1

Naravoslovnotehniška fakultetaOddelek za tekstilstvo

Grafična in medijska tehnika

PDF V GRAFIČNI OBLIKISeminarska naloga

Tea Lukan, Mateja Kanalec in Lea Humek

LJUBLJANA, NOVEMBER 2008

2

4

55

6

7

88

9

99101111

1111

121213

13141414

15

16

KAZALO1. UVOD ................................................................................................................................................

2. KAJ JE PDF? .................................................................................................................................. 2. 1. Programi v Acrobatu ............................................................................................................

3. PLASTNICE PDF-ja .......................................................................................................................

4. ARHIVIRANJE V ZAPISU PDF ....................................................................................................

5. PDF ZA TISK ................................................................................................................................... 5.1. Prikaz nastavitve za tisk .........................................................................................................

6. STANDARDIZACIJA PDF-ja ........................................................................................................

7. METODE STISKANJA .................................................................................................................. 7. 1. ZIP ........................................................................................................................................ 7. 2. JPEG .................................................................................................................................... 7. 3. CCITT .................................................................................................................................. 7. 4. RUN LENGHT ....................................................................................................................

8. KAJ JE PDF/X?............................................................................................................................... 8. 1. Opis standardov PDF/X .......................................................................................................

9. PREDNOSTI IN SLABOSTI PDF ................................................................................................ 9. 1. Prednosti in moč formata pdf ............................................................................................... 9. 2. Slabosti kode PDF ................................................................................................................

10. KAJ JE POST SCRIPT? .............................................................................................................. 10. 1. Zgodovina Post Scripta ...................................................................................................... 10. 1. 1. PRIMERI DELA S POST SCRIPTOM ............................................................. 10. 1. 2. PRVINE POST SCRIPTA ..................................................................................

11. ZAKLJUČEK ................................................................................................................................

12. LITERATURA IN VIRI.................................................................................................................

3

KAZALO SLIKSlika 1: PDF ..........................................................................................................................................Slika 2: Program - Adobe Reader .......................................................................................................Slika 3: Program - Adobe Acrobat Distiller .......................................................................................Slika 4: Program - Adobe Acrobat Capture .......................................................................................Slika 5: Plastnice PDF ..........................................................................................................................Slika 6: Arhiviranje v zapisu PDF ......................................................................................................Slika 7: Prikaz nastavitve za tisk ........................................................................................................Slika 8: Standardizacija PDF ..............................................................................................................Slika 9: ZIP ...........................................................................................................................................Slika 10: JPEP ......................................................................................................................................Slika 11: PDF/X ....................................................................................................................................Slika 12: PDF/X - 1; 2; 3 ......................................................................................................................Slika 13: Post Script .............................................................................................................................

55567789910111214

4

1. UVODZ uvedbo prvih računalnikov konec sedemdesetih v grafično pripravo so se stvari bistveno zasukal.Pozneje, na začetku osemdesetih u uvedbo DTP-založništva je staro tehnologijo za izdajanje publikacij, ki je bila predraga, prezapletena in prepočasna, zamenjal računalnik, dostopen vsakomur in lahko si ga postavil doma v delovno sobo. Tudi leto 1997 je bilo prelomno. Pojavil se je PDF kot novi standard v grafični industriji. Razvilo ga je podjetje ADOBE v sodelovanju z drugimi družbami iste ali podobnepanoge. Z uvedbo DTP tehnologije se je priprava za tisk na posamezne računalnik, z uvedbo PDF- ja pa še pospešeno uvaja novi univerzalni medij kot nosilec informacije: papirni medij zamenjujeelektronski.

5

2. KAJ JE PDF?PDF (Portable Document Format) je format zapisa datotek in je tudi produkt podjetja Adobe. Podoben je Post Scriptu, vendar je bolj uničkovit, ker ima možnost kompresiranja posameznih elementov vsebine, možnost vprašanja tekstovnih podatkov…PDF je odprt de facto standard za distribucijo elektronskih dokumentov v svetovnem spletu. Adobe PDF pomeni univerzalna oblika, katero lahko ustvarimo v kate-rokoli programu in sistemu Windows, MacOS in Unix, ki zna tiskati. Ohranja vse prvotne pisave, barve, kakovostno grafiko, vključuje pa lahko tudi interaktivne oblike in večpredstavnost. Datoteke v PDF formatu, se lahko vedno natisnejo korektno na vseh tiskarskih napravah. PDF za načina zapisa zasedejo manj prostora in so tako ustreznejše za prenos in nadaljnjo obdelavo v predpripravi tiska.

2. 1. Programi v Acrobatu

Adobe Acrobat je sestavljen iz več programov, vsi skupaj pa so orodje za izdelavo PDF- dokumentov.Ti programi so:

→ Adobe ACROBAT READER je namenjen za pregledovanje in izpis dokumentov. V njem ni možna izdelava in nobeno njihovo preoblikovanje.

→ Adobe ACROBAT WRITER je prilagojen delu z monitorji oziroma svetovnim spletom. Ima resne probleme z ilustracijam ali slikami v formatu EPS. Writer je nekakšen mali program Distiller, katerega uporaba je omenjena samo na najosnovnejše strani, ki ne vsebujejo nič drugega razen besedila.

→ Adobe ACROBAT DISTILLER potrebujemo obvezno za operacijski sistem UNIX, ker v tem sistemu writer ne deluje. Potreben je tudi za izdelavo obsežnejših ali celo Post Script dokumentov. Distiller je najkakovostnejši in edini način za pridobivanje PDF dokumenta, uporabnega v profesionalni grafični pri-pravi. S programi Adobe ACROBAT DESTILLER lahko pripravimo in obdelujemo vse datoteke, ki so primerne za izhodne naprave (tiskalnik, osvetljevalka, CTP, CTF, digitalni tiskarski stroj.

Slika 1: PDF

Slika 2: Program - Adobe Reader

Slika 3: Program - Adobe Acrobat Distiller

6

PRIMER NASTAVITVE ACROBAT DISTILLER-JA:

V oknu Settings/Job Options izvedete osnovne nastavitve za izdelavo PDF datoteke (splošno, print, ebook, …)

V oknu General (Splošno) mora biti izbrana ločljivost 2400 dpi.V oknu Compression (Stiskanje) nastavite želeno kvaliteto pri stiskanju (komprimiranju) podatkov.S slednjima nastavitvama dosežemo optimalno ločljivost PDF datoteke.V oknu Fonts/Font Embedding (Vstavljanje/vključitev pisav) je pomembno, da je označeno polje Embed All Fonts (Vključene vse pisave). Le v tem primeru so v PDF datoteki shranjene vse pisave, ki so bile v dokumentu tudi uporabljene.Priporočena je uporaba pisav vrste ATM (Type 1) saj lahko v nekaterih primerih ob uporabi pisav vrste True Type pride od neželenih napak in odstopanj.V oknu Color (Barva) so nastavitve za korekcijo barv. V tem oknu morate paziti le na to, da je pri ukazu Intent (Namen) izbrana opcija Default (Privzeto). Druge spremembe nastavitev v tem oknu niso potrebne.V oknu Advanced (Napredno) vidimo polja, ki morajo biti aktivirana za pravilno obdelavo barv pri iz-delavi PDF datoteke.

→ Adobe ACROBAT E EXCANGE je namenjen avtorjem. Z njim lahko dokumente PDF izvažamo kot datoteke EPS (Encapsuled Post Script), da bi jih vgradili v dokumente, ki so potrebni za delovne procese in sisteme Post Scripta. V bistvu je program, ki ga uporabljamo za dokončno obdelavo PDF- dokumen-tov.

→ Adobe ACROBAT CATALOG in Adobe ACROBAT CAPTURE nista pomembna za profesionalno grafično pripravo. Catalog izdela indeksirane liste v posebnih datotekah in jih po potrebi tam ima išče.Capture pa pretvarja slikovne datoteke različnih formatov v obliko PDF in prepoznava ter pretvarja čr-kovne družine.

3. PLASTNICE PDF-jaSam PDF dokument tvori pet plastnic komponent. plastnice obsegajo vse prvine, ki so potrebne za kakršnokoli preoblikovanje samega dokumenta.

PDF dokument je sestavljen iz 5 plasti:1. plastnica služi za izpis dokumenta na ekranu2. plastnica nosi podatke o pisavah v formatih Adobe Type 1 ali True Type3. plastnica vsebuje grafične objekte, kot so slike v bitmapah in vektorske slike4. plastnica vsebuje podatke o povezavah s spremenljivimi lastnostmi dokumenta 5. plastnica vsebuje zvočni in avdio zapis ter druge povezave.

Slika 4: Program - Adobe Acrobat Capture

7

4. ARHIVIRANJE V ZAPISU PDFDokumenti in publikacije morajo biti arhivirane v taki obliki zapisa, ki ga bo mogoče prebrati še dolga leta. Le v obliki zapisa, ki bo v uporabi še nekaj časa, so datoteke lahko vir besedil in slik. Arhiviranje v zapisih različnih programov ali zapisih, ki jih prebere le določen program, je tvegano početje. Program-sko opremo lahko zamenja nova, nezdružljiva, in to v presenetljivo kratkem času. Velikokrat je zato ne-mogoče prebrati in natisniti stare datoteke. Če so začeli osebne računalnike uporabljati recimo leta 1986, je zelo malo verjetno, da bodo danes lahko prebrali datoteko, ki je bila shranjena že tistega za računalni-štvo davnega leta. Zapis Portable Document Format (PDF) pa omogoča shranjevanje publikacij tako, da jih lahko natisnejo z stoodstotno natančnostjo tudi brez fontov, grafike in programske opreme, s katero jebila ustvarjena. Datoteke PDF je mogoče odpreti in natisniti v katerem koli uveljavljenem operacijskem sistemu, z Windows, Macintosh in UNIX. Za velike knjižnice datotek PDF pa lahko sestavijo kazala in jih iščejo po seznamih. Slike in besedilo je nato mogoče prekopirati v druge programe.

Slika 5: Plastnice PDF

Slika 6: Arhiviranje v zapisu PDF

8

5. PDF ZA TISKPDF lahko ustvarimo na različne oziroma nastavitve Distillerja, glede na to za kaj ga bomo uporabili. Nastavitve za Distiller so:→ PDF za tisk (publikacije,…)→ PDF za tiskalnik (priročniki,…)→ PDF za ekran (internet, E-mail ).

5. 1. Prikaz nastavitve za tisk

Na listu General v meniju SETTING / Job Options izberemo za Compatibility 4.0 ali Acrobat 5.0 in primerno ločljivost – 1200 dpi za 34-linijski raster, 2400 dpi za 60-linijski raster. Navedemo še velikost strani. Optimize for fast Web View zmanjša velikost datoteke. Embed Thumbnail naredi predogled da-toteke, ki pride prav če delamo PDF dokument z več stranmi. Auto Rotate Pages, obrne vse strani glede na orientacijo večine besedila. Na listu Compression navedemo zaželeno ločljivost slik, posebej za barvne,črno – bele in nonokromat-ske slike. Slike ki so večje od ločljivost, so navedene pod for images above, jih lahko zmanjšamo. Imamo več načinov; najboljši je Bicubic Downsampling to …, Quality: Maximum, Compression: Automatic in group 4.Na listu Fonts izberemo opciji Embed All Fonts in When Embedding Fails – Cancel Job. Če nastanejo kakšne težave, se jim izognemo tako, da lahko Distiller nastavimo, naj pogleda poleg svoje privzete mape s fonti še na druga mesta v meniju Setting / Front Locations. Na listu Color izberemo pod Color Mana-gement Policies –Leave Color Unchanged; prav tako želimo obdržati prekrivanje in pokrivanje barvnih izvlečkov ter rastrske strukture.Na listu Advanced, izberemo opcije ki so razvidne s slike. PDF dokumente lahko zaščitimo z geslom, onemogočimo lahko popravljanje, tiskanje, kopiranje elementov z dokumenta, itd. Nastavitve shranimo.

Slika 7: Prikaz nastavitve za tisk

9

6. STANDARDIZACIJA PDF-jaZaradi prevelike porabe papirja v dobi računalnikov, je prišla zamisel o zapisu, ki bi ga lahko pregledo-vali na vsakem računalniku in da ga ne bi potrebno tiskati. V času 90-tih je ADOBE že imel dva zapisa POST SCRIPT in ILLUSTRATOR.

→ Leta 1994 je prišla nova verzija Acrobata z zapisom PDF1.1. dodali so zunanje povezave, zaklepanje dokumenta, podporo neodvisnim barvam in beležke. Največji uporabnik v tem času je bil Adobe sam.

→ Leta 1996 je prišla na tržišče naslednja verzija Acrobata z zapisom Acrobata PDF1.2. ta različica pa je prvi, ki je bila uporabna v okolju priprave za tisk. Tukaj so dodali podporo za OPI, modus CMYK, spot barve in overprint inštrukcije. Izdali so datoteko Netscape, ki je omogočil pregledovanje v brskalniku.

→ Leta 1999 se je izšel Acrobat 4.0 z zapisom 1.3. tukaj so posodobili podporo z OPI 2.0., dodali pod-poro za barvni prostor, izboljšali podporo prelivom, olajšali integracijo s paketom MS Office in dodalipodporo velikim stranem.

→ Različica 1.4., je zapis, ki ga je podpirala prva aplikacija, to je bil Ilustrator, ki je izšel leta 2000. tej različici so dodali podporo transparentnim objektom, izboljšanje varnost, popravili predogled overprinta, izboljšali barvno opravljanje in uporabniški vmesnik. Dodali so izvoz v datoteko Rich Text File format, podporo JavaScript in še kar nekaj majhnih malenkosti.

7. METODE STISKANJADistiller omogoča stiskanje tekstovnih elementov in linijskih grafik ZIP, stiskanje barvnih in sivinskihslik ZIP ali JPEG, stiskanje monokromatskih slik ZIP, CCITT Group 3 in4 ali »Run Length«.

7. 1. ZIP

Deluje zadovoljivo pri slikah, v katerih prevladujejo večje površine ene same barve ali obarvanje s po-novljivimi vzorci, kot so posnetki in preproste slike, narejene s preprostimi slikarskimi aplikacijami, in črno-bele slike s ponavljajočimi se vzorci. Acrobat zagotavlja 4- in 8-bitno ZIP opcijo stiskanja. V

Slika 8: Standardizacija PDF

Slika 9: ZIP

10

primerih, ko uporabljamo 4-bitno opcijo stiskanja ZIP v sklopu 4-bitnih slik ali 8-bitno opcijo ZIP v sklo-pu 4- in 8-bitnih slik, ZIP-metoda tako rekoč ne povzroča izgub, kar pomeni, da ne odstranjuje nobenih podatkov za dosego manjše velikosti dokumenta. Z drugimi besedami kakovost ni prizadeta. V primerih, ko pa uporabljamo 4-bitno kompresijsko tehniko v sklopu 8-bitnih slik, pa je kakovost prizadeta, saj iz-gubljamo podatke.

7. 2. JPEG

Kompresijska tehnika ZIP, ki jo uporablja Adobe, je del paketa »zlib package« razvojnikov Jean-Loup Gaillya in Marka Adlerja, ki sta močno sodelovala tudi pri razvoju JPEG (Joint Photographic Exprerts Group) načina stiskanja slikovnih podatkov. Ta je primerna za sivinske in barvne slike, kot so slike z zveznimi toni in detaljli, ki so zmanjšani zaradi nadaljnje tehnike reprodukcije. JPEG dela izgube, kar pomeni, da odstranjuje odvečne podatke iz slike in s tem zmanjšuje njeno kakovost. Stremi za tem, da velikost dokumenta zmanjša s pomočjo čim manjših izgub informacij. Zaradi eliminacije informacij to-vrstna tehnika stiskanja doseže manjše velikosti datotek kot tehnika ZIP.Acrobat omogoča kompresijo JPEG na šestih nivojih, ki so urejeni od največje (manj stiskanja – manj izgub informacij) pa do minimalne kakovosti (več stiskanja – več izgub informacij). Izbuga detaljlov, ki se različno močno pojavlja v nivojih, pa je tako malenkostno različna, da običanji opazovalec komaj zazna razliko oziroma bi tećko rekel, da je slika stisnjena. Najoblj moteč učinek stiskanja se lahko po-javi v primeru minimalne kakovosti, ker lahko slika dobi mozaični videz. Srednja kakovost je večinoma najustreznejša opcija za izdelavo kompaktnega dokumenta, ki vsebuje več kot dovolj informacij za pro-dukcijo visokokakovostnih slik.

Slika 10: JPEG

11

7. 3. CCITT

(International Coordinating Commeittee for Telephony and Telegraphy) je tehnika stiskanja, ki je najbolj primerna za črnobele slike, napravljene s preprostimi aplikacijskimi orodiji, oziroma za skenirane pred-loge barvne globine 1 bit. CCITT je metoda brez izgub. V večini primerov se uporablja opcija stiskanja CCITT Group 4, ki zagotavlja dobro kompresijo večini monokromatskih slik. Druga opcija CCITT Gro-up 3 pa se uporablja predvsem v napravah, kot je faks, kjer se reproducira vsaka vrstica monokromatske slike posebej ena za drugo.

7. 4. RUN LENGHT

Je prav tako kompresijska tehnika brez izgub. Primerna pa je le za slike, kjer prevladujejo izključeno velike površine v beli ali črni barvi.

8. KAJ JE PDF/X?Je standard, ki ga je razvil Cgats (Committe for Graphic Arts Technologies Standars) z združevanjem DDAP (Digital Distribution of Advertising for Publications). Osnovan je na specifikacijah AdobovegaPDF-ja, ki je pripravljen za barvni tisk. Standard PDF/X je bil že na začetku zamišljen kot standard v dveh delih. Prvi del za slepo izmenjavo, drugi del pa za odprto izmenjavo, kadar slepa izmenjava ni mo-goča. PDF/x je dejansko bližnjica, kako nekomu povedati, kako naj pripravi dokument PDF, čeprav ne razume detajlov. PDF/X je standard v treh delih, PDF/X-1, PDF/X-2, PDF/X-3.

8. 1. Opis standardov PDF/X

PDF/X-1Najprej je bil ameriški standard,ki je temeljil na različici PDF1.2. Čez nekaj let pa je postal mednarodni standard pa temelji na različici PDF1.3. ISO, ki je ob enem prevzel tudi standard ANSI (American Na-tional Standard Institute). Vsi elementi kot so slike, fonti morajo biti v PDF/X-1 vključeni. PDF/X-1 je najbolj razširjen v ZDA, tam pripravljajo vse v modus CMYK, po specifikacijah za standardizirani revi-jalni tisk in časopisni tisk.

Slika 11: PDF/X

12

PDF/X-2Ta standard dovoljuje vse barvne moduse. Vanj moramo za vse elementi, ki niso v modusu CMYK, vključiti barvni profil (ICC profile). Je nadstandard standardov PDF/X – 1a in PDF/X – 3, zato dovoljujevse kar ta dva standarda določata in še več. Dovoljuje tudi delno izmenjavo, zato ni potrebno da so ele-menti v dokumentu vključeni, morajo pa biti enolično določeni.

PDF /X-3Razvil se je v nemški in švicarski organizaciji ISO (International Standard Organisation), v resnici pa je nadgradnja prvega dela standarda. Razlika je v barvni manipulaciji, ampak še vedno gre za slepo iz-menjavo.

9. PREDNOSTI IN SLABOSTI PDF9. 1. Prednosti in moč formata pdf

Vse v enemPDF-dokument vsebuje vse komponente za vizualizacijo končno sestavljenega dokumenta. Za dosego tega ni več treba poznati kakšnih koli trikov.

SkladnostPDF je razvit tako, da se grafična podoba in videz dokumenta ohranita na katerem koli računalniku ozi-roma delovni postaji neodvisno od operacijskega sistema.

ČvrstostV splošnem kvantitativno gledano so dokumenti PDF najmanj petkrat manjši kot druge formatne vrste dokumentov. Elementi znotraj tega so namreč stisnjeni s pomočjo ustreznega algoritma, ki je izbran glede na vrsto elementa. Tudi slike so prevrednotene na ustrezno ločljivost.

Enostavnost/prijaznostVse kar potrebujemo za izdelavo dokumenta PDF, je aplikacijski gonilnik Adobe Acrobat Destiller. Omejeni gonilnik je v ponudbi kot del aplikacijskega paketa Adobe Acrobat, uporabiti pa ga je možno v katerikoli aplikaciji kot tiskalniški modul za izvoz dokumentov v digitalni PDF – obliki.

StrukturiranostKar nekaj razvoja je bilo usmerjenega v hierarhično arhitekturo same PDF – kode. Oblika in atributi vsake komponente so namreč shranjeni znotraj dokumenta, ki vključuje tekst, značilnosti tipografskih znakov, barve, krivulje, vektorje in slike. Zaradi ustrezne urejenosti so oblike in atributi dosegljivi in na voljo za upravljanje. Posledica tega je velika prednost tovrstne kode, saj dokument lahko urejamo in korigiramo do zadnjega člena produkcijske verige.

Slika 12: PDF/X - 1; 2; 3

13

VečnamenskostAdobe je predstavil kodo PDF kot format, uporaben za izmenjavo pisarniških dokumentov med različ-nimi operacijskimi sistemi. Z vse večjo uveljavitvijo in dostopnostjo spleta pa je postal tudi eden vodil-nih pristopov vizualizacije oziroma posredovanja informacij uporabnikom spleta. Grafična stroka pa jeformat sprejela kot pristop k prenosu podatkov pripravljenih digitalnih predlog tiskovin. Seveda pa se PDF – koda zaradi nepopolne ustreznosti grafični profesionalni produkciji še vedno razvija, saj morajodokumenti te vrste poleg informacij o obliki in atributov vključevati tudi tehnične značilnosti, kot so: barvni prostor, izhodne naprave, ločljivost slik, komentarji, tehnične značilnosti za tisk, ki bo uporabljen (prekrivanje, pokrivanje, okvirji porezav itn.), zaščito dokumentov ipd. prav zaradi teh dodatnih značil-nosti znotraj kode PDF se je ta format do danes razvil do stopnje 1.5.

9. 2. Slabosti kode PDF

En format za vseNa žalost svet PDF tudi ni popoln. Slabost se kaže tudi skozi dobre strani, kot je fleksibilnost. To je na-mreč treba znati uporabljati. Z drugimi besedami je isti dokument lahko v uporabi tako v predogled na računalniku, na spletu ali v grafični produkciji, kar je seveda dobra stran. Lahko pa je slaba, če ne vza-memo v zakup, da je treba dokument ustrezno obdelati in pripraviti za posamezni način posredovanja informacij. To pomeni, da moramo pri proizvajanju tovrstnega dokumenta znati definirati različne značil-nosti, kot so: ločljivost slik, prilaganje tipografskih znakov, prilaganje informacij barvnih prostorov ipd. torej za različne produkcijske načine je treba dokumente vedno preveriti, kar se tiče naštetih značilnosti, ki narekujejo ustreznost celotne produkcije.

Omejene možnosti urejanjaTiskarske in založniške hiše so pogosto omejene z roki izdelave. Možnost korekcije in urejanja doku-menta znotraj posameznih elementov je več kot prednost pred formati PostScript in TIFF/IT, vendar pa še vedno ne dosegajo ravni urejanja, kot ga ponujajo izvirni formati.

Problem detajlovSlabosti so tudi že omenjene tehnične značilnosti znotraj same kode. Včasih je problem, da nam ne poso-dobljen proces podjetja ne dovoljuje uporabe najsodobnejše razvitih formatov PDF, ki podpirajo uporabo zahtevnejših tehničnih karakteristik, ki narekujejo način dela skozi proces. Po drugi strani pa so določeni produkcijski procesi tudi prekompleksni, da bi sploh bilo možno vse opisati s karakteristikami. Prav zato pa se razvijajo standardi PDF - formata, ki že sami po sebi dajejo informacijo reprodukcijskega načina. V primeru poznavanja teh značilnosti je lahko v veliko pomoč že omejena možnost urejanja oziroma upravljanja dokumenta.

10. KAJ JE POST SCRIPT?Razvilo ga je podjetje Adobe Sistems in je jezik za nadzor delovanja tiskovalnikov. Post Script je jezik ukazov, ki specificirajo lego določenega objekta na določeni strani, tako za tipografijo, kakor tudi za sli-ke. Formati ki se največkrat uporabljajo za opis Post Scriptovih datotek so: EPS, PS, PDF. Post Script je zelo zapleteno opravilo. Programi, ki so temu namenjeni zavzemajo znaten del računalnikovega pomnil-nika. V tiskalnike, ki znajo delati z ukazi v Post Scriptu, so vgrajeni procesorji, ki skrbijo le za tolmačenje njegovih ukazov in njihovo pretvorbo v obliko, ki je primerna za odtis na papirju. Uporabljamo ga za opis zahtevnejših prelomov, grafičnih podob, barv na tiskanih straneh, pa tudi za prikaz tovrstnih informacijna drugih medijih (pri delu z rastrskimi izhodnimi napravami – laserski, matrični in brizgalni tiskalniki, zasloni).

14

10. 1. Zgodovina Post Scripta

Post Script so javnosti prvič prikazali leta 1984. John Warnock in Chuck Geschke sta zapustila podjetje, ker o koristnosti Post Scripta (takrat se je imenoval Interpress ) nista mogla prepričati vodilnih. Ustano-vila sta podjetje Adobe in njun prvi veliki uspeh, je bil jezik Post Script, ki je pozneje dobil še pripono Level 1. Ta je zdržal do leta 1994, ko je Post Scripta kot jezik izpolnil marsikatero skrito željo ljudi, ki so se ukvarjali s pripravo za tisk (raztezanje slik JPEG, in RIP barvna separacija kompozitnih datotek Post Script…). Post Script level 3 pa je leta 1998 prinesel podporo separacije podob, ki niso v formatu CMYK, popis posameznih barv z več kot 256 sivinam in podporo PDF formatu.

10. 1. 1. PRIMERI DELA S POST SCRIPTOM

1. Na tej sliki gledamo celoten Post Script, kot črno škatlo, v katero vstopi Post Script datoteka in katere rezultat so osvetljeni filmi, plošče ali natisnjen papir.

2. V tem primeru priprava datoteke običajno vsebuje razporejanj strani, orodja za prekrivanje barvnih izvlečkov in barvno upravljanje. V fazi RIP-anja in upodabljanja imata le nalogo izvrševanja zahtev iz prve faze, kot so priprava datoteke, digitalno rastriranje in upodabljanje.

3. V tej izvedbi so s pomočjo aplikacije izvršeni, prekrivanje in razporejanje, ki tečejo na standardnih platformah (Mac, PC). Te informacije potekajo na datoteki Post Script. RIP in upodobitveni sistem sta uravnava s pomočjo posebne aplikacije, ki spremeni datoteko Post Script. Če pride do kakšnih sprememb v formatu izdelka ali drugih operacijah, pomeni ponovitev celotnega procesa.

10. 1. 2. PRVINE POST SCRIPTA

Leta 1990 se je pojavil Post Script Level 2, kateremu so dodali številne nove, izrazito grafično tiskarskeprvine:

→ Namenske spominske module za kodirane modele, kot so barvni obsegi, rastrski algoritmi, filtri zakomprimiranje datotek ali temeljnih prvin (Type 1, fonti, logotipi, ozadja, prelivi, tablice za pretvarjanje barv).

→ Pretvarjanje datotek iz modusa CMYK ali RGB v strojno neodvisen modus CIELAB, da bi s tem za-gotovili upodabljanje barv v vseh razmerah oziroma na različnih napravah. Predvideli so tudi možnost, da bi barvno upravljanje izvajali obenem z rastriranjem.

→ Precizno rastriranje oziroma sukanje rastra s tolerancami +/-0,001 za sukanje +/- 0.004 L/cm za go-stoto rastra.

→ Pospeševanje tehnološke operacije in delovnih postopkov s številčnimi komprimiranimi datotekami.

Slika 13: Post Script

15

11. ZAKLJUČEK

Dokumenti PDF so spodbudili novo obliko založništva, recimo ji kar založništvo PDF. Taki dokumenti na CD-ju nam tako ne omogočajo le shranjevanja, razširjanja in izmenjavanja informacij, ampak tudi iskanje, razvrščanje in preurejanje informacij. Te funkcije pokriva informatika, zato bodo dokumenti PDF več vredni kot klasične tiskovine. Dokumente je lahko kodirati, zato imajo na svetovnem spletu do-stop do njih le tisti, ki poznajo ustrezno šifro. Lahko jih uporabljamo neposredno na računalniku ali pa naredimo izpis na katerem koli PostScript tiskalniku. Tudi s prenosom po elektronski pošti ti dokumenti nimajo nobenih zadržkov, saj so manj obsežni kot doslej uporabljive PostScript datoteke.

16

12. LITERATURA IN VIRIKNJIGA:

revija slovenskih grafičarjev: GRAFIČAR št. 3, 1999 št. 4, 2000 št. 2, 2002 št. 5, 2002

INTERNET:

Slika 1: http://www.adobe.com/products/acrobat/readstep2.htmlSlika 2: http://www.springlakeboro.org/images/adobereader.jpgSlika 3: http://pic.leech.it/images/5777ihlb7fy4y2.pngSlika 4: http://www.tritech-computers.com/store2/images/Adobe%20Acrobat%20Capture%203.0.jpgSlika 5: http://www.java2s.com/Code/JavaImages/ListWithLongTextLinePDF.PNGSlika 6: http://i269.photobucket.com/albums/jj44/downarchive2/solidpdfcreateplus.jpgSlika 7: http://wiki.freespire.org/images/4/42/ReaderFullscreen.jpgSlika 8: http://www.delo.si/assets/media/picture/20080704/sz5_PDF_ikona.jpgSlika 9: Print Screen/SysRqSlika 10: http://www.print-driver.com/howto/img/word/prnt_adj_jpeg_color.jpgSlika 11: http://www.bestprintingonline.com/help_resources/image/ID_PDF_X1a_3.jpgSlika 12: http://www.thegraphicmac.com/category/blog-entries/pdfacrobatSlika 13: http://old_www.lugos.si/arhiv/prispevki/lyx/lyx-sl2.gif