pedagoŠka fakulteta - share.upr.si · giuliana jelovčan, pred. pri otrocih ni majhnih korakov....

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKA NALOGA

ANDREJA ERJAVEC

KOPER 2015

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Visokošolski strokovni študijski program

prve stopnje Predšolska vzgoja

Diplomska naloga

VLOGA VZGOJITELJA PRI IZVAJANJU

GIBALNIH/ŠPORTNIH AKTIVNOSTI V VRTCU

KOČEVJE

Andreja Erjavec

Koper 2015

Mentorica:

Giuliana Jelovčan, pred.

Pri otrocih ni majhnih korakov.

Vse, kar storijo in naredijo, so velike stvari.

Predvsem srca imajo večja kot mi - odrasli.

Vanje spravijo vse, kar vidijo in vse, česar se zavedajo - tudi majhen kamenček,

ki so ga opazili na cesti, listek z drevesa, poljubček kar-tako, mravljico ali črička,

predvsem pa vse ljudi, ki so okoli njih ... (Pearl S. Buck)

ZAHVALA

Mentorici Giuliani Jelovčan, predavateljici. Hvala za vaš trud, dobro voljo,

usmerjanje, strokovno vodenje in spodbudne besede v času nastajanje te naloge.

Hvala tudi dr. Tadeji Volmut za pregled in popravke naloge.

Mojci hvala za lektoriranje.

Vrtcu Kočevje se zahvaljujem za privolitev in sodelovanje v raziskavi. Hvala vsem

vzgojiteljem, ki ste izpolnili vprašalnik. Hvala pomočnici ravnateljice, Majdi Puhar in

pedagoški vodji in vzgojitelju Mitji Lavriču za vajin čas, ki sta mi ga namenila.

Moji najbližji. Oči in mami, hvala vama za izkušenjsko bogato okolje. Brez vaju ne

bi bila to, kar sem. Hvala bratu Mateju in Alešu s Petro za vso moralno podporo.

Nečakinja Line Ela hvala za motivacijo in inspiracijo. Predvsem pa hvala tebi, Lovro, za

prenašanje mojih odsotnosti in pevskih »podvigov« (predvsem Ježek gre…).

Bivše sodelavke Majda, Anita in Melita, hvala vam za podporo in vsako držanje

pesti ob izpitih. Skupaj z vami sem pridobila veliko novih izkušenj za delo z najmlajšimi.

In na koncu hvala vam, drage moje sošolke Tea, Joži, Diana, Špela in Martina.

Študij je v vaši družbi minil (pre)hitro. Vesela sem, da smo se našle in skupaj preživele

čudovita tri leta.

Hvala vam, da ste verjeli vame. Rada vas imam!

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Andreja Erjavec, študentka visokošolskega strokovnega študijskega

programa prve stopnje Predšolska vzgoja,

izjavljam,

da je diplomska naloga z naslovom Vloga vzgojitelja pri izvajanju gibalnih/športnih

aktivnosti v vrtcu Kočevje:

- rezultat lastnega raziskovalnega dela,

- so rezultati korektno navedeni in

- nisem kršila pravic intelektualne lastnine drugih.

Podpis:_________________

V Kopru, dne______________

POVZETEK

Različna okolja, pestra uporaba športnih pripomočkov, igral, materialov in

organizacijskih oblik pomembno pripomorejo k bogatenju in širjenju gibalnih izkušenj

najmlajših. Poleg staršev so v tem obdobju vzgojitelji tisti, ki nudijo vse našteto in

otroku omogočajo izkušenjsko bogato okolje. Cilj diplomske naloge je bil pridobiti

informacije o gibalni/športni aktivnosti predšolskih otrok v Vrtcu Kočevje ter predstavili

prednosti in pomanjkljivosti na tem področju. V raziskavi je sodelovalo 52 vzgojiteljev

omenjenega vrtca, ki so s pomočjo vprašalnika podali svoje mnenje o gibalni/športni

aktivnosti v vrtcu.

Ugotovili smo, da gibalna/športna aktivnost vzgojiteljev ne vpliva na pogostost

izvajanja le-teh v vrtcu. Starost vzgojiteljev ne vpliva na organizacijske oblike dela.

Dnevno izvajajo gibalno minuto in gimnastične vaje. Pri izboru dejavnost, ki jih

vključujejo v vadbeno uro, ni bilo razlik med starejšimi in mlajšimi vzgojitelji. Največkrat

uporabljajo poligone, gimnastične vaje, naravne oblike gibanj, rajalne igre, ples, igre z

žogo in drugimi (improviziranimi) pripomočki ter sproščanje. Polovica vprašanih izvaja

gibalne/športne aktivnosti enkrat do dvakrat na teden. Le-te potekajo pol ure, in sicer v

igralnici ali večnamenskemu prostoru. Skoraj polovica vzgojiteljev aktivnosti izvaja tudi

zunaj. Večina vprašanih se čuti dovolj kompetentnih za izvajanje gibalnih/športnih

aktivnosti v vrtcu, a bi bil športni pedagog za dve tretjini dobrodošla pomoč pri

načrtovanju in izvajanju gibalnih/športnih aktivnosti. Le šest (12 %) vzgojiteljev ima

dodatna znanja za izvajanje gibalnih/športnih vsebin. Še bolj zaskrbljujoče je, da si

tega želi le sedemnajst (33 %) vprašanih, in sicer mlajših.

Vzgojitelji se zavedajo svoje vloge pri vključevanju otrok v gibalne/športne

aktivnosti v vrtcu. Na to kaže načrtovanje in prednostne naloge za izvajanje

gibalnih/športnih aktivnosti. To in dejstvo, da imajo v okolju na voljo športne objekte in

površine, bi izpostavili kot prednosti Vrtca Kočevje. Kot pomanjkljivost bi omenili, da

ima malo vzgojiteljev dodatna znanja s tega področja. Pomembno je še izpostaviti, da

nimajo namenskega prostora za izvajanje gibalnih/športnih aktivnosti. Prav zato bi se

bilo smiselno povezati z lokalno skupnostjo, šolami in posamezniki, ki bi s svojim

znanjem in izkušnjami prispevali h kvalitetnejši in pestrejši gibalni/športni aktivnosti

otrok na območju Kočevja.

Ključne besede: predšolski otrok, gibalna/športna aktivnost, vrtec, vzgojitelj,

gibalni razvoj.

ABSTRACT

The role of the childcare worker in conducting movement/sports activities in the

Kočevje kindergarten

Different environments, use of varied sports requisites, playground equipment,

materials, and organisational forms play an important role in enriching and expanding

movement experiences of children. In addition to parents, childcare workers provide all

of the above and an experience-rich environment in this period of a child’s life. The

objective of this thesis is to obtain information on movement/sports activities of pre-

school children in the Kočevje Kindergarten, and determine the advantages and

shortcomings in this field. Fifty-two childcare workers from the aforementioned

kindergarten participated in the study. They, using a questionnaire, provided their

opinions on movement/sports activities in the kindergarten.

We found that movement/sports activities undertaken by childcare workers do not

have an impact on the frequency of performing such activities in the kindergarten.

Moreover, their age does not affect the organisational forms of work. They conduct a

workout minute and gymnastic exercises every day. There were no differences

between older and younger childcare workers in terms of selecting the activities to be

included in the workout hour. They usually use obstacle courses, gymnastic exercises,

natural forms of movement, children group games, dancing, games with balls and other

(improvised) accessories, and relaxation. A half of the participants conduct

movement/sports activities once or twice a week. They last for a half an hour, normally

in the playroom or a multi-purpose room. Almost one half of the childcare workers also

conduct activities outside. The majority of the participants feel sufficiently competent to

conduct movement/sports activities in the kindergarten. However, two thirds would

consider a sports pedagogue a welcome help for planning and conducting

movement/sports activities. Only 6 (12%) of the childcare workers have additional

knowledge about conducting movement/sports activities. It is even more alarming that

only 17 (33%) wish to acquire such knowledge, mainly the younger ones.

Childcare workers are aware of their role in involving children in movement/sports

activities in kindergarten, which is indicated by planning and setting priorities for

movement/sports activities. This, and the fact the kindergarten has sports facilities and

surfaces available nearby, is an advantage of the Kočevje Kindergarten. As a

shortcoming, we have to point out that few childcare workers have wider knowledge in

this field. We also have to stress that they do not have a dedicated area where they

could conduct movement/sports activities. To this end, it would be reasonable to

cooperate with the local community, schools and individuals who could, with their

knowledge and experience, contribute to the quality and more varied movement/sports

activities for children in the region of Kočevje.

Keywords: pre-school child, movement/sports activity, kindergarten, childcare

worker, motor development

KAZALO VSEBINE

1 Uvod ................................................................................................................... 1

2 Teoretični del ...................................................................................................... 2

2.1 Otrokov celostni razvoj ................................................................................ 2

2.2 Gibalni razvoj .............................................................................................. 2

2.2.1 Gibalne sposobnosti ......................................................................... 3

2.2.2 Motorično učenje .............................................................................. 4

2.3 Dejavniki, ki vplivajo na gibalno/športno aktivnost otrok .............................. 5

2.3.1 Družinsko okolje ............................................................................... 6

2.3.2 Vrtec ................................................................................................ 7

2.4 Gibalna/športna aktivnosti in zdravje otrok .................................................. 7

2.5 Načrtovanje in izvajanje gibalnih/športnih aktivnosti .................................... 8

2.5.1 Metode in oblike dela pri gibalni/športni aktivnosti ............................ 9

2.5.2 Materialni pogoji za izvajanje gibalnih/športnih aktivnosti v vrtcu .....10

2.5.3 Športni pedagog v vrtcu ..................................................................11

2.6 Raziskave s področja gibalne/športne aktivnosti predšolskih otrok ............ 11

2.7 Vrtec Kočevje ............................................................................................ 12

3 Empirični del ......................................................................................................14

3.1 Problem diplomske naloge ........................................................................ 14

3.2 Namen diplomske naloge .......................................................................... 14

3.3 Cilj ............................................................................................................. 14

3.4 Raziskovalne hipoteze .............................................................................. 15

3.5 Metodologija .............................................................................................. 15

3.5.1 Raziskovalna metoda ......................................................................15

3.5.2 Raziskovalni vzorec ........................................................................15

3.5.3 Pripomočki ......................................................................................15

3.5.4 Postopek zbiranja podatkov ............................................................16

3.5.5 Postopek obdelave podatkov ..........................................................16

4 Rezultati in razprava ..........................................................................................17

4.1 V prvem delu so predstavljene značilnosti vzorca vzgojiteljev Vrtca

Kočevje ..................................................................................................... 17

4.2 Izvajanje gibalnih/športnih aktivnosti v Vrtcu Kočevje ................................ 21

4.3 Preverjanje hipotez ................................................................................... 24

5 Sklepne ugotovitve .............................................................................................28

6 Literatura in viri...................................................................................................31

7 Priloga ................................................................................................................33

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 1: Pogostost izvajanja gibalnih/športnih aktivnosti, športno aktivnejših

vzgojiteljev ......................................................................................... 25

Preglednica 2: Pogostost izvajanja načrtovanih vadbenih ur gibalnih/športnih

aktivnosti v vrtcu .................................................................................26

KAZALO SLIK

Slika 1: Analiza vzorca glede na pogostost ukvarjanja z gibalno/športno aktivnostjo ...17

Slika 2: Analiza vzorca glede na usposobljenost z gibalnega/športnega področja .......18

Slika 3: Analiza vzorca glede želje po dodatnem gibalno/športnem izpopolnjevanju....18

Slika 4: Analiza vzorca za področja dodatnega usposabljanja z gibalno/športnega

področja......................................................................................................... 19

Slika 5: Analiza vzorca glede uporabnosti Kurikuluma pri načrtovanju

gibalnih/športnih aktivnosti .............................................................................20

Slika 6: Analiza vzorca o gibalni/športni aktivnosti otrok v vrtcu. ..................................21

Slika 7: Analiza vzorca o izvajanju gibalnih/športnih dejavnostih zunaj skozi vse leto ..22

Slika 8: Analiza vzorca glede na pogostost izvajanja gibalne/športne aktivnosti ..........22

Slika 9: Analiza prostorov za izvajanje načrtovanih gibalnih/športnih aktivnosti v

vrtcu Kočevje .................................................................................................23

Slika 10: Analiza vzorca o športnih pripomočkih. .........................................................24

Slika 11: Analiza vzorca vzgojiteljev z željo po dodatnem usposabljanju s področja

dejavnosti Gibanje .........................................................................................27

Erjavec, Andreja (2015). Vloga vzgojitelja pri izvajanju gibalnih/športnih aktivnosti v Vrtcu Kočevje.

Diplomska naloga. Koper: UP PEF.

1

1 UVOD

Gibanje predstavlja eno izmed osnovnih potreb vsakega izmed nas. Za najmlajše

poleg igre predstavlja prevladujočo dnevno aktivnost. Vsi, ki smo kakorkoli povezani z

vzgojo in izobraževanjem otrok, se zavedamo kako pomembno vlogo ima gibanje v

prvih letih otrokovega razvoja. S pomočjo gibanja se otrok razvija, izpopolnjuje,

komunicira z okoljem in vrstniki, krepi svoje telo in duha. Otroci so nemalokrat

prepuščeni televiziji in računalniku. Starši delajo vse dlje in ko se vrnejo po napornem

delavniku domov, si želijo miru in sprostitve. Tako je vse manj časa za gibalno/športno

aktivnost staršev skupaj z otrokom. Vse več je staršev, ki se tega zavedajo in svoje

otroke vključujejo v različna športna društva in klube. To pa prinaša finančne

obremenitve in mnogo družin si tega ne more več privoščiti. Žal veliko klubov svojih

aktivnosti ne prilagaja razvojni stopnji otrok, kar lahko prinese več škode kot koristi

(naveličanost, pretreniranost, poškodbe). Starši in »trenerji« se morajo tega zavedati in

otroke postopno prilagajati na gibalno/športno aktivnost. Nikakor ne smejo otroka

preobremenjevati in mu vsiljevati določene aktivnosti. Bistveno je, da otroka navdušijo

za gibanje in sodelovanje v skupini.

Otrokov organizem je najbolj izpostavljen vplivom okolja v zgodnjem otroštvu, prav

to pa vpliva na razvoj njegove osebnosti. Strokovnjaki so ugotovili, da vsega tistega,

kar otrok zamudi v zgodnjem otroštvu, kasneje žal ne more več nadoknaditi (Videmšek

in Visinski, 2001). Otrokove dejavnosti v prvih letih življenja so podlaga za kasnejše

gibalne/športne dejavnosti, hkrati pa vplivajo tudi na razvoj in oblikovanje vrste njegovih

sposobnosti, lastnosti, zmožnosti in značilnosti (Videmšek, Štihec, Karpljuk in Kondrič,

2002).

Poleg staršev je vrtec tisti, ki ima veliko vlogo pri nudenju kakovostnih

gibalnih/športnih aktivnosti najmlajšim, saj ti večino svojega aktivnega dne preživijo

prav tam. Organizirana gibalna/športna aktivnost predšolskih otrok se začne z vstopom

v vrtec. Otrok z različnimi gibalno/športnimi aktivnostmi v zaprtem prostoru in na

prostem razvija gibalne in funkcionalne sposobnosti ter postopno spoznava in usvaja

osnovne prvine različnih športnih zvrsti (Videmšek, Berdajs in Karpljuk, 2003).

Namen naše diplomske naloge je raziskati gibalno/športno aktivnost otrok v Vrtcu

Kočevje. Skušali bomo ugotoviti kakšna je vloga vzgojiteljev pri tem. Zanima nas kako,

na kakšen način in kje potekajo gibalne/športne aktivnosti v omenjenem vrtcu ter

kakšne so prednosti in slabosti za izvajanje le-teh.



2

2 TEORETIČNI DEL

2.1 Otrokov celostni razvoj

Razvoj v zgodnjem otroštvu poteka dinamično in celostno. Otrok se hkrati razvija

na telesnem, gibalnem, kognitivnem, čustvenem in socialnem področju. Sprememba

na enem področju vpliva tudi na ostala področja razvoja (Pišot in Jelovčan, 2006). Na

potek vplivajo dednost, okolje in otrokova lastna aktivnost. Videmšek in Pišot (2007)

navajata, da je v prvih treh letih življenja razvoj najhitrejši. Potem se nekoliko upočasni,

a je še vedno aktiven vse do konca obdobja adolescence.

Gibalna aktivnost v tem obdobju predstavlja pomembno sredstvo za pridobivanje

različnih informacij in nabiranje novih izkušenj ter za razvijanje gibalnih in funkcionalnih

sposobnosti ter gibalnih spretnosti. Usvojeni gibalni programi se bodo trajno shranili v

gibalnem spominu, le-ta pa bo posamezniku omogočal lažje usvajanje gibalnih znanj v

otroštvu in tudi kasneje (Pišot in Jelovčan, 2006). Gibalna aktivnost predstavlja rdečo

nit celostnega razvoja otroka, saj preko nje otrok odkriva in spoznava svet, oblikuje

svoj psihosomatski status, usvaja socialne vloge, gradi svojo osebnost ter razvija

gibalne sposobnosti.

2.2 Gibalni razvoj

Gibalni razvoj je odraz otrokovega zorenja (na katerega vplivajo predvsem genski

in okoljski dejavniki) in učenja (Marjanovič Umek in Zupančič, 2004). Posebno izrazit je

do otrokovega tretjega leta, saj se razvija od faze nemočnega novorojenčka pa vse do

otroka, ki se samostojno premika. Videmšek in Visinski (2001) navajata, da otroško telo

nenehno raste in se razvija, kar je v nasprotju z ustaljenim organizmom odraslega

človeka. Na rast in razvoj v veliki meri vpliva gibanje. Potrebna je določena raven

razvitosti otrokovega mišičja, živčevja in zaznavnega sistema ter sam proces učenja,

da otrok lahko razvija nove gibalne spretnosti.

Otrokov gibalni razvoj poteka po nekem ustaljenem redu, in sicer v cefalokavdalni

in proksimodistalni smeri. Cefalokavdalna smer pomeni postopen nadzor mišic od

glave navzdol. Otrok najprej nadzira mišičje glave, nato vratu in ramen ter na koncu rok

in nog. Gibanje začne z dviganjem in obračanjem glave, nato z glavo in rameni, nato

sedi, se plazi, stoji in hodi. Proksimodistalna smer pa opredeljuje nadzor mišic od

centra telesa navzven.



3

Otrok najprej obvlada gibe trupa, nato rok in na koncu zapestja ter prstov

(Marjanovič Umek in Zupančič, 2004).

Videmšek in Visinski (2001) navajata, da otrok do tretjega leta starosti usvoji vse

naravne oblike gibanja, in sicer hojo, tek, skoke, poskoke, plazenje, lazenje, dviganje,

nošenje, valjanje, potiskanje, vlečenje. Kmalu se temu pridružijo še kompleksnejše

gibalne naloge, a jih otroci usvajajo počasi, negotovo in površno. Okoli tretjega leta se

vozi s triciklom, potiska in vleče sani na vzpetino, se je sposoben s smučmi spustiti po

blagi strmini, medtem ko štiriletni otrok poskuša izpeljati tudi preproste zavoje. Po

tretjem letu se vozi s kolesom s pomožnimi kolesi, od petega leta pa obvladuje

spretnostno vožnjo na malem kolesu. O gibanju otrok v vodi lahko govorimo že od

rojstva. Obstajajo tudi programi, ki vključujejo v vadbo že dojenčke s Fredovimi

plavalnimi obroči. Pri štirih letih se otrok sproščeno giblje po vodi (skače, teka, se

potaplja). Seveda se moramo zavedati, da so to le smernice, kdaj bo pravi čas za

posameznega otroka, pa je odvisno od njega samega, od okolja in dednih

predispozicij.

Če želimo razumeti gibalno učinkovitost posameznika, moramo poznati gibalne

sposobnosti. Stopnja razvitosti le-teh je pri vsakem posamezniku različna in povzroča

individualne razlike v gibalni učinkovitost posameznika. Gibalne sposobnosti so tako

odgovorne za razlike v gibalni učinkovitosti.

2.2.1 Gibalne sposobnosti

Človekovo gibalno učinkovitost omejuje šest gibalnih sposobnosti (moč, hitrost,

gibljivost, koordinacija, ravnotežje in preciznost) in ena funkcionalna (vzdržljivost), ki je

odvisna od dihalnega in krvožilnega sistema. Le-te skupaj z ostalimi dimenzijami

(socialna, čustvena, spoznavna) določajo učinkovitost posameznika pri realizaciji

različnih gibalnih nalog. Gibalnim sposobnostim sta nadrejeni dve splošni ali

sekundarni gibalni sposobnosti, in sicer sposobnost za regulacijo energije, ki omogoča

optimalen izkoristek energijskih potencialov pri izvedbi gibanja (nadrejena predvsem

moči in hitrosti) in sposobnost za regulacijo gibanja, ki je odgovorna za oblikovanje,

uresničevanje in nadziranje izvedbe gibalnih nalog v prostoru in času. Nadrejena je

koordinaciji, gibljivosti, preciznosti in ravnotežju (Pistotnik, 2003).

Filter uspešno izvedene gibalne naloge predstavljajo koordinacija in ravnotežje

med gibalnimi sposobnostmi ter spoznavne aktivnosti in čustven prostor (Pišot in

Jelovčan, 2006). Ker se določene strukture centralnega živčnega sistema, ki so

odgovorne za najzahtevnejše oblike človekovega delovanja (tudi motorike), v obdobju

otroštva še vedno razvijajo, obstaja možnost, da zanje ne veljajo v celoti. Raziskave so



4

pokazale, da pri predšolskih otrocih težko natančno opredelimo in tudi merimo gibalne

sposobnosti prav zaradi zgoraj omenjenega filtra, ki lahko onemogoča izvedbo

določene gibalne naloge (Videmšek in Pišot, 2007).

Gibalne sposobnosti so tako kot druge človekove sposobnosti delno prirojene,

delno pa pridobljene. Tako je posamezniku že z rojstvom »dana« posamezna stopnja,

do katere se bodo sposobnosti razvile ob normalni rasti in razvoju. Stopnjo lahko z

ustrezno gibalno aktivnostjo oziroma treningom presežemo. Pri delu z najmlajšimi je

potrebno poznavanje značilnosti gibalnih sposobnosti, saj le tako lahko ustrezno

vplivamo na njihov razvoj in napredek, ki bo pomemben tudi kasneje v življenju.

Preskok v razvoju gibalnih sposobnosti pri otroku ni mogoč, zato je postopnost v

izboru gibalnih nalog in zahtevnosti izbranih vsebin nujno potrebna. Prav zato je

potrebno pri delu z najmlajšimi poznati proces motoričnega učenja.

2.2.2 Motorično učenje

Motorično učenje je po Pistotniku (2003) proces postopnega prilagajanja gibalnega

ustroja na racionalno izvedbo novega gibanja. Rezultat motoričnega učenja so gibalne

spretnosti. Spretnosti predstavljajo z učenjem oziroma vadbo pridobljena gibalna

znanja, katerih izvedba bazira na sposobnostih in značilnostih človeka.

Motorično učenje je kontinuiran proces z vidika časa. Zaradi lažjega vodenja in

boljšega vpogleda v stanje učenca, ga delimo na tri osnovne faze: i) generalizacija in

iradiacija, ii) diferenciacija in koncentracija ter iii) avtomatizacija in stabilizacija. Meje

med fazami so običajno zabrisane, zato v teh fazah niso vključene le značilnosti

gibalnih manifestacij učenca in regulativne reakcije njegovega živčnega sistema,

temveč tudi smeri delovanja in ukrepi učitelja. Le-ta na osnovi reakcij učenca postopa

različno (Pistotnik, 2003).

Gibalni programi ostanejo pridobljeni trajno, saj so zapisani v gibalnem spominu.

Več informacij bo imel, lažje bo posameznik usvajal nova gibalna znanja. To velja skozi

vse življenje. Motorični transfer (MT) nam namreč omogoča, da informacije iz ene

naučene dejavnosti prenesemo na drugo. Poznamo tri oblike motoričnega transferja, in

sicer (Videmšek in Pišot, 2007):

- vertikalni MT pomeni prenos izkušenj znotraj iste gibalne naloge iz nižje na višjo

raven (npr. preval naprej preval nazaj),

- lateralni MT pomeni prenos izkušenj iz ene naloge na podobno drugo nalogo (npr.

rolanje, drsanje) in

- bilateralni MT pomeni prenos izkušenj z ene roke na drugo ali z nog na roke oz.

obratno (npr. vodenje žoge z levo in desno roko).



5

Pišot in Jelovčan (2006) navajata še pozitiven in negativen MT. O pozitivnem MT

govorimo, ko predhodne, že usvojene gibalne informacije olajšajo in pospešijo hitrost

učenja novih podobnih gibalnih nalog. Negativen MT napredovanje ovira ali

onemogoča. To se zgodi, ko so predhodne gibalne informacije površno ali napačno

usvojene. Avtorja poudarjata, da je smiselno upoštevati vlogo MT pri načrtovanju in

izvajanju gibalnih/športnih nalog za hitrejše in kakovostno napredovanje.

Videmšek in Pišot (2007) poudarjata, da sta potreba po gibanju in igri temeljni

otrokovi potrebi. Ravno zato naj se igra kot rdeča nit prepleta med vse otrokove

dejavnosti. Mnoge gibalne dejavnosti od otroka zahtevajo, da se zaveda drugih otrok in

odraslih, da z njimi deli prostor in stvari ter da sodeluje. Pri dejavnostih v paru ali

skupini si z drugimi otroki prizadeva doseči cilj. Pri elementarnih gibalnih igrah

spoznava smisel in pomen upoštevanja pravil, pomen sodelovanja in spoštovanja ter

upoštevanja različnosti. Pišot in Jelovčan (2006) opisujeta, da otrok skozi igro raziskuje

realnost, si ustvarja pravila obnašanja in sprošča svojo napetost. Skozi igro spoznava

samega sebe in svoje telo, ki se ga zave v odnosu do okolja. Vse to poteka skozi neko

aktivnost, ki otroku zagotavlja veselje. Igra se namreč rodi v otroku zaradi veselja do

igranja. Ali kot bi rekel Eljkonjin (1981, v Pišot in Jelovčan, 2006), da se ne igramo, ker

smo otroci, ampak imamo otroštvo zato, da bi se igrali.

Vsak otrok se rodi z določenimi dispozicijami, ki jih imenujemo dednostni dejavniki

in predstavljajo prirojene biološke osnove, ki so temelj razvoja človekovih sposobnosti

in značilnosti. Od otrokove lastne aktivnosti in okolja, ki nanj vpliva, je odvisno v

kolikšni meri se bodo njegove dispozicije razvijale v prihodnje (Pišot in Planinšec,

2005).

Zavedamo se, da primarna socializacija igra pomembno vlogo pri otrokovem

razvoju. Prve spodbude, ki jih je otrok deležen, so za njegov nadaljnji razvoj izjemno

pomembne. Spodbudno okolje bo otroka motiviralo k razvoju, medtem ko lahko revno

okolje z vidika izkušenj njegov razvoj celo zavira (Pišot in Planinšec, 2005). Zanima

nas, kdo je tisti, po katerem se otrok zgleduje in kdo mu lahko nudi pozitiven zgled,

ustrezno demonstracijo, primerno aktivnost, varnost in motivacijo na tem področju.

2.3 Dejavniki, ki vplivajo na gibalno/športno aktivnost otrok

Najpomembnejši vpliv in spodbuda za gibalno/športno aktiven vsakdan otrokom

dajejo družinsko okolje, vrtec/šola in bivalno okolje. Starši, vzgojitelji in učitelji se

morajo tega zavedati in otrokom ponuditi čim bolj kakovostno in raznovrstno

gibalno/športno aktivnost, tako doma kot tudi v vrtcu oziroma šoli. Pišot in Jelovčan

(2006) ugotavljata, da so vedno večje razlike med otroki, ki prehitevajo in tistimi, ki



6

zamujajo za povprečjem na posameznem področju znanj ali sposobnosti. Morebitni

razlog vidita tudi v različno izkušenjsko bogatih okoljih. V današnjem potrošniškem

svetu je na voljo vse več športnih pripomočkov, društev in trenerjev, namenjenim prav

najmlajšim. V pestri ponudbi je potrebno poiskati kakovostno in količinsko ustrezno

vadbo za otroka.

Pišot in Planinšec (2005) poudarjata, da ima izkušenjsko bogato okolje s primerno

količino in kakovostjo ponujenih izkušenj v posameznem razvojnem obdobju

pomembno vlogo za razvoj nadaljnjih predispozicij. S svojim zgledom, pristopom in

odnosom do dela ter odnosom do gibalnih/športnih vsebin odločujoče vplivajo na

otrokovo dojemanje in spoznavanje sveta.

Starši so tisti, ki prvi vplivajo na svoje otroke zavedno in nezavedno. Velikokrat

delajo napako, saj so do otrok preveč zaščitniški in jim preprečujejo oziroma

onemogočajo izvajanje različnih gibalnih nalog, ker menijo, da je to lahko nevarno

zanje. S tem otroku onemogočajo prve in pomembne gibalne izkušnje.

2.3.1 Družinsko okolje

Videmšek in Visinski (2001) menita, da bi se starši morali čim pogosteje igrati s

svojim otrokom in ga spodbujati v njegovih gibalnih/športnih aktivnostih. Otrok namreč

prevzema navade, stališča in vrednote staršev, zato je ukvarjanje z gibalnimi/športnimi

aktivnostmi znotraj družine pomembno za otrokovo nadaljnjo gibalno/športno aktivnost,

ter sprejemanje gibanja in športa kot vrednote. Kropej (2001) ugotavlja, da obstajajo

dejavniki, ki pozitivno vplivajo na stopnjo gibalne/športne aktivnosti predšolskih otrok.

Ti dejavniki so gibalna/športna aktivnost staršev, gibalno aktivno preživljanje prostega

časa in gibalno aktivno preživljanje počitnic družine.

Ameriška raziskava Kalish (2000, v Videmšek in Pišot, 2007) je dokazala pozitiven

vpliv gibalno/športno aktivnih staršev na svoje otroke. Opisuje, da so otroci

gibalno/športno aktivnih mater dvakrat bolj gibalno aktivni od tistih otrok, ki imajo

gibalno/športno neaktivne matere. Vpliv očetov na otroke je še večji. Otroci

gibalno/športno aktivnih očetov so 3,5-krat bolj gibalno aktivni od otrok, ki imajo

gibalno/športno neaktivne očete. Otroci, ki imajo oba starša gibalno/športno aktivna, so

daleč najbolj aktivni (tudi do šestkrat bolj od otrok z gibalno/športno neaktivnimi starši).

Žal staršem ostaja vse manj časa za gibalno/športno aktivnost s svojimi otroki.

Otroci skoraj ves tedenski aktivni čas preživijo v vrtcu. Če starši otroke odpeljejo v vrtec

pred službo in jih pridejo iskat po njej, so otroci v vrtcu več kot osem ur. Zajec,

Videmšek, Štihec, Pišot in Šimunič (2010) ugotavljajo, da po prihodu iz vrtca v zaprtem

prostoru presedijo povprečno šest ur dnevno, kar ne vključuje spanja. V vrtcu je



7

otrokom zato potrebno zagotoviti takšno izbiro vsebin, kjer bodo v zaprtem prostoru in

zunaj usvojili kar največ znanja in sposobnosti.

2.3.2 Vrtec

V Kurikulumu za vrtce (1999) je zapisano, da so pozitivne spodbude temeljne

motivacijske metode pri delu z najmlajšimi. Vrtec naj bi vsakodnevno omogočil in

spodbujal, da z različnimi dejavnostmi v prostoru in na prostem otroci spoznajo in

razvijejo gibalne sposobnosti ter usvojijo nekatere gibalne koncepte oziroma sheme.

Naloga vzgojiteljev je, da zagotavljajo primerno, kakovostno, raznovrstno in varno

gibalno/športno aktivnost za otroke in tako prispevajo k njihovemu razvoju in zdravju.

Prav z namenom, da bi čim več otrokom v vrtcih omogočili kvalitetno

gibalno/športno aktivnost, je bil izdelan program Mali sonček. To je gibalni/športni

program, namenjen otrokom od drugega do šestega leta starosti. Poudarek je na

gibalni igri in vadbi, ki naj bo prilagojena otroku. Program je tako razdeljen na štiri

stopnje, ki se dopolnjujejo in povezujejo. V šolskem letu 2012/13 se je program Mali

sonček ponudil vsem slovenskim vrtcem. Sodelovalo je 55.200 otrok iz 290 vrtcev, kar

predstavlja 65 % vseh otrok, ki jim je program namenjen

(http://ftp.sport.si/InformatorSOM/Informator_I_2014_15.pdf).

Pišot in Planinšec (2005) sta mnenja, da kljub želji po višji kakovosti življenja ljudje

v vsakdanjem življenju vse bolj izgubljamo življenjsko pomembno vsebino, saj je

gibalna/športna aktivnost, ki predstavlja temelj in vir zdravja in skladnega življenja, vse

bolj zapostavljena.

2.4 Gibalna/športna aktivnosti in zdravje otrok

Gibalna/športna aktivnost neposredno in posredno vpliva na zdravje otrok.

Završnik in Pišot (2005) poudarjata, da gibalna/športna aktivnost koristi preprečevanju

prekomerne telesne mase in debelosti, omogoča pogoje za oblikovanje močnejših

kosti, zdravih sklepov in učinkovitega delovanja srca, vzdržuje in krepi primerno

duševno zdravje ter vzpostavlja trdne temelje zdravega življenjskega sloga, ki ga je

mogoče nadaljevati oziroma obdržati tudi kasneje v odraslem obdobju.

Za ohranjanje zdravja je pomembno predvsem ukvarjanje z gibalnimi/športnimi

dejavnostmi in razmerje med energijskim vnosom in porabo. To pomeni, da moramo

upoštevati primerno razmerje med količino hrane, ki jo zaužijemo in gibalno/športno

aktivnostjo (Zajec idr., 2010). Premajhne prisotnosti ali popolne odsotnost

gibalne/športne aktivnosti v vzgoji odraščajoče mladine v kasnejšem obdobju ni



8

mogoče v celoti nadomestiti, saj je vpliv gibalnih/športnih stimulusov na psihosomatski

sistem z napredovanjem otrokove rasti in zrelosti vse manjši (Videmšek in Pišot, 2007).

Priporočila o količini in intenzivnosti gibalne/športne aktivnosti se razlikujejo. Volmut

(2014) navaja različne avtorje in njihova priporočila. Npr. Svetovna zdravstvena

organizacija (WHO) priporoča vsaj od 30 do 60 minut srednje intenzivne

gibalne/športne aktivnosti dnevno. Strong s sodelavci (2005, v Volmut, 2014) pa

priporoča najmanj 60 minut dnevne srednje do visoko intenzivne gibalne/športne

aktivnosti in vsaj dvakrat tedensko s poudarkom na ohranjanju in razvijanju gibljivosti in

moči.

Gibalna/športna neaktivnost ima velik vpliv na zdravje otrok in odraslih. Vse več

raziskav opozarja, da je tudi v Sloveniji prekomerna telesna masa in debelost med

otroki vedno bolj razširjena. Janžekovič (2011) je opravila raziskavo o razširjenosti

prekomerne telesne teže in debelosti na vzorcu 370 otrok, starih od ena do šest let.

Podatki so bili pridobljeni z merjenjem telesne teže in telesne višine. Ugotovila je, da

ima več kot polovica otrok težave s prekomerno telesno težo ali debelostjo, da je

prekomerna telesna teža pogosteje prisotna pri otrocih drugega starostnega obdobja

(od treh let dalje) in pri deklicah.

Raziskava Pediatrične klinike o razširjenosti čezmerne prehranjenosti in debelosti

med otroki kaže, da je že med petletniki čezmerno prehranjenih 18,4 % dečkov in

20,9 % deklic, predebelih pa 9 % dečkov te starosti in 7,9 % deklic (Peternel Pečauer,

2013). Opravljena je bila tudi raziskava, kjer so ugotavljali vpliv gibalne/športne

aktivnosti in prehranjevalnih navad v otroštvu na prekomerno telesno težo v odraslem

obdobju. Več kot polovica vprašanih debelostnikov v času svojega otroštva ni bila

gibalno/športno aktivna (Videmšek, Štihec, Karpljuk in Starman, 2008).

Ravno zaradi teh dejstev bo v prihodnje potrebno nameniti načrtovanju in izvajanju

gibalnih/športnih vsebin več pozornosti, saj bomo le tako lahko ohranili zdrave in

gibalno/športno aktivne Slovence.

2.5 Načrtovanje in izvajanje gibalnih/športnih aktivnosti

V vrtcu gibalne dejavnosti načrtuje vzgojitelj. Skladno s Kurikulumom za vrtce

(1999) oblikuje svoj letni delovni načrt za vseh šest področij. Globalni cilji za področje

dejavnosti Gibanje so naslednji:

- omogočanje in spodbujanje dnevne gibalne dejavnosti otrok (ki so lahko različne

po vsebini, trajanju, času, vlogi otroka in prostoru);

- zavedanje lastnega telesa in doživljanje ugodja v gibanju;

- pridobivanje zaupanja v svoje telo in gibalne sposobnosti;



9

- omogočanje otrokom, da spoznajo svoje gibalne sposobnosti;

- usvajanje osnovnih gibalnih konceptov;

- razvijanje gibalnih sposobnosti;

- postopno spoznavanje in usvajanje osnovnih prvin različnih športnih zvrsti in

- spoznavanje pomena sodelovanja, spoštovanja ter upoštevanja različnosti.

Primeri gibalnih dejavnosti so podani v dveh delih, in sicer za prvo in drugo

starostno skupino otrok. Vloga odraslega je, da omogoči vsem otrokom, da uživajo v

gibanju brez strahu pred neuspehom ali zavrnitvijo. Otroke pri dejavnostih spodbujajo,

opogumljajo, usmerjajo, preusmerjajo, popravljajo, jim svetujejo, pomagajo,

demonstrirajo, z njimi sodelujejo, se igrajo in se tudi sami učijo. Odgovorni so za

varnost otrok in jih na ustrezno uporabo rekvizitov tudi navajajo. Vzgojitelj otroke

opazuje in spremlja njihov gibalni razvoj. Pomembno je, da so dejavnosti načrtovane

na osnovi temeljnega poznavanja in razumevanja otrokovega razvoja in potreb.

Uporablja naj raznovrstne organizacijske metode in oblike dela ter različne

standardizirane in improvizirane rekvizite. Dejavnosti naj bodo različne po vsebini,

trajanju, prostoru in vlogi odraslih (Kurikulum za vrtce, 1999).

2.5.1 Metode in oblike dela pri gibalni/športni aktivnosti

Učne metode so načini dela pri pouku. Mednje sodijo metoda demonstracije,

metoda razlage in pogovor. V predšolskem obdobju je najpomembnejša metoda

demonstracije, zato jo bomo podrobno predstavili. Otrok mora dobiti jasno predstavo o

gibanju, zato mu moramo posredovano vsebino dobro pokazati. Demonstriramo na

vseh stopnjah učno-vzgojnega procesa. Pred tem je potrebna kratka razlaga, s katero

usmerimo pozornost otrok na gibalno nalogo, ki jo bodo opazovali. Demonstrira učitelj

ali eden izmed otrok. Pomagamo si z različnimi slikami, videoposnetki, skicami itn. Pri

motoričnem učenju je pomembno tudi demonstriranje napak v otrokovem gibanju. Pri

predšolskih otrocih pa ne gre samo za demonstracijo gibanja, temveč za način

sporazumevanja med vzgojiteljem in otroki ter med otroki (Videmšek in Pišot, 2007).

Oblike gibalnih/športnih aktivnosti v vrtcu so raznolike, a je vsem skupna vsebina,

in sicer gibanje otrok. Pogostost izvajanja teh oblik je različna in odvisna od starosti

otrok, materialnih in kadrovskih pogojev, vremena in drugih dejavnikov, ki vplivajo na

načrtovanje in izvedbo.

Med organizacijske oblike pri izvajanju gibalnih/športnih aktivnosti v vrtcu

Videmšek in Pišot (2007) uvrščata slednje: jutranja gimnastika, gibalni odmor, vadbena



10

ura, gibalna minuta, sprehod, izlet, orientacijski izlet, vadba na trim stezi, aktivnost po

želji otrok, športno dopoldne in športno popoldne, tečaj (rolanja, smučanja, plavanja),

letovanje in zimovanje, športni program Mali sonček in javni nastop. Seveda pa je izbor

in izvedba posameznih oblik gibalnih/športnih aktivnosti odvisna od različnih dejavnikov

in pogojev, ki vplivajo na to.

2.5.2 Materialni pogoji za izvajanje gibalnih/športnih aktivnosti v vrtcu

Zajec (2009) je v svoji doktorski disertaciji raziskala kadrovske, materialne,

organizacijske in vsebinske dejavnike 35 vrtcev po Sloveniji in ugotovila, da so razlike

pri zagotavljanju materialnih pogojev velike. Ugotovitve kažejo, da ima 61 % vrtcev na

voljo poseben prostor, namenjen izključno gibalnim/športnim aktivnostim, vendar kljub

temu ta prostor ni najpogosteje rabljen za izvajanje teh dejavnosti, ampak sta to

igralnica in večnamenski prostor. Vsi sodelujoči vrtci imajo zunanja igrišča in igrala, a

jih v večini pri gibalnih/športnih aktivnostih ne uporabljajo. Glede kakovosti in količine

športnih pripomočkov so ravnatelji vrtcev ocenili, da imajo na voljo dovolj žog, drobnih

ritmičnih pripomočkov, obročev, trakov in kolebnic. Po njihovem mnenju bi bilo

potrebno dokupiti avdio in video opremo, navadne blazine, stožce, balone, skiroje,

hodulje, kolesa, loparje, kije, elastične vrvi, padala, koše, gole in debele blazine.

Najslabše so vrtci opremljeni z gimnastičnimi orodji (nizke gredi, male prožne ponjave,

švedske skrinje in klopi). Primanjkuje tudi palic za hokej, plezalnih lestev, letvenikov,

desk za ravnotežje ter plezalnih sten in mrež.

Prostor za igro naj bo tak, da lahko nudi otrokom sprostitev nakopičene energije,

zadovoljitev potrebe po gibanju in igri ter navezovanje socialnih stikov. Mnoga igrala so

skonstruirana tako, da otroci med seboj sodelujejo in skupaj poskušajo doseči cilj. S

tem se krepi njihova socializacija. V različnih igrah otrok spoznava smisel in pomen

upoštevanja pravil ter spoštovanja in upoštevanja različnosti. Razvija tudi ustvarjalnost,

ko išče svoje načine in poti za rešitev različnih gibalnih nalog, z lastno domišljijo

odgovarja na nove izzive ter izraža svoja čustva in občutja (Videmšek in Jovan, 2002).

Gibalna/športna aktivnost v vrtcih potrebuje zelo premišljen in organiziran način

dela. Še posebno je težko voditi učni proces ob prostorski stiski, vendar na sam proces

vpliva še veliko drugih dejavnikov, kot so: kakovostni učni proces, motivacija otrok,

znanje in izkušnje učitelja, stimulativno okolje, zagnanost in predanost učitelja,

inovativno ravnanje in strokovna podkovanost učitelja (Žnidaršič, 2008). Ravno zaradi

opisanih dejstev ni toliko pomembno kaj ima vrtec na voljo za izvajanje

gibalnih/športnih aktivnosti, ampak kako se te aktivnosti izvaja.



11

2.5.3 Športni pedagog v vrtcu

Raziskave s področja gibalnih/športnih aktivnosti predšolskih otrok ter materialnih

in kadrovskih pogojev v vrtcih v Sloveniji kažejo na to, da imamo za te otroke premalo

strokovno organizirane in vodene gibalne/športne aktivnosti ter tudi ustrezno

izobraženega kadra. Gibalne/športne aktivnosti predšolskih otrok naj bi organiziral in

vodil športni pedagog v sodelovanju z vzgojiteljem. Videmšek in Pišot (2007) navajata,

da naj bi športni pedagog skupaj z vzgojiteljem pripravljal letni načrt za posamezno

skupino otrok, skupaj naj bi vodila določeno število ur v obeh starostnih obdobjih,

vzgojiteljem bi pomagal pri izvajanju programa Mali sonček, organiziral bi skupne akcije

(kros, planinski izleti, tečaji …), starše bi ozaveščal o gibalnem razvoju njihovih otrok in

o pomenu gibalnih/športnih aktivnosti na celosten razvoj, skrbel bi, da bi vsi otroci pri

tem doživljali ugodje in bi optimalno prispeval k njihovemu razvoju in zdravju.

2.6 Raziskave s področja gibalne/športne aktivnosti predšolskih otrok

Kropej in Videmšek (2003) sta z anketnim vprašalnikom 460 staršev 4- do 6-letnih

otrok ugotovili, da se približno polovica otrok ne ukvarja z nobeno dejavnostjo. 43 %

otrok se posveča gibalni/športni aktivnosti, 8 % pa se ukvarja z drugimi dejavnostmi.

Predšolski otroci se z gibalno/športno aktivnostjo ukvarjajo večinoma neorganizirano,

saj jih le četrtina organizirano obiskuje športno igralnico.

Zajec (2009) je analizirala povezanost gibalne/športne aktivnosti predšolskih otrok

in njihovih staršev z izbranimi dejavniki zdravega načina življenja. Raziskava je bila del

širšega ciljnega raziskovalnega projekta z naslovom Otrok med vplivi sodobnega

življenjskega sloga - gibalne sposobnosti, telesne značilnosti in zdravstveni status

slovenskih otrok. Ugotovljeno je bilo, da se 91,9 % otrok neorganizirano ukvarja s

gibalno/športno aktivnostjo, in sicer v povprečju sedem ur na teden. Med dejavnostmi

prevladujejo tek, lovljenje, kolesarjenje in igre z žogo. Z organizirano športno

dejavnostjo se ukvarja 56,5 % otrok, in sicer v povprečju slabi dve uri na teden.

Največkrat obiskujejo splošno vadbo, sledijo ji ples, plavanje, igre z žogo, smučanje in

gimnastika.

Zajec s sodelavci (2010) je raziskovala povezanost gibalne/športne aktivnosti

predšolskih otrok in njihovih staršev z izbranimi dejavniki zdravega načina življenja. V

raziskovalnem projektu z naslovom Otrok med vplivi sodobnega življenjskega sloga je

sodelovalo 520 staršev otrok (starih od tri do šest let) in ravnatelji posameznih vrtcev.

Potekal je na Inštitutu za kineziološke raziskave Znanstveno-raziskovalnega središča

Univerze na Primorskem, v sodelovanju s Fakulteto za šport in Pedagoškimi



12

fakultetami v Ljubljani, Kopru in Mariboru. Sodelovalo je 520 staršev tri do šest let

starih otrok in 37 ravnateljev vrtcev z vzhodnega, osrednjega in zahodnega dela

Slovenije. Podatki so bili pridobljeni s subjektivno metodo s pomočjo vprašalnika.

Ugotovljeno je bilo, da predšolski otroci povprečno med tednom presedijo pred TV 115

minut na dan in 150 minut na dan ob koncu tedna. Med tednom se gibljejo 165 minut

na dan, ob koncu tedna se na prostem gibljejo v povprečju 324 minut na dan. Starši

visoko cenijo pozitiven vpliv gibalnih/športnih aktivnosti in hkrati menijo, da bi bili lahko

njihovi otroci gibalno/športno aktivnejši.

Volmut (2014) je analizirala gibalne/športne navade na vzorcu 97 pet do

osemletnih otrok. Ugotovila je, da imajo dečki od 2,8 do 18,8 % večjo celokupno

količino gibalne/športne aktivnosti od deklic in da ta pada s starostjo pri obeh spolih,

nekoliko strmeje pri deklicah. Prav tako so dečki dosegli boljši čas srednje do visoke

gibalne/športne aktivnosti, ki narašča v obdobju od petega do osmega leta. Do 16. leta

ta intenzivnost strmo pada (9 % na leto). Med 21 % in 67 % otrok dosega minimalna

priporočila za srednjo in visoko intenzivnost gibalne/športne aktivnosti. Zaskrbljujoče je

stanje med poletnimi počitnicami, saj se občutno (za 16,4 %) zmanjša gibalna/športna

aktivnost otrok. Od tega jih le 10 % dosega minimalna priporočila gibalne/športne

aktivnosti.

Večna raziskav zajema širša področja Slovenije, mi pa smo se odločili za JV del

Slovenije, in sicer za Kočevje, kjer imajo en javni vzgojno-varstveni zavod. Ta vrtec

smo izbrali, ker na tem delu Slovenije tovrstne raziskave še niso bile opravljene. V

Vrtec Kočevje je vključenih več kot 600 otrok in zanima nas kako so gibalno/športno

aktivni.

2.7 Vrtec Kočevje

V Vrtec Kočevje je vključenih več kot 600 otrok, ki so razdeljeni v 36 oddelkov. Na

območju Kočevja je to edini javni vzgojno-varstveni zavod, ki ima sedem enot, in sicer

Kekec, Ostržek, Mojca, Čebelica, Narcisa, Biba in Brlogec, ter 76 strokovnih delavcev.

Vizijo vrtca zaposleni vidijo v ustvarjanju prijetnega vrtca, pripravljenega za

spremembe, ki bodo zadovoljevale potrebe otrok, staršev in zaposlenih.

V šolskem letu 2014/15 so si v vrtcu zadali prednostno nalogo na področju gibanja,

saj je njihov cilj izboljšati program Mali sonček, kar je tudi sestavni del Letnega

delovnega načrta Vrtca Kočevje. V okviru programa Mali sonček potekajo razna

srečanja, strokovni timi (po enotah in po starostnih skupinah otrok) in izobraževanja.

Strokovni aktiv je prilagodil program Mali sonček tudi za otroke v starosti od enega do

dveh let.



13

Vrtec nima lastne telovadnice. Ima pa večina enot v bližini športne objekte (šolske

telovadnice in občinske športne dvorane), ki jih uporabljajo. Enote Ostržek, Kekec in

Brlogec imajo v bližini stadion, igrišče z umetno travo, večjo telovadnico, drsališče.

Enota Biba je v prostorih podružnične osnovne šole in ima na voljo šolsko igrišče. Enoti

Narcisa in Mojca se nahajata v bližini osnovne šole in lahko koristita zunanje športne

površine (stadion, asfaltirano igrišče). Vse enote imajo tudi zunanja ograjena igrišča,

na katerih so različna igrala.

Otrokom je na voljo več dejavnosti, ki se odvijajo skozi šolsko leto glede na letni

čas. Te dejavnosti so gibalne urice dvakrat tedensko v telovadnici (ne vse skupine),

tenis na zunanjem igrišču, drsanje (možnost najema opreme), taborjenje, gibalne urice

na snegu, prilagajanje na vodo in učenje plavanja v bazenu v Ribnici, druženje in

gibanje vseh generacij (pohod enkrat letno), Ciciolimpijada (na vsake štiri leta) in

športne igre (med enotami).

Strokovni delavci imajo strokovno skupino za kakovost, ki skrbi za interna

izobraževanja in nabor ustrezne literature (članki, diplomske naloge) s področja

gibanja. Spodbujajo tudi sodelovanje s starši in zunanjimi sodelavci (npr. planinsko

društvo). Letos bodo imeli vsi strokovni delavci Vrtca v sodelovanju z Zavodom za

šolstvo izobraževanje na temo »Načrtovanje in izvedba s področja gibanja«. Tudi

študijske skupine so letos usmerjene v dejavnost gibanja. Prav tako pa imajo tudi

zaposleni promocijo zdravja in zdravega življenjskega sloga, v okviru katere preverjajo

vzdržljivost in telesno maso zaposlenih. Udeležujejo se testa hitre hoje, ki ga pripravlja

ZD Kočevje in tako preverjajo svojo vzdržljivost.



14

3 EMPIRIČNI DEL

3.1 Problem diplomske naloge

Gibalna/športna aktivnost je poleg igre najpomembnejša in prevladujoča aktivnost

otroka. V predšolskem obdobju se namreč razvija celostno, zato je pomembno, da

usvoji čim več pozitivnih spodbud iz okolja. Vrtec poleg staršev v tem obdobju odigra

ključno vlogo, saj otroci v njem preživijo veliko časa. Prednosti gibalnih/športnih

aktivnosti v vrtcu so, da otroci pridobivajo izkušnje od vzgojitelja in drugih otrok.

Spodbuden je program Mali sonček in vse večje zavedanje vzgojiteljev o pomembnosti

gibalnih/športnih aktivnosti ne samo za razvoj, ampak tudi zdravje posameznega

otroka. Med prednosti bi lahko prišteli še bližino šolskih telovadnic in drugih (javnih)

športnih površin (drsališče, zunanji fitnes in stadion). Kot slabost bi omenili, da vrtci

nimajo namenskega prostora za izvajanje gibalnih/športnih aktivnosti. Slaba je tudi

opremljenost na zunanjih igriščih vrtcev.

3.2 Namen diplomske naloge

Namen diplomske naloge je ugotoviti kakšno vlogo ima vzgojitelj pri načrtovanju in

izvajanju gibalnih/športnih aktivnosti v Vrtcu Kočevje. Ker je gibanje eden izmed

temeljev za razvoj otroka, nas je zanimalo kako pogosto, kje in na kakšen način v Vrtcu

Kočevje izvajajo načrtovane gibalne/športne aktivnosti. Vzgojitelji so ovrednotili svoje

mnenje glede gibalnih/športnih aktivnosti v vrtcu in glede načrtovanja in izvajanja le-teh

in povedali, kako pogosto izvajajo določene organizacijske oblike dejavnosti v svojem

oddelku ter izrazili svoje mnenje glede vključevanja športnega pedagoga v vrtec. Z

rezultati raziskave želimo opozoriti na pomembnost gibalne/športne aktivnosti v

predšolskem obdobju in prispevati k nadaljnjemu izpopolnjevanju na tem področju.

3.3 Cilj

V skladu s problemom raziskave sta cilja diplomske naloge naslednja:

Cilj 1: Pridobiti informacije o gibalni/športni aktivnost otrok v Vrtcu Kočevje.

Cilj 2: Ugotoviti, katere so prednosti in pomanjkljivosti s področja gibalnih/športnih

aktivnosti v Vrtcu Kočevje.



15

3.4 Raziskovalne hipoteze

Zastavili smo si štiri ključne hipoteze, in sicer:

H1: Vzgojitelji, ki so gibalno/športno aktivnejši, pogosteje izvajajo gibalne/športne

aktivnosti v vrtcu.

H2: Po mnenju vzgojiteljev so otroci v vrtcu dovolj gibalno/športno aktivni.

H3: Mlajši vzgojitelji pri področju dejavnosti Gibanje pogosteje uporabljajo

organizacijske oblike dela.

H4: Vzgojitelji z manj delovne dobe se želijo dodatno strokovno usposabljati na

področju dejavnosti Gibanje.

3.5 Metodologija

3.5.1 Raziskovalna metoda

Uporabili smo deskriptivno metodo statistike. Za zbiranje podatkov in ugotavljanje

vloge vzgojiteljic pri gibalni/športni aktivnosti otrok smo uporabili vprašalnik.

3.5.2 Raziskovalni vzorec

V vseh sedem enot kočevskega vrtca smo razdelili 65 vprašalnikov. Od tega je bilo

v raziskovalni vzorec vključenih 52 (68 %) od vseh zaposlenih strokovnih delavcev

Vrtca Kočevje, in sicer 49 (94 %) žensk in 3 (6 %) moški. Skoraj polovica strokovnih

delavcev je starih med 46 in 56 let, 13 (25 %) je starih med 26 in 35 let ter 25 % med

36 in 46 let. Peto stopnjo izobrazbe ima 29 (56 %) od vseh vprašanih. Dodiplomski

študijski program ima zaključenih 40 % zaposlenih (od tega je 19 (37 %) diplomiranih

vzgojiteljev predšolskih otrok, ostali pa imajo pedagoško izobrazbo druge smeri), 1

(2 %) ima magisterij II. stopnje predšolske vzgoje. Vzgojitelji so zaposleni v vrtcu

povprečno 19 let.

3.5.3 Pripomočki

Kot pripomoček je služil anonimni vprašalnik (Priloga 1). Vprašanja so bila

odprtega, zaprtega tipa ter vprašanja oziroma trditve v sklopu ocene. Vprašalnik je

nastal za potrebe naše diplomske naloge.



16

3.5.4 Postopek zbiranja podatkov

Anketiranje je potekalo v mesecu septembru 2014. Za izpolnjevanje anonimnega

vprašalnika smo pridobili soglasje vodstva vrtca. Vprašalnik sta pregledala in odobrila

pomočnica ravnateljice, ga. Majda Puhar, in vodja enote Ostržek, vzgojitelj Mitja Lavrič,

ki sta tudi opisala program dela in druge posebnosti s področja Gibanje. Vprašalnik

smo nato razdelili po vseh sedmih enotah vrtca. Vzgojitelji so izpolnjene vprašalnike

vrnili na upravo vrtca, kjer smo jih prevzeli.

3.5.5 Postopek obdelave podatkov

Podatki so obdelani s statističnim programom SPSS 21 (Statistical Package for the

Social Sciences, različica 21). Izračunali smo frekvence posameznih odgovorov v

vprašalniku. Rezultati so prikazani s tabelami in grafikoni. Podatki so obdelani in

prikazani tudi s pomočjo programa Microsoft Office Excel 2010.



17

4 REZULTATI IN RAZPRAVA

Rezultate smo razdelili v dva dela. V prvem delu so predstavljena vprašanja v

zvezi z vzgojitelji, njihovo usposobljenostjo s področja gibanja in morebitno željo po le-

tej. Predstavljeno je njihovo mnenje o gibalni/športni aktivnosti in ocena načrtovanja le-

te. V drugem delu pa sledijo rezultati, ki se navezujejo na gibalno/športno aktivnost

otrok v Vrtcu Kočevje.

4.1 V prvem delu so predstavljene značilnosti vzorca vzgojiteljev Vrtca

Kočevje

Vzgojitelji se pogosto ukvarjajo s športom.

Slika 1: Analiza vzorca glede na pogostost ukvarjanja z gibalno/športno aktivnostjo

Iz podatkov na sliki 1 vidimo, da je največ tistih, ki se z gibalno/športno aktivnostjo

ukvarjajo enkrat na teden. Takih je 20 (38 %) vprašanih. Le 5 (10 %) je takih, ki so

premalo gibalno/športno aktivni. Da se največ vzgojiteljev (25 %) z gibalno/športno

aktivnostjo ukvarja enkrat tedensko, je ugotovila tudi Prašnikar (2011) v svojem

diplomskem delu. Zajec,

Videmšek, Štihec, Karpljuk, Tušak in Meško (2012) so ugotovili, da so vzgojitelji

povprečno gibalno/športno aktivni dve uri na teden, kar je po mnenju strokovnjakov

spodnja meja zadostne gibalne/športne aktivnosti za ohranjanje zdravja.

Nikoli

2 (4 %)

Enkrat do

trikrat na

mesec

3 (6 %)

Enkrat na

teden

20 (38 %)

Dva do trikrat

na teden

19 (37 %)

Štirikrat do šestkrat na

teden

2 (4 %)

Vsak dan

6 (11 %)



18

Vzgojitelji nimajo dodatnih usposabljanj s področja športa.

Slika 2: Analiza vzorca glede na usposobljenost z gibalnega/športnega področja

Slika 2 prikazuje, da je rezultat usposobljenosti vzgojiteljev s področja

gibalne/športne aktivnosti slab. Le 6 (12 %) vzgojiteljev ima opravljena dodatna

usposabljanja, in sicer ima tečaj nordijske hoje opravljen le en vzgojitelj, trenerja

odbojke sta dva, po dva sta tudi vaditelja plavanja in en vzgojitelj je učitelj smučanja.

Za primerjavo ima v škofjeloških vrtcih 30 % vzgojiteljev usposobljenost z

gibalnega/športnega področja, in sicer je največ vaditeljev smučanja in plavanja.

Sledijo jim vaditelji rolanja, badmintona in aerobike (Eržen, 2013). Po mnenju

ravnateljev slovenskih vrtcev, vključenih v raziskavo (Zajec, 2009), je 18,9 %

vzgojiteljev premalo usposobljenih, primerno pa 75,7 %. Tudi v tej raziskavi je največ

usposobljenih vaditeljev plavanja in smučanja, najmanj pa vaditeljev rolanja in vodnikov

planinskih skupin.

Vzgojitelji nimajo želje po dodatnem usposabljanju s področja gibalnih/športnih

aktivnosti.

Slika 3: Analiza vzorca glede želje po dodatnem gibalnem/športnem izpopolnjevanju

Ne

46 (88 %)

Da

6 (12 %)

Ne

35 (67 %)

Da

17 (33 %)



19

Kljub temu, da je velik delež vzgojiteljev gibalno/športno aktivnih in da jih večina

nima dodatnih znanj z gibalnega/športnega področja, si tovrstnih izobraževanj želi le

tretjina zaposlenih strokovnih delavcev kočevskega vrtca. Eržen (2013) je v svoji

raziskavi ugotovila, da si več kot polovica zaposlenih želi dodatnih usposabljanj s

področja športa. Več kot 37 (70 %) vzgojiteljev kočevskega vrtca meni, da imajo dovolj

znanj in izkušenj za izvajanje gibalnih/športnih aktivnosti. Kljub temu, da vzgojitelji

nimajo želje po dodatnem izobraževanju iz gibalnega/športnega področja in da jih

velika večina meni, da so dovolj usposobljeni, pa si želijo pomoč športnega pedagoga.

Kar 18 (34,6 %) vprašanih meni, da bi lahko športni pedagog izvajal gibalne/športne

aktivnosti v vrtcu. 21 (40,4 %) jih meni, da bi bil dobrodošel pri načrtovanju in izvajanju

teh aktivnosti skupaj z vzgojiteljem. Podobno mnenje imajo tudi vzgojitelji škofjeloškega

vrtca. 46 % si jih namreč želi pomoči športnega pedagoga, a jih skoraj toliko temu tudi

nasprotuje (Eržen, 2013).

67,6 % ravnateljev vrtcev ocenjuje, da je za otrokov celostni razvoj najprimernejše,

da gibalne/športne aktivnosti vodita športni pedagog in vzgojitelj (Zajec, 2009). Bolka

(2011) ugotavlja, da so glavni razlogi vzgojiteljev za vključevanje športnega pedagoga

v vrtec strah pred nevarnostmi in poškodbami, negotovost in pomanjkljivo znanje. S

športnim pedagogom bi po njihovem mnenju otroci v vrtcu bolje spoznali različne

športne zvrsti in zagotovljena bi jim bila večja varnost.

Največ zanimanja je za pridobitev naziva Strokovni sodelavec 1- »Temeljna

športna vzgoja za otroke od 0 do 6 let«.

Slika 4: Analiza vzorca za področja dodatnega usposabljanja z gibalno/športnega

področja

Med tistimi, ki si želijo dodatnih znanj, bi se večina rada izpopolnila z več področij.

Največ zanimanja je za izpopolnjevanje za pridobitev naziva Strokovni sodelavec 1, ki

ga izvaja Fakulteta za šport pod imenom »Temeljna športna vzgoja za otroke od 0 do 6

Temeljna

športnavzgoja za

otroke od

0 do 6 let

Vaditelj/u

čiteljplavanja

Vaditelj/u

čiteljsmučanja

Vaditelj

rolanjaDrugo

% odgovorov 21 11 8 8 4

0

5

10

15

20

25



20

let«. Tega si želi 11 vzgojiteljev (21 %). Sledi izpopolnjevanje za vaditelja/učitelja

plavanja (6 odgovorov oz. 21 %) ter izpopolnjevanje za vaditelja/učitelja smučanja oz.

vaditelja rolanja. Pod drugo si vzgojitelji želijo pridobiti znanja s področja plesa in

plezanja.

Podobne želje glede izpopolnjevanja z gibalno/športnega področja imajo tudi

zaposleni v Vrtcu Škofja Loka, saj si kar polovica želi dodatnih znanj za kakovostno

gibalno/športno aktivnost predšolskih otrok, sledi zanimanje za vaditelja plavanja in

rolanja (Eržen, 2013). Menimo, da vzgojitelji ocenjujejo, da so si s šolanjem že pridobili

dovolj kompetenc za učinkovito izvajanje gibalnih/športnih aktivnosti v vrtcu in morda je

ravno zaradi lastnega interesa tečaj smučanja, plavanja in rolanja med najbolj

zaželenimi, saj bi tovrstna znanja uporabljali tudi v svojem prostem času.

Vzgojiteljem je Kurikulum v pomoč pri načrtovanju dejavnosti s področja Gibanje.

Slika 5: Analiza vzorca glede uporabnosti Kurikuluma pri načrtovanju gibalnih/športnih

aktivnosti

Slika 5 nam prikazuje, v kolikšno pomoč je Kurikulum za predšolsko vzgojo

vzgojiteljem pri načrtovanju dejavnosti s področja Gibanje. Skoraj polovica je mnenja,

da jim je le-ta v pomoč. 12 (21 %) vzgojiteljev je mnenja, da jim Kurikulum ne služi

najbolje za načrtovanje gibalnih/športnih aktivnosti. 35 (67 %) vprašanih vzgojiteljev

ocenjuje, da imajo za to na voljo dovolj strokovnega gradiva, ki jim je v pomoč. Hkrati je

na drugi strani 14 (27 %) takih, ki se s tem le delno strinjajo.

1 (2 %) 12 (21 %)

19 (29 %)

20 (48 %)

Se ne strinjam

Delno se strinjam

Strinjam se

Se popolnoma strinjam



21

Otroci so v vrtcu dovolj gibalno/športno aktivni.

Slika 6: Analiza vzorca o gibalni/športni aktivnosti otrok v vrtcu

Vzgojitelji ocenjujejo, da so otroci v vrtcu dovolj gibalno/športno aktivni. Kot lahko

vidimo na sliki 6, jih 39 (75 %) meni, da je za to področje dejavnosti v vrtcu dovolj

poskrbljeno. Le 1 (2 %) vzgojitelj tej tezi nasprotuje.

4.2 Izvajanje gibalnih/športnih aktivnosti v Vrtcu Kočevje

V drugem delu so predstavljeni rezultati, ki se navezujejo na izvajanje

gibalnih/športnih aktivnosti v vrtcu Kočevje.

Gibalne/športne aktivnosti se izvajajo zunaj v vseh letnih časih.

1 (2 %)

12 (23 %)

19 (37 %)

20 (38 %)

Se ne strinjam

Delno se strinjam

Strinjam se


3 (6 %) 7 (13 %)

17 (33 %)

25 (48 %)

Se ne strinjam

Delno se strinjam

Strinjam se




22

Slika 7: Analiza vzorca o izvajanju gibalnih/športnih dejavnostih na prostem skozi vse

leto

Zgornja slika prikazuje, da skoraj polovica vprašanih pravi, da izvajajo načrtovane

gibalne/športne aktivnosti tudi na prostem v vseh letnih časih, ne glede na vreme.

Menimo, da je izvajanje gibalnih/športnih aktivnosti na prostem za otroke pomembno. V

tem času so na svežem zraku in niso »prostorsko« omejeni. Vzgojitelji jim omogočajo

pestrost gibalnega okolja z naravnimi materiali, ki služijo kot športni pripomočki, hkrati

pa je motivacija za pridobivanje splošne vzdržljivosti v pestrem okolju večja.

Černuta (v Pišot in Jelovčan, 2006) opisuje raziskovalni projekt »Krepimo zdravje z

gibanjem na prostem«, ki je bil izpeljan na Pedagoški fakulteti v Kopru in s katerim so

želeli raziskati počutje in odsotnost otrok zaradi bolezni v času trajanja raziskave.

Sodelovalo je 161 otrok, starih od tri do šest let. Izdelan je bil štirimesečni program za

vsakodnevno izvajanje gibalnih/športnih aktivnosti na prostem v času od februarja do

maja (ne glede na vreme). Vključeval je otroške športne igre, gimnastične vaje, dolge

sprehode in fartlek. Otroci so bili aktivni vsaj 30 minut dnevno, ob dinamičnih igrah pa

so zadihali in povečali frekvenco srčnega utripa. Ugotovljeno je bilo, da so bili otroci

eksperimentalne skupine po zaključku projekta zaradi respiratornih obolenj manj

odsotni, kot kontrolna skupina otrok. Obolevali so pretežno isti otroci s podobnimi

obolenji (gripa, angina, viroza in obolenja dihal).

Pogostost izvajane načrtovane gibalne/športne aktivnosti v vrtcu Kočevje.

Slika 8: Analiza vzorca glede na pogostost izvajanja gibalne/športne aktivnosti

Iz dobljenih rezultatov, vidnih na sliki 8, lahko ugotovimo, da imajo otroci v vrtcu

pogosto organizirano načrtovano gibalno/športno aktivnost, saj le-ta poteka najmanj

Enkrat do

dvakrat na

mesec

8 (15 %)

Enkrat do

dvakrat na

teden

24 (46 %)

Vsak dan

20 (39 %)



23

enkrat tedensko pri dveh tretjinah vprašanih vzgojiteljih. Največkrat vadbena ura traja

pol ure, in sicer tako ocenjuje 31 (60 %) vzgojiteljev. 13 (25 %) vprašanih vzgojiteljev je

navedlo, da poteka vadba različno dolgo (od pol ure pa do cele ure). Pod drugo so

vzgojitelji navedli, da vadba poteka od 30 minut (pri nekaterih 5, 10 ali 15 minut). 38

(73 %) vprašanih vzgojiteljev ocenjuje, da gibanje načrtuje in izvaja večkrat kot druge

dejavnosti.

Vadbena ura vključuje pripravljalni, glavni in zaključni del. Menimo, da je glede na

sestavo vadbene ure, pol ure premalo za doseganje učinkovitih vrednosti

gibalne/športne aktivnosti otrok. V prihodnje bi bilo zato potrebno raziskati koliko so v

tem času otroci aktivni, kako intenzivna in kakovostna je ta gibalna/športna aktivnost.

Večnamenski prostor in igralnica sta prostor za izvajanje načrtovane vadbene ure.

Slika 9: Analiza prostorov za izvajanje načrtovanih gibalnih/športnih aktivnosti v Vrtcu

Kočevje

Ker so vzgojitelji pri tem vprašanju obkrožili več odgovorov, smo jih združili v

kategorije, kot so prikazane na sliki 9. Največkrat tako izvajajo načrtovane

gibalne/športne aktivnosti v večnamenskem prostoru oziroma igralnici, in sicer tako

meni 19 (36 %) vzgojiteljev. Sledijo dejavnosti v igralnici in zunaj. Le 2 (4 %) od

vprašanih vzgojiteljev izvajata gibalne/športne aktivnosti v telovadnici.

V Vrtcu Škofja Loka potekajo te aktivnosti prav tako največkrat v igralnici.

Nasprotno od naše raziskave pa je na drugem mestu s 27 % telovadnica (Eržen,

2013). V 31 slovenskih vrtcih so prišli do enakih ugotovitev, saj najpogosteje izvajajo

gibalne/športne aktivnosti v igralnici, sledi ji večnamenski prostor (Zajec, 2009).

Menimo, da je temu tako zaradi same organizacije dela v vrtcu in prezasedenosti

šolskih telovadnic. Vsak odhod iz igralnice vzame veliko časa za oblačenje in

2

1

9

8

1

12

19

0 5 10 15 20

Telovadnica

Večnamenski prostor

Igralnica

Zunaj

Telovadnica, igralnica, zunaj

Igralnica, zunaj

Večnamenski prostor, igralnica

Število odgovorov



24

obuvanje, predvsem pri najmlajših otrocih. Kljub temu bi bilo smiselno v prihodnje

razmisliti tudi o tovrstnem povezovanju in sodelovanju z osnovnimi šolami in njihovimi

telovadnicami, saj jih ima večina vrtcev v svoji neposredni bližini.

Otroci imajo na voljo dovolj športnih pripomočkov.

Slika 10: Analiza vzorca o športnih pripomočkih

Pri trditvi, da imajo vzgojitelji v vrtcu dovolj pripomočkov za izvajanje

gibalnih/športnih aktivnosti, so bili vzgojitelji neenotni. Slika 10 prikazuje, da je največ

tistih, ki se s to trditvijo delno strinjajo, in sicer je teh 17 (33 %).

4.3 Preverjanje hipotez

H1: (Vzgojitelji, ki so gibalno/športno aktivnejši, pogosteje izvajajo gibalne/športne

aktivnosti v vrtcu) smo vrednotili na podlagi vprašanj 5 in 13 v anketnem vprašalniku

(Kako pogosto se Vi ukvarjate s športom? in V primerjavi z drugimi dejavnostmi,

gibanje načrtujem in izvajam večkrat.)

6 (11 %)

17 (33 %)

14 (27 %)

15 (29 %)

Se ne strinjam

Delno se strinjam

Strinjam se




25

Preglednica 1: Pogostost izvajanja gibalnih/športnih aktivnosti, športno aktivnejših

vzgojiteljev

GŠA v primerjavi z drugimi dejavnostmi načrtujem in izvajam

večkrat

Pogostost

ukvarjanja z

GŠA- vzgojitelji

Se ne

strinjam

Delno se

strinjam

Strinjam

se

Se

popolnoma

strinjam

Skupaj

Nikoli 0 1 0 1 2

Enkrat do trikrat

na mesec

0 0 1 2 3

Enkrat na teden 1 5 4 10 20

Dva- do trikrat

na teden

1 5 6 7 19

Štiri- do

šestkrat na

teden

0 0 2 0 2

Vsak dan 1 0 3 2 6

Skupaj 3 11 16 22 52

Koeficient

korelacije

0.367

Preglednica 1 prikazuje pogostost izvajanja gibalnih/športnih aktivnosti v vrtcu

glede na gibalno/športno aktivnost vzgojiteljev. Predpostavili smo, da gibalno/športno

aktivnejši vzgojitelji pogosteje izvajajo gibalne aktivnosti v vrtcu. Iz analize pridobljenih

podatkov smo ugotovili, da moramo H1 zavreči in sprejeti alternativno, ki pravi, da ni

statistično značilnih razlik med obema skupinama, kar pa ne pomeni, da jih dejansko

ni. Markovšek (2014) je prišla do nasprotnih ugotovitev, ko je primerjala

gibalno/športno aktivnost stotih vzgojiteljev in njihovo organizacijo gibalne/športne

aktivnosti v vrtcu. Ugotovila je, da gibalno/športno aktivnejši vzgojitelji večkrat

organizirajo tovrstne aktivnosti tudi v vrtcu.

Do podobnih rezultatov so prišli Zajec idr., (2012), ko so raziskovali povezanost

med količino gibalnih/športnih aktivnosti vzgojiteljev tedensko in pogostostjo

gibalnih/športnih aktivnosti otrok. Povezava je statistično značilna, a avtorji raziskave

opozarjajo, da je le-ta izjemno šibka in je zato iskati tudi druge dejavnike, ki vplivajo na

pogostost izvajanja gibalnih/športnih aktivnosti v vrtcu (npr. drugi dejavniki

življenjskega sloga, okolje, materialni pogoji, starost, izobrazba).



26

H2: (Otroci v vrtcu so premalokrat deležni načrtovanih vadbenih ur

gibalnih/športnih aktivnosti) smo ovrednotili na podlagi vprašanja 9 (Kako pogosto

otrokom organizirate načrtovano gibalno/športno aktivnost (vadbeno enoto oz »uro«)?)

Preglednica 2: Pogostost izvajanja načrtovanih vadbenih ur gibalnih/športnih aktivnosti

v vrtcu

Frekvenca Odstotek

Enkrat do dvakrat na

mesec

8 15,4

Enkrat do dvakrat na teden 24 46,2

Vsak dan 20 38,5

Skupaj 52 100,0

V preglednici 2 vidimo, da so vzgojitelji odgovorili, da načrtujejo in izvajajo

vadbene ure precej pogosto. Le 8 (15 %) je takih, ki te aktivnost izvajajo redko. H2

lahko glede na podlagi analize dobljenih rezultatov ovržemo.

H3: (Mlajši vzgojitelji pri področju dejavnosti Gibanje pogosteje uporabljajo

organizacijske oblike dela) smo ovrednotili na podlagi vprašanj 2 in 14 (Vaša starost in

Kako pogosto v vrtcu izvajate naslednje organizacijske oblike dejavnosti?)

Vzgojitelje smo razdelili v dve skupini, in sicer do 46 in nad 46 let. Pri analizi

vprašalnika smo ugotovili, da ni razlik med mlajšimi in starejšimi na področju izvajanja

dejavnosti Gibanje. Dnevno vzgojitelji izvajajo gibalno minuto in gimnastične vaje.

Redno izvajajo program Mali sonček in vadbene ure. Do podobnih ugotovitev je prišla

tudi Zajec (2009), saj navaja, da vzgojitelji dnevno izvajajo gibalno minuto in

gimnastične vaje. V širši raziskavi, ki je vključevala 37 slovenskih vrtcev, so ugotovili,

da vsi vrtci izvajajo vadbeno uro, gibalni odmor, gimnastične vaje ter sprehode in izlete.

Pogostost izvajanja le-teh se razlikuje med vrtci (Zajec idr., 2010). Razlike v naši

raziskavi so se pojavljale zaradi starostnih skupin otrok, ki jih imajo vzgojitelji v vrtcu in

niso odvisne od starosti vzgojiteljev. Zato H3, ki pravi, da mlajši vzgojitelji pri področju

dejavnosti Gibanje pogosteje uporabljajo organizacijske oblike dela, zavrnemo.

H4: (Vzgojitelji z manj delovne dobe se želijo dodatno strokovno usposabljati s

področja dejavnosti Gibanje) smo vrednotili na podlagi vprašanj 4 in 8 v anketnem

vprašalniku (V vrtcu sem zaposlen-a _______(let) in Ali bi se želeli dodatno

usposabljati s področja športa?)



27

Vzgojitelji z manj delovne dobe si želijo dodatnih znanj s področja dejavnosti

Gibanje.

Slika 11: Analiza vzorca vzgojiteljev z željo po dodatnem usposabljanju s področja

dejavnosti Gibanje

Kot je bilo že ugotovljeno, si le 17 (33 %) vprašanih vzgojiteljev želi dodatno

usposabljati s področja gibalnih/športnih aktivnosti za izvajanje dejavnosti Gibanje. Iz

slike 11 vidimo, da so to predvsem vzgojitelji z manj delovne dobe. Tega si ne želijo

predvsem vzgojitelji, ki imajo že več kot 30 let delovne dobe. Torej lahko H4, ki pravi,

da se vzgojitelji s krajšo delovno dobo želijo dodatno strokovno usposabljati s področja

dejavnosti Gibanje, potrdimo. Ropoša (2011) ugotavlja, da imajo največjo željo po

tovrstni usposobljenosti vzgojitelji s šest do vključno deset let delovne dobe. Le 5,4 %

ravnateljev ocenjuje, da so njihovi vzgojitelji zelo dobro usposobljeni za izvajanje

gibalnih/športih aktivnosti v vrtcu. 18,9 % ravnateljev je mnenja, da so njihovi vzgojitelji

premalo usposobljeni.

V Sloveniji nimamo ustreznega evidenčnega sistema, ki bi spremljal izobrazbeno

strukturo in strukturo usposobljenosti vzgojiteljev. Center za stalno strokovno

izpopolnjevanje na Fakulteti za šport je v šolskem letu 2007/08 zabeležil 68 vzgojiteljic

med 599 udeleženci 39 seminarjev. Seminarjev se v večini udeležujejo mlade

vzgojiteljice, ki so višje izobražene, dosegajo pa nižje nazive in so njihova pričakovanja

vezana predvsem na pridobivanje novosti v stroki, razvijanje lastnih kompetenc in

poklicnega razvoja. Starejše udeleženke se seminarjev in programov pogosteje

udeležujejo iz sugestij o dobrih seminarjih in glede na to, kdo vodi seminar (Zajec idr.,

2010).



28

5 SKLEPNE UGOTOVITVE

Namen naše diplomske naloge je bil raziskati gibalno/športno aktivnost otrok v

kočevskem vrtcu ter prednosti in slabosti na tem področju. Ugotovili smo, da

gibalna/športna aktivnost vzgojiteljev ni povezana s pogostostjo njihovega izvajanja

gibalnih aktivnosti v vrtcu. Tako smo ovrgli prvo hipotezo. Prav tako smo ovrgli

hipotezo, ki je predvidevala, da mlajši vzgojitelji pogosteje uporabljajo različne

organizacijske oblike dela pri izvajanju gibalnih/športnih aktivnosti. Pri tem vprašanju je

bilo s strani anketirancev pripisanih nekaj opomb, da nekaterih aktivnosti ne izvajajo,

ker imajo mlajše otroke. Predvsem to velja za tečaje smučanja, rolanja in plavanja, ki

se izvajajo enkrat letno predvsem med predšolskimi otroki. Najpogosteje (dnevno)

vzgojitelji izvajajo gibalno minuto, sledijo gimnastične vaje, Mali sonček in vadbena ura.

Tudi pri izboru dejavnost, ki jih vključujejo v vadbeno uro, ni bilo razlik. Največkrat za

izvedbo vadbene ure uporabljamo poligone, gimnastične vaje, naravne oblike gibanj,

rajalne igre, ples, igre z žogo in drugimi (improviziranimi) pripomočki in sproščanje.

Predpostavili smo, da so otroci v vrtcu premalokrat deležni načrtovanih vadbenih

ur gibalnih/športnih aktivnosti. To hipotezo smo ovrgli, saj je skoraj polovica vzgojiteljev

odgovorila, da enkrat do dvakrat na teden izvajajo načrtovane gibalne/športne

aktivnosti. Več kot dve tretjini vzgojiteljev je potrdilo to tezo z oceno, da so otroci v

vrtcu dovolj gibalno/športno aktivni. V prihodnje bi bilo smiselno natančno raziskati in

opredeliti kakovost in predvsem primernost teh aktivnosti za otroke. Vsak vzgojitelj ima

namreč svoj kriterij glede načrtovane gibalne/športe aktivnosti otrok. Ugotovljeno je

bilo, da se tretjina vprašanih strinja s tezo, da sta za otrokov gibalni razvoj dovolj že

sprehod in prosta igra zunaj. Pričakovali smo višje zavedanje vzgojiteljev o

pomembnosti kvalitetnega zgodnjega motoričnega učenja, glede na to, da se jih velika

večina ocenjuje kot dovolj kompetentne za izvajanje področja dejavnosti Gibanje.

Dodatna znanja s področja gibalnih/športnih aktivnosti za izvajanje dejavnosti

Gibanje ima le peščica sodelujočih v anketi. Tretjina je tistih, ki menijo, da nimajo dovolj

znanj in izkušenj za izvajanje gibalnih/športnih aktivnosti. Približno enako je takih, ki si

želijo usposabljanj s tega področja. Razveseljivo je dejstvo, da med temi prevladujejo

tisti, ki imajo manj delovne dobe (s čimer smo sprejeli četrto hipotezo). Torej lahko

predvidevamo, da se bo v prihodnje (če bodo okoliščine dopuščale) nekoliko dvignil

odstotek vzgojiteljev, ki imajo dodatna znanja s področja gibalnih/športnih aktivnosti.

Kar 39 (75 %) vzgojiteljev se strinja, da bi bilo dobro v vrtcu imeti športnega pedagoga,

saj bi pomagal pri načrtovanju in izvajanju gibalnih/športnih aktivnosti.



29

Menimo, da so prednosti kočevskega vrtca na področju gibalnih/športnih aktivnosti

predvsem zavedanje vzgojiteljev o pomembnosti gibanja, prednostne naloge s tega

področja in tudi, da ima skoraj vsaka enota v okolici na voljo telovadnico in druge

športne površine. Bolj bi bilo potrebno izkoristiti te prednosti in večkrat izvajati

gibalne/športne aktivnosti v telovadnici in na drugih športnih površinah. Več kot

polovica vzgojiteljev je mnenja, da imajo za to na voljo dovolj pripomočkov, a je na

drugi strani skoraj enak delež tistih, ki se s tem ne strinjajo. Predvidevamo, da nimajo

vse enote vrtca enakovrednih materialnih pogojev, kar se tiče športnih pripomočkov.

Žal ugotavljamo, da je prostor za izvajanje gibalnih/športnih aktivnosti najpogosteje

igralnica. Vsi vemo, da je le-ta premajhna in velikokrat neprimerna za kvalitetno

izvajanje gibalnih/športnih aktivnosti.

Ugotovili smo, da 8 (15 %) vzgojiteljev namenja organiziranim vadbenim uram 5,

10 ali 20 minut, kar je premalo za vodeno gibalno/športno aktivnost. Tu ni problem

samo kratek čas, ampak tudi koliko in na kak način je otrok v tem času aktiven. V tako

kratkem času je nemogoče izpeljati načrtovano vadbo z uvodom, glavnim delom in

zaključkom. Vzgojitelji kot razloge navajajo motiviranost, starost in razpoloženje otrok.

Kar nekajkrat so bile pripisane pripombe, da posameznih gibalnih/športnih aktivnosti ne

izvajajo, ker imajo mlajše otroke. Zaskrbljujoče je, da je malo tistih z dodatnimi znanji s

področja gibalnih/športnih aktivnosti, a še bolj zaskrbljujoče je, da si tega večina niti ne

želi.

V prihodnje bi bilo potrebno storiti več na tem področju z izobraževanjem in

usposabljanjem strokovnega kadra z raznimi delavnicami, dodatnim izobraževanjem,

povezovanjem z lokalnimi društvi, zunanjimi izvajalci posameznih športnih aktivnosti. V

zborniku Gibanje in predšolski otrok je bilo kar v nekaj člankih moč zaslediti

sodelovanje vrtcev in šol. Nekateri so izkoristili proste termine v šolski telovadnici.

Drugi so se povezali s športnimi pedagogi (Željeznov Seničar, 2015).

Zavedati se je potrebno, da otroci v vrtcu preživijo velik del dneva in da se

zamujeni gibalni vzorci kasneje težko nadoknadijo, napačni pa težko odpravijo. Poleg

tega se preko gibalnih/športnih aktivnosti otroci razvijajo celostno in s tem bogatijo

svoje življenje. Zaradi vseh naštetih dejstev lahko trdimo, da je vloga vzgojitelja pri

gibalnih/športnih aktivnostih otrok v vrtcu velika. Kljub krizi in varčevanju bi se morali

tega zavedati tudi na državni ravni in omogočati ustrezne pogoje za razvoj gibalnih

kompetenc najmlajših. Projekt kot je Zdrav življenjski slog bi bilo potrebno vpeljati tudi v

vrtec. Le kvalitetna in sposobnostim otrok prilagojena vadba namreč prinaša upanje za

ohranjanje športnega in s tem zdravega življenjskega sloga prihajajočih generacij.



30

Upamo, da bo diplomska naloga v pomoč pri nadaljnjem načrtovanju in ustvarjanju

pogojev za kvalitetno in uspešno vključevanje najmlajših v gibalne/športne aktivnosti v

Vrtcu Kočevje in tudi drugje.



31

6 LITERATURA IN VIRI

Bolka, V. (2011). Vloga športnega pedagoga v vrtcu. Diplomsko delo. Ljubljana:

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.

Eržen, A. (2013). Razlike v gibalni/športni dejavnosti otrok drugega starostnega

obdobja v vrtcu Škofja Loka glede na izobrazbo vzgojiteljev in njihovo

usposobljenost s področja športa. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani,

Fakulteta za šport.

Gibalni/športni program »Mali sonček«. Šport mladih, Informator 2014/15. Pridobljeno

10. 8. 2014, iz http://ftp.sport.si/InformatorSOM/Informator_I_2014_15.pdf

Janžekovič, E. (2011). Razširjenost prekomerne telesne teže in debelosti med otroci v

predšolskem obdobju. Diplomsko delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Pedagoška

fakulteta.

Kropej, V. L. (2001). Vpliv okolja na športno aktivnost predšolskih otrok. Diplomsko

delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.

Kropej, V. L. in Videmšek, M. (2003). Športno udejstvovanje štiri- do šestletnih otrok v

ljubljanskem okrožju. Šport, 51(1), 60-62.

Kurikulum za vrtce. (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Urad

republike Slovenije za šolstvo.

Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (2004). Razvojna psihologija. Ljubljana:

Znanstveno raziskovalni inštitut Filozofske fakultete.

Markovšek, P. (2014). Gibalna dejavnost vzgojiteljev. Diplomsko delo. Ljubljana:

Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.

Peternel, Pečauer, H. (2013). Odvečni kilogrami sprožili evropski alarm. Delo.

Pridobljeno 11. 9. 2014, iz http://www.delo.si/novice/slovenija/odvecni-kilogrami-

sprozilievropski-alarm.html

Pistotnik, B. (2003). Osnove gibanja. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport,

Inštitut za šport.

Pišot, R. in Jelovčan, G. (2006). Vsebine gibalne/športne vzgoje v predšolskem

obdobju. Koper: Založba Annales.

Pišot, R. in Planinšec, J. (2005). Struktura motorike v zgodnjem otroštvu: motorične

sposobnosti v zgodnjem otroštvu v interakciji z ostalimi dimenzijami

psihosomatičnega statusa otroka. Koper: Založba Annales.

Pišot, R. in Videmšek, M (2004). Smučanje je igra. Ljubljana: Združenje učiteljev in

trenerjev smučanja Slovenije ZUTS Slovenije.



32

Prašnikar, A. (2011). Povezanost gibalnih/športnih aktivnosti vzgojiteljic v povezavi z

izbranimi dejavniki zdravega načina življenja. Diplomska naloga. Ljubljana:

Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.

Ropoša, M. (2011). Pridobljene in želene kompetence vzgojiteljev v vrtcu na področju

gibanja. Diplomsko delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta.

Videmšek, M., Berdajs, P. in Karpljuk, D. (2003). Mali športnik. Ljubljana: Univerza v

Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

Videmšek, M. in Jovan, N. (2002). Čarobni svet igral in športnih pripomočkov.

Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

Videmšek, M., Pišot, R. (2007). Šport za najmlajše. Ljubljana: Univerza v Ljubljani,

Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

Videmšek, M., Štihec, J., Karpljuk, D. in Kondrič, M. (2002). Športne dejavnosti za

otroke in starše. Šport, 50(1), 8–10.

Videmšek, M., Štihec, J., Karpljuk, D. in Starman, A. (2008). Sports activity and eating

habbits of people who were attending special obesity treatment programme.

Collegium Antropologicum, 32(3), 813-819.

Videmšek, M. in Visinski, M. (2001). Športne dejavnosti predšolskih otrok. Ljubljana:

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

Volmut, T. (2014). Z merilnikom pospeška izmerjena gibalna/športna aktivnost mlajših

otrok in analiza izbranih intervencij. Doktorska disertacija. Koper: Univerza na

Primorskem, Pedagoška fakulteta.

Zajec, J. (2009). Povezanost športne dejavnosti predšolskih otrok in njihovih staršev z

izbranimi dejavniki zdravega načina življenja. Doktorska disertacija. Ljubljana:

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.

Zajec, J., Videmšek, M., Štihec, J., Karpljuk, D., Tušak, M. in Meško, M. (2012).

Življenjski slog vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev kot element subjektivnih

teorij. Zdravstveno varstvo: revija za teorijo in prakso preventivnega zdravstvenega

varstva, 51(2), 95-104.

Zajec, J., Videmšek, M., Štihec, J., Pišot, R. in Šimunič, B. (2010). Otrok v gibanju

doma in v vrtcu. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno

središče Koper, Inštitut za kineziološke raziskave, Univerzitetna Založba Annales.

Završnik, J. in Pišot, R. (2005). Gibalna/športna aktivnost za zdravje otrok in

mladostnikov. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče

Koper, Inštitut za kineziološke raziskave, Univerzitetna Založba Annales.

Željeznov, Seničar, M. (ur.) (2015). Gibanje in predšolski otrok. Ljubljana: MiB.

Žnidaršič, M. (2008). Analiza športnih dejavnosti in materialnih pogojev v tržiških vrtcih.

Diplomska naloga. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.



33

PRILOGA

Anketni vprašalnik

Spoštovana vzgojiteljica, spoštovani vzgojitelj!

Sem Andreja Erjavec, študentka Univerze na Primorskem, Pedagoške fakultete,

program Predšolska vzgoja. Pripravljam diplomsko nalogo z naslovom Vloga

vzgojitelja pri izvajanju gibalnih/športnih aktivnosti v Vrtcu Kočevje pod

mentorstvom pred. Giuliane Jelovčan. Cilj moje diplomske naloge je pridobiti

informacije o gibalni/športni aktivnosti otrok v Vrtcu Kočevje. Zanima me kako pogosto,

na kakšen način in kje izvajate gibalne/športne aktivnosti ter kakšna je Vaša športna

usposobljenost. Vaše mnenje in predlogi bodo dobrodošli za nadaljnje delo na tem

področju. Anonimnost je zagotovljena, zato prosim, da na vprašanja odgovorite

premišljeno in iskreno.

Za sodelovanje se iskreno zahvaljujem in Vam želim lep dan,

Andreja Erjavec

NAVODILO: Na večino vprašanj odgovorite tako, da obkrožite črko pred

odgovorom, svoje odgovore dopišite na prazno črto oziroma obkrožite številko pri

ovrednotenju mnenj.

1. Vaš spol: Ž M

2. Vaša starost:

a) 18-25 let

b) 26-35 let

c) 36-45 let

č) 46-55 let

d) nad 56 let

3. Vaše dokončano šolanje:

a) Srednja vzgojiteljska šola

b) Gimnazija in poklicni tečaj za predšolsko vzgojo

c) Srednja/poklicna šola in tečaj za predšolsko vzgojo



34

č) Pedagoška fakulteta, smer predšolska vzgoja

d) Drugo: ________________________________________________________

4. V vrtcu sem zaposlen-a _______(let) v oddelku, kjer so otroci stari

od_____do______(let).

5. Kako pogosto se Vi ukvarjate s športom?

a) Nikoli; č) 2- do 3-krat na teden;

b) 1-krat do 3-krat na mesec; d) 4- do 6-krat na teden;

c) 1-krat na teden; e) vsak dan.

6. S katero športno panogo se ukvarjate? (možnih več odgovorov)

a) Hoja, i) kolesarjenje,

b) tek, j) rolanje,

c) plavanje, k) smučanje,

č) aerobika, l) ples,

d) joga, m) odbojka,

e) planinarjenje, n) nogomet,

f) fitnes, o) košarka,

g) tenis, p) drugo:____________________.

h) badminton;

7. Ali imate dodatna usposabljanja s področja športa?

a) NE b) DA

Če DA, navedite katera:

_____________________________________________________

8. Ali bi se želeli dodatno usposabljati s področja športa?

a) NE b) DA

Če DA, na katerem področju (lahko obkrožite več odgovorov):

a) temeljna športna vzgoja za otroke od 0 do 6 let;

b) vaditelj/učitelj plavanja;

c) vaditelj/učitelj smučanja;

č) vaditelj rolanja;

d) drugo:________________________________________________________



35

9. Kako pogosto otrokom organizirate načrtovano gibalno/športno aktivnost

(vadbeno enoto oz »uro«)?

a) 1-krat do 2-krat na mesec;

b) 1-krat do 2-krat na teden;

c) vsak dan;

č) drugo:______________________________

10. Koliko časa traja vadbena ura?

a) 30 minut;

b) 45 minut;

c) 60 minut;

č) drugo:______________________________

11. Kje najpogosteje izvajate načrtovano vadbeno uro?

a) v telovadnici,

b) v večnamenskem prostoru,

c) v igralnici,

č) zunaj,

d) drugo:_________________________________

12. Katere dejavnosti vključujete v vadbeno enoto, katerih učnih oblik se

poslužujete? (Na kratko opišite, kako poteka Vaša običajna vadbena ura)

__________________________________________________________________

__________________________________________________________________

__________________________________________________________________

13. Mnenje o gibalnih/športnih aktivnosti v vrtcu

Obkrožite številko v desnem stolpcu. (1 = se sploh ne strinjam in 5 = se

popolnoma strinjam)

Otroci so v vrtcu dovolj gibalno/športno aktivni. 1 2 3 4 5

Gibalne/športne aktivnosti načrtovano izvajamo tudi zunaj v vseh letnih

časih in ne glede na vreme.

1 2 3 4 5

Otroci so motivirani za sodelovanje pri gibalnih/športnih aktivnostih. 1 2 3 4 5

Sprehod ali prosta igra zunaj sta dovolj za otrokov gibalni razvoj. 1 2 3 4 5

Otroci se razvijajo na telesnem, kognitivnem, socialnem, emocionalnem,

osebnostnem in gibalnem področju med gibalno/športno aktivnostjo.

1 2 3 4 5



36

13. Načrtovanje gibalnih/športnih aktivnosti

Obkrožite številko v desnem stolpcu. (1 = se sploh ne strinjam in 5 = se

popolnoma strinjam)

Imam dovolj znanja in izkušenj za izvajanje gibalnih/športnih aktivnosti. 1 2 3 4 5

Na voljo imam dovolj strokovnega gradiva, ki mi je v pomoč pri

načrtovanju in izvajanju gibalnih/športnih aktivnosti.

1 2 3 4 5

Kurikulum mi je v pomoč pri načrtovanju dejavnosti s področja gibanja. 1 2 3 4 5

V vrtcu imamo dovolj pripomočkov (žog, obročev, blazin, kolebnic, kijev

…) za izvajanje gibalnih/športnih aktivnosti.

1 2 3 4 5

V primerjavi z drugimi dejavnostmi, gibanje načrtujem in izvajam večkrat. 1 2 3 4 5

14. Kako pogosto v vrtcu izvajate naslednje organizacijske oblike dejavnosti?

(Označite z znakom X, kako pogosto izvajate določene vsebine)

VSEBINE Ne

izvajamo

1-

krat

letno

Nekaj

krat letno

1- do 2-

krat

meseč

no

1- do

2-krat

tedensko

Dnev

no

Gibalna

minuta

Gimnastičn

e vaje

Vadbena

ura

Športno

dopoldne

Športno

popoldne

Pohod

Trim steza

Tečaj

plavanja

Tečaj

smučanja

Tečaj

rolanja

Mali

sonček

Zimovanje

Drugo:

Drugo:



37

15. Kaj menite o vlogi športnega pedagoga z usposobljenostjo za predšolsko

vzgojo v vrtcu?

a) Pomagal bi pri načrtovanju in izvajanju gibalnih/športnih aktivnosti skupaj z

vzgojiteljem,

b) izvajal bi gibalne/športne aktivnosti,

c) ni potrebe po takšnem kadru,

č) drugo:____________________________________________________

*Če imate še kakšno pripombo ali željo v zvezi z načrtovanjem in izvajanjem

gibalnih/športnih aktivnosti, jo prosim napišite.

__________________________________________________________________

__________________________________________________________________

__________________________________________________________________

pedagoŠka fakulteta - share.upr.si · giuliana jelovčan, pred. pri otrocih ni majhnih korakov....

Documents