ, na lastno æeljo pa je bilarazreøena tudi na mestu blagajniœarkeLucija Repina, na funkcijo blagaj-niœarke in œlanice upravnega odbora jebila imenovana Marija Hauptman.Zbor smo zakljuœili s pogostitvijo.

Poleg naøtetih aktivnosti se je druøtvospomladi 2008 prijavilo na tri razpiseObœine Ømartno pri Litiji o sofinanci-ranju treh razliœnih dejavnosti.

Na dan vinogradnikov »Øtuca« v me-secu aprilu 2008 je druøtvo od obœineØmartno dobilo v najem poslovni pro-stor na Staretovem trgu (prostor nek-danje izpostave UE Litija). Prostor jedruøtvo pred otvoritvijo primerno ure-dilo in opremilo. Otvoritvene slove-snosti sta se kot gosta udeleæila pred-sednik ZDVD g. Joæe Æura in pred-stavnik DV Sevnica – Boøtanj, dipl.ing. agronomije g. Aleø Grmovøek, kije na vinogradniøkem veœeru izvedeltudi krajøe strokovno predavanje inæupan Obœine Ømartno pri Litiji g.Milan Izlakar.

Prostor je velika pridobitev za druøt-vo, namenjen njenemu delovanju. Vnjem bo shranjen arhiv druøtva in raz-liœna vinogradniøka ter vinarsko – kle-tarska oprema. V prostoru pa se bodoizvajale tudi razliœne meritve in ugo-tavljanja vsebnosti naøih vin.

Iz vsega zgoraj omenjenega lahkoskratka zakljuœimo, da je »ØTUC« do-volj trden in uspeøen, da ga tudi posku-si destabilizacije posameznikov nebodo prevrnili. Prepriœan sem, da bodosvetle œloveøke vrline øtucarjev o kate-rih sem pisal v predzadnjem odstavkuœlanka objavljenega v lanski septembr-ski øtevilki Martinovega glasu priølekot celota do izraza in onemogoœilenadaljnjo delovanje temne strani.

Pred nami je jesen in vse radosti, ki jihprinaøa trgatev in nadaljnje delo v kle-teh. Ves trud, ki smo ga preko celegaleta vlagali v naøe vinograde bopoøteno nagrajen in cenjen.

Joæe Perme

Veœ kot 30 krajanov Kota iz vasi Po-droje in ljudje od drugje smo se v nede-ljo, 25. maja 2008 zbrali v Hrastju inuradno predali svojemu namenu cesto,ki je bila asfaltirana pred enim letom.

Nekdanji kolovoz in nato ozka maka-damska pot, ki je povezovala dolino zdvema stanovanjskima objektoma jebila vsa leta deleæna nenehnegavzdræevanja s posipanjem in œiøœenjemotoœnih kanalov. Nekajkrat je veœjeneurje makadamsko plast poti dobe-sedno odneslo v dolino tako, da je biloza ponovno prevoznost poti potrebnonapeljati nekaj traktorskih prikolic pe-ska, kar je bilo vse povezano z mate-rialnimi stroøki in obilico roœnega dela.

Vse veœ je bilo razmiøljanja in potreb,da je le z asfaltiranjem moæno reøitinenehne teæave z vzdræevanjem in pre-voznostjo poti.

Æeljam po reøevanju omenjenih prob-lemov je prisluhnila tudi ObœinaØmartno pri Litiji in njen æupan Milan

Nekdanji kolovoz Hrastjankadobil œrno prevleko

Izlakar, vsekakor pa trije krajani: An-tonija Mandelj, Franci Kos in JoæefaPerme, ki so bili kot lastniki dela poti,nesebiœno pripravljeni pot odstopiti vjavno dobro Obœini Ømartno pri Litiji,kar je bil tudi pogoj za sofinanciranjeasfaltiranja s strani obœine.

Strojna in druga gradbena dela z na-vozom peska za utrditev spodnjegadela ceste in samo asfaltiranje je bilokonœano prej kot v enem tednu. V ne-kajdnevno akcijo so se vkljuœili vaø-œani s traktorji, za roœna dela pa po-prijeli tudi ljudje od drugje.

Tudi tokrat se je izkazalo in potrdilo,da iskrena æelja, dobra volja, medse-bojno razumevanje, nesebiœnost, soli-darnost in pripravljenost medsebojnosi pomagati, rodi uspeh in zadovoljs-tvo vseh. Na vse naøteto smo »Ko-œani« ponosni ker to imamo in naskrasi.

Novo asfaltirana cesta »hrastjanka« jeza kraj velika posodobitev in pridobi-tev za nas, ki jo vsakodnevno uporab-ljamo pa tudi izboljøanje kvalitete æiv-ljenja in varnosti.

Vsem, ki ste kakorkoli pripomogli kpridobitvi novo asfaltirane ceste se vimenu soinvestitorjev najlepøe zahva-ljujem za pomoœ.

Naj bo »hrastjanka« namenjena varniin udobni voænji vsakodnevnim upo-rabnikom in vsem, ki boste obiskali tadel Kota.

Joæe Perme

Pridobitev pitne vodena PrimskovemV soboto, 26. junija so krajani Primskovega na Dolnjem vrhu pri vrtiniopravili slovestno otvoritev prenovljenega vodovoda.

Koordinator Primskovega g. JanezVidgaj je vodil sreœanje. Prebral je go-vor, s katerim je spomnil, kako soæiveli ljudje, ko ni bilo vodovoda. Pri-kazal je kako kvalitetno æivljenje je vtem smislu danes, ko priteœe kvalitet-na voda v hiøe in hleve. Funkcional-nost vodovoda je povezal znameøœenostjo hidrantov. Pohvalil jeæupana g. Milana Izlakarja in obœin-ski svet, ker so poskrbeli za zamenja-vo nekaterih hidrantov. Naøtev je vsepodprojekte, ki jih je bilo trebakonœati zato, da danes priteœe voda iznove vrtine. Tako kot verjame v æe iz-delan projekt, verjame, da je moæno stem vodstvom obœine tudi izvesti za-snovan projekt, da bo nova vrtina na-pajala zaselke Mengøa, Primskovega,Miøjega dola, Mihelce pa morda øekakøne vasi. Zahvalil se je obœini[martno pri Litiji kot investitorju invsem izvajalcem za kvalitetno oprav-ljeno delo. Govor je konœal z lepo ge-sto. “Krajanom Primskovega æelim,da tako kot se kapljice vode povezuje-jo med seboj v tekoœino - VODO,tako naj nas ta ista voda, ki jo pijemoiz iste cevi povezuje v prijateljstvu inslogi''.

Po govoru je dobil besedo æupan Mi-lan Izlakar, ki nam je zaupal, da je bilza obœino to velik projekt. Predvsemzato, ker se je po izgradnji vrtine naKuklu ugotovilo, da je v vodi prevelikdeleæ strupenih snovi in da tista vodane pride v poøtev za napajanje vodo-voda. Povedal je, da rezultatom labo-ratorijskih raziskav iz Novega mestani mogel verjeti, zato je neuradno dalpregledati to vodo øe v Italijo. Iz obehlaboratorijev pa je dobil popolnomaenake rezultate. Tudi pri drugi vrtinije imel precej skrbi, ko so mu iz pod-jetja, ki je izvajalo vrtino, javili, da na193 metrih øe ni vode. Velik kamen izsrca se mu je odvalil, ko so ga nasled-nji dan klicali, da so priøli do vode pri194 metrih. Za æupanom je bil povab-ljen g. Janez Zemljariœ, ki je povedal,da so se leta 1980 in 1981 zaœele prveøtudije o tem kako, kje, s kom naj senaredi vodovodno omreæje na Prim-skovem. Povedal je, da ima velike za-sluge pri tem go.Valentina Tomlje, kije prosila takratne strokovnjake, ki sodelali na projektih dolenjske ceste zapomoœ pri izdelavi idejnega elaboratain tehniœne dokumentacije. Pri prvi iz-gradnji omreæja je preteæni del izkopajarkov opravila nekdanja Jugoslovan-ska ljudska armada, zajetje Vrhuøca invodohram Suha gora pa sta se zgradilas pomoœjo veœjih gradbenih podjetij.

Za popestritev je poskrbel tudi pevskizbor Kulturnega druøtva Primskov.

Sreœanja se je udeleæil tudi g. æupnikPavel Sporen, ki je poskrbel za molitevin blagoslov novopridobljene vrtine inomreæja.

Veselo druæenje krajanov je spomoœjo Gasilcev enote Primskovotrajalo pozno v veœer.

Janez Vidgaj

V Øtangigorela kopa

ROKOMET

Pred zaœetkomsezone 2008/09

Tabor mladih gasilcevGZ Ømartno

MEDOBŒINSKO DRUØTVO INVALIDOV OBŒIN LITIJA IN ØMARTNO PRI LITIJI

Obvestila za œlane

DRUØTVA, ØPORTSEPTEMBER 2008 • ØT. 7 7

ROKOMET

Pred zaœetkomsezone 2008/09Dopustniøki julij je kar prehitro minil in ømarœani so se prvega avgustazopet zbrali na starem mestu. Rokometaøi namreœ pred sezono, æetradicionalno, nabirajo kondicijo na rokometnem igriøœu ob osnovni øoli vØmartnem, kjer letos ob ugodnih vremenskih razmerah æe potekajopriprave na novo sezono.

Konœal se je øe en rokometni TaborŒateæ, ki ga æe 9 leto zapored prirejaRokometno druøtvo Ømartno 99 HerzFactor banka. Letoønjega tabora Œateæse je udeleæilo 61 otrok, za katere jeskrbelo 9 mentorjev.

Kot vsako leto pa so ømarski rokome-taøi tudi letos sezono zakljuœili stradicionalnim dnevom rokometa, æeosmim po vrsti. Ob dobri glasbi, hraniter pijaœi so gledalci z zanimanjemspremljali øe zadnje prijateljske tekme vsezoni 2007/08. Po tekmah pa se jezaœelo rajanje z ansamblom Zimzelen.Tako se je konœala zelo uspeøna sezona.

Ob tej priloænosti pa bi se radi zahva-lili øe vsem starøem, ki so nam zaupalisvoje otroke, sponzorjem in donator-jem, da so nam s svojimi prispevkiomogoœili zelo uspeøen tabor. Zahvali-li bi se tudi mentorjem, ki so svoje pro-stovoljno delo opravili zelo uspeøno.Posebne zahvale gredo tudi prijazne-mu osebju v domu Œebelica in na turi-stiœni kmetiji Obolnar. Upamo in ver-jamemo, da letoønji tabor ni bil zadnjiin pozivamo vse, da se naslednjegaudeleæimo øe v veœjem øtevilu.

Najveœja sprememba v novi sezoni jezagotovo kraj igranja domaœih tekem.Pretekla sezona je poleg slovesa od 2.DRL pomenila tudi slovo od litijske

øportne dvorane, kjer so ømarœani go-stovali dolga leta. Rokomet se torejvraœa v Ømartno – v novo DvoranoPungrt, uprava druøtva pa si predvsemæeli, da bi z dobrimi rokometnimipredstavami privabili na tribune œimveœ gledalcev, ter da bi se œim veœ mla-dih Ømarœanov odloœilo za ta øport. Vtrenerskem kadru ni sprememb, naklopi øe vedno ostaja dvojec, kateri jeømarœane pripeljal do 1. B lige, to staglavni trener Tadej Simonœiœ inpomoœnik Dare Øuøtar. Tudi v ekipi nebo velikih sprememb, saj bo øe vednosestavljena le iz domaœega kadra. Vekipo se vraœa domaœin Filip Gradiøek,ki je v zadnjih treh sezonah igral priprvoligaøu RK Rudar EVJ Trbovlje,kamor je priøel iz Trebnjega. Z aktiv-nim igranjem pa so prenehali PrimoæZupan, Franci Dobravec in æal tudiAleø Gregoriœ, kateri je bil v preteklihsezonah eden izmed nosilcev igre.Kljub spremembam v ekipi z uigra-nostjo ne bo velikih teæav, saj se ekipaz novim œlanom dobro pozna. Ciljiuprave in vseh œlanov ostajajo visoki,obdræati homogeno ekipo in ob koncusezone zasesti mesta na zgornji polovi-ci lestvice.

Letoønje priprave minevajo v øe pose-bej pozitivnem vzduøju, saj fantje z ve-

seljem pogledujejo proti novi øportnidvorani ob osnovni øoli v Ømartnem,kamor se bo ømarski rokomet po dol-gih sedemnajstih letih gostovanja v Li-tiji, konœno tudi preselil. Otvoritev teveœnamenske dvorane je potekala kardva dni, to je 5. in 6. septembra. Prvidan je svoj program pripravila ObœinaØmartno pri Litiji ter Osnovna øolaØmartno v sodelovanju z domaœimikulturnimi druøtvi. V soboto 6. sep-tembra, pa je v dvorano vstopil tudirokomet. Za ogrevanje smo si najprejogledali rivialne tekme, kot vrhunecotvoritve pa smo pripravili rokometnotekmo med ekipo RK Slovan indomaœo ekipo RD Ømartno 99 HerzFactor banka.

Naj omenimo, da se bo prva domaœaœlanska tekma odigrala æe 20. septem-bra v dvorani Pungrt v Ømartnem priLitiji, kjer bomo gostovali RK Gro-suplje, ekipo ki je preteklo sezonouspeøno nastopala v 1. B DRL. Takojzatem, pa se bo v sredo, dne 24. sep-tembra, odigrala øe pokalna tekma,nasprotnik pa bo znan 02. septembra.

Tudi vse ostale selekcije æe pridno va-dijo na rokometnem igriøœu v Ømart-nem, kjer bodo vadili dokler jih slabovreme ali zaœetek tekmovanja ne bopregnalo v dvorano. Mladi se letoønjesezone zelo veselijo, saj so v preteklisezoni trenirali v nemogoœih razme-rah, a vseeno niso izgubili veselja dorokometne igre. Letos pa bodo imelikonœno na voljo dovolj veliko dvora-no in na voljo veœ terminov za trening,pa tudi precej bliæje bo.

V mesecu septembru tako zaœnejo stekmami vse rokometne selekcije, kiso pod okriljem ømarskega druøtva:mlajøi deœki B (letnik 1997/1998), sta-rejøi deœki B (letnik 1995/1996), kade-ti (letnik 1992, 1993 in 1994), mladin-ci (letnik 1988 do 1991) in œlani, kibodo nastopali letos v dolgo priœako-vani 1. B dræavni rokometni ligi. Ekipamini rokometa bo tudi letos prijavlje-na preko OØ Ømartno, øe vedno pabomo ohranili ekipo ki trenira na os-novni øoli na Vaœah.

Za konec se zahvaljujemo vsem spon-zorjem, donatorjem, ljubiteljem øportain seveda starøem, brez katerih sezone2007/08 ne bi mogli tako uspeøno za-kljuœiti, hkrati pa vas vabimo k nadalj-nemu sodelovanju in navijanju za naøerokometaøe, saj bomo tega v novi se-zoni izredno veseli.

Rokometno druøtvo Ømartno 99

Herz Factor banka

V Øtangigorela kopaV preteklosti so se z oglarjenjemukvarjali kmetje. To jim je bil do-daten vir zasluæka. Letos pa se jeza postavitev oglarske kope odloœilavtobusni prevoznik iz Øtange,Rudi Grm.

Pa ne zaradi dodatnega zasluæka. Gle-de na to kako je vse skupaj potekalo inœesa vse smo bili ob kopi deleænivaøœani, je najbræ imel izgubo.Za po-stavitev kope sta se z æeno Darjoodloœila zato, da del svojega dopustapreæivita malo drugaœe.

S svojim oœetom sta sredi julija zaœelapostavljati kopo.Vodja priprave kopeje bil Rudijev oœe, ki kljub visokim le-

tom (79 let), øe vsako leto doma nare-di vsaj eno oglarsko kopo.

Za nas krajane Øtange in okolice, pa jebil svojevrsten dogodek. Saj smo si iz-delavo kope, kuhanje oglja, bokanje,trganje kope,... lahko ogledali kadarse je komu zljubilo. Vedno so nas pri-jazno sprejeli. Glavna akterja postavi-tve kope sta si vedno vzela œas in vsa-kemu, ki je to æelel, razloæila kako inna kaj je potrebno paziti pri pripraviin postavitvi kope.

Ob hrani in pijaœi, ki sta nam jo vsakveœer pripravila Rudi in njegova æenaDarja, so potekali prijetni pogovorimed vaøœani. Vœasih se je zasliøalo tudiubrano petje vasovalcev in glas har-monike, ki je odmeval pozno v noœ.

Res je bil to svojevrsten in zanimiv do-godek za staro in mlado, saj v Øtangiali bliænji okolici æe vsaj 30 let ni gore-la nobena oglarska kopa. Mogoœe pase bo æe naslednje leto, na istem mestupojavila nova. Kdo ve?

Romana Doles Œoæ

Zakorakali smo æe v september, v druøtvu pa pripravljamo øe vrsto aktivnosti:

IZLET • Na jesenski izlet na Gorenjsko se bomo odpeljali v œetrtek, 18. septem-bra 2008. Ogledali si bomo kongresni center Brdo in œebelarski muzej v Radovlji-ci. Œe bo vreme lepo, se bomo popeljali tudi po Bohinjskem jezeru ali z gondolona Vogel. Vmes bo seveda øe postanek za malico in kosilo. Odhod avtobusa je iz-pred druøtvene pisarne ob 7. uri. Prijave sprejemamo do zasedbe enega avtobusav druøtveni pisarni in po telefonu : 8981-284 ali GSM 031-676-768. Prispevek zaœlane druøtva je 25 Eur, za neœlane pa 35 Eur in se poravna ob prijavi. Izlet bo so-financiran tudi iz sredstev Obœine Litija, Obœine Ømartno pri Litiji in ZDIS – a.

OBIRANJE MANDARIN • Øe je nekaj prostih mest za obiranje mandarin. Letossmo obiranje mandarin zdruæili øe z ogledom Sarajeva in pa obiskom Me_ugorja.Na pot gremo 16. oktobra zgodaj zjutraj. Zjutraj prispemo v Sarajevo, kjer sibomo z lokalnim vodiœem ogledali mesto. Popoldne je prosto za sprehode po me-stu in œas za pristne bosanske œevapœiœe. Veœer se bo zakljuœil z veœerjo in glasbov restavraciji. Noœitev je v hotelu Saraj. Po zajtrku odidemo v Medæugorje. Istegadne si bomo ogledali øe mesto Mostar. Iz Medjugorja se odpeljemo v Neum v ho-tel Sunce, kjer imamo veœerjo. Po zajtrku gremo na obiranje mandarin in voænjo strupicami po rokavih Neretve. Po prigrizku in poæirku na trupicah bo sledila dal-matinska feøta. Veœer bomo zakljuœili z veœerjo in plesom v hotelu. Naslednji danpo zajtrku se odpeljemo po Makarski rivieri do Splita in nato proti domu, kamorprispemo okoli 10. ure zveœer. Cena je 229 Eur na osebo. Lahko se plaœa po obro-kih: do 30. avgusta - 100 Eur, do 20. septembra - 70 Eur in do 2. oktobra – 59Eur. Podroben program je za vse zainteresirane v druøtvu.

USTVARJALNE DELAVNICE • Z ustvarjalnimi delavnicami bomo priœeli v to-rek 7. oktobra ob 16 uri v prostorih druøtva. Vsi, ki imate œas in imate æilico zaustvarjanje ter roœna dela vljudno vabimo, da se udeleæite delavnic, ki bodo pote-kale ob torkih. Na delavnicah bomo slikali na steklo , izdelovali voøœilnice,kvaœkali in øe kaj… Uvodni sestavek bo v torek, 7. oktobra 2008 ob 16. uri vdruøtveni pisarni.

KOPANJE V LAØKEM • Vabimo vas na kopanje v Zdraviliøœu Laøko vsak drugitorek v mesecu in sicer 9. sept., 14. okt., 11. nov. in 9. dec. 2008. Odhod avtobu-sa je izpred druøtvene pisarne ob 15. uri. V Ømartnem lahko poœakate pred spo-menikom na Ustju. Zaradi organizacije prevoza vas prosimo, da se obvezno pri-javite v druøtveni pisarni ali po tel.: 898 12 84 najkasneje do petka. Pri kopanjuimate moænost triurnega kopanja v novem delu kopaliøœa. Po sedaj veljavnih ce-nah s popusti zdraviliøœa in prispevkom druøtva znaøajo vstopnice za triurno ko-panje 4,70 Eur v starem delu in 5, 20 Eur v novem delu kopaliøœa. Ob prijavi nakopanje nam sporoœite, v katerem delu bazena se æelite kopati.

MARTINOVANJE • Na letoønje Martinovanje se bomo odpravili v sedaj nezna-no okolico z vinogradi, najverjetneje se bomo podali na Øtajersko. Datum je æedoloœen in sicer v petek, 14. novembra 2008. Vse zainteresirane vabimo, da seprijavijo v druøtveni pisarni ali po telefonu, kjer bodo v pravem œasu zvedeli tudivse podrobnosti. Prijave bomo sprejemali do zasedbe prostih mest.

SPLETNA STRAN • V izdelavi je spletna stran naøega druøtva. Na naslovuhttp:// mdilitija_smartno.get.si boste lahko prebrali vse, kar se bo dogajalo vdruøtvu.

AKTIV DELOVNIH INVALIDOV • S sestajanjem bomo nadaljevali po dopu-stih in sicer 8. septembra.

LETOVANJE PODŒETRTEK • Na voljo je øe letovanje v Aqualuni v TermahPodœetrtek: 3. – 10. oktober. Cena letovanja je 230 Eur in vkljuœuje: sedemdnev-no bivanje v hiøici, øtiri karte za vstop za dvakratni vstop na dan v vse bazene vtermah (brez doplaœila se lahko dobi peta karta). Letovanje je potrebno plaœati 30dni pred nastopom.

GLEDALIØKI ABONMA • Za oglede gledaliøkih predstav v Litiji se lahko prija-vite v pisarni druøtva in dobili boste brezplaœno abonmajsko karto.

ØPORT IN REKREACIJA • Na podroœju øportne dejavnosti, ki deluje na naøemdruøtvu se lahko rekreirate in sodelujete pri øahu, pikadu, balinaju, namiznem te-nisu, kegljanju, ribolovu in streljanju. V mesecu septembru je naøe druøtvo orga-nizator obmoœnega tekmovanja v øahu – ekipno.

DONACIJA • Zavezanci za dohodnino lahko izpolnijo »Zahtevo za namenitevdela dohodnine«. V njej zavezanci navedejo, komu æelijo nameniti do 0,5 % do-hodnine, ki jim je odmerjena za tekoœe leto in za nadaljna leta.

Z dosedaj zbranim denarjem od navedenih donacij smo dvema naøima invalido-ma dodelili v uporabo dva voziœka na elektriœni pogon. Z nadaljnim zbiranjemdonacij æelimo pomagati øe drugim invalidom.

Predsednik IO MIRO VIDIC

MEDOBŒINSKO DRUØTVO INVALIDOV OBŒIN LITIJA IN ØMARTNO PRI LITIJI

Obvestila za œlane

Naø cilj na njem je vesel in nasmejanotrok! Obljubo smo dræali. Spet smopriøli in preæiveli nepozaben teden naPrimskovem. Nepozaben zaradi tega,onega, nas, vas, tebe, mene, Atlanti-sa,…Skratka øe tretji nepozabno v trehstavkih. Primskovœani so nas, kljubtemu, da smo jim v œasu tabora karprecej »popestrili« njihov obiœajni

vsakdan, spet lepo sprejeli. Po-druæniœna osnovna øola se je izkazalakot prijazna in razumevajoœa gostite-ljica ter nam nudila odliœne pogoje zabivanje, delo in poœitniøko zabavo. Re-sno delo, ki je potekalo v skupinah,obilica zabave, smeha, glasbe, spuøœa-joœih in na koncu praznih blazin, obiskradioamaterjev, kopanja v Atlantisu,

Tabor mladih gasilcevGZ Ømartno

obisk Poklicne gasilske brigade vLjubljani, preverjanje pohodne opre-me do Zaplaza, pa æupanova prisot-nost na »krstu«, noœna rajanja, novaprijateljstva, simpatije in øe in øe inøe… Bilo je res »kul«!

Hvala pokroviteljem, Domu Tisje,prostovoljnim in prostoœasnim entu-ziastom ter vsem, ki se niste mogli raz-vrstiti v eno izmed teh skupin, a steprav tako pripomogli k uspeøni izved-bi naøega tabora. Brez vas ga zagotovone bi bilo, pa tudi prejønjih pet ne.Hvala organizatorjem za vloæen trud,mentorjem za trdo koæo in seveda vammladi gasilci, ki vas imamo radi insamo zaradi vas je tabor sploh imelmlade gasilce. Hvala tudi vaøimstarøem za zaupanje. Tabor podarja-mo vam vsem in kraju, kjer gostuje-mo. In naslednje leto se spet vidimov… to pa naj bo zaenkrat øe nedo-reœena skrivnost.

Vse se enkrat, vsaj do sedaj je bilatakøna praksa, konœa. In æal se jekonœal tudi naø tabor. Prepriœani smo,da nam je uspelo, in da smo vsi skupajpreæiveli prijeten teden. A z mislimismo æe v zadnjem junijskem tednu2009. Œe se kdo øe spraøuje zakaj, muzagotovo ni pomoœi.

Boæo Zupanœiœ

Poœitnice z druøtvom Prosti œas

Poletna liga v malem nogometu Po slovenskih gorah ob meji

SEPTEMBER 2008 • ØT. 78 PLANINSTVO, ØPORT, OBVESTILA

Tudi litijski planinci skuøamo œimbolj

izkoristiti poletno sezono. Ne mine ko-

nec tedna, da ne bi katera od sekcij po-

nudila vsaj enega izleta. Za ponazori-

tev æivahnega poletnega utripa vam to-

krat predstavljam le po en izlet vsake

sekcije v tem poletju. Vsem tem izle-

tom je skupno, da nas je pot vodila na

Koroøko in, da vrhovi stojijo na meji

ali pa vsaj v njeni bliæini.

22. 6. 2008 se je 18 œlanov Savske sek-

cije povzpelo na Oløevo, razgledno

goro na meji med Slovenijo in Avstrijo.

Od Oøovnika so se najprej povzpeli na

Gladki vrh in nato øe na Govco in

mimo Potoœke Zijalke sestopili do tu-

ristiœne kmetije Rogar pri Sv. Duhu.

Prelepi razgledi z vrha, prijazna gozd-

na senca med vzponom in odliœna

druæba so zagotovilo, da bodo tudi

prihodnji izleti sekcije tako uspeøni,

kot je bil ta.

Dan poprej, 21. 6. 2008 se je 42 pla-

nink in planincev udeleæilo izleta Litij-

ske sekcije na Setiœe, 1922 metrov vi-

sok vrh nad Selami (Zell Pfarre), za-

vedno slovensko vasjo v bliæini Boro-

velj. Razen mene so bili vsi ostali prviœ

na tem vrhu, vse pa je oœaral pogled na

celoten greben Koøute, ki se je tukaj

postavil na ogled, kot nikjer drugje.

Vrhovi od Velikega vrha na zahodu do

Tolste Koøute na vzhodu si sledijo, kot

bi bili nanizani na velikanski veriæici.

V bliæini vabi mogoœni Obir, med raz-

gledovanjem z vrha pa smo ugotav-

ljali, da smo skupaj v zadnjih letih obi-

skali kar nekaj manj znanih bliænjih

vrhov: Grlovec na Borovljami, Sinjski

vrh nad Slovenj Plajberkom, Ovœji vrh

nad dolino Poden. V Selah, ki so vsaj

zame najlepøa koroøka vas, smo si og-

ledali novo cerkev z veœnamensko

dvorano in pokopaliøœe. Sami sloven-

ski nagrobniki priœajo, da je vas trden

branik slovenstva na avstrijskem

Koroøkem. Na nesreœnem plebiscitu

po 1. svetovni vojni je v Selah œez 95

% volivcev glasovalo za prikljuœitev k

Jugoslaviji. Izlet smo zakljuœili v slo-

venski gostilni Malle, ki stoji v sre-

diøœu vasi.

Po slovenskih gorah ob mejiPlaninska sezona je na vrhuncu. Lepi dnevi kar kliœejo v visokogorje, kjerso odprte vse koœe, snega pa je ostalo le za vzorec v najbolj skritih grapah,kamor nikoli ne posije sonce.

Litijski planinci na vrhu Setiœ, v ozadju Stol in Vrtaœa

Izleta planinske sekcije DU na Polud-nik v Karnijskih Alpah se je 5. 7. 2008udeleæilo 38 œlanov sekcije. Redki sovrhovi, ki nudijo daljne razglede v pol-nem krogu vseh 360 stopinj, Poludnikpa je eden takønih. Vrhu manjka samoen meter, da bi se uvrstil v elitnodruæbo dvatisoœakov. Pohod na vrhpomeni v resnici hojo po prelepi Brøki,Poludniøki in Dolski planini in œepravsmo priœakovali, da v teh krajih nebomo sliøali slovenske govorice, smobili prijetno preseneœeni, saj smo se navseh treh planinah lahko pogovorilipo domaœe, œeprav so domaœini trdili,da ne znajo slovensko, ampak samomalo „vindiø“. Poludnik se dviga nad[mohorjem, ki je najveœje naselje vZiljski dolini in ki obenem oznaœujetudi skrajni rob, do katerega seæe slo-venski jezik. Œeprav nismo imeli vsehglasov (manjkajo tenorji, manjka JoæeKukovica), smo na Poludniøki in Dol-ski planini tudi zapeli venœek lepih na-rodnih pesmi.

Tudi s takønimi izleti na slovenskegore, ki leæijo onkraj dræavnih meja,lahko krepimo samozavest naøe man-jøine in prispevamo k enotnemu slo-venskemu kulturnemu prostoru.

Borut Vukoviœ

Øportni tabor BohinjV Bohinju smo bili æe 9 leto zapored,tako da smo nekateri okolico naøegatedenskega uæivanja æe dobro poznali.Pred øolo v Ømartnem smo naloæili vsoopremo, spet pa smo s seboj odpeljalitudi kolesa, ki so veœ kot koristno pre-vozno sredstvo v okolici jezera. Prvidan je bil namenjen spoznavanju oko-lice, preizkus tehniœne brezhibnosti ko-les in kopanju v osveæujoœi vodi Bo-hinjskega jezera. Drugi dan je mlajøaskupina opravila krajøi pohod doigriøœa v Ukancu, starejøi pa so opravi-li daljøi kolesarski izlet. Vreme nam jeprve dni dobro sluæilo, zato smo lahkodobro izkoristili vse kar nam ponujaoklica jezera. Otroci so se spoznali tudi

Poœitnice z druøtvom Prosti œasDruøtvo Prosti œas Ømartno je med letoønjimi poletnimi poœitnicami spetorganiziralo øportni tabor in letovanje na morju. Øportni tabor smo tradi-cionalno izvedli v Bohinju, obmorsko letoviøœe pa so bili tokrat Vantaœiœina otoku Krku. Skupaj se je naøih letovanj udeleæilo preko 68 udeleæencevin 8 spremljevalcev.

Po uspeøni lanski sezoni tudi letos pod organizacijo ØD Ømartna v Ømartnem po-

teka druga poletna liga v malem nogometu. Tekmovanje (11 ekip – ligaøki del,

nato zakljuœni turnir) se je priœelo v soboto, 21.6.2008 in bo konœano 30.8.2008

z zakljuœno prireditvijo najboljøih osmih ekip, kjer bo okronan tudi novi zmago-

valec. Po odigranih 10 krogih so ekipe na lestvici razvrøœene takole:

V naslednji øtevilki pa bo objavljeno poroœilo s sklepne prireditve.Jani Groznik (ØD Ømartno)

Poletna liga v malem nogometu

Poz Moøtvo tek zma rem por zadetki toœk 1 Pikapolonica 9 9 0 0 54:11 27 2 Slikopleskarstvo Jereb 9 7 0 2 38:24 21 3 Hofer tisk 9 7 0 2 31:17 21 4 CIFRA fips 9 6 0 3 37:22 18 5 Golden 91 9 4 1 4 22:24 13 6 ELMO elektro meritve 9 4 1 4 27:25 13 7 Indijanci 10 4 1 5 29:38 138 UL 9 3 0 6 30:42 9 9 Tatjana bar 9 2 0 7 19:38 610 NK Ømartno 9 1 1 7 9:35 4 11 Rozmanov trg 9 1 0 8 22:43 3

s øportnim plezanjem. Naslednji dansmo si vsi skupaj ogledali slap Savica,starejøi so se do tja odpravili s kolesi,mlajøi pa s kombijem. Popoldan smoustvarjali umetnine z risanjem Studor-skih kozolcev, nekateri pa so preiz-kuøali svoje sposobnosti v øportnemplezanju Pod skalco. V œetrtek je bil naprogramu daljøi pohod, vendar nam jevreme prekriæalo naœrte. Izvedli smo leizlet okoli jezera s kopanjem, popoldnepa smo izkoristili za igre brez meja inpoœitek po pohodu z aktivnostmi pridomu. Predzadnji dan se je vreme spetizboljøalo, zato smo opravili naœrtova-ne daljøe izlete. Bolj zagnana skupinase je odpravila preko Vogarja naPrøivec, malo mlajøi so se odpravili naplanino Vogar, najmlajøi pa so si izbra-li slikovito pot ob Koritih Mostnice naplanino Voje. Zveœer smo izvedli øekratko orientacijsko tekmovanje, za-kljuœni veœer pa smo preæiveli ob ta-bornem ognju, kjer smo uæivali ob pekislastnih hrenovk. V soboto nam je œol-narjenje prepreœilo slabo vreme, zatosmo øe zadnjiœ preizkusili temperaturovode v jezeru, popoldan pa smo se znovimi vtisi odpravili proti domu.

Letovanje na otoku KrkuLetoønje poletje smo se na poœitniceob morju odpravili tik pred zaœetkomnovega øolskega leta. V œasu med 18.in 25. 8. smo preœudovit teden preæi-veli v Vantaœiåih na Krku. Vreme namje cel teden odliœno sluæilo, predvsempa smo se z namakanjem v morju do-bro »umili«. Dneve nam je torej za-polnjevalo obiskovanje plaæe, ker paves œas nismo zdræali v vodi, smopoœeli øe marsikaj zanimivega. Po ko-silu smo se vsak dan malo spoœili in seizognili najhujøi vroœini. Ta œas smoizkoristili za ustvarjanje. V ustvarjal-nih delavnicah smo izdelovali vetrnice,zapestnice, barvali smo mavœne odlit-ke in øe mnogo zanimivega. Precej za-bave je bilo tudi ob veœerih. Imeli smoigre brez meja, kviz, pomerili smo se vorientaciji in øtafetnih igrah, odøli pasmo tudi v mesto, kjer smo si privoøœilisladoled, kupili smo si spominke inrazglednice. Stkali smo tudi mnogonovih prijateljskih vezi. Tisti, ki ste biliz nami, boste ta teden gotovo ohraniliv spominu, tisti, ki pa vas ni bilo, stelepo vabljeni, da se nam pridruæite na-slednje leto. Podrobneje si lahko o le-tovanju preberete na naøi spletni stra-ni, kjer boste naøli tudi veœ fotografij.

Za konec bi se radi zahvalili vsemstarøem, ki so nam zaupali svoje otro-ke in jim omogoœili poœitnice zDruøtvom Prosti œas. Zahvaljujemo setudi obœini Ømartno, ki je naøim otro-kom omogoœila cenejøe poœitnice namorju in OØ Ømartno, ki nam je poso-dila kombi za prevoze najmlajøih.

Sporoœamo vam, da smo prenesli sedeæ poslovanja iz Litije na gornji naslov.

Smo podjetje z 8 zaposlenimi in se æe 19. leto ukvarjamo z knjigovodskimi storitva-mi. Vsi zaposleni imamo dolgoletne izkuønje pri opravljanju raœunovodskihopravil. Poleg knjigovodstva pa lahko pri nas opravite komisijsko prodajo vaøe-ga avtomobila. Upamo, da bomo v bodoœe poleg stalnih strank lahko postaliraœunovodski servis za tiste, ki boste to potrebovali.

Naøe storitve so zanesljive, kvalitetne in po konkurenœnih cenah.

Palœiœ d.o.o.Staretov trg 241275 Ømartno pri LitijiTel.: 01 / 899 50 60Fax.: 01 / 899 54 31www. palcic.si

POGREØAM IZGUBLJENO ZELENO MAPO Z NOTAMI!Najditelja prosim, da me kontaktira na gsm: 031 372 243 (Kruno)

Dejavnosti druøtva PROSTI ŒASROLANJE10 - urni zaœetni teœaj rolanja za otroke, bo potekal pri OØ Ømartno od 8. septembra do 12. septembra 2008od 17.00 do 18.30.Oprema: Teœajniki potrebujejo vso potrebno opremo za rolanje(œelada, zapestniki, komolœniki, kolenœniki in primerno vzdræevane rolerje z neizrabljeno zavoro).Cena teœaja: 20 EUROpomba: v primeru premajhnega øtevila prijav se teœaj prestavi na pomladanski œas (min. 6 oseb).10 - urni nadaljevalni teœaj rolanja za otrokeBo potekal pri OØ Ømartno od 15. septembra do 19. septembra 2008 od 17.00 do 18.30.Oprema: Teœajniki potrebujejo vso potrebno opremo za rolanje(œelada, zapestniki, komolœniki, kolenœniki in primerno vzdræevane rolerje z neizrabljeno zavoro).Cena teœaja: 20 EUROpomba: v primeru premajhnega øtevila prijav se teœaj prestavi na pomladanski œas (min. 6 oseb).10 - urni teœaj rolanja za odrasleBo potekal pri OØ Ømartno od 15. septembra do 19. septembra 2008 od 18.30 do 20.00.Oprema: Teœajniki potrebujejo vso potrebno opremo za rolanje(œelada, zapestniki, komolœniki, kolenœniki in primerno vzdræevane rolerje z neizrabljeno zavoro).Cena teœaja: 30 EUROpomba: v primeru premajhnega øtevila prijav se teœaj prestavi na pomladanski œas (min. 6 oseb).Prijave za teœaje rolanja zbiramo na e-naslov: info@drustvoprosticas.si ali na tel. 041 316-126.

ØPORTNO PLEZANJEZ vadbo øportnega plezanja za otroke bomo priœeli s 1. oktobrom 2008. Otroci bodo vadili v treh skupinah.Øportno plezanje in sploøna vadba za otroke od 5. – 7. leta (vadba bo predvidoma potekala 1xtedensko)Øportno plezanje za otroke od 8. – 10. leta (vadba bo predvidoma potekala 3xtedensko)Øportno plezanje ta otroke od 11. – 14. leta (vadba bo predvidoma potekala 5xtedensko)Øportno plezanje za mladino in odrasle (vadba bo potekala predvidoma 4xtedensko)**V okviru terminov vadbe za odrasle bo potekala tudi Zaœetna øola øportnega plezanja.Natanœni termini vadbe bodo znani v zaœetku meseca septembra in bodo objavljeni na naøih spletnih straneh.

VADBA NA BAZENU OØ ØMARTNOZ vadbo na bazenu (otroci, odrasli) bomo priœeli s 1. oktobrom 2008.

HURA, PROSTI ŒASBREZPLAŒNA REKREACIJA V ØD PUNGRT - OØ ØMARTNO in BAZENU MED VIKENDI Z rekreacijo v øportni dvorani in na bazenu med vikendi bomo priœeli s 1. oktobrom 2008.

Dodatne informacije dobite na tel. 031 697-961 ali preko e-poøte: info@drustvoprosticas.si .

Naroœila in informacije na telefon/ faks: (01) 899 02 82 ali gsm: 040 996 404

OBJAVE - OGLASI!OBJAVE - OGLASI!Naslovnica in hrbtna stran: 1 cm2 (barvno) 1,5 € + DDV Notranja stran: 1 cm2 (barvno) 0,75 € + DDV

Cenik zakupa oglasnega prostora

Cenjene bralke in bralce obveøœamo, da lahko osmrtnice, zahvale ali spomine objavljajo tudi v glasilu Martinov glas.

po e-poøti: martinov.glas@preprinta.siali na naslov: Glasilo Martinov glas, p.p. 14, 1270 LitijaTekstovni prispevki naj bodo dostavljeni v word.doc obliki.Fotografije v .jpg ali .tiff (300 dpi) formatu, logotipi in simboli pa v formatu .ai ali .cdr.

Vabljeni ste, da svoje prispevke v elektronski obliki

poøljete vkljuœno do 25. septembra 2008

PD LITIJA VABI6. septemberPo poteh Levstikovega bataljona Sekcija DU7. septemberPo lovskih poteh na Ojstrico in Økarje Sekcija Litija13. septemberSlatnik - Moæic Sekcija Litija14. septemberTromeja Sekcija DU20. septemberGoteniøki Sneænik Sekcija DU27. septemberHudiœev borøt – Sv. Jakob Sekcija DU