paleoantropologija veda o izvoru in · pdf filepostopnost evolucije pod vprašajem...
TRANSCRIPT
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
FAKULTETA ZA HUMANISTINE TUDIJE
Jasna Jovanovi
PALEOANTROPOLOGIJA
VEDA O IZVORU IN EVOLUCIJI LOVEKA
DIPLOMSKO DELO
KOPER, 2012
MENTORICA: doc. dr. Alenka Janko Spreizer
TUDIJSKI PROGRAM: Kulturni tudiji in antropologija
2
IZJAVA O AVTORSTVU
diplomskega dela
Spodaj podpisana tudentka Jasna Jovanovi, z vpisno tevilko 92042016,
vpisana na tudijski program Kulturni tudiji in antropologija, rojena 24.9.1982 v
kraju Ptuj, sem avtorica diplomskega dela z naslovom Paleoantropologija veda o
izvoru in evoluciji loveka, ki sem ga napisala pod mentorstvom doc. dr. Alenke
Janko Spreizer.
S svojim podpisom zagotavljam, da je predloeno diplomsko delo izkljuno
rezultat mojega lastnega raziskovalnega dela. Prav tako se zavedam, da je
predstavljanje tujih del kot mojih lastnih, kaznivo po zakonu.
V Kopru, dne: 23. avgust 2012 Podpis avtorice: ________________
3
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem svoji mentorici Alenki Janko Spreizer, da je bila
pripravljena sprejeti vlogo mentorja in da mi je pri pisanju diplomskega dela
pomagala z nasveti in komentarji, ki so prispevali h kvalitetnejemu in primerno
urejenemu besedilu. Zahvaljujem se tudi gospe Nadici Grandu, ki je besedilo
lektorirala.
4
POVZETEK
Ko so se prvi raziskovalci zaeli ukvarjati z evolucijo loveka, sta bila njihova
domiljija in opazovanje ivega sveta edini orodji za pojasnjevanje izvora in razvoja
loveka. Takrat paleoantropologija kot veda e ni bila razvita, o genetiki pa, z izjemo
povsem praktine rabe genetike, kot je krianje ivalskih in rastlinskih vrst, praktino
sploh e ni bilo ne duha ne sluha. Podobnost med lovekom in ostalimi ivalskimi
vrstami so sicer opazili mnogi posamezniki, toda ele v 18. stoletju je omenjena
podobnost dosegla vejo pozornost, medtem ko je bila ideja o biolokem razvoju
loveke vrste sprejeta ele po izidu knjige O nastanku vrst Charlesa Darwina leta
1859. Tudi fosilni ostanki, ki so jih posamezniki morda isto po nakljuju odkrili,
niso bili deleni resneje pozornosti. ele po letu 1856, ko so bili v dolini reke
Neander v Nemiji odkriti fosilni ostanki neandertalca, lahko govorimo o pojavu
paleoantropologije kot vede.
Kljune besede: paleoantropologija, hominidi, evolucija loveka, fosilni ostanki,
kulturni artefakti, genetika
5
ABSTRACT
When the first researchers began to be concerned with the evolution of man,
their imagination and observation of the living world, had been the only tools for
elucidating origin and evolution of man. At that time paleoanthropology as a
discipline has not yet been developed and the genetics, whit the exeption of
completely practical usage of genetics, such as crossbreeding of animal and plant
species, has also not been nowhere in sight. The resemlance between human and
other animal species has been noted by many individuals, while the idea of biological
evolution of human species has not been accepted until after the release of the book
writen by Charles Darwin The origin of species in 1859. The fossil remains that
individuals may have quite accidentally discovered, also did not raise greater
attention. Only after 1856, when the fossil remains of Neanderthal man were
discovered in the Neander Valley in Germany, can we speak of the emergence of
paleoanthropology as a discipline.
Key words: paleoanthropology, hominids, human evolution, fossil remains, cultural
artefacts, genetics
6
KAZALO
UVOD......................................................................................................................... 8
1. ANTROPOLOGIJA......................................................................................... 12
1.1. Paleoantropologija kot del bioloke antropologije................................... 15
2. ZAETKI IN RAZVOJ PALEOANTROPOLOGIJE................................ 18
2.1. Od kod prihaja lovek?........................................................................... 18
2.2. Darwinova revolucija................................................................................ 28
2.3. Iskanje fosilnega prednika loveka........................................................... 33
2.4. Genetika in principi dedovanja................................................................. 41
2.5. Dvajseto stoletje........................................................................................ 43
2.6. Afrika pritegne pozornost......................................................................... 48
2.7. Azija.......................................................................................................... 52
2.8. Afrika ponovno......................................................................................... 56
2.9. Sinteza....................................................................................................... 65
2.10. Petdeseta leta dvajsetega stoletja.............................................................. 69
2.11. Olduvajska soteska.................................................................................... 70
2.11. Kdo je komu kaj 76
2.13. Presenetljiva odkritja iz Afrike............................................................. 78
2.14. Postopnost evolucije pod vpraajem dvomljivcev.... 89
2.15. Nazaj k odkritjem.. 91
2.16. Izvor modernega loveka.... 102
3. METODOLOGIJE ZNANSTVENEGA RAZISKOVANJA V
PALEOANTROPOLOGIJI TER POVEZOVANJE Z DRUGIMI
VEDAMI. 106
7
4. METODE DATIRANJA FOSILNIH OSTANKOV IN ARHEOLOKIH
ARTEFAKTOV. 110
5. PALEOANTROPOLOGIJA DANES. 113
6. REKONSTRUKCIJA LOVEKE BIOLOKE PRETEKLOSTI 132
7. SKLEPNE MISLI.. 139
8. SEZNAM SLIK.. 143
9. SEZNAM LITERATURE IN VIROV 146
9.1. Seznam literature 146
9.2. Seznam internetnih virov 147
9.3. Seznam virov slikovnega gradiva... 152
8
UVOD
e sem e videl dlje, je neko dejal sir Isaac Newton, je bilo to zato, ker sem
stal na ramenih velikanov (Tattersall, 1999:1). S temi besedami Ian Tattersall
zaenja svojo knjigo z naslovom Po sledi fosilov: kaj si mislimo, da vemo o loveki
evoluciji. To je tudi delo, ki me je navdahnilo pri izbiri teme diplomskega dela, saj se
najverjetneje vsi ljudje vsaj enkrat v ivljenju vpraamo, kdo smo ljudje kot vrsta in
kako smo postali to, kar smo. V omenjeni knjigi Tattersall ne ponuja nekih
filozofskih ali svojih lastnih pogledov na evolucijo loveka, temve zgolj kronoloko
predstavlja odkritja fosilnih ostankov in stalia, ki so jih skozi leta raziskovanj
oblikovali razlini znanstveniki, pa tudi neznanstveniki, s imer se je oblikovalo
posebno podroje antropologije, to je paleoantropologija.
Toda preden zanemo govoriti o razvoju paleoantropologije kot vede, ki se
ukvarja z izvorom in evolucijo loveka ter vseh teorijah in domnevah, ki so se skozi
ta razvoj oblikovale, bi se rada vrnila na zgoraj zapisani stavek Issaca Newtona. Kot
je lepo razloil Ian Tattersall, ta stavek pomeni, da vse, kar vemo danes, sloni na
spoznanjih iz preteklosti, torej spoznanjih, ki so jih dognali najrazlineji modreci
pred nami. Hkrati pa to tudi pomeni, da bodo spoznanja, ki jih oblikujejo dananji
znanstveniki, predstavljala temelj, na katerem bodo gradile naslednje generacije, kar
prinaa s sabo tudi doloeno mero odgovornosti in bremena. In ker vsak znanstvenik,
ki sedi na ramenih svojih velikanov, vidi le toliko, kolikor je njegov velikan visok,
in tja, kamor je njegov velikan obrnjen, moramo vedno upotevati, da bodo njegove
domneve in sklepi vsaj do neke mere odvisni od preteklih spoznanj, kakor tudi od
tega, kar isti znanstvenik e vnaprej priakuje (Tattersall, 1999:1). In ravno s to
pomanjkljivostjo se, tako kot druga podroja znanosti, sooa tudi paleoantropologija.
9
eprav paleoantropologija temelji na iskanju fosilnih dokazov, ki so resnini in
otipljivi, pa to e ne pomeni, da bodo rezultati analiz teh dokazov nekako
samoumevni in vedno priakovani. Paleoantropologija se pogosto sooa s
premajhnim tevilom fosilnih dokazov, zaradi esar je nemalokdaj teko priti do
trdnejih sklepov oziroma vedeti, ali je neka teorija oziroma domneva pravilna ali ne.
In ker se lahko sasoma pojavijo novi dokazi, obstaja tudi monost, da bodo le-ti
omajali ali spremenili pretekla spoznanja. Paleoantropologija je tako veda, ki temelji
na iskanju in interpretiranju fosilnih ostankov, in veda, ki se posledino nenehno
dopolnjuje z novimi odkritji in domnevami, se nenehno spreminja in napreduje. In
eprav najverjetneje vsa vpraanja, povezana s loveko evolucijo, nikoli ne bodo
dokonno pojasnjena, lahko trdimo, da je evolucija, po mnenju biolokih
antropologov in biologov (na primer slovenskega biologa Matjaa Kuntnerja,
britanskega evolucijskega biologa Richarda Dawkinsa, amerikega evolucijskega
biologa Ernsta Mayra in tevilnih drugih), takna