ormoŽ z okolicoturisticna-zveza.si/slike/seminarske-2017/cerkvenik_ormoz-z-okoli… ·...

ORMOŽ

Seminarska naloga v okviru tekmovanja za mladega turisti

Slika 1: Vinorodni okoliš Jeruzalem Ormož

Mentorica: Renata Lovrec

Srednja šola za gostinjstvo in turizem Maribor

OBČINA ORMOŽ

ORMOŽ Z OKOLICO

Seminarska naloga v okviru tekmovanja za mladega turistič

: Vinorodni okoliš Jeruzalem Ormož

: Renata Lovrec Avtorica

Srednja šola za gostinjstvo in turizem Maribor

Maribor, marec 2017

Z OKOLICO

Seminarska naloga v okviru tekmovanja za mladega turističnega vodnika

ica: Hana Cerkvenik

CERKVENIK, H. Seminarska nal. Maribor, SŠGT MB, 2017

Stran 2 od 17

KAZALO VSEBINE

KAZALO VSEBINE ............................................................................................................ 2

KAZALO SLIK ..................................................................................................................... 3

UVOD .................................................................................................................................... 4

ORMOŽ NA SPLOŠNO ....................................................................................................... 5

ZGODOVINA ORMOŽA ..................................................................................................... 5

POMEMBNI MOŽJE ORMOŽA ......................................................................................... 6

ZNAMENITOSTI ORMOŽA ............................................................................................... 7

GRAD ORMOŽ ............................................................................................................................. 7

CERKEV SV. JAKOBA ................................................................................................................ 7

PARK ORMOŽ .............................................................................................................................. 8

VINSKA KLET JERUZALEM ORMOŽ ...................................................................................... 8

KULINARIKA ............................................................................................................................... 9

ŠEGE IN OBIČAJI ........................................................................................................................ 9

OPIS POTI PO ODSEKIH .................................................................................................. 10

ODSEK 1 ..................................................................................................................................... 10

ODSEK 2 ..................................................................................................................................... 10

ODSEK 3 ..................................................................................................................................... 11

ODSEK 4 ..................................................................................................................................... 11

ODSEK 5 ..................................................................................................................................... 11

ODSEK 6 ..................................................................................................................................... 12

ODSEK 7 ..................................................................................................................................... 12

CENA .................................................................................................................................. 13

DODATNE PONUDBE ...................................................................................................... 13

PROGRAM ......................................................................................................................... 14

INFORMACIJE IN KONTAKTI ........................................................................................ 14

PRILOGE ............................................................................................................................ 15

ZAKLJUČEK ...................................................................................................................... 16

VIRI IN LITERATURA ...................................................................................................... 17


Stran 3 od 17

KAZALO SLIK

Slika 1: Vinorodni okoliš Jeruzalem Ormož .......................................................................... 1

Slika 2: Mesto Ormož ............................................................................................................ 5

Slika 3: Franc Jožef ............................................................................................................... 6

Slika 4: Kopališče, leta 1932 ................................................................................................. 6

Slika 5: Park Ormož .............................................................................................................. 8

Slika 6: Kozarček domačega ................................................................................................. 8

Slika 7: Prleška gibanica ....................................................................................................... 9

Slika 8: Grajsko dvorišče v gradu Ormož ........................................................................... 15

Slika 9: Velika Nedelja ........................................................................................................ 15

Slika 10: Zidanica Malek ..................................................................................................... 15

Slika 11: Cerkev sv. Jakoba v Ormožu ................................................................................ 15


Stran 4 od 17

UVOD

»Tu ostanem, tu mi ne more nikoli ničesar manjkati! Prlé pa si postavim še dom, saj ni

mogoče, da takih nebes na zemlji ne bi hoteli imeti še drugi, ki pridejo za menoj!«

Franc Milošič

Sem Hana Cerkvenik in obiskujem Srednjo šolo za gostinstvo in turizem Maribor. Letos, sem imela moznost tekmovati za mladega turisticnega vodnika, in odločila sem se, da bom izbrala mesto Ormož in njegovo okolico. V sami nalogi sem najprej predstavila Ormož na splošno in njegove znamenitosti, opisala pa sem še kulinariko in vina ter šege in navade, kajti menim, da to pove veliko o kulturi in ljudeh. Potem, sem pa po odsekih predstavila in opisala pot, ki se vije po tem območju. Ljudje iz teh krajev radi povedo, da so Prleki. Govorijo prleško narečje, ki ga sestavlja ščavniški, pesniški in pa središki govor.

CERKVENIK, H. Seminarska nal.

ORMOŽ NA SPLOŠNO

Mestno naselje Ormož, ali tako imenovano sonce Prlekije, zajema širše ozemlje z rain gričevjem pod obronki Spo kateri teče meja s Hrvaško. Ormoških goric.

Kraj je križišče prometnic med Ptujem, Mursko Soboto ter Varaždinom. Spada med kraje, ki slovijo zaradi svoje poljedelske in zlasti vinorodne okolice.obdane z vinogradi pa so JeruzalemTomaž, Velika Nedelja in PodgorciV ormoški okolici je kar nekaj turisti

ZGODOVINA ORMOŽA Korenine urbanega mesta segajo do mlajše bronaste dobe okrog leta 2100 pr.n.št. v kulture žarnih grobišč. Dobro utrjena lokacija je v zgodnjem sredprivabila občasne prebivalce, za v njej nastanili stalni naseljenci in ustvarili naselbino ozemlja k vojvodini Štajerski je postal salzburški nadškof njepa Ptujski gospodje, ki so izoblikovali ormoško gospostvo.

Ormož je patrimonialno mesto, kar pomeni, da so mu gospodovali vsakokratniki lastniki gradu. Leta 1273 se je mesto štelo še kot vas, leta 1320 kot trg Holermus, leta postalo mesto, z imenom Friedauprebivalci dobili ptujske mešizgubilo.

Mesto so velikokrat opustošili požari, prizanesli pa mu niso ninapadli Madžari, kasneje Turki in uporni madžarki kmetjezgornjih mestnih vratih je med letoma 1495 in 1786 stal fran16. st. pa je v mestu obstajala že tudi poštna postojaomeniti, da je Ormož leta 1482 štel 30 meš

IK, H. Seminarska nal. Maribor, SŠGT MB, 2017

ORMOŽ NA SPLOŠNO

Mestno naselje Ormož, ali tako imenovano sonce Prlekije, zajema širše ozemlje z raevjem pod obronki Slovenskih goric. Leži na visoki terasi nad levim bregom Drave,

e meja s Hrvaško. Je tudi središče predvsem vinorodniškega obmo

e prometnic med Ptujem, Mursko Soboto ter Varaždinom. Spada med kraje, ki slovijo zaradi svoje poljedelske in zlasti vinorodne okolice. Sosednje vasi, ki so tudi obdane z vinogradi pa so Jeruzalem, Miklavž pri Ormožu, Kog, SrediščTomaž, Velika Nedelja in Podgorci. Tamkajšnje življenje je prekrasno v vseh letnih V ormoški okolici je kar nekaj turističnih kmetij, ki nudijo turistom razne dobrote in

nekatere med njimi tudi možnost prenočišča. Danes sodi Ormož med najlepša mesta na Slovenskem.

ZGODOVINA ORMOŽA

Korenine urbanega mesta segajo do mlajše bronaste dobe okrog leta 2100 pr.n.št. v č. Dobro utrjena lokacija je v zgodnjem sred

asne prebivalce, za časa madžarkse zasedbe med letoma 900 in 1200 pa so se v njej nastanili stalni naseljenci in ustvarili naselbino Holermus. Po prikljuozemlja k vojvodini Štajerski je postal salzburški nadškof njegov fevdni senior, posestniki pa Ptujski gospodje, ki so izoblikovali ormoško gospostvo.

Ormož je patrimonialno mesto, kar pomeni, da so mu gospodovali vsakokratniki lastniki Leta 1273 se je mesto štelo še kot vas, leta 1320 kot trg Holermus, leta

Friedau –po ptujskem graščaku Frideriku, s tem da so njegovi prebivalci dobili ptujske meščanske pravice. A staro ime Holermus se nikoli ni povsem

Mesto so velikokrat opustošili požari, prizanesli pa mu niso niti sovražniki. Leta 1487 so napadli Madžari, kasneje Turki in uporni madžarki kmetje, leta 1704 pa še Kruci. zgornjih mestnih vratih je med letoma 1495 in 1786 stal frančiškanski samostan, od konca 16. st. pa je v mestu obstajala že tudi poštna postojanka. Od splošnih mestnih podatkov je omeniti, da je Ormož leta 1482 štel 30 meščanskih hiš z okoli 150 prebivalci.

Slika 2: Mesto Ormož (VIR: http://www.ormoz.si/dokument.aspx?id=3837)

Stran 5 od 17

Mestno naselje Ormož, ali tako imenovano sonce Prlekije, zajema širše ozemlje z ravnino lovenskih goric. Leži na visoki terasi nad levim bregom Drave,

e predvsem vinorodniškega območja

e prometnic med Ptujem, Mursko Soboto ter Varaždinom. Spada med kraje, Sosednje vasi, ki so tudi

, Miklavž pri Ormožu, Kog, Središče ob Dravi, Sveti Tamkajšnje življenje je prekrasno v vseh letnih časih..

ristom razne dobrote in med njimi tudi možnost

Danes sodi Ormož med najlepša mesta na Slovenskem.

Korenine urbanega mesta segajo do mlajše bronaste dobe okrog leta 2100 pr.n.št. v čas . Dobro utrjena lokacija je v zgodnjem srednjem veku gotovo

asa madžarkse zasedbe med letoma 900 in 1200 pa so se Po priključitvi tega

gov fevdni senior, posestniki

Ormož je patrimonialno mesto, kar pomeni, da so mu gospodovali vsakokratniki lastniki Leta 1273 se je mesto štelo še kot vas, leta 1320 kot trg Holermus, leta 1332 pa je

s tem da so njegovi A staro ime Holermus se nikoli ni povsem

ti sovražniki. Leta 1487 so leta 1704 pa še Kruci. Pri

iškanski samostan, od konca mestnih podatkov je

anskih hiš z okoli 150 prebivalci. Poleg

http://www.ormoz.si/dokument.aspx?id=3837)


običajnih mestnih privilegijev so mešje ohranila do današnjih dni; Jakobov sejnedelji, cvetni sejem na cvetni petek in praznik sv. Martina. povsem slovensko mesto, dokler se v drugi polovici 19. st. niso vanj zanemški trgovci. Leta 1860 je

Ptuja do je zgradil nemški viteški red. Imenovala se je Bolnišnica Franca Jožefa, leta 1966 pa se je preimenovala v psihiatrikar je tudi še danes.nemškaso ustanovili še slovensko šolo na Hardeku, kjer je šola še danes.

Današnje mestno središgradbeni podobi pa klasistoletja.

POMEMBNI MOŽJE ORMOŽA

propadati. Leta 1935 je financiral prvi zvoobdobju med vojnama bilo pomembno zdraviliško in turisti

Po zaslugi Dušana Moškonvečinoma dobro prilagojeno ahotela Ormož.

Franc Ksaver Meško, slovenski pisatelj in duhovnik, Ivana Cankarja ki je prodrl v svet.

Slika 3: Franc Jožef (VIR; file:///C:/Users/Nina/Desktop/Downloads/Zlati_URN

Slika 4: Kopališče, leta 1932 (VIR: http://pmpo.si/zbirkeinrazstave/iz


ajnih mestnih privilegijev so meščani smeli prirejati tudi letne sejme in ta tradicija se je ohranila do današnjih dni; Jakobov sejem je še vedno prvi ponedeljek po Jakobovi nedelji, cvetni sejem na cvetni petek in praznik sv. Martina. Do sredine 18. st. je bil Ormožpovsem slovensko mesto, dokler se v drugi polovici 19. st. niso vanj za

Leta 1860 je v Ormož prvič pripeljal vlak, po progi, ki so jo zgradili od Ptuja do Čakovca. Leta 1899 je bila v Ormožu odprta bolnica, ki jo je zgradil nemški viteški red. Imenovala se je Bolnišnica Franca Jožefa, leta 1966 pa se je preimenovala v psihiatrikar je tudi še danes. Okoli leta 1900 je bila v Ormožu ustanovljena nemška šola, ki je stala v zgradbi današnje šole. Leto kasneje pa so ustanovili še slovensko šolo na Hardeku, kjer je šola še danes.

Današnje mestno središče v zasnovi kaže še vedno srednjeveško, v gradbeni podobi pa klasično in historično podobo prejšnjega stoletja.

POMEMBNI MOŽJE ORMOŽA

Dr. Oton Majeri č je leta 1927 ustanovil sanatorij. Zdravljenje je potekalo po Zeileisovi metodi z visokoferkvenčnimi žarki. Kasneje, leta 1932 pa je ustanovil še kopališče, ki je bilo zelo moderno urejeno, obiskovalci pa so prihajali iz Zagreba, Beograda in celo Skopja.je imelo tri bazene in je delovalo do leta 1942, ko so Nemci

dr. Majeriča izgnali. Od takrat naprej za kopališnihče več

1935 je financiral prvi zvočni film o Ormožu. Prav zaradi njvojnama bilo pomembno zdraviliško in turistično mesto.

Moškona, arhitekta in profesorja, ima mesto Ormož danes sodobno in inoma dobro prilagojeno arhitekturo. Ena njegova vidnejša storitev je bila prenova

, slovenski pisatelj in duhovnik, redki izmed slov. pisateljev poleg prodrl v svet. Po njem se danes imenuje knjižnica v Ormožu.

file:///C:/Users/Nina/Desktop/Downloads/Zlati_URN-NBN-SI-DOC-JZFT7SMW.pdf

http://pmpo.si/zbirkeinrazstave/iz-zapuscine-dr-otmarja-majerica/)

Stran 6 od 17

ani smeli prirejati tudi letne sejme in ta tradicija se em je še vedno prvi ponedeljek po Jakobovi

Do sredine 18. st. je bil Ormož povsem slovensko mesto, dokler se v drugi polovici 19. st. niso vanj začeli preseljevati

pripeljal vlak, po progi, ki so jo zgradili od Leta 1899 je bila v Ormožu odprta bolnica, ki jo

je zgradil nemški viteški red. Imenovala se je Bolnišnica Franca Jožefa, leta 1966 pa se je preimenovala v psihiatrično bolnišnico,

Okoli leta 1900 je bila v Ormožu ustanovljena šola, ki je stala v zgradbi današnje šole. Leto kasneje pa

so ustanovili še slovensko šolo na Hardeku, kjer je šola še danes.

še vedno srednjeveško, v čno podobo prejšnjega

je leta 1927 ustanovil sanatorij. Zdravljenje je potekalo po Zeileisovi metodi z

nimi žarki. Kasneje, leta 1932 pa je ustanovil o moderno urejeno, obiskovalci pa

so prihajali iz Zagreba, Beograda in celo Skopja. Kopališče je imelo tri bazene in je delovalo do leta 1942, ko so Nemci

dr. Majeriča izgnali. Od takrat naprej za kopališče ni skrbel

e več in je začelo ni film o Ormožu. Prav zaradi njega je Ormož v

, ima mesto Ormož danes sodobno in rhitekturo. Ena njegova vidnejša storitev je bila prenova

redki izmed slov. pisateljev poleg Po njem se danes imenuje knjižnica v Ormožu.

JZFT7SMW.pdf)


Stran 7 od 17

ZNAMENITOSTI ORMOŽA

GRAD ORMOŽ

Ormoški grad sodi med najpomembnejše kulturnozgodovinske pomenike, katerega zgodovina je tesno povezana z nemirnim svetom ob habsburško-ogrski meji. Zrasel je prav ob skrajnem vzhodnem robu nekdanje bronastodobne naselbine. Nastal je iz starejšega grajskega stolpa in mlajše grajske hiše.

Prvi podatki o nastanku gradu sodijo ž v zgodnje 13. stoletje, ko je Friderik Ptujski Rudolfu Habsburškemu pomagal v bojih proti češkemu kralju Otokarju II. Rudlof ga je po zmagi bogato nagradil in mu dovolil, da si ob meji postavi grad. Tako je ob vasi Holermus zrasel grad, ki se je imenoval Friedau, po njegovem graditelju. Bil je ena najmogočnejših salburško-ptujskih fevdalnih postojank na južnem robu Slovenskih goric. Po izumrtju Ptujskih gospodov je ormoška posest prešla v roke družine Schaumberg, nato je postala Frankopanska. Že čez eno leto naj bi grad prevzel Matija Korvin, ki pa je grad podeil svojemu uspešnemu vojskovodji Jakobu Szekelyju. Jakob Szekely je bil skrben gospodar. Petheji so se v zgodovino Ormoža zapisali kot najbolj energični, saj so bili v nenehnem sporu s podložniki in Ormožani. V času njihove vladavine so grad napadli Kruci in ga požgali. Danes pa grajski prostori služijo za reprezentančne potrebe občine Ormož (grasjka dvorana, sejna soba občinskega zbora), radia, in TIC-a. Ob imenitnih poslikavah, ki sodijo v vrh klasicistične umetnosti v Sloveniji, so v gradu na ogled še arheološka razstava Med Dravo in Muro – predstavitev arheološke dediščine, zgodovinska razstava Ormož v času Karađorđevićeve in Titove Jugoslavije, razstava, zasebna zbirka Marka Sluge in zbirka slik sodobne slovenske ustvarjalnosti.

CERKEV SV. JAKOBA

Zraven ormoškega gradu je zelo privlačna za ogled še cerkev, ki je posvečena apostolu sv. Jakobu starejšemu. V virih je prvič omenjena 1271, a takratna podoba ni znana.

Najstarejši del stavbe predstavlja današnja pravokotna ladja, ki pa jo je mogoče časovno opredeliti le zelo okvirno v prvo polovico 14. stoletja. Takrat so na severni strani zgradili še zakristijo z znanim reliefom v luneti portala. Severna kapela je bila cerkvi prizidana v prvi polovici 15. stoletja, ki so jo v prvi polovici naslednjega stoletja spremenili v stransko ladjo. Najstarejše freske v cerkvi so nastale okoli leta 1400, tiste v severni ladji pa okoli leta 1630 (ekspresivna kompozicija Zadnje sodbe na slavoločni steni) glavni okras ladje pa predstavlja slikarija na severni steni ladje, kjer je v štirih vrstah naslikanih 48 prizorov iz Stare in Nove zaveze. V cerkvi je ogleda vreden še krstilnik iz 16. stol., del nekdanje opreme ormoškega frančiškanskega samostana, ki ga je konec 15. stol. ustanovil Jakob Szekely. Nasproti vhoda v cerkev stoji poznobaročno Marijino znamenje.


PARK ORMOŽ

Park Ormož spada med ene prizadela nemirna vojna leta. Lepo oskrbovano sprehajališmečejo mogočne krošnje starih dreves.dreves, med najbolj mogočparka 600 let star jesen, dokler ga niso po zadnji vojni podrli. Park pa je še posebej znan po eni posebnosti, ki pa jo navajajo ustni viri. Govori o grofici Irmi Georgevits, ki bi naj bila

VINSKA KLET JERUZALEM ORMOŽ

V kleti Jeruzalem Ormož danslovenska klet vrhunskih vin. 1967, letno pridela 4 milijone litrov vina. Vina so donegovana samo iz grozdja pridelanega v neposredni okolici Ormožapotrgano grozdje se predela po najsodobnejši tehnologiji, vino pa zori štiri do šest mesecev v hrastovih lesenih sodih 25 metrov globoko pod zemljo.

Slika 5: Park Ormož (VIR: http://www.ormoz.net/wp-content/uploads/slideshow

Slika 6: Kozarček domačega

(VIR: http://visitjeruzalem.com/sl/ogledi


ene najlepših nasadov, kar se je pri nas ohranilo ne da bi jih prizadela nemirna vojna leta. Lepo oskrbovano sprehajališče ponuja gosto senco, ki jo

ne krošnje starih dreves. Na terenu je razgibanih več kot 140 zasajenih dreves, med najbolj mogočimi eksoti pa sodijo jeseni in hrasti. Dolgo pa je bil posebnost parka 600 let star jesen, dokler ga niso po zadnji vojni podrli. Park pa je še posebej znan po eni posebnosti, ki pa jo navajajo ustni viri. Govori o grofici Irmi Georgevits, ki bi naj bila

ljubiteljica kač. Ti plazilci naj bvsepovsod, največ pa jh je menda imela v svoji sobi. Če so prišli v grad obiskovalci, ki so tam tudi prenočili, je grajsko osebje ostalo v službi tnoč, da je preverjalo, ali morda ni katera od kaskrita v postelji katerea izmed gostov

VINSKA KLET JERUZALEM ORMOŽ

V kleti Jeruzalem Ormož danes negujejo izvrstna bela vina, zato je tudi znana vodilna slovenska klet vrhunskih vin. Zanimivo arhitekturno zasnovana okrogla klet1967, letno pridela 4 milijone litrov vina. Vina so donegovana samo iz grozdja pridelanega

ici Ormoža (Ljutomersko-Ormoškem vinorodnem okolišu). Ropotrgano grozdje se predela po najsodobnejši tehnologiji, vino pa zori štiri do šest mesecev v hrastovih lesenih sodih 25 metrov globoko pod zemljo.

Sortni sestav je precej pester. Najbolj cenjerizling, sledita mu chardonnay in sauvignon. Vsako leto znova pa prepričata šipon in laški rizling. Tu so šsivi pinot, traminec, zeleni silvanec in muškati. seveda ne pozabijo na penine z večnamenskim naravnim vrenjem. O kakovosti in bogastvu penin priosvojenih naslovov Šampion sejma v Ljubljani. sonca poleti in tople jeseni z jutranjo roso po dolinah, oblikujejo aromatična bela vina s svežim okusom.

content/uploads/slideshow-gallery/park.jpg)

http://visitjeruzalem.com/sl/ogledi-degustacije-0/vinska-klet-jeruzalem-ormo%C5%BE)

Stran 8 od 17

nas ohranilo ne da bi jih e ponuja gosto senco, ki jo

Na terenu je razgibanih več kot 140 zasajenih sti. Dolgo pa je bil posebnost

parka 600 let star jesen, dokler ga niso po zadnji vojni podrli. Park pa je še posebej znan po eni posebnosti, ki pa jo navajajo ustni viri. Govori o grofici Irmi Georgevits, ki bi naj bila

. Ti plazilci naj bi se plazili pa jh je menda imela v svoji

e so prišli v grad obiskovalci, ki so tam tudi ili, je grajsko osebje ostalo v službi tudi čež

, da je preverjalo, ali morda ni katera od kač skrita v postelji katerea izmed gostov.

es negujejo izvrstna bela vina, zato je tudi znana vodilna Zanimivo arhitekturno zasnovana okrogla klet, zgrajna leta

1967, letno pridela 4 milijone litrov vina. Vina so donegovana samo iz grozdja pridelanega Ormoškem vinorodnem okolišu). Ročno

potrgano grozdje se predela po najsodobnejši tehnologiji, vino pa zori štiri do šest mesecev

Sortni sestav je precej pester. Najbolj cenjen je renski rizling, sledita mu chardonnay in sauvignon. Vsako leto

aški rizling. Tu so še beli in sivi pinot, traminec, zeleni silvanec in muškati. V kleti pa

čnamenskim naravnim kovosti in bogastvu penin priča tudi 6

osvojenih naslovov Šampion sejma v Ljubljani. Veliko sonca poleti in tople jeseni z jutranjo roso po dolinah,

na bela vina s svežim okusom.

ormo%C5%BE)


KULINARIKA

Tünka, oz. meso iz tunke, je najbolj tipiposebej zaščiten, zahteva pa posebne sestavine in pogoje. Meso vzamejo iz zaseke, ga takoj narežejo in ponudijo z domapa še kakšno drugo dobroto. uspeva prav v teh krajih zaradi obilice sonca in dovolj vlPogače in gibanice pa so tudi Ob peki kruha so gospodinje že od nekdaj vzele nekaj krušnega testa, ga na tanko razvaljale in dodale razlinadeve npr. ocvirke, zaseke, skute itd. Seveda se od kraja do kraja različno imenujejo npr. posolenke, postržjaocvirkovke, krapci... Ponavabila košnja, žetev, kopanje v goricah, trgatevpraznike. Med najbolj znanimi sodita Ajdova poga

Prleška gibanica.

ŠEGE IN OBIČAJI

Ormož je obdan z vinogradi, kar pomeni da je vinogradništvo že od nekdaj pomgospodarska panoga, vino pa pomemben dejavnik podeželskega vsakdana. In med šege, povezane z vinom, sodi trgatev. ki poteka v septembru ali oktobru. berejo (pobirajo) grozdje v tako imenovane (stiskalnice). Nekateri vinogradniki pretotedne. Noša na tem območju je bila v dele z istimi nazivi, pri moški noši npr. robapeče. Oblačila iz domačega platna ter sukna, so bila bele barve, zato se je uvjeljavil pojem bele noše. Lončarstvo spada med najpomembnejšnahajališča gline. Razvile so se kar lonvečina prebivalstva poleg poljedelstva in živinoreje vsaj obaidelovanjem lončene posode.začnejo peganjati zimo že v mesecu februarju ali v vasi se v trenutku spremeni in po vaseh hodijo maskedobro letino, zato jih je trebaOrmoški Fašenk s povorko. Na njem sodeluje veznačilni opravi in glasni podeželja in ne predstavlajo družinski praznik domačije. Obi


, oz. meso iz tunke, je najbolj tipična in poznana prleška jed. Način nejne priprave je iten, zahteva pa posebne sestavine in pogoje. Meso vzamejo iz zaseke, ga

takoj narežejo in ponudijo z domačim kruhom, sirom, z zaseko, s kumaricami, gobami ali pa še kakšno drugo dobroto. Bučno olje, ki ga iztisnemo iz semen buuspeva prav v teh krajih zaradi obilice sonca in dovolj vlage.

e in gibanice pa so tudi zelo tipične jedi iz krušne peči. Ob peki kruha so gospodinje že od nekdaj vzele nekaj

nko razvaljale in dodale različne nadeve npr. ocvirke, zaseke, skute itd. Seveda se od kraja do

no imenujejo npr. posolenke, postržjače, ocvirkovke, krapci... Ponavadi so jih gospodinje pekle ko je bila košnja, žetev, kopanje v goricah, trgatev ali pa za večje praznike. Med najbolj znanimi sodita Ajdova pogača in pa

Ormož je obdan z vinogradi, kar pomeni da je vinogradništvo že od nekdaj pomgospodarska panoga, vino pa pomemben dejavnik podeželskega vsakdana. In med šege, povezane z vinom, sodi trgatev. Trgatev je opravilo in družabni – ritualni dogodek hkrati, ki poteka v septembru ali oktobru. Bratev pomeni veselo in praznično opraviloberejo (pobirajo) grozdje v tako imenovane püte (brenta) in jih nosijo v kle(stiskalnice). Nekateri vinogradniki pretočijo mošt, drugi pa ga pustijo, da vre dva

čju je bila v preteklosti dokaj enotna, označena vedele z istimi nazivi, pri moški noši npr. robača, brageše oz. bragüše, pri ženskah pa jenke,

čega platna ter sukna, so bila bele barve, zato se je uvjeljavil pojem arstvo spada med najpomembnejše tradicionalne obrti, in je vezano na

a gline. Razvile so se kar lončarske vasi (npr. Središče ob Dravi), kjer se je g poljedelstva in živinoreje vsaj obačsno še

ene posode. Še ena navada ormožančanov je pustovanje. Pustne šeme nejo peganjati zimo že v mesecu februarju ali v prvih dneh meseca marca.

meni in po vaseh hodijo maske ki z obiskom prinašajo sredobro letino, zato jih je treba obdarovati. Vsako leto na pustni torek v Ormožu poteka Ormoški Fašenk s povorko. Na njem sodeluje več skupin, prvi pa so obi

zvonenjem. Koline predstavljajo največji praznik vaškega podeželja in ne predstavlajo samo klanja in izdelovanja mesnih izdelkov, amapak pravi

čije. Običaj je, da se na dan kolin prvo jé pečeno kri.

Slika VIR: http://www.ormoz.si/dokument.aspx?id=3837)

Stran 9 od 17

ka jed. Način nejne priprave je iten, zahteva pa posebne sestavine in pogoje. Meso vzamejo iz zaseke, ga

im kruhom, sirom, z zaseko, s kumaricami, gobami ali olje, ki ga iztisnemo iz semen buč golic, najboljše

Ormož je obdan z vinogradi, kar pomeni da je vinogradništvo že od nekdaj pomembna gospodarska panoga, vino pa pomemben dejavnik podeželskega vsakdana. In med šege,

ritualni dogodek hkrati, no opravilo. Trgači

in jih nosijo v klet v preše ijo mošt, drugi pa ga pustijo, da vre dva do tri

čena večinoma skupne še, pri ženskah pa jenke,

ega platna ter sukna, so bila bele barve, zato se je uvjeljavil pojem e tradicionalne obrti, in je vezano na

e ob Dravi), kjer se je čsno še ukvarjala z

anov je pustovanje. Pustne šeme dneh meseca marca. Dogajanje na ki z obiskom prinašajo srečo in

Vsako leto na pustni torek v Ormožu poteka skupin, prvi pa so običajno kurenti, v

čji praznik vaškega samo klanja in izdelovanja mesnih izdelkov, amapak pravi

čeno kri.

Slika 7: Prleška gibanica: http://www.ormoz.si/dokument.aspx?id=3837)


Stran 10 od 17

OPIS POTI PO ODSEKIH

ODSEK 1

Mesto Ormož, Grad Ormož in Pokrajinski muzej Ptuj Ormož

Mesto ima z okolico svojo občino, imenovano občina Ormož, prebivalcev občine pa šteje približno 12. 316 (2016). Župan občine je Alojz Sok. Nahaja se na 218m nadmorske višine, obsega pa 141, 67 km². Arheološka odkritja uvrščajo kraj med največja srednjeveška prazgodovinska najdbišča. Njegova lega, lepa urejena graščina, park, cerkev in urbano urejenost zasluži obisk in daljši postanek z ogledom lokalne muzejske zbirke. S številnimi sadovnjaki, vinogradi, kletmi, kulinariko, delom na vaseh, predvsem pa z ureditvijo cestne strukture se odpirajo še večje razvojne možnosti, z domačimi in tujimi obiski pa turizem dobiva svoje mesto. Zbirališče na parkirišču pred gradom Omrož. Predstavitev, opis splošnih informacij in ogled grajske pristave, ki jo povezuje več gospodarskih poslopij, nastalih v različnih časovnih obdobjih od 18. stoletja naprej. Grajski kompleks se je skozi leta razvil okrog pravokotnega dvorišča, ki ga obdajajo štirje dvonadtropni takti, na enem od vogalov pa stoji mogočen večnadstropen stolp. Pred vhodom v grad vidimo tudi portretne kipe pomembnih ormoških kulturnih mož: Božidarja Borka, Ruda Jurčeca, Stanka Vraza, Ksaverja Meška, Ivana Tomažiča in Stanka Cankarja. V razstavnih prostorih so na ogled razstava Srednjeveška plastika z ormoškega območja, arheološka razstava Od igrače do žare, tematska predstavitev ormoške poznobronastodobne in železodobne keramike (11.-1. stol. pr.n.št.) ter razstava Lonec lončarja hvali. Muzej pa je splošni, z zbirkami in oddelki za arheologijo, zgodovino, kulturno zgodovino, etnologijo in z restavratorskimi delavnicami.

ODSEK 2

Cerkev sv. Jakoba v Ormožu

Na vzhodnem robu Mestnega trga stoji župnijska cerkev sv. Jakoba, ki je bogata z zgodovino in ima zanimivo notranjost. Po ogledu sledi sprehod po Kerenčičevem trgu. Trg, je urejen po zamislih arhitekta Dušana Moškona, ki ga od leta 1976 krasi figuralen spomenik v spomin Jožeta Kerenčiča, predvojnega politika in literata. Izdelek je od kiparja Viktorja Gojkoviča. Trg je kot poslovno središče mesta, obdajajo pa ga imenitnejše hiše, ki so zanimive prav zaradi zgodovine. Med najpomembnješimi so neobaročna mestna šola (sedaj sedež občinske uprave), mestna hiša, in njena sosedna kjer sta v njej ob koncu 18. st. ustvarjala slikar MIhael Klajčnik in za njim kipar Matija Gallo.


Stran 11 od 17

ODSEK 3

Park ormož in Jeruzalem Ormož klet

Sprehod skozi park Ormož, kratek postanek za predstavitev in nadaljevanje poti proti kleti Jeruzalem Ormož. Obisk kleti je pravo doživetje, saj se v njej prepletajo zgodovina in inovativne rešitve. Zgrajena je v obliki stolpa, povezuje jo 170 slikovitih stopnic do globine 25 metrov. Obsega kar 7 etaž – od tega jih je 5 vkopanih v teraso ob reki Dravi. Takšna metoda gradnje kleti je v uporabi že stoletja, saj zagotavlja konstantno temperaturo za optimalno zorenje vina. Tukaj bo krajši postanek, kjer bomo degustirali in nekaj tudi prigriznili.

ODSEK 4

Miklavž pri Ormožu in Turistična kmetija Puklavec

Je gručasta vas ob cesti Ormož-Stročja vas pri Ljutomeru, in vaduto kraja obvladuje župna cerkev sv. Miklavža, ki se prvič omenja proti koncu 15. stoletja. Tu se je rodil Ivan Jožef Tomažič, ki je prevzel vodstvo mariborske škofije avgusta, leta 1933. Bil je velik domoljub, močna osebnost lepega, uglajenega vedenja, razumevajoč in odprt za dialog. Po ogledu se bomo v bližini odpravili na kosilo k turistični kmetiji Puklavec ki z prelepim razgledom na vinograde nudi odlično kosilo z dobro domačo kapljico.

ODSEK 5

Jeruzalem in Vinogradniška zidanica Malek

Štajerski vinorodni okoliš v katerem se nahaja Jeruzalem se imenuje Ljutomersko Ormoški vinorodni okoliš. Vinorodni grič Jeruzalem slovi po imenitnih vinih že iz srednjega veka. Legenda o vinskem Jeruzalemu je nastala v času križarskih vojn. Ko se je oddelek križarjev po dolgi poti v sveto deželo ustavil v teh krajih na gradu pri Veliki Nedelji, so bili križarji navdušeni nad lepoto gričevnate pokrajine in vinu. Zato so najvišji grič, znan po odličnem vinu, poimenovali Jeruzalem. Danes stoji na Jeruzalemu čudovita baročna cerkev iz 16. stoletja v kateri se nahaja podoba žalostne matere božje prinešene iz svete dežele.

Ob vinski cesti, ki se iz Ivajnkovec vije proti Jeruzalemu, med širšimi vinogradi, nas pozdravi nekdanja gosposka hiša Malek (zidanica). Tristo ali več let stara zgrada, ki je služila nekdanjim lastnikom kot prebivališče in kot gospodarsko poslopje za predelavo grozdja in negovanje vina, je danes spremenjena v turitični objekt. Zidanica je dobila ime po izpeljanki iz nemške besede Maylegg, Maleck ali Malegg, kar pomeni na robu hriba stoječi grad, pa tudi kraj kjer so se izvrševale sodbe. V sami stavbi je ogromna preša in pod njo obokane kleti. Posebna zanimivost te obnovljenje hiše je hišna kapela. Tam si bomo ogledali zidanico in degustirali vina. Seveda pa bo na voljo tudi počitek.


Stran 12 od 17

ODSEK 6

Vožnja po sosednjih vaseh občine Ormož Ivanjkovci – Runeč – Lahonci – Sveti Tomaž – Savci – Bratonečice – Vičanci

Ivanjkovci, prvič omenjeni leta 1433, predstavljajo razpotegnjeno naseljena vzhodu Slovenskih goric. V dolini stoji ob cesti Ljutomer-Ormož poznobaročna kapela Janeza Nepomuka. Na samem vrhu Runeča leži daleč naokoli znana ‘‘visoka’’ šola iz leta 1889. Na Runču najdemo tudi dve etnološko zanimivi domačiji. V Lahoncih je živela Erna Meško, ki je v prvi polovici 20 stoletja. Bila je družbena delavka, kmečka organizatorka in planinka, ki je pisala črtice in planinske potopise ter jih objavljala zlasti v Planinskem vestniku, Tedniku in drugje. Sveti Tomaž je danes samosvoja občina, ki ima središče pri župni cerkvi sv Tomaža, in rojstni kraj Vinka Megl, katerega glava je bila razpisana za nagrado od nemcev. V Bratonečicah najdemo Marijino kapelo iz leta 1863, v Savcih pa rojstno hišo pisatelja in esejista Stanka Cankarja (1900-1977).

ODSEK 7

Velika Nedelja

Kraj je gručasto obcestno naselje, ki leži večinoma ob vznožju Slovenskih goric. Arheološke izkopnine pa nam povedo, da je bilo to področje naseljeno že v 2. tisočletju pred našim štetjem. V rimskem obdobju je skozi južni del naselja tekla državna rimska cesta Poetovio-Savaria. Zgodovina Velike Nedelje je tesno povezana s prihodom vitezov nemškega viteškega reda ali križnikov na to območje. Najpomembnejša kulturnozgodovinska kraja spomenika v kraju sta grad in cerkev sv. Trojice. V gradu se nahaja etnološka zbirka in stalna razstava ‘‘Velika Nedelja skozi stoletja’’ ki si jo bomo ogledali. V cerkvi pa se nahaja ogromen marmornati krstilnik iz 13. stoletja, ki velja za najstarejšega na slovenskem.


Stran 13 od 17

CENA

• CELOTEN OGLED GRADU IN MUZEJA - Grad, grajska pristava

• ODRASLI: 3 € • MLADINA: 1,50 €

- Zbirka na gradu • SKUPINA: 15 €

- Zbirka mask v nekdanji konjušnici • ODRASLI: 2 € • MLADINA: 1,50 €

- I.Mitrej, III. Mitrej, Rimska peč • SKUPINA: 3 X 15 €

• OGLED GRADU VELIKA NEDEJA • ODRASLI: 3 € • MLADINA: 1, 50 €

• OGLED KLETI Z VODENO DEGUSTACIJO (voden ogled kleti, vodena degustacija mirnih vin (4 vzorci), kruh & sir, lokalna kulinarična spremljava

� do 7 oseb: 15 €/osebo � do 15 oseb: 10 €/oseb � nad 15 oseb: 6 €/osebo

• OGLED ZIDANICE MALEK Z DEGUSTACIJO - Ogled in degustacija vin (3 vzorci) ob prigrizku: 5 €/osebo - Ogled in degustacija vin (4 vzorci) ob prigrizku: 6 €/osebo - Ogled in degustacija vin (5 vzorcev) ob prigrizku: 7 €/osebo - Ogled in degustacija vin (3 vzorci) ob narezku: 12 €/osebo

• DOPLAČILO KOSILA (Turistična kmetija Puklavec)

DODATNE PONUDBE

- PRENOČITEV V TURISTIČNI KMETIJI PUKLAVEC • nočitev + zajtrk 30 €

- KOSILO V GOSTILNI PROSNIK - VINSKA KLET JERUZALEM ORMOŽ

• Aranžma po želji - KOLESARJENJE OB REKI DRAVI Planinsko društvo Maks Meško Ormož


Stran 14 od 17

PROGRAM

9:00

Sprejem, predstavitev, pred gradom Ormož

10:30

Ogled- Pokrajinski muzej Ptuj Ormož

11:30

Ogled cerkve sv. Jakoba, ogled trga in mesta

12:30

Sprehod po parku

13:00

Ogled in degustacija- Vinska klet Jeruzalem Ormož

14:00

Kosilo na turistični kmetiji Puklavec

15:30

Jeruzalem, sprejem v zidanici Malek

16:30

Vožnja po sosednjih vaseh, možen postanek

17:30

Grad in cerkev v Velik Nedelji

INFORMACIJE IN KONTAKTI

• TURISTI ČNO INFORMACIJSKI CENTER

Kolodvorska ulica 9 2270 Ormož T: +386 (0)51 63 43 11 E: [email protected]

• TURISTI ČNA KMETIJA PUKLAVEC

Zasavci 21 2275 Miklavž pri Ormožu T: +386 41 916 343


PRILOGE

Zemljevid 1: Potovanje z odseki

Slika 9: Velika Nedelja (VIR: http://www.ormoz.net/wp-content/uploads/slideshow-gallery/velika%20nedelja.jpg

Slika 11: Cerkev sv. Jakoba v Ormožu

(VIR:http://kraji.eu/PICTURES/podravsko_pomurska/ormoz_z_okolico/ormoz/staro_mestno_jedro/DSC_6801_ormoz_cerkev_sv_jakoba_big.jpg)


Potovanje z odseki Zemljevid 2:Zemljevid mesta Ormož

content/u gallery/velika%20nedelja.jpg)

Slika 8: Grajsko dvorišče v gradu Ormož(VIR: http://www.ormoz.net/vzorcna

Cerkev sv. Jakoba v Ormožu

(VIR:http://kraji.eu/PICTURES/podravsko_pomursk a/ormoz_z_okolico/ormoz/staro_mestno_jedro/DSC _6801_ormoz_cerkev_sv_jakoba_big.jpg)

Slika 10: Zidanica Malek

(VIR:http://images.24ur.com/media/image s/472xX/Oct2012/61051925.jpg?ba85)

Stran 15 od 17

Zemljevid mesta Ormož

če v gradu Ormož (VIR: http://www.ormoz.net/vzorcna-stran/)

(VIR:http://images.24ur.com/media/image /472xX/Oct2012/61051925.jpg?ba85)


Stran 16 od 17

ZAKLJU ČEK

Kraj Ormož z okolico je brez dvoma bogat s svojo zgodovino, dobrim vinom in prijaznimi domačini. Presenetljivo sem izvedela marsikaj zanimivega, odkrila pa sem tudi veliko kulturne in naravne dediščine, za ketere prej nisem vedela. Prisrčno pa predlagam, da te kraje obiščete tudi vi.


Stran 17 od 17

VIRI IN LITERATURA

• http://www.ormoz.net/?lang=en

• http://www.ormoz.si/podrocje.aspx?id=446 • http://www.ormoz.si/dokument.aspx?id=3837

• http://pmpo.si/obiscite-nas/vstopnine/ • http://www.ormoz.si/dokument.aspx?id=1884

• http://visitjeruzalem.com/sl/ogledi-degustacije-0/vinska-klet-jeruzalem-ormo%C5%BE

• http://visitjeruzalem.com/sl/tours-tastings/zidanica-malek

1. VODNIK PO KULTURNI IN NARAVNI DEDIŠČINI OBČINE ORMOŽ, Curk Jože, Založba Veritas, 1998

2. SPREHOD PO PARKU- od gradu do vinske kleti, Botolin Vaupotič Maja, Rdeči križ Slovenije, 2004

3. IZ ORMOŽA V JERUZALEM, Gabrijel iz Rattenberga, prevod Radanovič Sašo, Založba Ostriga, 2011

4. SLOVENIJA DANES, Spodnje Podravje, Domen Kerman, M&D Kerman, Ljubljanja, 2011

ormoŽ z okolicoturisticna-zveza.si/slike/seminarske-2017/cerkvenik_ormoz-z-okoli… ·...

Documents