Osnovna šola Podgorje pri Slovenj Gradcu Podgorje 172

2381 Podgorje pri Slovenj Gradcu

RAZISKOVANJE VODNEGA SVETA REKE SUHODOLNICE (raziskovalna naloga)

Avtorji:

Dora Sušec, Jakob Kutin, Nik Gjerkeš Hlupič, Ula Perovec, Zala Paradiž, Tonček

Pačnik, Miha Krištofelc (1. triada)

Tjaša Kelc, Ajda Doler, Larisa Pungertnik, Nika Grušovnik, Ines Sečnjak, Filip Meh, Dora

Klančnik, Kristina Andrejc, Luka Krištofelc (2. triada)

Andrej Bricman, Katja Jamnik, Lucija Rošer, Metka Lubej, Gregor Paradiž, Urška

Pijovnik (3. triada)

Mentorji: Nina Krištofelc, Mateja Jontes, Vesna Čuček, Klavdija Sonjak, Majda Tamše

Podgorje, 2010

2

KAZALO

1 UVOD ........................................................................................................................... 3 2 SPLOŠNI PODATKI O REKI SUHODOLNICI ............................................................. 4 3 MOKRIŠČE .................................................................................................................. 5 4 ZANIMIVOSTI POVEZANE Z REKO SUHODOLNICO................................................ 7 5 RASTLINSTVO REKE SUHODOLNICE ...................................................................... 8 6 ŽIVALSTVO REKE SUHODOLNICE ......................................................................... 11 7 REKA SUHODOLNICA PRED IZZIVI SODOBNEGA ČASA ..................................... 15 8 ZAKLJUČEK .............................................................................................................. 17

3

1 UVOD

Letošnje šolsko leto je za našo šolo z vidika varovanja okolja pomembno leto. Dveletno

organizirano delovanje za boljšo okoljsko osveščenost je prineslo spodbudne rezultate.

Med drugim smo v mesecu aprilu slovesno podpisali ekolistino in postali polnopravni

člani Ekošole. S tematiko biotske raznovrstnosti smo se že srečali pri spoznavanju in

raziskovanju Nature 2000, ki je bila tema letošnja ekokviza, zato nam je bila tematika

natečaja poznana in zanimiva za raziskovanje.

Tema raziskovalnega natečaja Vodni detektiv s sloganom Živi vodni svet – moj svet!« je

sprva spodbudila učiteljice kot priložnost za raziskovanje reke Suhodolnice, ki teče v

neposredni okolici šole. O reki, ki teče skozi dolino iz katere izhajajo nekateri naši učenci

in pot nadaljuje mimo šole vse do njenega izliva v reko Mislinjo, smo do sedaj vedeli bolj

malo. Zavedamo se, da reka predstavlja pomemben del življenja za naš kraj, zato je

dobro, da jo podrobneje spoznamo in jo hkrati bolj cenimo ter jo v prihodnosti s svojim

ravnanjem obvarujemo pred negativnimi vplivi okolja.

Namen raziskovalne naloge je bil raziskati rastlinski in živalski svet reke, spoznati njeno

pot (od izvira do izliva), ugotoviti izvor poimenovanja reke, raziskati vlogo reke za

domači kraj ter primerjati kvaliteto vode reke nekoč in danes. Prvi del raziskovanja je

zajemal proučevanje splošnih podatkov o reki, ki jih že vemo ali pa jih lahko najdemo v

različnih virih informacij. V drugem delu raziskovanja pa smo pozornost namenili

ugotavljanju čistoče vode in le-to primerjali s stanjem nekoč ter ugotavlja vpliv

podnebnih sprememb na kvaliteto voda.

Z raziskovanjem reke Suhodolnice smo spoznali, da je živi vodni svet za naše sobivanje

na planetu Zemlja pomemben in nujen. Pestrost živih bitij na tem področju in prisotnost

nekaterih že ogroženih vrst prinaša dodaten čar naši regiji, s tem pa tudi prepoznavnost

v širšem prostoru. Vsekakor pa ne smemo pozabiti, da življenje reki ne dajejo samo živa

bitja v in ob reki, ampak smo pomemben člen tudi mi.

4

2 SPLOŠNI PODATKI O REKI SUHODOLNICI

Ime reke izvira iz strukture tal po kateri teče reka. Tla so apnenčasta, kamnita in tako

omogočajo ponikanje vode. V sušnem obdobju se struga izsuši oziroma teče pod

kamenjem, saj reka na več mestih ponikne. Dolina po kateri teče reka se imenuje Suhi

dol ali Suhodol . Po pripovedovanju sodeč naj bi reko poimenovali po kraju.

Suhodolnica ni reka s klasičnim izvirom. Izvir tvorijo t.i. plešivška podolja. Od teh sta dva

nekoliko večja: prvi se nahaja pri danes zapuščeni kmetiji Verjanšek, drugi pa nižje pri

kmetiji Prevolnik. Ostala manjša podolja se nahajajo v okolici Plešivškega mlina, ki je

hkrati začetna točka struge, ki leži ob južnem vznožju Uršlje gore. Reka Suhodolnica

nadaljuje svojo pot skozi sotesko Kaštel. To je slikovita soteska, ki jo je oblikovala reka

Suhodolnica. Nekoč je bila Suhodolnica potok, danes pa se je zaradi zadostne količine

vode preimenovala v reko. Reka ima tudi številne tolmune, saj večkrat ponikne in nato

ponovno priteče na površje. Ob enem izmed prelomov je nastal zelo redek

(geomorfološki) pojav - to je naravno okno, na desni strani reke. Suhodolnica nadaljuje

svojo pot po dolini Suhega dola skozi Podgorje. V vasi Podgorje se Suhodolnici pridruži

potok Jenina, ki priteče iz Šmiklavža in potok Sredmšnica, ki priteče iz zaselka Sredme.

Nato Suhodolnica teče proti Slovenj Gradcu, kjer se izlije v reko Mislinjo.

5

3 MOKRIŠČE PRI PLEŠIVSKEM MLINU

Kot vemo, so mokrišča območja močvirij, nizkih barij, šotišč ali vode, naravnega ali

umetnega nastanka, stalna ali občasna, s stoječo ali tekočo vodo. Voda v njem je lahko

sladka, polslana ali slana. Mokrišče v katerega se združujejo potočki iz okoliških dolinic,

obdanih s košatimi borovimi in smrekovimi gozdovi najdemo tudi ob poti reke

Suhodolnice. Gre za močvirni svet povirja Suhodolnice. Mokrišče na nadmorski višini

860 m, ki ga obdaja drevored divjega kostanja, predstavlja pravo naravno znamenitost

za skoraj vsakega pohodnika, saj se ljudje radi ustavljajo ob njem in občudujejo življenje

ob in v njem. To mokrišče je tukaj nastalo zaradi slabše prepustnih kamnin, laporovca in

glinovca in zato spada po tipu mokrišč med naravna mokrišča. Tu količina voda niha

glede na letni čas. Medtem pa se ob reki nahaja tudi antropogeno oz. umetno mokrišče,

kjer je voda prisotna skozi celo leto.

V osrednji močvirni kotlini povirja prevladuje visoko stebličje, šašje in grmičje ter

širokolistni munc in druge rastline. Ob preskakovanju večjih tolmunov lahko opazimo

potočno postrv, celo ogroženega potočnega raka, črno-rumenega kačjega pastirja, vse

bolj redkega metulja – sviščevega modrina in druge žuželke.

Mokrišča imajo že od nekdaj pomembno vlogo v človekovem življenju. V njem najdemo

različne vrste živih bitij, ki so drugod že zelo redke. Poleg tega pa varujejo okolje pred

poplavami, zadržujejo visoke vode ob poplavah, čistijo onesnažene vode, so vir hrane in

različnih dobrin ter območja, kjer se človek uživa v pestrosti narave.

6

7

4 ZANIMIVOSTI POVEZANE Z REKO SUHODOLNICO

Pri raziskovanju smo želeli spoznati tudi zanimivosti, anekdote, legende, ki bi bile

kakorkoli povezane z reko. Po zbranih informacijah sklepamo, da krajani ne poznajo

kakršnekoli legende oz. anekdote, smo pa po njihovem pričevanju izvedeli nekaj

zanimivosti, ki jih navajamo spodaj.

Pred časom je bila po soteski, kjer teče reka Suhodolnica speljana cesta od Suhega

dola do Plešivca in naprej na Uršljo goro. 9. avgusta 1995 je hudo neurje cesto

popolnoma uničilo in odplavilo. Soteska po vodni ujmi skorajda ni bila več prehodna.

Domačini in gozdarji so se odločili, da ceste ne bodo več popravljali, po trasi uničene

ceste pa so speljali pešpot. Tako je nastala GTP Pešivec, katere najdaljši del je speljan

skozi sotesko Kaštel.

Včasih je bila reka bogata z ribami s katerimi so si radi postregli prav vsi. Čeprav to

vsem ni bilo dovoljeno, so ljudje skrivaj lovili ribe z rokami. Za mladimi fanti so oprezali

ribiški čuvaji in jih tudi kaznovali. Iz vsega tega je nastala zanimiva dogodivščina. Kadar

je kdo od fantov želel drugim nagajat, se je oblekel v ribiškega čuvaja ter strašil fante v

vodi, ki so se prestrašeni razbežali.

8

5 RASTLINSTVO REKE SUHODOLNICE

Dolina Suhodolnice, biser Koroške narave, je kraj, kjer najdemo številne redke rastline:

orhidejo, črni teloh, kalužnico, malocvetno sito, pisano preslico, močvirsko trirogljo, mah,

praprot, lišaj, jetrnjak, pozidno rutico, jelenov jezik, lapuh, čemaž (divji česen), vrbo,

bezeg, jelšo, robido, lesko, javor, koprive, vrba ...

Pri raziskovanju rastlinstva reke Suhodolnice smo pozornost namenili tudi značilnostim

najbolj poznanih rastlin v tem območju.

Črni teloh je pomladanska strupena roža s snežno belimi cvetovi in črnimi koreninami,

ki spada v rod telohov. Cvet je bel, včasih rožnat ali zelenkast, sčasoma pa potemni.

Črni teloh cveti od januarja do aprila, v milih zimah pa tudi od decembra naprej. Telohi

vsebujejo močne strupe, zato so tudi to vrsto v preteklosti uporabljali za pripravljanje

strupenih napojev. Črni teloh je uporaben tudi v kmetijstvo kot zdravilo za živino.

Kalužnica ima cvetove z nadraslo plodnico in velikim številom prašnikov, od ostalih

zlatičevk jo ločimo: ima rumene zvezdaste cvetove s petimi venčnimi listi, brez cvetne

čaše ali medovnikov. Prašniki so krajši od venčnih listov. Stebelni listi niso deljeni, po

steblu so razporejeni premenjalno. Marca in aprila jo opazimo na močvirnatih tleh.

9

Divja orhideja ali navadna močvirnica je ena naših najbolj ogroženih in izginjajočih

vrst rož. Najbolj jih ogroža zgodnja košnja, prekomerno gnojenje, izsuševanje. Cveti

maja in junija. V Sloveniji je bilo do sedaj najdenih 83 vrst in podvrst.

10

Čemaž ali divji česen je trajnica s številnimi zdravilnimi učinki. Raste v deloma senčnih

gozdovih skoraj vsepovsod od marca do juniji in cveti od aprila do maja. Uporabljajo se

vsi deli rastline za pripravo različnih jedi (začimba in samostojna jed.

Območje Suhodolnice je naravna vrednota državnega pomena in del evropskega

ekološkega omrežja Natura 2000.

11

6 ŽIVALSTVO REKE SUHODOLNICE

12

13

14

15

7 REKA SUHODOLNICA PRED IZZIVI SODOBNEGA ČASA

Pri primerjanju stanja reke Suhodolnice nekoč in danes smo ugotovili naslednje

spremembe:

- STRUGA REKE (Nekoč je bila reka plitvejša. Z regulacijo pa so jo poglobili in na

določenih mestih zajezili. Prav tako je bila reka v preteklosti bolj deroča, v njej je

bilo več tolmunov kot danes.)

- POPLAVLJANJE (Nekoč je reka večkrat poplavljala kot danes, saj je bila struga

ožja. Obliko struge je reka tekom časa samo izoblikovala, saj takrat še človek

vanjo ni posegal.)

- ŽIVALSTVO (Nekoč je bilo življenje v reki pestrejše. Danes so se v reki ohranile

le še nekatere živalske vrste, prav tako se je zmanjšalo njihovo število.)

- RASTLINSTVO (Nekoč je bilo število rastlinskih vrst večje kot danes. Nekatere še

ohranjene rastline so danes zaščitene in jih uvrščamo med ogrožene vrste.)

- ŠPORT (Nekoč je bili dogajanje ob reki živahnejše, saj so se ljudje v njej poleti

kopali, pozimi pa drsali. Danes reka zaradi onesnaženosti in vpliva podnebnih

sprememb ni primerna za kopanje in drsanje. V preteklosti je bilo ob reki

razvito tudi ribištvo, saj so v njej gojili ribe, ki so jih kasneje preselili v druge vode.

Zaradi človekovega posega v okolje se je struga reke spremenila, živalstvo v njej

pa okrnilo. S tem se je ribolov ohranil le v določenih predelih reke.)

- NAPRAVE NA VODI (Nekoč so ljudje na reki gradili mline, žage, kovačije.

Nekatere izmed njih so se ohranile vse do danes. V letu 2007 se je obnovil

Plešivški mlin (dodan je električni agregat) in sedaj ponovno služi svojemu

namenu. Na vodi prav tako še obratujejo nekatere žage. Kmetija, ki leži ob

16

neposredni bližini reke, je pred časom na njej zgradila elektrarno. Proizveden

električni tok zadošča za oskrbo celotne kmetije.)

- POMEN VODE (Reka Suhodolnica predstavlja pomemben vir pitne vode, saj se z

njo oskrbuje večina gospodinjstev v dolini. V zgornjem delu so urejena zajetja, ki

so pod nadzorom komunalnega podjetja. Zavedati se moramo, da je bila

včasih pitna voda samoumevna danost, danes pa predstavlja bogastvo, ki ga že

marsikje primanjkuje. K temu svoj delež prispeva onesnaževanje okolja. V dolini

reke Suhodolnice so gozdovi bogati, kar pa predstavlja naravni vodni filter, ki

vpliva na kvaliteto vode.

17

8 ZAKLJUČEK

Letošnje leto je Mednarodno leto biotske raznovrstnosti in zato smo se odločili, da poleg

ur pouka, ki so namenjene naravoslovju, ta obseg znanja razširimo z raziskovanjem

naše reke.

S projektom, ki smo ga izvedli, smo spoznali, da reke predstavljajo pomemben življenjski

prostor rastlinam, živalim in posledično tudi človeku. Proučevanje reke je predstavljal

izziv tako za učitelje kot učence. Ta, danes še neokrnjeni del narave smo preko

terenskega dela (opazovanje, raziskovanje), razgovora, brskanja po različnih virih

informacij, praktičnega dela, … tako pobliže spoznali.

Kot smo že omenili, reka Suhodolnica predstavlja glavni vir pitne vode za

Slovenjegraško kotlino, je toliko bolj pomembno, da se tega zavedajo tudi otroci, ki bodo

krojili našo prihodnost, s tem pa tudi prihodnost reke in življenja v njej.

Podnebne spremembe, ki so posledica človekovega poseganja v okolje, vplivajo na

kvaliteto voda v rekah. Izpostaviti je potrebno, da je na področju, kjer teče Suhodolnica,

narava še ostala dokaj čista, neokrnjena, kvaliteta vode pa dobra.

Ta projekt je eden izmed načinov s katerimi otroke osveščamo o odgovornem ravnanju z

okoljem. Smiselno bi bilo projekt izvajati skozi vso leto po posameznih tematskih sklopih.