plavajoČi sistem za gojenje zelenjadnic
TRANSCRIPT
GOJENJE SADIK IN VRTNIN S
KRATKO RASTNO DOBO NA
PLAVAJOČEM SISTEMU
(v bazenih z vodo)
Avtorici:
Marijana JAKŠE in Nina KACJAN MARŠIĆ
PLAVAJOČI SISTEM (floating sistem)
• je ena od enostavnejših
hidroponskih tehnik
• vrtnine posejemo ali
posadimo v inerten
mineralen substrat
• položimo jih na stiroporne
plošče, ki plavajo na vodi, v
kateri so raztopljena
hranila
• Lahko pa gojimo samo
sadike v stiropornih
gojitvenih ploščah in te
sadike posadimo na polje
KAJ SO PREDNOSTI PLAVAJOČEGA SISTEMA?
•Zahteva malo vzdrževanja
–ni potrebno namakanje (zalivanje)
–ni potrebno pletje
–ni kolobarjenja
•Rastline so zelo uniformne (ni robnega učinka)
Rastline hitreje rastejo – imajo stalno na razpolago hranila in vodo
– v hladnem obdobju lahko vodo rahlo dogrevamo
– v vročem obdobju voda/hranilna raztopina ohlaja koreninski sistem
in okolico
•Spravilo je lahko delovno bolj prijazno
•Rastline niso umazane
SLABOSTI PLAVAJOČEGA SISTEMA
- rastline vsebujejo več vode v primerjavi s “talnim
gojenjem”
- pridelki so (mogoče) manj okusni
- listna zelenjave hitro veni, zato je potrebno sprotno
pakiranje
- meritve pH in EC hranilne raztopine
KAJ GOJIMO V PLAVAJOČEM
SISTEMU?
• Zelenjavo za rezanje (solata, endivija,
špinača, motovilec, rukvica, dišavnice...)
• Zelenjavnice s kratko rastno dobo –
primer so mesečne redkvice
• Sadike zelenjadnic (preizkušali smo
lubenice, melone, bučke, endivijo, čebulo,
kolerabico, sladki janež)
KAJ POTREBUJEMO ZA PLAVAJOČI
SISTEM?
• BAZEN (različne višine od 5 cm do 40 cm)
– Pri plitkem bazenu moramo pogosto dovajati vodo/hranilno
raztopino
– Pri globljem je lahko oteženo pobiranje rastlin
INERTNE SUBSTRATE
HRANILNO RAZTOPINO ali VODOTOPNO GNOJILO
AERACIJA RAZTOPINE
PREVERJANJE KISLOSTI (pH) RAZTOPINE
MERITVE ELEKTRO-PREVODNOSTI RAZTOPINE
(enota so mS/cm – rastline potrebujejo od 1-4 mS/cm)
Dovajanje kisika koreninam
voda cirkulira oz. hranilna
raztopina kroži s pomočjo potopne
črpalke
v vodo vpihujemo zrak (02)
preko difuzorjev s
kompresorjem
v manjših bazenih je dovolj, da
vodo vsak dan premešamo z
roko
Količina raztopljenega kisika v raztopini je odvisna - od koncentracije ionov v raztopini,
- od atmosferskega pritiska - od T raztopine - višja je T, manj je kisika
Pomembno je, da imajo
korenine, ki so v vodi, dovolj
kisika – zraka.
Zrak dovajamo v vodo s
pomočjo kompresorja.
V cevkah pride zrak do vode in
ga z razpršilci (difuzorji)
razpršimo po vodi.
Na 20 dolžinskih metrov smo
imeli 8 razpršilcev.
AERACIJA RAZTOPINE
Hranilna raztopina
Soli Zatehtane
kol. soli,
mg/l
Količina
na bazen,
g/225 l
Makroelementi
N-NO3 N-NH4 PO42-
K+ Ca
++ Mg
++ SO4
2-
Ca(NO3)2 818,8 184,23 140 - - - 200 - -
K2SO4 327,6 73,71 - - - 147 - - 60,3
KH2PO4 219,7 49,43 - - 50 63 - - -
NH4NO3 71,4 16,07 25 25 - - - - -
MgSO4*7H2O 405,6 91,26 - - - - - 40 52,7
mg/l 165 25 50 210 200 40 113
Po recepturi – priprava:
• iz soli:
•iz vodotopnega mineralnega gnojila:
npr: NPK 15:5:35 (1-1,5 g/l) + Fe + mikroelementi
Nadzorovanje hranilne raztopine:
Merjenje električne prevodnosti (EC testerji);
Merjenje in uravnavanje pH na 5,5-6,5 (z dodajanjem HNO3/H2SO4 ).
-sejali smo neposredno v mineralne inertne substrate
glinopor: kroglice
ekspandirane gline
perlit - Si pesek vulkanskega izvora
Kosmiči kamene volne: 60% diabaza, 20%
apnenca in 20% koksa talimo pri 1600 ºC.
Pri ohladitvi se oblikujejo zelo drobna
vlakna, ki so inertna in imajo dobro
vpojnost
vermikulit - eks. sljuda
plastovit material - lamele
Gojenje sadik bučk
Primerjali več substratov - Vermikulit
- Vermikulit + perlit
- Kamena volna + perlit
Gnojilo: kristalon 19-6-20+me
Raztopina G+N = 1 g/L+100ppm N
Raztopina G = 1 g/L
Sadike, gojene v šoti, smo
zalivali z G in G+N
Vse sadike so bile v „42“
MERITVE SADIK PO 20 DNEH
UGOTOVITVE PRI GOJENJU SADIK
BUČK
• Sadike so hitreje rastle v plavajočem sistemu
– Večji premer stebla in večja masa sadike
• Najboljši substrat je bila mešanica V+P -
vermikulita in perlita 1:1
• Najbolje so ukoreninile sadike gojene v ŠOTI
in V+P s hranilno raztopino G+N
perlit perlit+ kamena volna perlit+vermikulit
Vse sadike so gojene v „160“
SADIKE ČEBULE
Trajanje poskusa: 11. marec – 18. avgust (presajanje 4.maj)
Substrati: perlit; perlit+vermikulit; perlit+kamena volna; šota
Hranila: 19:6:20 modri kristalon 1 g/L (z dodatkom N – 100 ppm)
Do vznika ne dodajamo
hranil v vodo!
Hranila dodamo po
vzniku –začetna
koncentracija je lahko
polovična (0,5 g/L)
Višina sadik čebule
• Sadike, gojene na plavajočem sistemu so bile višje od kontrolnih.
G – raztopina narejena iz min.
gnojila
H – raztopina iz posameznih soli
Šotni substrati so bili zalivani z
hranilno raztopino iz gnojila
Dolžina korenin
• Pri obeh sortah so bile korenine najdaljše v hranilni raztopini z dodanim dušikom ('Citation F1' 15,3 cm; 'Tera' 16,5 cm), najkrajše pa v gnojilni raztopini z dodanim dušikom ('Citation F1' 4,9 cm; 'Tera' 4,2 cm). Raztopini sta sicer imeli skoraj enako razmerje hranil.
Primerjava korenin sadik v perlitu v gnojilni raztopini z dodanim dušikom ter hranilni raztopini z dodanim dušikom
G+N H+N
Povprečna debelina čebulic in masa sadik
Pridelek čebule kg/m2 Sorta 'Citation F1' 'Tera'
Substrat
Raztopina P P+V P+KV Š P P+V P+KV Š
G 4,7 3,7 4,0 5,0 3,1 2,7 3,9 3,3
G+N 3,4 3,5 4,4 3,5 - 1,8 2,4 3,2
H 4,6 4,0 4,8 - 2,5 3,7
H+N 3,3 4,0 4,3 - 3,0 2,3
Skupno povprečje 4,0 3,8 4,4 4,3 3,1 2,5 3,1 3,3
Delež normalno razvitih čebulic (v %) Sorta 'Citation F1' 'Tera'
Substrat
Raztopina P P+V P+KV Š P P+V P+KV Š
G 93 85 87 87 53 73 100 97
G+N 83 80 73 73 - 73 77 97
H 93 87 83 - 76 93
H+N 80 83 83 - 57 77
skupno povprečje 87,3 83,8 81,5 80,0 53,0 69,8 86,8 97,0
Izločili smo gnile in zakrnele čebule
Sklepi • Sadike čebule je mogoče gojiti tudi na plavajočem
sistemu.
- Sadike iz plavajočega sistema so bile v primerjavi s kontrolno skupino višje, močnejše in imele so več razvitih listov.
• Za rast in razvoj sadik sta bili hranilna raztopina iz že pripravljenega vodotopnega gnojila in raztopina, ki smo jo pripravili iz posameznih soli, primerljivi.
• Raztopini brez dodanega dušika sta bolje vplivali na rast in razvoj sadik in kasneje na končni pridelek.
Gojenje sadik melon
Setev: 22.april; stiroporne plošče „42“;
Vznik: 7. maj
Presajanje: 25. junij
Perlit+kosmiči k.v. šota
Vznik rastlin je bil slabši v perlit+kam.volna
Do vznika smo imeli v bazenu vodo brez dodanih hranil; kasneje smo hr. raztopino pripravili iz soli 19-5-21
Premer stebla sadik
melon (mm) % preživelih rastlin melon
Sadike iz plavajočega sistema so bile slabše od kontrolnih
Sadike melon iz
plavajočega
sistema so bile
manj rodne (razen
‘Peko‘) od sadik
pridelanih na šoti
Setev mesečnih redkvic ‘ Tinto F1‘ 27. maja v steklenjak;
v „40“ – 264 rastl./m2 in v „84“ – 554 rastl./m2
G=gnojilna raztopina 19-6-20 + Me 1 g/L
G+N= G+ dodatek 100 ppm N
S=hranilna raztopina iz soli z enakim razmerjem hranil kot G
Odstotek cvetočih rastlin mesečnih redkvic na koncu poskusa
(13. julij) gojenih pri različnih gostotah in hranilnih raztopinah
T zraka 11-32 oC T vode 14-26 oC
V ploščah s 40 vdolbinami smo pobrali cca 65 % redkvic
V ploščah s 84 vdolbinami pa cca. 36 % posejanih redkvic
Število pobranih redkvic/m2 (> 2 cm), od 28. junija do 13. julija.
Odstotek pobranih redkvic po tednih
PRIDELEK RUKVICE (kg/ha)V RAZLIČNIH
SUBSTRATIH IN GOJITVENIH PLOŠČAH
0
0,5
1
1,5
2
2,5
Pri
de
lek
kg
/m2
160 84 160 84 160 84 160 84 160 84
glinopor perlit vermikulit k. volna šota
2. rez
1. rez
Rukvico smo rezali 2x ko so imele rastline 12-14 cm in 3-4 liste
Vznik rukvice (%) v posameznem substratu in
pri različnih volumnih vdolbin.
0
20
40
60
80
100
% v
zn
ika
glinopor perlit vermikulit k. volna šota
160
84
Pri rukvici se naša domneva, da je vznik v manjših
volumnih boljši ni potrdila. Tu je bil presenetljivo slabši
vznik v glinoporju
Pridelek motovilca (kg/m2) v različnih substratih
in volumnih vdolbin
0
0,5
1
1,5
2
2,5
3
Pri
de
lek
v k
g/m
2
glinopor perlit vermikulit k. volna šota
160
84
Motovilec smo rezali ko so imele rastline 7-12 cm in 7-9 listov
% SUŠINE RUKVICE IN MOTOVILCA V
RAZLIČNIH SUBSTRATIH
0
2
4
6
8
10
12
14
16
18
20
rukvica motovilec
glinop.
perlit
vermik.
k.volna
šota
Povprečna dolžina korenin (cm) solate glede na
razmerje hranil v gnojilni raztopini
0
20
40
60
80
100
do
lžin
a k
ore
nin
(cm
)
Clarion Lyra Noisette Leda Vanity
12:12:36
18:18:18
13:40:13
Korenine so bile najdaljše pri večjem odstotku kalija v raztopini
0
100
200
300
400
500
600
masa g
lave/r
ozete
(g
)
Clarion Lyra Noisette Leda Vanity
12:12:36
18:18:18
13:40:13
Povprečna masa glave/rozete (g), pri različnih sortah
solat, gojenih v različnih gnojilnih raztopinah
SKLEPI
-PLAVAJOČI SISTEM JE ENOSTAVEN IN UČINKOVIT
-IZVAJAMO GA LAHKO TUDI S HRANILI IZ
VODOTOPNIH GNOJIL (Kristalon, Scott...)
- Večina vrtnin potrebuje več kalija kot fosforja (19-6-20; 12-12-36)
-VZNIK SEMEN JE V MINERALNIH SUBSTRATIH
LAHKO PROBLEMATIČEN
-BOLJŠE IZKUŠNJE IMAMO Z KOMBINIRANIMI
SUBSTRATI
- Vermikulit + perlit (vol. razmerje 1:1)
- Kosmiči kamene volne + perlit (glinopor)
- EC (elektro prev.) RAZTOPINE NAJ BO MED 1-4 mS/cm
MIOORTO - je organizacija pridelovalcev.
- od 1991 pridelujejo samo zelenjavo, namenjeno pranju in
pakiranju.
-v 450-tih visokih neogrevanih tunelih (500 m2 vsak), pridelujejo
samo motovilec, preko celega leta
- 6 obratov na leto
-poleti traja 1 obrat približno 1 mesec
-pozimi pa 3 mesece
- Pridelek je cca 1,5 kg/m2.
- Nič ne kolobarijo,
uporabljajo »biofumigacijo«
pred setvijo potrosijo pesek, kamor se motovilec
ukorenini.
Moto: PRIDELAVA V TLEH, KI SO VIR ZDRAVJA.
V upanju, da sem vam vzbudila zanimanje
za plavajoči sistem,
se vam zahvaljujem
ZA POZORNOST!