organizacija in vodenje izobra evanja iz varstva pri … · zahvala pri pisanju diplomskega dela mi...

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE

Diplomsko delo visoko�olskega strokovnega �tudija Smer organizacija in management kadrovskih in izobra�evalnih

procesov

ORGANIZACIJA IN VODENJE IZOBRA�EVANJA IZ VARSTVA PRI DELU

ZA UPRAVLJALCE BAGROV Mentor: izr. prof. dr. Marko Ferjan Kandidat: �iga Petrovski

Kranj, november 2005

id349733059 pdfMachine by Broadgun Software - a great PDF writer! - a great PDF creator! - http://www.pdfmachine.com http://www.broadgun.com

ZAHVALA

Pri pisanju diplomskega dela mi je bil v najveèjo pomoè mentor dr. Marko Ferjan. V prvi vrsti se zahvaljujem njemu, prav tako se zahvaljujem tudi uslu�bencem In�tituta za varstvo pri delu Maribor � Podru�nica Ljubljana in dru�ini za vso podporo, ki sem jo bil dele�en pri izdelavi diplomskega dela.

KAZALO ZAHVALA............................................................................................................................ 2 KAZALO............................................................................................................................... 3 POVZETEK .......................................................................................................................... 3 KLJUÈNE BESEDE ............................................................................................................. 5 SUMMARY .......................................................................................................................... 6 KEY WORDS ....................................................................................................................... 6 UVOD.................................................................................................................................... 1 OPREDELITEV PROBLEMA ............................................................................................. 8 1. O IZOBRA�EVANJU ...................................................................................................... 9 1.1. SPLO�NO .................................................................................................. 9

1.1.1. Kaj je izobra�evanje ............................................................................................ 9 1.1.2. Primerjava izobra�evalnih sistemov .................................................................. 10

1.2. CILJI IZOBRA�EVANJA....................................................................... 10 1.2.1. Cilji izobra�evanja glede na vsebino ................................................................. 10 1.2.2. Cilji izobra�evanja po hierarhiji ........................................................................ 11

1.3. METODE IN ORGANIZACIJSKE OBLIKE IZOBRA�EVANJA............................ 12 1.3.1. Metode izobra�evanja........................................................................................ 12 1.3.2. Oblike izobra�evanja ......................................................................................... 12

2. ORGANIZACIJA IZOBRA�EVANJA V PODJETJU .................................................. 15 2.1. POTREBE PO IZOBRA�EVANJU ........................................................ 15 2.2. SLU�BA ZA IZOBRA�EVANJE V PODJETJU .................................. 15

2.2.1. Organiziranost ................................................................................................... 15 2.2.2. Odloèitev o izvedbi izobra�evanja .................................................................... 16

3. PLANIRANJE IZOBRA�EVANJA ............................................................................... 18 3.1. ZAKAJ PLANIRATI ............................................................................... 18 3.2. KURIKULUM ......................................................................................... 19 3.3. PLANIRANJE ARTIKULACIJE ............................................................ 20 3.4. PLANIRANJE VERIFIKACIJE.............................................................. 21 3.5. PLANIRANJE VIROV............................................................................ 21 3.6. PRIDOBIVANJE IN SELEKCIJA IZVAJALCEV ................................ 22 3.7. UÈNA SREDSTVA IN PRIPOMOÈKI.................................................. 23 4. VODENJE IZOBRA�EVANJA ..................................................................................... 24 4.1. PEDAGO�KO - ANDRAGO�KO VODENJE ....................................... 24 4.2. NAÈINI ( STILI ) VODENJA IZOBRA�EVANJA............................... 25 5. KONTROLA IZOBRA�EVANJA ................................................................................. 27 6. MOTIVACIJA ZA IZOBRA�EVANJE ......................................................................... 28 6.1. KAJ JE MOTIVACIJA............................................................................ 28 6.2. MOTIVI, KI ODRASLE SPODBUJAJO K IZOBRA�EVANJU.......... 28 6.3 MOTIVI ZA STROKOVNO IZOBRA�EVANJE................................... 29 7. RAZISKAVA .................................................................................................................. 30 7.1. NAMEN RAZISKAVE ........................................................................... 30 7.2. HIPOTEZA .............................................................................................. 30 7.3. METODA RAZISKAVE......................................................................... 30

8. OPIS IN�TITUTA ZA VARSTVO PRI DELU IN VARSTVO OKOLJA MARIBOR .......................................................................................................................... 31 8.1. USTANOVITEV IN�TITUTA................................................................ 31 8.2. TEMELJNE DEJAVNOSTI IN�TITUTA .............................................. 31 8.3. MO�NOSTI IZOBRA�EVANJA ZAPOSLENIH TER PRIPRAVA ..................................................................................................... 33 IZOBRA�EVALCEV ..................................................................................... 33 9. CILJI IZOBRA�EVANJA UPRAVLJALCEV BAGROV ............................................ 34 9.1. ZAKONSKE OSNOVE IZOBRA�EVANJA IN USPOSABLJANJA IZ VARSTVA PRI DELU............................................. 34 10. KARAKTERISTIKE IZOBRA�EVALNEGA TEÈAJA ZA UPRAVLJALCE BAGROV ............................................................................................................................ 35 11. PRIDOBIVANJE SLU�ATELJEV............................................................................... 36 12. POPIS UÈNIH VSEBIN ............................................................................................... 37 12.1. PROGRAM USPOSABLJANJA ZA UPRAVLJALCA....................... 37 BAGROV ........................................................................................................ 37 12.2. OPIS POMEMBNEJ�IH TEM IZ SKRIPT, KI SO NAMENJENE..... 40 SLU�ATELJEM IZOBRA�EVANJA ........................................................... 40 13. MATERIALNI POGOJI ZA IZOBRA�EVANJE........................................................ 47 13.1. PROSTORI IZOBRA�EVANJA .......................................................... 47 13.2. TEHNIÈNA OPREMA IN PRIPOMOÈKI........................................... 47 13.3. PODLAGE ZA PREDAVATELJE ....................................................... 48 13.4. GRADIVA IN LITERATURA.............................................................. 53 14. IZVAJALCI IZOBRA�EVANJA ................................................................................. 54 15. IMPLEMENTACIJA IZOBRA�EVALNEGA TEÈAJA ............................................ 55 15.1. DOLOÈITEV TERMINA IZVEDBE IN USKLAJEVANJE ............... 55 15.2. DOGOVOR S PREDAVATELJI .......................................................... 56 15.3. ZAGOTOVITEV PROSTORA IZOBRA�EVANJA .......................... 57 15.4. PRIPRAVA TEHNIÈNE OPREME IN UÈNIH PRIPOMOÈKOV .... 57 15.5. PRIPRAVA GRADIVA IN LITERATURE ......................................... 58 15.6. IZVEDBA IZOBRA�EVALNEGA TEÈAJA ...................................... 58 16. PREIZKUS ZNANJA IN USPOSOBLJENOSTI......................................................... 64 17. ZAKLJUÈEK ................................................................................................................ 67 17.1. TEST HIPOTEZ..................................................................................... 67 17.2. UGOTOVITVE...................................................................................... 67 17.3. PREDLOGI ZA IZBOLJ�ANJE STANJA ........................................... 68 18. LITERATURA .............................................................................................................. 69

POVZETEK Izobra�evanje kot dru�bena dejavnost in dejavnost posameznika je kljuènega pomena za razvoj vsake dru�be. Njegova vloga in pomen sta se v zgodovini sicer spreminjala in izobra�evanje je bilo temu primerno razlièno cenjena in za�elena, zmeraj pa poveza z razvojem in napredkom. Naloga obravnava izobra�evanje. Vse od planiranja, organizacije, izvedbe do vodenja izobra�evanja. V uvodnem delu so opredeljeni predvsem teoretièni vidiki v sistemu izobra�evanja odraslih oseb, kot na primer kaj je izobra�evanje, cilji, metode in oblike izobra�evanja, planiranje, vodenje, kontrola in motivacija izobra�evanja itd., do èim je v raziskovalnem delu zajet potek usposabljanja in izobra�evanja za upravljalce te�ke gradbene mehanizacije. Naloga je izdelana kot primer izobra�evanja in usposabljanja za upravljalce bagrov. Bagri se najveè uporabljajo za razlièna dela, predvsem v gradbeni�tvu in gozdarstvu. S tem v zvezi so tudi nezgode pri delu in po�kodbe upravljalcev bagrov pogostej�e. Pri prepreèevanju nezgod igra pomembno vlogo osebni faktor. Upravljalec te�ke gradbene mehanizacije mora biti zato ustrezno usposobljen za varno delo. Izobra�evanje je eden od pomembnih faktorjev pri zagotavljanju varstva in zdravja pri delu in zmanj�anju nezgod. V nalogi je opisan osnovni postopek organizacije in vodenja izobra�evanja iz varstva pri delu za upravljalce te�ke gradbene mehanizacije � bagrov. V njej so opredeljena gradiva in uèni materiali, ki slu�ijo la�jemu in poglobljenemu spremljanju vsebin izobra�evalnega teèaja in s tem pripomorejo k veèji kvaliteti in obsegu pridobljenih znanj. Na podlagi statistike z Urada republike Slovenije za varstvo in zdravje pri delu je ugotovljeno, da je pribli�no 11,8% nezgod s podroèja varstva pri delu povezanih bolj ali manj z nepravilnim in neustreznim rokovanjem s premiènimi transportnimi sredstvi in sredstvi za dviganje, iz èesar se ka�e potreba po izpopolnitvi in raz�iritvi izobra�evalnega programa za usposabljanje upravljalcev bagrov

KLJUÈNE BESEDE

Izobra�evanje; varstvo pri delu; organizacija; bagri; upravljalci bagrov; teèaj.

SUMMARY Education like society activity and personal activity is a key for developement of every society. Thrue the history his part and meaning where changing and education was valued and appreciated, always conected with progress and developement. This work treats education. All from planing, organization, realization to leading of education. The first part of diploma occupies theoretical views in the system of education of adult persons for example what is education, goals, methods, planing, leading, control and motivation of education, ect., and the second research part occupies demonstration of skills and education for handelers of heavy building mechanization. This work is made as implementation of education for bager handelers. Bagers are used for many different works, mainly in construction and forestry. That is the reason that the injuries of bager drivers are rising. For prevent injuries, the most important part is human factor. So because of that drivers must be properly qualified for manipulation. Education is very important factor in occupation safety and in declining of injuries. This work describes a basic method for organization and management of education in work safety for bager handelers. It also includes definition of study materials which are used for easier and deepen understanding of contents of educational course and with that they are helping to get better quality and size of acquire knowledge. Statistics of Office of Republic Slovenia for safety and health at the work shows that at least 11,8% injuries on a field of occupational safety is more or less connected with uncorrect and unsuitable handling with moveable transport machinery and elevators. That shows as a need for improvement and extension of educational program for bager drivers qualification.

KEY WORDS Education; safety at the work; organization; bager; bager handelers; cours.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visoko�olskega strokovnega �tudija

�iga Petrovski: Organizacija in vodenje izobra�evanja iz varstva pri delu za upravljalce bagrov Stran 7 od 69

UVOD Èlovek kot najpomembnej�a in temeljna celica dru�be se ves èas sreèuje z razliènimi izzivi, ki ga spremlja na vsakem koraku. Vsem spremembam lahko èlovek sledi le z nenehnim uèenjem, ki se zaène ob rojstvu in konèa s smrtjo. Iz tega spoznanja izhaja ideja permanentnosti izobra�evanja, ki poudarja, da je le tako izobra�evanje pogoj zadovoljnega in uspe�nega �ivljenja. Lahko bi rekli, da sta sprejemanje in uresnièevanje koncepta permanentnosti ali vse�ivljenskosti izobra�evanja pogoja za posameznikov razvoj. Vedeti moramo, da ne govorimo le o pridobivanju znanja zaradi znanja, temveè predvsem ali samo zaradi razvoja posameznika � po njegovih potrebah in zmo�nostih. Zmeraj obstajajo posameznikove notranje potrebe po izobra�evanju in zunanje zahteve. Danes lahko posameznik le s stalnim izobra�evanjem obvladuje velike zahteve, ki mu jih postavljata intenzivni in ekstenzivni kulturni in tehnolo�ki razvoj. Vzgoja in izobra�evanje v mladosti ne moreta veè oboro�iti èloveka s potrebnim znanjem za vse �ivljenje, ampak mu dasta trdne osnovne splo�ne in poklicne izobrazbe, mu razvijeta njegove du�evne sposobnosti in usmerita razvoj njegove osebnosti. Vsakdo mora spremljati razvoj doloèene znanosti, svoje stroke, dru�be nasploh in kulture, sicer njegova izobrazba zastareva in èedalje bolj usodno zaostaja za èasom. S èasoma bi nas razvoj prehitel in zaèutili bi v sebi, da nismo veè sodobniki svojega èasa, da ne sodimo veè v dana�nji, ampak v vèeraj�nji svet. Sodoben èlovek se razmeroma hitro prilagaja novemu èasu in spremembam, ki jih ta prina�a. To tudi pomeni, da izobra�evanje otrok in mladine, torej zaèetno izobra�evanje in izobra�evanje odraslih ali nadaljevalno izobra�evanje, pojmujemo kot enakovredna in enako pomembna dela sistema izobra�evanja, ki vsak po svoje pripomoreta k posameznikovemu celostnemu razvoju. Zaradi vse hitrej�ega znanstvenega, tehniènega, tehnolo�kega in dru�benega razvoja ter nastajanja novih dru�benih odnosov pretresajo vse sodobne izobra�evalne sisteme hude notranje krize. V skladu z neizprosnimi zakoni razvojne dialektike, odmira staro in se poraja novo. Izobra�evanje odraslih je znanilec novega èasa, novih potreb in razvojnih mo�nosti, ki se odpirajo èlove�tvu. Izobra�evanje postaja nujnost, pravica in dol�nost mladega in odraslega èloveka.



OPREDELITEV PROBLEMA Pri opravljanju del s stroji za zemeljska dela, se najveèkrat pojavi problem nepazljivega in laiènega upravljanja stroja s strani delavca. Vsak upravljalec stroja za zemeljska dela - bagra laièno misli, da je upravljanje z njim zelo enostavno opravilo, za katerega ne potrebuje nobenih dodatnih znanj in je podobno vo�nji osebnega avtomobila, za katerega �e ima vozni�ko dovoljenje, kar povzroèa veliko te�kih nezgod. Opravljene analize vzrokov nesreè pri strojih za zemeljska dela so pokazale, da so nesreè krive v veèini napake upravljalca stroja � strojnika in velikokrat tudi slabo vzdr�evanje strojev. Za prikaz nevarnosti, ki se pojavljajo pri delu s stroji za zemeljska dela - bagri, si poglejmo statistiène podatke, ki jih je objavil britanski urad za varstvo in zdravje pri delu o nesreèah s smrtnim izidom. Po podatkih britanskega urada se je v Veliki Britaniji pri delovnih nesreèah v letih 2004 in 2005 smrtno ponesreèilo 581 ljudi, od tega 220 delavcev in 361 ljudi, ki niso bili del delovnega procesa. Ugotovitve ka�ejo, da se pribli�no veèino teh nesreè dogodi v dveh panogah v industriji in sicer: v gradbeni�tvu, kjer je �ivljenje izgubilo 71 ljudi in v gozdarstvu, kjer je umrlo 42 ljudi. Tako v Veliki Britaniji umre na 100.000 delavcev 0,7 delavca. Nesreèe s smrtnim izidom so v upadanju zadnjih pet let. Naj omenim �e statistiène podatke iz Urada republike Slovenije za varstvo in zdravje pri delu. Iz analize od leta 2000 do 2002 je razvidno, da se je �tevilo nezgod s stroji poveèevalo in sicer:

Leta 2000 je bilo od 25.940 delovnih nesreè 10,5 % povzroèenih z delovnimi stroji;.

leta 2001 je bilo od 25.176 delovnih nesreè 11.3 % povzroèenih z delovnimi stroji;

leta 2002 pa je bilo od 25.791 delovnih nesreè 11.8 % povzroèenih z delovnimi stroji.

Iz analize se vidi, da bi bilo �tevilo nezgod lahko ni�je, èe bi s stroji upravljali na bolj varen naèin, saj je za veèino nezgod kriv èlove�ki faktor, v zelo redkih primerih pa napaka zaradi pomankljivega vzdr�evanja stroja. Namen moje raziskave je opozoriti na pomembnost usposobitvenega teèaja za upravljalce bagrov, ker je upravljanje z njim brez potrebnih znanj in spretnosti lahko smrtno nevarno za upravljalca in ljudi v okolici. Cilj moje diplomske naloge je predstaviti organizacijo in vodenje usposobitvenega teèaja za upravljalce bagrov, katerega namen je usposobitev in seznanitev udele�encev z nevarnostmi in varnimi postopki pri upravljanju in manipuliranju z bagri.



1. O IZOBRA�EVANJU 1.1. SPLO�NO Bistvena znaèilnost dru�benih sprememb v Evropi je razvoj civilne dru�be. V veèini dr�av evropske skupnosti je pri�lo do socialne participacije na podroèju upravljanju javnih ustanov. To pomeni, da so zainteresirani predstavniki civilne dru�be dobili mo�nost participacije pri upravljanju javnih ustanov, kot so �ole, javni mediji, kulturne ustanove ipd. Vse te dru�bene spremembe zahtevajo bolj�o splo�no izobrazbo ljudi. Brez izobrazbe bi ljudje pri�li v polo�aj, ko vseh dru�benih pridobitev sploh ne bi mogli koristiti. Iz povedanega nedvoumno izhaja, da je stalno izobra�evanje ljudi nujno; tako za to, da bi vse nove produkte lahko podjetja proizvedla kot tudi za to, da bi jih ljudje sploh znali vsakodnevno uporabljati.1 1.1.1. Kaj je izobra�evanje Izobra�evanje lahko opredelimo kot proces pridobivanja znanj, spretnosti in navad. V najo�jem pomenu besede izobra�evanje pomeni zgolj pridobivanje znanj. Toda izobra�evanje vsebuje tudi vzgojno komponento, torej govorimo tudi o vzgoji. Pridobivanje ve�èin navadno imenujemo usposabljanje. Vsako usposabljanje pa vkljuèuje tudi izobra�evanje (v smislu pridobivanja znanj). S pojmom izobra�evanje imamo v mislih dolgotrajen in naèrten proces razvijanja posameznikovih znanj, spretnosti in navad, ki poteka v �olah, drugih izobra�evalnih ustanovah, podjetjih in drugje.2 Glede na to moremo danes razlikovati v okviru splo�ne znanosti o vzgoji in izobra�evanju dve relativno samostojni znanosti:

pedagogiko, znanost o vzgoji in izobra�evanju mladih rodov; andragogiko, znanost o vzgoji in izobra�evanju odraslih, obe z njunimi

posebnimi znanstvenimi disciplinami. Pedagogika raziskuje vzgojo in izobra�evanje, zakonitosti in znaèilnosti ter njeno vlogo pri razvoju mladih rodov, v preteklosti in sedanjosti. Pedagogika preuèuje vzgojo in izobra�evanje kot stalen dru�beni proces, raziskuje vzgojnoizobra�evalno dejavnost ter i�èe in opredeljuje vzgojnoizobra�evalne smotre. Na podlagi lastnik raziskovalnih metod odkriva pedagogika bistvo vzgojnoizobra�evalne dejavnosti, njeno smiselnost, namenskost, upravièenost in veljavnost ter njen pomen za razvoj posameznika in dru�be. Andragogika raziskuje zakonitosti in znaèilnosti pri razvoju odraslih in je sestavni del znanosti o vzgoji in izobra�evanju. Dosedanja praksa izobra�evanja odraslih je pokazala in dokazala, da je v njej treba videti posebno podroèje vzgoje in izobra�evanja, ki je sicer z drugimi podroèji te dejavnosti v marsièem povezano, a tudi specifièno in izvirno.3 1 Povzeto po: Florjanèiè, Ferjan, Bernik, Planiranje in razvoj kadrov, 1999, str. 124 2 Povzeto po: Florjanèiè, Ferjan, Bernik, Planiranje in razvoj kadrov, 1999, str. 129 3 Povzeto po: Jereb, Teoretiène osnove izobra�evanja, 1998, str. 7, 8



1.1.2. Primerjava izobra�evalnih sistemov Sistem izobra�evanja sestavljajo javne �ole, druge �ole, ki izobra�ujejo po javno veljavnih programih, ter druge izobra�evalne ustanove namenjene izobra�evanju odraslih in mladostnikov. Sistemi izobra�evanja po posameznih dr�avah so te�ko primerljivi ali pa celo niso primerljivi. Razlikujejo se glede na:

postavljene cilje izobra�evanja (zlasti veliki razloèki so med posameznimi dr�avami v obsegu posredovanih splo�nih in strokovno teoretiènih ter praktiènih znanj po posameznih zahtevnostnih stopnjah in strokovnih usmeritvah izobra�evanja);

trajanje izobra�evanja; mo�nost prehodov v razliène smeri izobra�evanja na isti zahtevnostni stopnji

oziroma mo�nost nadaljevanja izobra�evanja na vi�ji zahtevnostni stopnji; starost udele�encev izobra�evanja (npr. tistih, ki se prviè vpi�ejo v zaèetni

letnik izobra�evanja); druge karakteristike.

Celo znotraj posameznih dr�av obstajajo razlike. Za vse dr�ave pa velja: Pod pojmom »osnovno �olstvo »oziroma »primarno �olstvo« razumejo izobra�evanje, ki je:

obvezno; financirano s strani dr�ave.

S pojmom »srednje �olstvo« oziroma »sekundarno �olstvo« razumejo izobra�evanje, za katerega velja:

da ni obvezno; da predstavlja za uèence prehod iz obveznega izobra�evanja na univerzo; torej da izobra�uje ali za poklic ali za nadaljni �tudij.4

1.2. CILJI IZOBRA�EVANJA 1.2.1. Cilji izobra�evanja glede na vsebino Glede na vsebino lahko klasificiramo cilje izobra�evanja v naslednje skupine: 1. Spoznavni cilji: Spoznavne cilje izobra�evanja je mo�no opredeliti kot:

znanje (poznavanje dejstev, lastnosti); razumevanje (razumevanje zakonitosti, odvisnosti); aplikacijo pridobljenega znanja za obstojeèe in nove re�itve; kritièni odnos do pridobljenega znanja.

Nadalje je z vidika posameznega poklica oziroma zahtev dela znanja mo�no razdeliti:

na splo�na znanja; na strokovno-teoretièna znanja.

4 Povzeto po: Ferjan, Organizacija izobra�evanja, 1999, str. 36, 37



2. Cilji vzgojenega podroèja Ob vsakem izobra�evanju je prisotna tudi vzgojna komponenta. Uspe�nost izobra�evanja je nedvomno odvisna od vlo�enega dela tako uèiteljev kot udele�encev izobra�evanja. Temeljna vzgojna komponenta kateregakoli izobra�evanja je posredovanje delovnih navad. Seveda pa izobra�evanje z uèiteljevo zavestno aktivnostjo (pa tudi brez nje) posreduje udele�encem izobra�evanja take ali drugaène vzgojne vrednote. Cilje vzgojnega podroèja je mo�no opredeliti zgolj splo�no, ker stopnje doseganja ciljev na vzgojnem podroèju zelo te�ko merimo. Cilji vzgojnega podroèja so:

odzivanje na dra�ljaje okolja; kritièno sprejemanje (zavedanje, voljno sprejemanje, usmerjena pozornost); razvoj celovitega znaèaja; oblikovanje sistema vrednot; kritièni odnos do strokovnih vrednot in moralnih norm okolja; (sprejemanje

vrednot, dajanje prioritet, zavzemanje za vrednote); drugo.

3. Cilji psihomotornega podroèja Za opravljanje posameznih poklicev ni dovolj, da udele�enec izobra�evanja pridobi potrebna informativna znanja in spozna etièna naèela stroke, paè pa so potrebne tudi spretnosti. Z izobra�evanjem morajo torej udele�enci izobra�evanja pridobiti psihomotoriène spretnosti:

nauèiti se morajo specifiènih telesnih gibov, potrebnih za uspe�no opravljanje posameznih poklicev;

spoznati morajo karakteristike »nebesednega sporoèanja«, znaèilnega za posamezne poklice;

pridobiti morajo govorne spretnosti; ipd.

Na osnovi poznavanja ciljev konkretne oblike izobra�evanja izberemo uèno snov, katero bomo posredovali udele�encem izobra�evanja.5 1.2.2. Cilji izobra�evanja po hierarhiji Razvrstitev ciljev po hierarhiji: 1. Konèni cilj izobra�evanja je splo�no opisano stanje, ki naj bi ga dosegli z izobra�evanjem. To je lik diplomanta kot zaokro�ena celota osebnostnih lastnosti, splo�nih, strokovno-teoretiènih znanja in psihomotoriènih sposobnosti ter z oblikovanim sistemom vrednot. 2. Etapni /vmesni cilji izobra�evanja predstavljajo zelo konkretne opredelitve konènega cilja. Gre za natanèno specifikacijo tistega kar naj bi se udele�enec izobra�evanja nauèil v posameznih fazah izobra�evanja. 3. Delovni (operativni) cilji izobra�evanja so tisti, ki jih postavljamo na izredno raven. Delovni oziroma operativni cilji so opredeljeni v pripravah na konkretno obliko izobra�evanja (teèaj, pouk, uèna enota).6 5 Povzeto po: Florjanjèiè, Ferjan, Bernik, Planiranje in razvoj kadrov, 1999, str. 129, 130 6 Povzeto po: Ferjan, Organizacija izobra�evanja, 1999, str. 105, 106



Kot vemo je cilje mo�no doseèi na razliène naèine. Tudi do znanja je mo�no priti na razliène naèine, s pomoèjo razliènih strategij. Mo�ne strategije izobra�evanja temelje na:

metodah pouèevanja; organizacijskih oblikah izobra�evanja.7

1.3. METODE IN ORGANIZACIJSKE OBLIKE IZOBRA�EVANJA Metode in oblike izobra�evanja v podjetjih so razliène. 1.3.1. Metode izobra�evanja Uèna metoda je naèin obravnavanja uène snovi glede na relacijo udele�enec izobra�evanja � uèitelj � vsebina izobra�evanja � izvor znanja. Glede na ravnanje udele�encev izobra�evanja loèimo:

pasivne metode, pri katerih uèitelj neposredno posreduje informacije; aktivne metode, pri katerih so uèenci prek lastne aktivnosti iskalci znanja.

Uèinki izobra�evanja z vidika pomnjenja in doseganja vzgojnih ciljev so neprimerno veèji ob uporabi aktivnih uènih metod. Po drugi strani pa nekatere cilje izobra�evanja lahko dose�emo zgolj z uporabo pasivnih uènih metod. Glede na obravnavan odnos uporabimo naslednje tipe uènih metod:

1. Èe je udele�encem izobra�evanja uèna snov bolj ali manj nepoznana, izvor znanja pa je uèitelj, se najpogosteje uporabljajo pasivne metode.

2. Èe je udele�encem izobra�evanja uèna snov vsaj nekoliko poznana, je smotrno udele�ence izobra�evanja spodbuditi k veèji aktivnosti.

3. Èe so udele�enci izobra�evanja sposobni sami pridobivati znanje, jih spodbujamo k samoizobra�evanju.

1.3.2. Oblike izobra�evanja Oblika izobra�evanja pomeni temeljni organizacijski okvir izobra�evalnega procesa, v katerem za dosego ciljev uporabljamo razliène metode. Oblike izobra�evanja so:

mno�iène ali frontalne; skupinske; individualne.

Temeljna karakteristika frontalnih oblik je pouèevanje uèitelja. Uèitelj hkrati pouèuje veèjo skupino udele�encev izobra�evanja. Komunikacija je navadno enosmerna in poteka od uèitelja k uèencem. Znaèilnost skupinskih oblik je oblikovanje manj�ih skupin, ki delajo samostojno, z rezultatom dela pa seznanijo uèitelja in ostale skupine.

7 Povzeto po: Florjanjèiè, Ferjan, Bernik, Planiranje in razvoj kadrov, 1999, str.132



Individualne oblike izobra�evanja temeljijo na samostojnem delu posameznikov ob pomoèi uèitelja. Preden se odloèimo, kak�no metodo oziroma obliko izobra�evanja bomo izvedli, je potrebno:

ugotoviti predznanje udele�encev izobra�evanja; prepoznati, katere metode oziroma oblike so zaradi karakteristik uène snovi

sploh primerne; ugotoviti ali materiali (uèna gradiva) predstavljajo omejitev pri izbiri (in jo

po potrebi v okviru mo�nosti tudi odpraviti); ugotoviti, ali kateri od virov (npr. prostor) predstavlja omejitev pri izbiri (in

jo po potrebi v okviru mo�nosti odpraviti); ugotoviti, ali subjektivni dejavniki na strani uèenca ali uèitelja predstavljajo

omejitev pri izbiri (in jo po potrebi v okviru mo�nosti tudi odpraviti) Za organizacijsko obliko izobra�evanja se odloèimo na podlagi izbrane metode. Nekatere organizacijske oblike izobra�evanja, ki so �e posebej primerne za izobra�evanje odraslih oziroma za izobra�evanje v podjetju: 1. Programirani pouk Programirani pouk je tisti naèin uèenja, pri katerem uèitelja nadome�èa program, ki je na voljo uèencu. Uèencu se predlo�i npr. uèbenik, avdiovizualno gradivo, delovni zvezek, slovar, zbirko vaj ipd. vlogo uèitelja prevzame objektna stvarnost (npr. video, kasetofon, osebni raèunalnik�). Programirani pouk omogoèa samoizobra�evanje. 2. Pouèevanje Pri pouèevanju gre, poenostavljeno povedano, za naslednje procese pridobivanja znanja: -

priprava uèenca za in�trukcije (motiviranje); in�truktor demonstrira uèencu predvsem doloèene spretnosti oziroma

ve�èine; uèenec opazuje in�truktorja; uèenec posnema in�truktorja; in�truktor opazuje uèenca in ga po potrebi opozarja na morebitne napake,

seveda pa ne sme izostati tudi pohvala; uèenec utrjuje �e pridobljena znanja s ponavljanjem.

3. Predavanje Predavanje je sestanek veèjega �tevila ljudi, kjer predavatelj govori udele�encem o njim doslej �e neznani temi. Na predavanju je vir znanja predavatelj. Predavanje je primerno za posredovanje znanj, ni pa primerno za pridobivanje ve�èin. 4. Pripravni�tvo Pripravni�tvo je naèin pridobivanja praktiène usposobljenosti, potrebne za dejanski zaèetek poklicne kariere. Pripravnik je vsak, ki prviè zaène opravljati delo, ustrezno vrsti in stopnji strokovne izobrazbe, zato da bi se uvedel in usposobil za samostojno delo. 5. Mentorstvo Izraz mentor pomeni izku�enega svetovalca in vodnika. V izobra�evanju v podjetjih izraz mentor najpogosteje uporabljamo v povezavi s pripravni�tvom. Gre za to, da se



predvsem novi èlani organizacije (tudi, èe so �e opravili pripravni�tvo) morajo uvesti v organizacijo. 6. �tudijski kro�ki �tudijski kro�ki so pri nas manj znana oblika izobra�evanja odraslih..Gre za formalno ali neformalno obliko zdru�evanja ljudi z namenom, da bi preko medsebojnega sodelovanja la�je osvojili in utrdili doloèeno uèno snov. Temeljni princip delovanja �tudijskih kro�kov je medsebojna pomoè. 7. Seminarji in teèaji Seminar je sreèanje veèjega �tevila ljudi, da bi si izmenjali izku�nje, znanje in poglede na doloèeno tematiko iz razliènih vidikov. Bistvo vsakega seminarja je v tem, da ljudje izmenjujejo znanja. Teèaj je sreèanje veèjega �tevila ljudi z namenom, da bi pridobili novo znanje oziroma po dalj�em èasu ponovili uèno snov, ki so jo nekoè �e spoznali. Gre za pridobivanje znanja toèno doloèenega podroèja, ki predstavlja zaokro�eno celoto.8 Nekaj specifiènih oblik in metod izobra�evanja v organizacijah �tudijski sestanki: izbrane skupine sodelavcev obravnavajo doloèene aktualne teme in probleme, vezane na njihove izku�nje, delovne zahteve in potrebe. Senzitivni trening; glavni cilj senzitivnega treninga je izbolj�anje medsebojnih odnosov med zaposlenimi. Trening poteka v manj�ih skupinah, ki �tejejo od osem do dvanajst udele�encev. Skupino sestavljajo zaposleni, ki pri delu med seboj veliko sodelujejo. Udele�enci s pomoèjo ustreznih vaj spoznajo razliène dejavnike, ki odloèilno vplivajo na dinamiko medsebojnih odnosov in procesov. Nekateri empirièni podatki ka�ejo, da se uèinkovitost delovnih skupin po senzitivnem treningu znatno poveèa. Metoda opazovanja in posnemanja; posameznik se postopoma nauèi opravljanja nekega dela, tako da pri delu opazuje nekega �e usposobljenega delavca in ga posnema. Tako uèenje temelji na �tevilnih zmotah in napakah, izobra�evanec pri tem naèinu ne dobi potrebnega znanja in vpogleda v strukturo dela. Metoda menjavanja dela; glavna znaèilnost metode menjavanja dela (job rotation) je, da se udele�enec doloèen èas izmenièno usposablja na razliènih delovnih mestih v organizaciji. Naèin se najveè uporablja za usposabljanje bodoèih managerskih kadrov.9

8 Povzeto po: Ferjan, Organizacija izobra�evanja, 1999, str.79 - 85 9 Povzeto po: Jereb, Teoretiène osnove izobra�evanja, 1998, str. 128 - 131



2. ORGANIZACIJA IZOBRA�EVANJA V PODJETJU 2.1. POTREBE PO IZOBRA�EVANJU Planiranje oziroma ocenjevanje potreb po izobra�evanju in usposabljanju je sistematièen proces. Obravnavamo ga iz treh vidikov:

vidik organizacije; vidik posameznikov; vidik zahtev dela.

V sodobnih organizacijah se postavljata temelji vpra�anji:

kje v organizaciji je izobra�evanje potrebno; kako izobra�evanje in usposabljanje vkljuèiti v organizacijsko strukturo.

Uèenje v organizaciji je proces, s katerim organizacija spoznava procese in stanja v okolju in se jim prilagaja. Uspe�nej�a je tista organizacija, ki se uèi hitreje. Znotraj organizacije lahko prepoznamo veè potreb po uèenju:

individualno uèenje posameznikov; uèenje timov; uèenje na ravni organizacije.

Uèenje na ravni organizacije je potrebno obravnavati z veè vidikov:

z vidika neposrednega uèenja osebja; z vidika povezav oziroma struktur, ki v procesu uèenja nastanejo med

osebjem, torej z vidika uèenja organizacije; z vidika vsebin, ki se jih uèi organizacija.10

2.2. SLU�BA ZA IZOBRA�EVANJE V PODJETJU 2.2.1. Organiziranost Permanentno izobra�evanje kadrov je nujno za uspe�no izvajanje dejavnosti vseh poslovnih funkcij v podjetju, ne zgolj proizvodnje funkcije. Glede na naravo dela slu�ba za izobra�evanje sodi v sklop kadrovske slu�be podjetja. Teorija pozna veè opredelitev kadrovske funkcije v podjetju. Brekiã kadrovsko funkcijo v podjetju razdeli takole:

podfunkcija naèrtovanja razvoja kadrov; podfunkcija izobra�evanja; podfunkcija zaposlovanja; podfunkcija vzdr�evanja delovnopravnih razmerij v podjetju; podfunkcija informiranja in vzgajajnja kadrov; podfunkcija delitve plaè in ekonomike kadrov; podfunkcija spremljanja medkadrovskih odnosov; podfunkcija varstva, za�èite in skrbi za socialno varnost ter osebni standard

zaposlenih.

10 Povzeto po: : Florjanèiè, Ferjan, Bernik, Planiranje in razvoj kadrov, 1999, str. 125



Podfunkcija izobra�evanja je po Brekiãu ena najpomembnej�ih in najobse�nej�ih funkcij v podjetju. Obsega naslednja opravila:

raziskovanje potreb podjetja in delavcev po izobrazbi; ugotavljanje vpliva sprememb v znanosti, tehnologiji in dru�bi na naravo

posameznih del; analiziranje posameznih del; snovanje poklicnega razvoja posameznikov; snovanje sistema permanentnega izobra�evanja v podjetju; snovanje lastnega modela izobra�evanja v podjetju; ugotavljanje potreb po prekvalifikacijah; planiranje, naèrtovanje in programiranje posamezih vrst in oblik

izobra�evanja; motiviranje za izobra�evanje; organiziranje posameznih oblik izobra�evanja; kontrola izvedbe; vrednotenje posameznih faz oziroma akcij; sodelovanje v upravnih organih izobra�evalnih ustanov; administrativno-tehnièna opravila, ki se nana�ajo na izobra�evanje; zagotavljanje financ za izobra�evanje; drugo.

Kot je razvidno, je izobra�evanje eden od pod procesov procesa razvoja kadrov znotraj kadrovske funkcije. V manj�ih organizacijah je mo�no, da dobro usposobljeni vodje sami opravljajo kadrovske funkcije. V podjetjih z veliko zaposlenimi pa je ugodno, da kadrovske funkcije izvajajo specialisti. Èe kadrovske funkcije izvajajo kadrovski specialisti in vodje, je ugodno, da si medsebojno razmejijo pristojnosti. 2.2.2. Odloèitev o izvedbi izobra�evanja Pomembno vpra�anje, s katerim se sreèujejo podjetja, je tudi, ali je bolje, da samo izvedbo izobra�evanja prepuste zunanjim institucijam ali pa naj oblike izobra�evanja izvedejo sama. Samo izobra�evanje namreè podjetja lahko:

izvajajo sama; izvajajo s pomoèjo zunanjih institucij; izvajajo samo zunanje institucije.

Elementi, na podlagi katerih se podjetja o tem odloèajo, so:

Ekonomika izobra�evanja; èuvanje poslovne tajnosti; razpolo�ljivost ustreznih kadrov, ki bi izobra�evanje izvedli; razpolo�ljivost potrebne opreme; drugo.

Najbolj pogoste pojavne oblike izobra�evanja, katere organizira in izvaja slu�ba za izobra�evanje v podjetju sama, so:

uvajanje novozaposlenih; pripravni�tvo;



usposabljanje poslovnih partnerjev; izobra�evanje za kakovost (ko je sistem v podjetju �e uveden).

Najbolj pogoste pojavne oblike izobra�evanja, ki jih izvajajo samo zunanje institucije za podjetja, pa so:

usposabljanje osebja za izvajanje internih oblik izobra�evanja; uèenje tujih jezikov; izobra�evanje za uporabo raèunalni�kih programov; izobra�evanje za kakovost (v fazi uvajanja sistema kakovosti); izobra�evanje managementa.

Slu�ba, ki skrbi za organiziranje izobra�evanja zaposlenih v podjetju, je lahko organizirana kot:

�olsko-izobra�evalni center (v preteklosti smo ob podjetjih poznali kar nekaj takih centrov);

izobra�evalni center (to obliko so zaèeli uvajati v drugi polovici petdesetih let);

izobra�evalna slu�ba; delovna naloga posameznika.11

11 Povzeto po: Ferjan, Organizacija izobra�evanja, 1999, str.58 - 62



3. PLANIRANJE IZOBRA�EVANJA 3.1. ZAKAJ PLANIRATI Da bi opravili vse dejavnosti izobra�evanja in da bi bil naèin izvedbe ustrezen, je izobra�evanje in usposabljanje potrebno planirati. Glavne dimenzije planiranja izobra�evanja in usposabljanje so naslednje:

planiranje oziroma ocena potreb po izobra�evanju in usposabljanju; definiranje ciljev izobra�evanja in usposabljanja; planiranje poteka izobra�evanja; drugo.12

Proces planiranja je uspe�en, èe ga je ustrezno organiziral management. Organizirati proces planiranja v izobra�evanju pomeni doloèiti:

potrebne vsebine pedago�ko-andrago�kih planov; dejavnosti (koordinacije med posameznimi uèitelji), ki morajo biti v procesu

planiranja opravljene; zaporedje dejavnosti procesa planiranja; izvajalce posameznih dejavnosti; roke, do katerih morajo biti dejavnosti opravljene in plani pripravljeni; naèine koordiniranja planov posameznikov, da bi v praksi zagotovili

upo�tevanje naèel teorije izobra�evanja (npr. naèel povezovanja teorije s prakso, sistematiènosti in postopnosti ipd.).

Uspe�no planiranje je mo�no le ob sodelovanju vseh uèiteljev izobra�evalne ustanove oziroma izvajalcev izobra�evanja. Planiranje izobra�evanja in spremljajoèih dejavnosti je potrebno zato, da se izognemo improvizacijam. Brez pravoèasnega planiranja tudi ni mo�no upo�tevati naèela sistematiènosti in postopnosti, ki je eno temeljnih naèel teorije izobra�evanja. Prednosti planiranja pred improvizacijov izobra�evanju so:

med procesom planiranja sistematièno razmi�ljamo o prihodnosti; planiranje omogoèa bolj�o koordinacijo vseh delovnih (pedago�ko-

andrago�kih in ostalih) procesov; plan omogoèa korelacijo med posameznimi vsebinami izobra�evanja; planiranje omogoèa ustvarjati merila za managersko kontrolo v vsakem

trenutku izobra�evanja; plan prispeva k ustvarjanju skupne odgovornosti za dosego ciljev.

Dolgoroèno planiranje v izobra�evanju je mo�no le, èe obstaja ustrezna politika izobra�evanja in vzgoje. Politika predstavlja dolgoroèno opredelitev naèinov za dosego dolgoroènih ciljev in pomeni temeljno izhodi�èe za upravljalno vodstveni proces. Politika slu�be za izobra�evanje znotraj podjetja je orodje za dosego ciljev na podroèju izobra�evanja in usposabljanja kadrov.13

12 Povzeto po: Florjanjèiè, Ferjan, Bernik, Planiranje in razvoj kadrov, 1999, str.124 13 Povzeto po: Ferjan, Organizacija izobra�evanja, 1999, str. 90, 91, 92



3.2. KURIKULUM Proces dolgoroènega planiranja v izobra�evanju imenujemo kurikulum (glej sliko 1).

DEFINIRANJE CILJEV

IZBIRA UCNE SNOVI

PRIPRAVA MATERIALOV

SNOVANJE STRATEGIJ IZOBRA�EVANJA

EVALVACIJA MATERIALOV

IMPLEMENTACIJA

PRIDOBIVANJE UCITELJEV

Slika 1 ''Skupine dejavnosti v kurikulumu''

Definiranje ciljev v kurikulumu vsebuje sledeèe procese:

opazovanje dogajanj v dru�benem, znanstvenem in tehnolo�kem okolju; identifikacija �e aktualnih ciljev izobra�evanja in ciljev, ki so �e zastareli; identifikacija potreb udele�encev izobra�evanja; dokonèno oblikovanje ciljne strukture.

Pri izbiri uènih vsebin zlasti na podroèju informativnih znanj je potrebno upo�tevati:

informacije o kljuènih dejstvih; metodolo�ka znanja strokovnega podroèja; vidik specifiènih vrednot strokovnega podroèja; vidik komuniciranja (strokovna terminologija, neverbalne oblike sporoèanja); vidik pridobivanja spretnosti; zagotavljanje sposobnosti dejanske uporabe znanj v praksi; mo�nost nadgrajevanja znanja.

Mo�ne strategije izobra�evanja temelje na metodah pouèevanja in organizacijskih oblikah izobra�evanja. Oblikovanje strategij izobra�evanja naj temelji na predpostavkah:

ekonomske upravièenosti; prilagodljivosti potrebam udele�encem izobra�evanja in uporabnikov kadrov; aktivnosti udele�encev; obstojeèega intelektualnega kapitala udele�encev; motivacije udele�encev.

Slika 1: "Skupine dejavnosti v kurikulumu", Ferjan, Organizacija izobra�evanja, 1999, str. 96



Priprava uènih materialov vsebuje: pripravo uènega gradiva za slu�atelje (tekstovno in drugo gradivo); pripravo uèiteljevih virov (opredelitev ciljev izobra�evanja, vsebinske

priprave, dodatni vsebinski viri, gradivo za izvedbo razliènih vaj in drugo); pripravo opreme uèilnic oziroma prostorov, kjer bo izobra�evanje potekalo.

Evalvacija uènih materialov naj odgovori na sledeèa vpra�anja: 1. Ali materiali omogoèajo, do bodo udele�enci izobra�evanja dosegli cilje:

Kak�en je odnos med cilji, vsebino in strategijo izobra�evanja? Ali niso materiali morda zastareli? Ali so materiali pripravljeni tako, da jih udele�enci razumejo?

Kak�en je odnos med uènim materialom in uèiteljem oziroma uènim materialom

in uèencem: Ali so materiali praktièno za uèitelja? Ali uèitelj za uporabo materialov potrebuje dodatno izobra�evanje? Kak�na je cena materialov? Ali so ilustracije primerne in navodila zadostna? Ali je nivo materiala primeren? Ali materiali zadoste potrebam oziroma interesom? Ali so materiali dostopni? Ali je zahtevnost primerna?

3. V fazi implementacije novega programa je potrebno skrbeti za:

logistiko (to je priskrbo, skladi�èenje, distribucijo virov); kontaktiranje z uèitelji (motiviranje, participiranje v kurikulumu, skrb z

kakovost,...); kontaktiranje z uèenci; izvajanje administrativno-tehniènih opravil.14

3.3. PLANIRANJE ARTIKULACIJE Planiranje artikulacije poteka v sledeèih stopnjah: Najprej iz vseh vidikov razmislimo in ugotovimo, katero uèno snov bomo posredovali udele�encem izobra�evanja skozi celoten potek doloèene oblike izobra�evanja (npr. uèna snov predmeta v letniku, uèna snov teèaja, vsebina pripravni�tva ipd.), v kolikor to ni podano vnaprej. Pri izbiri uène snovi upo�tevamo �e obravnavane kriterije. Artikulacija uène snovi naj ima vsaj naslednje faze:

ugotavljanje predznanja in motiviranje udele�encev izobra�evanja; kratek opis obravnavane uène snovi; jedro; zakljuèek; osve�itev obravnavane uène snovi; predstavitev uène snovi, obravnavane v naslednji uèni enoti.




Planiranje uporabe pripomoèkov predstavlja tudi element planiranja virov, saj ima ta poleg pedago�ko-andrago�kih smotrov tudi ekonomske, kot:

zagotoviti optimalno uporabo pripomoèkov; prepreèiti, da bi uporaba posameznih pripomoèkov in posameznih metod

postala sama sebi namen, paè pa naj bi resnièno bila orodje za dosego ciljev izobra�evanja.

V procesu artikulacije kot izvedbene faze gre predvsem za oblikovanje izobra�evanja kot smiselne celote. To lahko zagotovimo z ustrezno organizacijo (npr. timi), organizacijsko kulturo, ki zagotavlja stalen horizontalni pretok potrebnih informacij med izvajalci. 3.4. PLANIRANJE VERIFIKACIJE Pri planiranju te faze izobra�evanja je �e zlasti pomembno planirati preverjanje in ocenjevanje znanja, ki ima namen sproti ugotavljati, èe so vmesni cilji dose�eni. V zvezi s preverjanjem in ocenjevanjem znanja moramo planirati:

termine preverjanja in ocenjevanja znanja; metodo preverjanja in ocenjevanja znanja; uène vsebine, ki se bodo preverjale; vzorec, na katerem bo preverjanje (in ocenjevanje) znanja potekalo; kriterije za presojo oziroma ocenjevanje znanaja.

Planiranje preverjanja in ocenjevanja znanja je smiselno, èe pri nejm sodelujejo tako udele�enci izobra�evanja, kot tudi vsi izvajalci. 3.5. PLANIRANJE VIROV Za dosego ciljev kateregakoli izobra�evanja so potrebni viri. Brez smotrne oskrbe z viri ni mo�no dosega ti ciljev izobra�evanja. To �e posebej velja za cilje psihomotoriènih sposobnosti, ki jih �elimo doseèi pri razliènih praktiènih vajah. Zato mora biti vsak cilj izobra�evanja ustrezno ovrednoten s potrebnimi viri. Temeljni namen planiranja virov je zagotoviti pravoèasno oskrbo in smotrno porabo. S pojmom viri razumemo naslednje;

kapacitete oziroma zmogljivosti (prostori, opremljeni z ustrenimi didaktiènimi in drugimi pripomoèki);

pedago�ko-andrago�ki in drugi kadri;material, potreben za izvedbo izobra�evanja;

material, ki ga je potrebno zagotoviti udele�encem izobra�evanja za delo doma;

razna orodja; energija (npr. elektrièna); potrebna finanèna sredstva; storitve (npr. po�ta, telefon, ogrevanje ipd.).15




3.6. PRIDOBIVANJE IN SELEKCIJA IZVAJALCEV Izvajalci imajo poleg managementa najveèji vpliv na doseganje ciljev izobra�evanja. Na naravo njihovega dela ima najveèji vpliv:

osebnostni profil udele�encev izobra�evanja in njihovo predznanje; vsebina uène snovi, katero posredujejo.

Pri izbiri osebja za posamezne izobra�evalne ustanove je treba zelo paziti predvsem na to, da je uèitelj sposoben motivirati za dosego skupnega cilja. Za to pa zgolj uèiteljeva formalna izobrazba ne zado�èa. Elementi posameznih kriterijev, po katerih izbiramo ustreznega kandidata za izvajalca izobra�evanja, so: 1. Kriterij v zvezi z opisom dela:

kandidat za sprejem naj bo komunikativen; kandidat naj se tudi v prostem èasu ukvarja s hobiji, ki se nana�ajo na

strokovno podroèje, ki naj bi ga pouèeval; kandidat naj bo toèen in vesten.

2. Kriterij v zvezi z osebnostnim profilom:

starost in spol (sta vèasih pomembna kriterija za posamezna strokovna podroèja);

kak�na je motivacija za delo v izobra�evanju (ali niso to morda ne�eljena nagnjenja in �ivljenski stili);

ambicije (npr. �elja po stalnem strokovnem napredovanju); vodljivost; stopnja osebne avtoritete; prilagodljivost; emocionalna stabilnost;

3. Uporaba znanja: stopnja in smer formalne strokovne izobrazbe; prej�nje delovne izku�nje; pedago�ko-andrago�ka izobrazba; poznavanje standardov kakovosti; èlanstvo v zdru�enjih, dru�tvih in klubih strokovnega podroèja, na katerem

naj bi pouèeval.

4. Reference: èe je kandidat �e pouèeval v kateri izobra�evalni ustanovi; èe je kandidat avtor strokovnih èlankov; èe ima kandidat kak�na posebna strokovna znanja.16

16 Povzeto po: Ferjan,Oorganizacija izobra�evanja, 1999, str. 170



3.7. UÈNA SREDSTVA IN PRIPOMOÈKI Med temeljne in najstarej�e uène pripomoèke, ki jih v enaki meri potrebujeta tako uèitelj kot izobra�evanec, prav gotovo sodijo razlièni pisni viri znanja. Sem sodijo obièajni in programirani uèbeniki, delovni zvezki, testi, pripomoèki, enciklopedije, zborniki, leksikoni, pravopisi, slovarji, znanstvene monografije, razlièni èlanki, strokovna in znanstvena poroèila, dnevniki itd.. vse opisane vire lahko uporabljajo uèitelji in izobra�evanci tako pri skupinskem kot pri individualnem delu. Drugi mediji so v prvi vrsti v pomoè uèitelju pri ponazarjanju in demonstraciji raznih pojavov, predmetov, procesov ali metod dela oziroma delovnih postopkov. Med klasiène uène pripomoèke, ki izbolj�ujejo predvsem enosmerni pretok informacij in pri katerih je obièajno poudarjena tako imenovana videokomponenta, �tejejo poleg table in krede predvsem razliène slike, risbe, diagrame, grafikone, tabele, diapozitive, diafilme itd.. Glede na dimenzije so na�teti pripomoèki dvodimenzionalni, glede na didaktièno funkcijo pa statièni in v nekaterih primerih tudi dinamièni. Poleg neprosojnih slik, shem itd. se vedno bolj uporabljajo prosojne slike (prosojnice), ki jih prikazujemo z grafoskopom. Prednost grafoskopnih prosojnic je v te, da lahko uèitelj zapletene skice, sheme grafikone ipd., ki jih �eli pokazati izobra�evancem, pripravi na prosojnicah vnaprej. Klasiène prosojnice vse bolj zamenjujejo elektronske predstavitve, ki jih izdelamo in posredujemo z raèunalnikom. Za njihovo izdelavo potrebujemo raèunalnik in ustrezen prezentacijski program (npr. MS Power Point). Za posredovanje raèunalni�kih slik na veèji zaslon potrebujemo prenosno projekcijsko plo�èo (video display), ki jo uporabimo skupaj z grafoskopom ali poseben projektor (video top) za poveèan prikaz slike raèunalni�kega zaslona. Za prikazovanje diapozitivov in diafilmov uporabljamo razliène diaprojektorje, za prikazovanje slik iz tiskanih virov pa episkop. Poleg opisanih prete�no vizualnih medijev lahko v uèni proces vkljuèujemo tudi pripomoèke, pri katerih je poudarjena avditiva (zvoèna, akustièna) komponenta. Taki pripomoèki so magnetofonski posnetki, gramofonske plo�èe in radijske oddaje. Veèjo nazornost pri ponazarjanju in demonstraciji razliènih dinamiènih pojavov ali procesov dose�emo z razliènimi avdiovizualnimi pripomoèki. Njihova prednost je v tem, da lahko z njimi prika�emo izobra�evancem nekatere dinamiène pojave, tehnolo�ke in delovne procese, ki so te�ko dostopni ali celo nedosegljivi neposrednemu opazovanju ali kjer je prisotnost veèjega �tevila opazovalcev moteèa. Poleg ozvoèenih diafilmov, ki smo jih �e omenili, so avdiovizualni mediji �e zvoèni filmi, televizijske oddaje in video posnetki.17

17 Povzeto po: Jereb, Teoretiène osnove izobra�evanja, 1998, str. 80 - 83



4. VODENJE IZOBRA�EVANJA Vodenje je potrebno zato, da bi izvajalec opravil doloèeno dejavnost in s tem prispeval k dosegi cilja organizacije. Funkcija vodenja v izobra�evanju ima dve dimenziji:

pedago�ko-andrago�ko vodenje; poslovnodenje.

Izvajanje funkcije vodenja v izobra�evalni ustanovi ima dodatne posebnosti. Vsaka od dimenzij naj bo obravnavana vsaj z dveh vidikov:

z vidika vodenja udele�encev izobra�evanja; z vidika vodenja izvajalcev (uèiteljev in administrativno-tehniènih delavcev).

4.1. PEDAGO�KO - ANDRAGO�KO VODENJE Stil pouèevanja Konceptualne zasnove stila pouèevanja so pravzaprav kategorija, ki ustvarja identiteto posamezne izobra�evalne ustanove. Globalni didaktièni in andrago�ki pristopi Tu so mi�ljene globalne usmeritve politike izobra�evanja z vidika upo�tevanja naèel teorije izobra�evanja na ravni ustanove. V izobra�evanju je ta naèela treba spo�tovati. Med naloge pedago�ko-andrago�kega vodenja pri izvajanju funkcij managementa spada, da to zagotovi. Izbira uènih vsebin Posameznim izobra�evalnim ustanovam (ki jim izobra�evanje predstavlja gospodarsko dejavnost) pomeni izbira uènih vsebin enega najpomembnej�ih elementov marketin�kega spleta. Vodja slu�be za izobra�evanje v podjetju je v posebnem polo�aju. Sam nikakor ni izkljuèno pristojen, da izbira uène vsebine. Velik del te funkcije morajo prevzeti vodje posameznih oddelkov, v katerih se potreba po izobra�evanju pojavlja; na podlagi spoznane potrebe so odgovorni za sooblikovanje uènih vsebin. Priprava sredstev didaktiène tehnologije Dejavnosti priprave sredstev didaktiène tehnologije imajo za cilj:

v izobra�evalnih ustanovah zagotoviti optimalno razpolo�ljivost in racionalno uporabo predpisanih uèbenikov in strokovne literature;

zagotoviti optimalno razpolo�ljivost in racionalno uporabo predpisanih didaktiènih pripomoèkov za teoretièni pouk ter orodij, strojev in materiala za praktièni pouk ter laboratorijske vaje;



uèencem in uèiteljem po �elji zagotoviti mo�nost za uporabo nadstandardne literature, opreme ter pripomoèkov in tehnologij;

zagotoviti za vse to potrebna finanèna sredstva. Re�im izobra�evanja Re�im izobra�evanja je vnaprej postavljeni okvir, znotraj katerega naj bi potekalo izobra�evanje. Definiran je kot skup pravil, ki se nana�ajo na medsebojne odnose, ravnanja, dol�nosti in pravice. Ta pravila dostikrat imenujemo tudi �olski red.18 4.2. NAÈINI ( STILI ) VODENJA IZOBRA�EVANJA Zaradi motiviranja in sinergijskih uèinkov je pomembno zagotavljati participacijo zaposlenih pri odloèanju. Glede na dopu�èanje participacije zainteresiranih pri sprejemanju odloèitev v izobra�evanju obstajajo trije osnovni naèini (stili) vodenja:

avtoritativni (management nastopa kot nalogodajalec); demokratièni (management usmerja in usklajuje akcije); liberalni (management daje le informacije, izvajalcem pa dovoljuje

popolnoma samostojno izbirati smeri delovanja). Na izbiro in uporabo stila vodenja ter orientacijo vodij v izobra�evanju vplivajo sledeèi dejavniki: 1. Znaèaj izobra�evalne ustanove:

ali gre za javno osnovno, poklicno ali drugo �olo ali za podjetje oziroma profitno izobra�evalno ustanovo;

ali gre morda za izobra�evalno ustanovo, ki ji izobra�evanje pomeni izkljuèno gospodarsko dejavnost (npr. plesna �ola, avto �ola, �ola jezikov ipd.);

ali gre za javni zavod ali za zasebno ustanovo; drugo.

2. Izvajalci izobra�evanja:

strokovni profil uèiteljev (ki je po posameznih izobra�evalnih ustanovah razlièen);

delovne izku�nje posameznih uèiteljev in uèiteljskega zbora kot celote; status posameznih uèiteljev; status uèiteljev v okolju.

3. Udele�enci izobra�evanja:

starost; �tevilo; predznanje; socialno-ekonomske in demografske karakteristike.

18 Povzeto po: Ferjan, Organizacija izobra�evanja, 1999, str. 126 - 129



4. Specifiène znaèilnosti izobra�evalne ustanove: prostori, lokacija; opremljenost z didaktiènimi pripomoèki; neformalne organizacije in skupine; rivalstva med posameznimi interesnimi skupinami (npr. med razliènimi

strokovnimi podroèji); vnaprej�nje omejitve (npr. urnik, predpisan re�im izobra�evanja,

organizacijski predpisi). 5. Omejitev okolja:

naèin in obseg financiranja; centralizacija odloèanja; doloèenost izhodi�è za planiranje; drugo.

6. Strokovno-osebnostni profil managementa:

znanje, spretnosti, izku�nje; osebni cilji; motiviranost; znaèajske poteze.

Vsekakor velja, da je stil vodenja kategorija, ki jo je treba prilagajati okoli�èinam. 19

19 Povzeto po: Ferjan, Organizacija izobra�evanja, 1999, str. 130, 133, 134



5. KONTROLA IZOBRA�EVANJA Po klasiènem pojmovanju managementa kontroliranje pomeni ugotavljanje, èe je vse uresnièeno v skladu z zastavljenimi plani. Kontrola je torej proces primerjanja dose�enega stanja s planiranim. Definicija doloèa, da gre v bistvu za dvoje:

za ugotavljanje, èe so cilji delovanja dose�eni; za ugotavljanje, se so dejavnosti opravljene na predpisan naèin (npr. ob

planirani porabi virov, po predpisani proceduri, ob predvidenih terminih ipd.).

V izobra�evalnih ustanovah moramo kontrolirati izobra�evanje, njegove vmesne in konène rezultate ter spremljajoèe dejavnosti za zagotavljanje pogojev zanj. Iz na�tetega sledi, da managersko kontrolo v izobra�evanju sestavljajo:

kontrola doseganja (vmesnih in konènih) ciljev izobra�evanja; kontrola naèina izvajanja izobra�evanja; kontrola porabe virov za izobra�evanje; kontrola izvajanja administrativno-tehniènih dejavnosti; kontrola doseganja predvidenih ciljev pri postavitvi organizacijske strukture; kontrola vsebin planov (na ni�jih hierarhiènih ravneh, to je na ravni

posameznih izvajalcev).20

20 Povzeto po: Ferjan, Organizacija izobra�evanja, 1999, str. 136, 137



6. MOTIVACIJA ZA IZOBRA�EVANJE 6.1. KAJ JE MOTIVACIJA Motivacija je za socialno vedenje ena najpomembnej�ih psihiènih funkcij in daje vsakemu èloveku znaèilen peèat posebnosti ali celo enkratnosti. Motivacija se pojavlja v obliki potreb, gonov, nagibov, nagnjenj, �elja, te�enj, interesov, hotenj, kar obièajno vse skupaj imenujemo motivi. Delovanje raznih nagibov ali motivov povzroèi v èloveku doloèeno stanje - motivacijo, na osnovi katere se nagiba ali odvraèa od doloèenih predmetov, ki predstavljajo vsebino motivov.21 Motivacija je stopnja prostovoljne pripravljenosti posameznika za napor, za dosego doloèenega cilja, ob hkratni zadovoljitvi individualnih potreb. Dejansko je motivacija psiholo�ka spodbuda. Z vidika managementa v izobra�evanju ka�e poznati veè vidikov fenomena motivacije in iz njih izhajajoèih metod motiviranja kot spodbujanja ljudi k �eljenemu naèinu ravnanja: 1. Kako motivirati sodelavce in izvajalce za:

kakovostno izvedbo izobra�evanja; mentorstva razliènim interesim v okolju; sodelovanju pri procesu planiranja; dodatno izobra�evanje sodelovanje v timih; sodelovanje pri razvoju ustanove oziroma slu�be.

2. Kako motivirati udele�ence izobra�evanja za:

lastno aktivnost; spo�tovanje re�ima izobra�evanja.

3. Kako motivirati sebe za delo 22 6.2. MOTIVI, KI ODRASLE SPODBUJAJO K IZOBRA�EVANJU Èe pogledamo motive pri odraslih ljudeh, ki se izobra�ujejo, opazimo pri njih pisano mno�ico najrazliènej�ih spodbud, �elja, interesov in potreb; od najbolj praktiènih razlogov do najbolj dolgoroènih ciljev, ki se �e dotikajo samouresnièevanja in vsestranskega razvoja osebnosti.23 Pri delavcih med osmimi mo�nimi motivi (�elja za napredovanje, tekmovanje, pridobivanje ugleda, te�nja po razumevanju sveta, psihoanalitièni vzroki, zbiralni�ka mentaliteta, spro�èanje ustvarjalnosti in igra) najbolj izstopata dva : �elja za napredovanje in te�nja po pridobivanju ugleda.24 21 Povzeto po: Krajnc, Motivacija za izobra�evanje, 1982, str. 21 22 Povzeto po: Ferjan, Organizacija izobra�evanja, 1999, str. 112 23 Povzeto po: Krajnc, Motivacija za izobra�evanje, 1982, str. 207 24 Povzeto po: Krajnc, Motivacija za izobra�evanje, 1982, str. 237



C. Houle je odrasle, ki se uèijo razdelil v tri skupine (trije osnovni tipi motivov za izobra�evanje):

1. Odrasli udele�enci izobra�evanja, usmerjeni k cilju, - si izberejo doloèen cilj, ki ga �elijo doseèi (npr. odpraviti dru�inske te�ave, biti uspe�nej�i v poklicu, zadovoljnej�i v �ivljenju ipd.). Motivi za izobra�evanje pri tej skupini so predvsem zunanji.

2. Odrasli udele�enci izobra�evanja, usmerjeni k dejavnosti, - se odloèijo za

izobra�evanje predvsem zaradi same dejavnosti.

3. Odrasli udele�enci izobra�evanja, usmerjeni v uèenje, - se odloèajo za izobra�evanje zaradi uèenja samega, zaradi osebne rasti, svojega razvoja. K dejavnosti jih sili �elja po znanju in to ka�e, da notranji motivi prevladujejo nad zunanjimi.

Veèina odraslih ima veè motivov, ki jih spodbuja k izobra�evanju. Najpogostej�i motiv, zaradi katerega se odrasli odloèajo za izobra�evanje, je uporabnost znanja. Kar 83 % odraslih je zaèelo sodelovati pri uènih projektih zato, ker so �eleli znanje uporabiti. Pribli�no polovica udele�encev pa ponavadi navede kot poglavitni motiv osebno zadovoljstvo ob uèenju, in to so najveèkrat tisti, ki jim ni za izbolj�anje gmotnega polo�aja. 25

6.3 MOTIVI ZA STROKOVNO IZOBRA�EVANJE Motivi za strokovno izobra�evanje so �ir�e povezani s celotno èlovekovo motivacijo, predstavo o sebi, zamislijo, ki jo ljudje nosijo o svojih socialnih vlogah in z dejanskim dru�benoekonomskim polo�ajem posameznika. Pri izobra�evanju odraslih je pozornost usmerjena veèidel na pridobivanje potrebnih strokovnih znanj, ki naj bi pomagala uèinkovito opravljati poklicno delo. Ljudje, ki so razpeti med razne obveznosti in dol�nosti, kot npr. odrasli srednjih starosti, i�èejo nova strokovna znanja z ozko doloèenimi in jasnimi cilji.26

25 Povzeto po: Jelenc, ABC izobra�evanja odraslih, 1996, str. 40 26 Povzeto po: Krajnc, Motivacija za izobra�evanje, 1982, str. 233



7. RAZISKAVA 7.1. NAMEN RAZISKAVE Upravljanje z bagri je zelo zahtevno delo, ki ga lahko varno opravlja le oseba, ki je uspe�no opravila praktièen in teoretièen preizkus znanja in svoje znanje redno obnavlja v doloèenih èasovnih periodah. Ker delo z bagri zajema tako vo�njo kot manipulacijo z bremeni je poleg vozni�kega izpita potrebno �e dodatno usposabljanje. Pravilno usposabljanje delavcev za varno delo ima velik pomen za ohranjanje delavèevega zdravja, saj lahko le s pravilnim in ustreznim usposabljanjem prepreèimo marsikatero nezgodo pri delu. Namen moje raziskave je predstaviti vsebino in potek izobra�evalnega teèaja za vse osebe, ki bodo upravljale bagre. Cilj teèaja je, usposobiti vsako osebo, ki bo manipulirala z bagri, da bo to delo opravljala varno za sebe in svojo okolico. Tako izobra�evanje zajema specifièna znanja in vsebine, za katere je potrebno ustrezno gradivo in materiali, katere bom tudi zajel v moji raziskavi. 7.2. HIPOTEZA Hipoteza 1: Za upravljanje bagra, kot stroja za zemeljska dela, ne zadostuje opravljen vozni�ki izpit B kategorije. Hipoteza 2: Predavatelji stalno spremljajo novosti na tehniènem in normativnem podroèju. 7.3. METODA RAZISKAVE Za preverjanje hipotez sem uporabil metodo - delo z dokumenti. Na podlagi �tudije dokumentacije, ki zajema varstvo pri delu sem preveril hipoteze. Uporabljal sem sledeèe dokumente:

analize po�kodb pri delu, izdelane s strani urada za varnost in zdravje pri delu, kot organa v sestavi ministrstva za delo, dru�ino in socialne zadeve, ki so bile objavljene v reviji Delo in varnost v letih 1992 do 2002;

arhivsko dokumentacijo In�tituta za varstvo pri delu Maribor v zvezi z izobra�evanjem in usposabljanjem upravljalcev bagrov;

SIST EN in ISO standarde s podroèja vozil za talni transport, ki so bili objavljeni v letih od 1997 do 2002.



8. OPIS IN�TITUTA ZA VARSTVO PRI DELU IN VARSTVO OKOLJA MARIBOR Raziskavo sem opravil na In�titutu za varstvo pri delu in varstvo okolja Maribor, podru�nica Ljubljana (v nadaljevanju IVD) 8.1. USTANOVITEV IN�TITUTA In�titut za varstvo pri delu in varstvo okolja je naslednik ½Tehniènega biroja za varstvo pri delu½, ki je bil ustanovljen 26.10.1967. In�titut za varstvo pri delu in varstvo okolja je institucija, ki �e 35 let izvaja storitve s podroèja varstva pri delu, po�arnega varstva, ekologije in varstva okolja ter izobra�evanja. Za opravljanje navedenega imajo s strani Ministrstva za delo, Ministrstva za obrambo, Ministrstva za zdravstvo, Ministrstva za notranje zadeve, Ministrstva za znanost in tehnologijo - Urad za standardizacijo in meroslovje izdanih sedem pooblastil. Letno opravijo preko 5000 pregledov sredstev za delo, 1500 analiz pogojev za delo in na tej osnovi izdajo preko 3000 razliènih listin. Na IVD (s poslovnimi enotami vred) je zaposlenih 48 delavcev, od tega 33 z vi�jo, visoko in podiplomsko izobrazbo ter 15 administrativno - pomo�nih delavcev. Privatizacija in prestrukturiranje gospodarstva izredno poveèujeta �tevilo zahtevkov za izdajo odloèb za opravljanje dejavnosti, s tem pa tudi �tevilo postopkov za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za opravljanje dejavnosti tako pri oddelkih za gospodarstvo, kot pri in�pekcijskih slu�bah, kar posledièno povzroèa zmanj�evanje dejavnosti in�pekcij pri njihovem rednem nadzoru. Z lastnimi kadri pokrivajo podroèja tr�ne, delovne, sanitarne - ekolo�ke in po�arne in�pekcije. Za podroèja veterine, kmetijstva, gradbeni�tva..., ki se v postopkih pridobivanja dovoljenj za opravljanje dejavnosti redkeje pojavljajo, pa imajo sklenjeno sodelovanje z drugimi strokovnjaki. 8.2. TEMELJNE DEJAVNOSTI IN�TITUTA In�titut opravlja temeljne dejavnosti:

izdajanje revij in periodike; izdajanje èasopisov; posredni�tvo pri prodaji raznovrstnih izdelkov; raziskovanje in eksperimentalni razvoj na podroèju naravoslovja; raziskovanje in eksperimentalni razvoj na podroèju medicine; raziskovanje in eksperimentalni razvoj na podroèju tehnologije; raziskovanje in eksperimentalni razvoj na podroèju kmetijstva in orodnih

dejavnosti; raziskovanje in eksperimentalni razvoj na podroèju humanistike; raziskovanje in eksperimentalni razvoj na podroèju dru�boslovja;



raziskovanje trga in javnega mnenja; pravno svetovanje - razen pravno zastopanje, odvetni�tvo in dejavnost

notarjev; podjetni�ko in poslovno svetovane; izdelava �tudij po�arne varnosti; izdelava ocene po�arne ogro�enosti; izdelava po�arnih redov in izvleèkov po�arnega reda; izdelava po�arnih naèrtov; izdelava evakuacijskih naèrtov - naèrtov re�evanja in umika oseb; izdelava strokovnih podlag za izjavo o varnosti z oceno tveganja; izdelava revizije sprejete izjave o varnosti z oceno tveganja; geodetsko, geolo�ko, geofizikalno, geokemièno opazovanje in meritve; prostorsko planiranje in urbanistièno naèrtovanje; arhitekturno in gradbeno projektiranje in z njim povezano tehnièno

svetovanje; tehnièno preizku�anje in analiziranje; organizacija in vodenje razliènih izobra�evanj in usposabljanj iz podroèja

varstva pri delu; prirejanje razstav, sejmov in kongresov; periodièni pregledi in preizkus delovne opreme; meritve elektriènih in�talacij in strelovodnega omre�ja; periodiène meritve varnostne razsvetljave; strokovna pomoè in svetovanje vsem delodajalcem; usposabljanje zaposlenih delavcev na podroèju varnosti in zdravja pri delu; usposabljanje delavcev po programu prve pomoèi; usposabljanje zaposlenih delavcev na podroèju po�arne varnosti; usposabljanje zaposlenih delavcev za varno delo s tehniènimi plini; usposabljanje za voznike vilièarjev; usposabljanje za voznike te�ke gradbene mehanizacije (TGM) in dvigaliste; usposabljanje za delavce, ki izvajajo delo na vi�ini; prodaja evidenènega lista o izvedbi praktiènega usposabljanja za varno in

zdravo delo; prodaja opozorilnih znakov - tabl, nalepk, opozoril in piktogramov pobe�nih

poti. In�titut se povezuje z:

Ministrstvom za delo ( in�pekcija ); Ministrstvom za notranje zadeve; Ministrstvom za obrambo ( in�pekcija za za�èito ); Ministrstvom za znanost in tehnologijo ( Urad za standardizacijo in

meroslovje ); Ministrstvom za energetiko; Ministrstvom za zdravstvo; Zavodom za varstvo pri delu; In�titutom Jo�ef �tefan; Zavodom za raziskavo materiala; Obrtno zbornico; Gospodarsko zbornico; poslovne povezave na strokovnem podroèju.



8.3. MO�NOSTI IZOBRA�EVANJA ZAPOSLENIH TER PRIPRAVA IZOBRA�EVALCEV Zaposleni v instituciji imajo strokovno izobrazbo tehniène smeri, ker pa so v zvezi s tem sprejeli nov zakon in ker zaposleni opravljajo tudi druga zahtevnej�a dela, je zahteva, da morajo imeti visoko strokovno izobrazbo ustrezne tehniène smeri. Zato so se vkljuèili v zahtevane programe na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, ter Fakulteti za strojni�tvo. Opravljen imajo tudi andrago�ki izpit, ki pa zakonsko ni obvezen, le priporoèljiv. Izobra�evalci se pripravljajo tako, da obnovijo snov posameznih teèajev, si naredijo povzetke, folije...poleg vsega pa morajo spremljati stroko, kajti samo tako so njihova predavanja v toku s èasom in novimi zahtevami na posameznem podroèju. Privatizacija in prestrukturiranje gospodarstva izredno poveèujeta �tevilo zahtevkov za izdajo odloèb za opravljanje dejavnosti, s tem pa tudi �tevilo postopkov za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za opravljanje dejavnosti. In�titut pridobiva sredstva s:

plaèili za storitve; s prodajo blaga in storitev; iz drugih virov kot so obresti, nalo�be..

Pri pregledu delovnih sredstev (npr. delovni stroji, dvigala...) gre za celoten pregled, ki je potreben za izdajo doloèenih listin v zvezi s tem, katere dokazujejo popolnost in varno uporabo delovnih sredstev. V primeru npr. èe bi pri�lo do po�kodbe zaposlenega na doloèenem delovnem sredstvu, zaradi nenatanènega oz. povr�nega pregleda, listina pa bi naroèniku pregleda bila izdana, bi za to odgovarjal IVD. Prav tako velja za izobra�evanje in usposabljanje, ki ga poleg ostalega izvajajo tudi za voznike ki preva�ajo nevarne snovi, upravljalce vilièarjev, dvigal in �erjavov ter strojnike te�ke gradbene mehanizacije. Udele�enci morajo biti zelo natanèno pouèeni in tudi praktièno usposobljeni za delo ki ga bodo opravljali. Mislim, da se tak�ne vrste izobra�evanja in usposabljanja izvajajo z veliko mero preciznosti in odgovornosti, kajti za vsako izdano listino stoji In�titut. Predmet urejanja varstva pri delu se je v dolgem obdobju razvoja sodobne industrijske dru�be �iril vzporedno z nastankom in razvojem delovnega prava in drugih ved na podroèju dela. Zato morajo zaposleni na tem podroèju spremljati vse zakonske, kot tudi druge novosti, ki se pojavljajo v zvezi z njihovim delom.



9. CILJI IZOBRA�EVANJA UPRAVLJALCEV BAGROV Cilj izobra�evanja naj bi bil, izobraziti in usposobiti upravljalce bagrov za varno delo na delovnem mestu in v delovnem procesu, tako da bi upravljalci bagrov zagotavljali varnost sebi in varnost okolici v kateri delujejo. 9.1. ZAKONSKE OSNOVE IZOBRA�EVANJA IN USPOSABLJANJA IZ VARSTVA PRI DELU Zakonske osnove iz varstva pri delu izhajajo iz 13. in 24. èlena zakona o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS �t.56/ 99): - 13. èlen, je citiran takole: Vzgoja in izobra�evanje v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu sta sestavni del splo�nega in poklicnega izobra�evanja na �olah vseh vrst in stopenj ter sestavni del uvajanja v delo in stalnega strokovnega usposabljanja delavca. - 24. èlen, je citiran takole: Delodajalec mora delavca usposobiti za varno opravljanje dela ob sklenitvi delovnega razmerja, ob razporeditvi na drugo delo, ob uvajanju nove tehnologije in novih sredstev za delo ter ob spremembi v delovnem procesu, ki lahko povzroèi spremembo varnosti pri delu. Usposabljanje mora biti prilagojeno posebnostim delovnega mesta in se izvaja po programu, ki ga mora delodajalec po potrebi obnavljati in spreminjati njegovo vsebino glede na nove oblike in vrste nevarnosti. Preizkus teoretiène in praktiène usposobljenosti za varno delo preverja delodajalec na delovnem mestu. Delodajalec doloèi obvezne obèasne preizkuse teoretiène in praktiène usposobljenosti za varno delo za delavce, ki delajo na delovnem mestu, kjer iz ocene tveganja izhaja veèja nevarnost za po�kodbe in zdravstvene okvare in za tiste delavce, ki delajo na delovnih mestih, kjer so po�kodbe pri delu in zdravstvene okvare pogostej�e. Rok za obèasne preizkuse iz prej�njega odstavka ne sme biti dalj�i od dveh let. In�pektor za delo lahko po opravljenem in�pekcijskem nadzorstvu odredi uskladitev programa usposabljanja s posebnostmi delovnega mesta glede na oblike in vrste nevarnosti. In�pektor za delo lahko po opravljenem in�pekcijskem nadzorstvu odredi tudi preizkus teoretiène in praktiène usposobljenosti za varno delo. Delodajalec pri katerem opravljajo delo delavci drugega delodajalca mora zagotoviti, da ti delavci prejmejo ustrezna navodila glede varnostnih in zdravstvenih tveganj pri delu. Delodajalec mora zagotoviti ustrezne oblike usposabljanja èlanov sveta delavcev oziroma delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu. Delodajalec mora zagotoviti usposabljanje delavcev v njihovem delovnem èasu in za delavce brezplaèno.27

27 Povzeto po: Zakon o varstvu in zdravju pri delu, Uradni list RS �t. 59/99



10. KARAKTERISTIKE IZOBRA�EVALNEGA TEÈAJA ZA UPRAVLJALCE BAGROV Zaradi specifiènosti tehnolo�kih zahtev (npr. specifiène zahteve tehnologij, bagri s èelno �lico, bagri z vleèno �lico in grabilcem, bagri na pnevmatikah, bagri z globinsko �lico) se izobra�evanje in usposabljanje izvaja po sledeèih kriterijih:

doloèitev potreb udele�encev; preverjanje zahtevanih pogojev kandidatov doloèenih za usposobitev (starost

18 let, izpit B kategorije, zdravstvena sposobnost-prehodni zdravstveni pregled);

doloèitev obsega izobra�evanja z zahtevanimi temami; doloèitev ustreznih strokovnih predavateljev po izbranih temah (doloèimo kaj

kdo predava); zagotovitev prostora izobra�evanja; zagotovitev andrago�kih, didaktiènih in uènih pripomoèkov (bagri); priprava ustreznega strokovnega gradiva; uskladitev terminov usposabljanja; priprava konènega teoretiènega preizkusa znanja; priprava konènega praktiènega preizkusa znanja; izdelava zakljuènih listin (evidenèno, izkaz, sprièevalo�); spremljava kvalitete izvedbe teèaja; izpeljava ankete o kakovosti izvedbe izobra�evanja s strani udele�encev in

ovrednotenje rezultatov. Ko govorimo o zagotavljanju izvajanja strokovnih nalog iz varnosti in zdravja pri delu kot enem od mnogih strokovnih svetovalnih dejavnosti pri nas, ugotovimo da se �tevilo le teh v zadnjih letih poveèuje. Zaradi vedno veèjega interesa po svetovanju si podjetja ne morejo dovoliti ljudi s povr�nim znanjem iz varnosti in zdravja pri delu. Zaradi konkurenènosti na tem podroèju, se je te�ko odloèiti za najbolj primerno institucijo oziroma kakr�nokoli drugaèno obliko izvajanja strokovnih nalog. Ponavadi pri izbiri in odloèitvi igra glavno vlogo finanèni faktor in ne kvaliteta ter strokovnost izvedbe.



11. PRIDOBIVANJE SLU�ATELJEV

Za izvedbe izobra�evalnega teèaja se mora v prvi vrsti pokazati potreba po njem zato moramo zbrati ustrezno �tevilo slu�ateljev ki se bodo udele�ili izobra�evalnega teèaja.V ta namen se zbirajo prijave zainteresiranih posameznikov ali podjetij ter se o tem vodi evidenca prijav. Udele�enci izobra�evanja in usposabljanja so lahko individualni posamezniki, podjetniki posamezniki, podjetja in ostali zainteresirani zato so skupine lahko zelo heterogene in raznovrstne glede na starost, spol, izobrazbo, predznanje ipd. Priporoèljiva velikost skupine naj bi bila od minimalnega �tevila 15 udele�encev do maksimalnega �tevila 25 udele�encev. Glede na vsebino izobra�evanja se lahko skupina formira iz kandidatov,ki so prijavljeni za usposobitev na razlièni delovni opremi (te�ka gradbena mehanizacija � bagri, dvigala, vilièarji), ker je del teoretiènega dela skupen za vse. Postopek izbora slu�ateljev se zaène z zbiranjem prijav. Po�ilja se ponudbe za usposobitveni teèaj, ogla�uje se preko interneta, s pisnimi obvestili ali po elektronski po�ti po�ilja se ponudbe razliènim podjetjem ter po telefonu. Ponudbe se zbirajo tudi na podlagi kataloga, ki se po�ilja posameznikom in podjetjem. Zbiranje prijav najbolj obièajno poteka po telefonu. Veliko je posameznikov ali podjetij (stalnih strank), ki sami poklièejo in se prijavijo na teèaj. Osnovni zahtevani predpogoji za prijavo slu�ateljev so:

starost 18 let; zdravni�ko sprièevalo o zdravstveni primernosti za tako delo; izpit za voznika B kategorije.



12. POPIS UÈNIH VSEBIN 12.1. PROGRAM USPOSABLJANJA ZA UPRAVLJALCA BAGROV O programu: Program za upravljalca bagrov je namenjen delavcem, ki v praksi izvajajo transport in manipulacije z bremeni. Zakonska osnova: Delovno mesto strojnika se v smislu Zakona o varnosti in zdravju pri delu (Ur.list RS, �t.56/99) pojmuje kot delovno mesto s poveèano nevarnostjo. V skladu z omenjeno zahtevo morajo biti delavci na teh delovnih mestih usposobljeni za varno delo. Organizacija izobra�evanja:

teoretièni del; praktièni del.

Pogoji vkljuèitve v izobra�evanje:

starost 18 let; opravljen zdravni�ki pregled v ambulanti medicine dela.

Pogoji konèanja usposabljanja:

opravljen teoretièni preizkus; opravljen praktièni preizkus.

Oblika izpita: Teoretièni preizkus opravijo kandidati v obliki izpolnjevanja testnega vpra�alnika. Praktièni del izpita opravljajo kandidati po opravljenem praktiènem delu usposabljanja in po opravljenem teoretiènem preizkusu. Kandidati, ki �e niso opravili praktiènega usposabljanja lahko opravljajo samo teoretièni del preizkusa. Potrdilo: Po uspe�no opravljenem preizkusu znanja se kandidatom izda " POTRDILO o opravljenem preizkusu znanja iz varstva pri delu ", ki je izdano v skladu z zahtevami 24.èlena Zakona o varnosti in zdravju pri delu in na podlagi pooblastila Ministrstva za delo, dru�ino in socialne zadeve �t. 10202/0010/2000-007 z dne 03.07.2000 in doloèil Pravilnika o pogojih, ki jih mora izpolnjevati poobla�èena organizacija, ki opravlja strokovne naloge s podroèja varstva pri delu (Ur.l.RS,�t.61/96) In�titutu za varstvo pri delu in varstvo okolja Maribor in na osnovi odloèbe Republi�kega komiteja za vzgojo in izobra�evanje ter telesno kulturo (022-44/82 z dne 11.3.85).



Predmetnik: �T. PREDMET URE

1 Varstvena zakonodaja 2 2 Strojeslovje - osnove mehanizacije 6 3 Osnove tehniènega varstva 2 4 Strojeslovje in varno delo z bagri 14 5

Varnost pri transportnih manipulacijah in manipulacijah z bremeni

10

6 Zdravstveno varstvo in prva pomoè 2 7 Praktièno delo 64 Skupaj ur 100

TABELA 1: Predmetnik izobra�evalnega in usposobitvenega teèaja za upravljalce bagrov. Kraj izvajanja: Teoretièni del (didaktièna uèilnica), praktièni del (v podjetju). Literatura: 1. Pravilnik o splo�nih ukrepih in normativih za varnost pri delu z avtodvigali. 2. Cee Vekoslav: Varno delo pri strojih te�ke gradbene mehanizacije. 3. IVD Maribor: Varnost in zdravje pri delu. Predavatelji: 1. Petrovski �arko, dipl. varn. in�. 2. Buh Stanislav,univ. dipl. in�. str. 3. Kronegger Vasja, dipl. varn. in�. 4. Skok Karel Smotri: Seznanitev delavcev:

s preventivnimi in tekoèimi postopki za zagotavljanje varnega dela s stroji te�ke gradbene mehanizacije - bagri;

z zakonskimi osnovami za varno delo; s sestavnimi deli in njihovimi funkcijami; s postopki in naèini ukrepanja ob nezgodi.

Naloge: Kandidati morajo:

obvladati pomen in naèine zakonskega urejanja varnega dela; razumeti in v praksi uporabiti postopke, ki zagotavljajo varne transportne

manipulacije in manipulacije z bremeni; obvladati tehniène karakteristike bagrov in v povezavi s tem znati doloèiti

nevarnosti in njihovo odpravo; razumeti funkcijo posameznih funkcionalnih delov bagrov in v povezavi s

tem doloèiti nevarnosti in njihovo prepreèitev; znati uporabiti varstvene ukrepe in normative v praksi.



Vsebina po posameznih predmetih: 1. VARSTVENA ZAKONODAJA

ekonomski in socialni pomen varstva pri delu; ukrepi za prepreèevanje nezgod; jeklene vrvi � zahteve varstva pri delu z njimi pravna ureditev varstva pri delu; obveznosti delodajalca glede varstva pri delu; odgovornosti, obveznosti in pravice delodajalcev; nadzor in organi nadzora.

2. OSNOVE VARSTVA PRI DELU

ukrepi s katerimi zagotavljamo varno delo; organizacija varstva pri delu v podjetjih.

3. STROJESLOVJE IN VARNO DELO Z BAGRI � OSNOVE MEHANIKE IN HIDRAVLIKE Osnove transporta:

pomen transporta v sodobni proizvodnji; razvoj transporta; enote mehanike; osnove hidravlike; organizacija transporta; transportna sredstva; transportna sredstva (pregled in uporabnost); signalizacija.

Opis in vzdr�evanje bagrov:

razdelitev bagrov; delovne operacije; sestavni deli (�asija, vozni mehanizem, diesel motor, hladilni sistemi,

sklopka, menjalnik, diferencial, elektrièna instalacija). 4. VARNOST PRI MANIPULACIJAH Z BAGRI

pozicioniranje in stabilnost bagrov; priprava bremena (kopanje, ru�enje, prebijanje); prejem bremena; dvig bremena; prenos bremena; odlaganje bremena.



5. ZDRAVSTVENO VARSTVO IN PRVA POMOÈ delovno zdravje; �kodljivosti, ki se pojavljajo pri delu; nezgode pri delu in poklicne bolezni; monotonost in utrujenost; po�kodbe pri delu z bagri; sredstva za nudenje prve pomoèi.

6. PRAKTIÈNO DELO Z BAGRI Kandidati opravijo 64 ur praktiènega dela z dvigali pod vodstvom mentorja. Vsebina:

vklapljanje in izklapljanje stikal; dviganje in spu�èanje bremen na doloèeno mesto; pripenjanje bremen in usmeritev bremen; prena�anje bremen; priprava bagra; vzdr�evanje bagra.

12.2. OPIS POMEMBNEJ�IH TEM IZ SKRIPT, KI SO NAMENJENE SLU�ATELJEM IZOBRA�EVANJA Kaj je bager Bagri so stroji za zemeljska dela, ki jih uporabljamo v gradbeni�tvu, rudarstvu, kmetijstvu in drugih panogah. Z njimi kopljemo in nakladamo zemljo, rudnine in podobne materiale. Sreèujemo jih pri prekladanju pasovnega materiala in hlodovine. Uporabni so tudi kot �erjavi in v druge namene. Bager kot stroj v mnogih primerih uvr�èamo v skupino univerzalnih strojev. To univerzalnost dose�emo z vso mogoèo dodatno opremo, ki nam omogoèi opraviti najrazliènej�a dela (kopanje, pobiranje, ru�enje, prebijanje�) brez pretiranega telesnega napora. Storilnost je lahko izredno visoka, razen tega pa zmanj�uje tudi nesreèe pri delu. Velikokrat bagre opremimo kot dvigalo, s katerim lahko dvignemo manj�e pa tudi veèje predmete. Vrste bagrov Bagrov je veè vrst. Z razliènih vidikov jih lahko razdelimo v veè skupin:

1. Bagri s èelno �lico � delovni uèinek bagrov s èelno �lico in njih uporaba za delo v steni oziroma za delo nad nivojem je velik. �lico bagra polnimo tako, da re�emo tanko plast materiala na celetni vi�ini reza. Na poti reza se �lica napolni do vrha � maksalno.

2. Bagri z vleèno �lico in grabilcem � pri delu s temi bagri mora strojnik posvetiti posebno pozornost zavarovanja bagra proti drsenju � v ta namen slu�i varnostni breg.

3. Bagri na pnevmatikah � ta vrsta bagrov je namenjena za manj�a dela, predvsem v naseljenih krajih pri gradnji objektov. Prednost tega stroja je v hitrem premiku z gradbi�èa na gradbi�èe po �e urejenih cestnih povr�inah.

4. Bager z globinski �lico � to so stroji, s katerimi kopljemo in pobiramo razni material pod nivojem. Delo s strojem zahteva posebno izurjenega delavca.



Obveznosti upravljalca bagra Pri delu je strojnik dol�an uporabiti predpisana in ustrezna za�èitna sredstva:

varovalno obleko; varovalne èevlje; varovalne rokavice; varovalna temna oèala; krzneni telovnik ali bundo.

Opravila, ki jih je strojnik dol�an opraviti vsak dan:

1. Pred prièetkom dela:

Opraviti mora vizualni pregled stroja in ugotoviti brezhibnost na konstrukciji stroja, predvsem pa:

Stanje gosenic, pogonjskih in krmilnih koles; Stanje nosilnih jekleni vrvi, hidravliènih naprav, orodja in prikljuènih strojev; Stanje svetlobnih in zvoènih teles; Stanje opozorilnih napisov; Ali ima stroj vso predpisano pomo�no opremo.

Kontrola in preizkusi pogona in ostalih naprav:

Nivo olja v karterju; Nivo hladilne vode; Kolièina goriva; Filter za zrak; Nivo olja v hidravliki oziroma rezervoarju; Stanje akumolatorja (elektrolit, stiki, èistost); Stanje mazalk in podmazanje; Zategnitev posameznih sklopov.

Pri strojih na elektrièen pogon, bagrih in drugih podobnih strojih mora strojnik pred delom preveriti:

Stanje stikal; Stanje dovodnih kablov na bobnu in stanje razvitih kablov; Stanje naprav za zavarovanje proti nevarni napetosti dotika.

Posebej in podrobno pa mora preveriti:

Stanje stikal, roèic in komande; Kje le�ijo kabli, ali so morda po�kodovani; Ali delujejo varnostne naprave proti nenamernemu dotiku; Ali so prikljuèene pu�e cele, ali so polo�ene izolacijske preproge in kako so

vzdr�evane.

2. Med delom:

Po zagono pogonjskega motorja mora preizkusiti na stroju: Delovanje vseh komand in vse premike delovnega orodja; Delovanje zavornih mehanizmov; Delovanje signalnih naprav;



Tlak olja v motorju, temperaturo motorja, �tevilo obratov; Tlak hidravliènega olja in tlake orodij; Talna kontrola in zasledovanje delovanja motorja in drugih in�trumentov na

stroju; Pri ugotovitvi napake na stroju mora delo ustaviti in o okvari obvestiti

neposrednega vodjo.

3. Po delu: Vedno poskrbeti da je stroj parkiran na odrejenem in varnem mestu, tla naj

bodo trdna in ne preblizu izkopov, jam, strug, javnih cest, samotnih krajev. Stroj naj bo zavarovan tako, da se ne more sam premakniti;

Delovno orodje mora biti spu�èeno na tla; Pogonjski motor ohlajamo neobremenjen in ga nato ustavimo; Kompletni stroj oèistimo; Dolijemo olje, gorivo, vodo, podma�emo in odstranimo morebitne napake; V dnevnik dela evidentiramo delo stroja, porabo goriva, olja in drugega

materiala ali rezervnih delov. Da bi se strojnik izognil posledicam, ki izhajajo iz disciplinske, materialne in kazenske odgovornosti mora upo�tevati naslednje ukrepe:

Ne sme zapustiti stroja, èe predhodno ne poskrbi, da se stroj sam od sebe ne premakne (razbremenimo, postavimo na stran, orodje spustimo na zemljo, zavremo vozilo, izklopimo pogon in kabino zaklenemo);

Med pogonom ne smemo stroja popravljati, mazati ali èistiti, dolivati gorivo in olje (stroj vedno ustavi in izkljuèi pogon);

Z doloèenim strojem ne sme opravljati drugih del ali pa delati v nasprotju z navodili proizvajalca stroja;

Stroja ne sme prepustiti v upravljanje drugi osebi, ki nima pooblastila in ni usposobljena za delo s tem strojem;

Ob zapustitvi stroja pustiti delovno orodje (plug, lopata�) ne uprto v zemljo. Vzdr�evanje bagra Stalna delovna sposobnost in dolga �ivljenska doba stroja za zemeljska dela � bagra sta odvisni od pravilnega in rednega vzdr�evanja. Ni odveè, èe poznamo naslednje vzdr�evalne postopke:

Dnevno vzdr�evanje; Tedensko vzdr�evanje; Meseèno vzdr�evanje; Letno vzdr�evanje.

Pri vseh navedenih terminih je potrebno opraviti vrsto vzdr�evalnih nalog. Dnevno vzdr�evanje, to je vzdr�evanje, ki ga opravlja strojnik (upravljalec). Ob tedenskem vzdr�evanju si naloge delita strojnik in poobla�èeni vzdr�evalec. Sem spada èi�èenje, mazanje, kontrola stikov, orodja, kontrola vseh sistemov in podobno. Vsa ostala vzdr�evanja pa je potrebno opraviti tako, kot to zahteva proizvajalec stroja v svoji knji�ici za vzdr�evanje stroja. Pri tem so obièajno uporabljene tabele (glej tabelo 2).



Primer: Vzdr�evanje

motorja naziv Po urah dela stroja

10, 60, 120, 240, 600

diesel Zamenjava olja v motorju

Kontrola nivoa olja v koritu, zamenjava

olja

Èrpalka za vbrizgavanje in

regulator

Kontrola nivoa olja, po potrebi dodaj

olje. Èistiti in nastaviti, samo v servisni delavnici

TABELA 2: Tabela vzdr�evanja delovnega stroja. Po tak�i tabeli je potrebno kontrolirati �e vse ostale sklope stroja:

�asijo stroja; Osi pogonjskih in krmilnih koles, gosenice; Zavore z mehanizmom za upravljanje in zaviranje; Teleskope; Servo motorje za dviganje in premikanje orodij; Servo motor za ostale premike (nagibanje, vrtenje); Hidravlièni sistem; Razdelilne ventile v sistemu; Pritrditev in pogon èrpalke; Razervoar za olje; Zadr�evalne ventile; Elektrièno napeljavo; Gume; Menjalnik; Pritrditev motorja in drugih elementov; Sistem za gorivo; Drugo.

Vzdr�evalna dela na sklopih stroja se praviloma opravijo v odvisnosti od efektivnih ur dela. Razpon pregleda in dopolnitev je od 50 pa tja do 600 ur efektivnega dela. Po preteku 600 delovnih ur je obièajno veliki oziroma letni pregled, pri katerem �e pride do zamenjave obrabljenih ali kako drugaèe dotrajanih strojnih delov. Poleg dobrega vzdr�evanja je izredno pomembno, da imamo na razpolago zadostno �tevilo najva�nej�ih rezervnih delov oziroma tistih delov, ki jih je proizvajalec stroja doloèil in opisal v katalogu rezervnih delov. Za pravilno delovanje posameznih sklopov vozila (posebno elektriènih in hidravliènih) je pomembno, da v vozilo vgradimo vedno enake in po mo�nosti originalne dele. Inprovizacije niso za�eljene, vendar so v mnogih primerih �al neizbe�ne. Razlog je jasen: pomankanje originalnih rezervnih delov. Tudi bateriji, ki nam slu�i za zagon in razsvetljavo smo dol�ni posvetiti vso pozornost. Vezi in stiki morajo biti vedno èisti in premazani z vazelinom. Redno je treba èistiti kontaktne prikljuèke, da se ti med obratovanjem ne grejejo. Redno èistimo tudi pokrove elementov, robove gumijastih posod, robove zabojev od bele patine, ki se tam rada nabere.



Ni odveè, da vsaj enkrat na mesec izmerimo gostoto elektrolita v bateriji. Baterijo je dovoljeno izprazniti najveè 75 � 80 % vrednosti glede na nominalno vrednost baterije, oziroma najveè do 1.7 volta na celico ali gostote 1.13 kilograma na liter. V nobenem primeru ni dovoljen padec gostote pod 1.8 kilograma na liter. Natanènej�e podatke o naèinu ravnanje in vzdr�evanja daje izdelovalec baterij za vsako vrsto baterij posebej. Ob zakljuèku tega sestavka naj omenimo �e enkrat: Spo�tujmo varnostne napotke in napotke, ki jih za vsak stroj posebej posreduje proizvajalec, ravnajmo, kot da je stroj na�. Le tako boste prispevali svoj dele� k varnosti samega sebe in svojih sodelavcev in boste dobro opravili delo. Bagre je treba veèkrat pregledati in se preprièati o brezhibnem stanju oziroma jih redno vzdr�evati z organiziranjem slu�be vzdr�evanja, ki redno in vnaprej doloèenih obdobjih po vnaprej doloèenem sistemu vzdr�uje bagre. Delovna organizacija organizira tak�no vzdr�evalno slu�bo odvisno od �tevila bagrov in drugih transportnih naprav ter velikosti delovne organizacije. V delovni organizaciji z veèjim �tevilom strojev in drugih transportnih naprav bi naj bila organizirana specializirana posebna skupina vzdr�evalcev, ki bi opravila vsa vzdr�evalna dela in kontrolni del na napravah, razen dnevnega vzdr�evanja, ki ga je dol�an opravljati voznik. Jeklene vrvi in zahteve varstva pri delu z njimi Vsi bagri praviloma rabijo bremenske in nosilne jeklene vrvi. Prav te vrvi so izpostavljene vrsti èiniteljev, ki vplivajo na njihovo trajnost in s tem na varnost. Zato:

Nosilnim in bremenskim jeklenim vrvem posvetimo vso pozornost; Kvaliteta in oblika jeklene vrvi mora ustrezati zahtevam proizvajalca stroja; Ko izrabljeno ali kako drugaèe po�kodovano jekleno vrv menjamo, moramo

paziti na: kvaliteto vrvi, obliko vrvi, smer pletenca (leve, desne, kri�no pletene ), dimenzijo vrvi. Pri tem pregledamo tehnièna navodila stroja;

Mehke jeklene vrvi zru�ilne trdnosti 1300 N/mm2 uporabljamo tam, kjer se na boben vrv navija ovoj preko ovoja. Premer bobna in vrvi je majhen;

Jeklene vrvi z zru�ilno trdnostjo 1600 N/mm2 uporabljamo pri dvigalih in bagrih ter jih praviloma ne navijamo ovoj preko ovoja;

Jeklene vrvi z zru�ilno trdnostjo 1800 N/mm2 ali veèjo trdnostjo uporabimo tam, kjer vrv miruje ali jo navijamo na bobne velikega premera.

Poleg navedenega v zvezi z jeklenimi vrvmi moramo spo�tovati �e naslednje zahteve varstva:

Jeklenih vrvi ni dovoljeno preobremenjevati; Za vse nosilne vrvi moramo imeti atest vrvi ; Vrvi moramo redno vzdr�evati in mazati, kot mazivo obièajno uporablamo

VISKOLIT mast, grafitno mast in posebne spreje. Kadar zasledimo, da je jeklena vrv po�kodovana (udarjena, zlizana, zvita,

razpletena, zmeèkana) vemo, da je neuporabna in jo moramo zamenjati z novo.

V pravilniku o splo�nih ukrepih in normativih za varstvo pri delu z dvigali je prikazana tabela (glej tabelo 3), ki doloèa maksimalno �tevilo pretrganih �ic na enem zavoju vrvi.



Tabela:

Konstrukcija vrvi 6 x 19 = 114 8 x 19 = 152 6 x 37 = 222 8 x 37 = 296 18 x 89 = 342

Varn. koefic.

po JUS - M.DL070

Kri�no plet.

Istost. plet.

Kri�no plet.

Istost. plet.

Kri�no plet.

Istost. plet.

Kri�no plet.

Istost. plet.

Kri�no plet.

Istost. plet.

6 12 6 18 6 22 11 30 15 34 18 Nad 6 do

7 14 7 20 10 26 13 32 16 38 19

Nad 7 16 8 24 12 30 15 34 17 40 20 TABELA 3: Maksimalno �tevilo pretrganih �ic na enem zavoju vrvi.

Poleg tabele lahko uporabnost ali neuporabnost jeklene vrvi doloèimo �e na naslednji naèin:

Za vrvi z varnostnim koeficientom do 6 je mejna vrednost pretrganih �ic do 10 % od njihovega skupnega �tevila

Vrvi z varnostnim koeficientom od 6 do 7 imajo mejno vrednost pretrganih �ic do 12 % od skupnega �tevila

Za varnostni koeficient nad 7 je mejna vrednost pretrganih �ic do 14 % od skupnega �tevila

Izrabljene jeklene vrvi moramo zamenjati tudi, kadar se �tevilo pretrganih �ic giblje izpod mejnih vrednosti iz tabele ali odstotka v toèka od 1 � 3, èe dose�e skupno �tevilo pretrganih �ic in zarjavelih ali stanj�anih �ic na vsej dol�ini vrvi 40 % od skupnega �tevila. Primer: Jeklena vrv 8 X 37 = 296 �ic � da je vrv neuporabna mora biti na njeni dol�ini pretrganih �ic za 40 % ali 118.4 �ice. Pri delu z jeklenimi vrvmi moramo �e omeniti delo bagra v nenormalnih pogojih. Tam, kjer je temperatura pod �10°C ali nad +100°C in tam, kjer opravimo delo s sunkom, se dopustna obremenitev vrvi mora zni�ati na 50 %. Splo�na naèela oziroma zahteve varnega dela pri strojih za zemeljska dela � bagri

1. Vsak stroj mora imeti kabino, ki ustreza stroju, delu in letnemu èasu (zaprte kabine z ogrevanjem, odprte kabine, kabine za delo v gozdu, v kamnolomih, ru�enje objektov).

2. Varnostno opremo sestavljajo �arometi in pozicijske luèi za noèno delo,

vzvratna ogledala in zvoène naprave ter ustrezna varnostna navodila (»Ne zadr�uj se v podroèju stroja« ipd.).

3. Pred prièetkom vsakih del je strojnik dol�an zahtevati podatke o terenu,

preprekah, opu�èenih greznicah ipd. Dobiti mora podrobne informacije in naèrte o morebitnih elektriènih, plinskih, telefonskih in drugih napeljavah.

4. Kadar je rezervoar goriva v bli�ini motorja, je dovoljeno dolivati v rezervoar

le takrat, ko je motor izkljuèen, tudi kaditi je prepovedano.



5. Ko je motor pregret, ne smemo odpirati pokrova hladilnega sistema. Para in

vroèa voda nas lahko oparita.

6. V zaprtem prostoru moramo pustiti izkljuèen motor, imeti vkljuèen motor je nevarno in prepovedano.

7. Èistoèa in urejenost delovnega stroja sta prvi zahtevi varstva pri delu.

8. Orodja in pomo�na sredstva je treba redno vzdr�evati in hraniti na odrejenem

mestu.

9. Shranjevanje vnetljivih snovi v kabini ni dovoljeno.

10. Gorivo ni namenjeno za panje rok in oblek, zato je tako ravnanje prepovedano.

11. V su�nem obdobju je strojnik dol�an poskrbeti za monta�o lovilca isker na

izpu�no cev, zlasti �e pri delu v gozdu ali na travniku.

12. Preden stopimo na stroj, se moramo z ogledalom preprièati, èe je vse v brezhibnem stanju.

13. Na stroj se vzpenjamo pazljivo in po dostopih, ki so za to predvideni.

14. Preden vkljuèimo zaganjaè motorja, se moramo preprièati, èe je roèica

menjalnika v nevtralnem polo�aju.

15. Preden speljemo, se vedno preprièamo, èe je okolica stroja prosta.

16. Hitrost vo�nje prilagodimo zemlji�èu.

17. Med vo�njo naj bo plug ali drugo orodje dvignjeno, kot je predpisano (40 � 50 cm od tal).

18. S stroji za zemeljska dela ne smemo delati na nagibih, ki so veèji, kot jih je

predpisal proizvajalec stroja.

19. Na stroju ni dovoljeno preva�ati drugih ljudi, èe stroj ni za to prirejen. Signalizacija Kadar med obratovanjem stroja ni zagotovljena zadostna preglednost, moramo organizirati posebej izurjenega signalista, da usmerja strojnika � upravljalca stroja pri njegovem delu. Signalist in strojnik se sporazumevata z roènimi znaki. Splo�ni roèni znaki so dogovorjeni in enotni. Signalist mora pri svojem delu vedno stati izven nevarnega obmoèja in obrnjen proti stroju.



13. MATERIALNI POGOJI ZA IZOBRA�EVANJE 13.1. PROSTORI IZOBRA�EVANJA Prostor za izvedbo izobra�evalnega in usposobitvenega teèaja je lahko v prostorih najemodajalca, (stavba Iskra Sistemi, Stegne 21), kjer je tudi sede� Podru�nice IVD- ja ali pa v prostorih naroènika izobra�evanja. Kje bo izobra�evalni teèaj potekal je odvisno od veèjih dejavnikov. Eden poglavitnih dejavnikov je �tevilo kandidatov. Èe so v skupini kandidati iz razliènih podjetij se izobra�evanje ponavadi izvaja v prostorih stavbe Iskra Sistemi v Stegnah. Teoretièni del se izvaja v veèji ali manj�i predavalnici najemodajalca (Iskra Sistemi) odvisno od �tevila kandidatov, praktièni del pa na parkiri�èu. V primeru, da naroènik izobra�evanja prijavi veè kandidatov se lahko izobra�evanje po �elji izvaja tudi pri naroèniku (v podjetju). Èe v podjetju, ki je naroènik izobra�evanja, ni predavalnice, poteka lahko teoretièni del teèaja v jedilnih prostorih, sejnih sobah itd. pomembno je, da imajo ti prostori pogoje za izvedbo teèaja. Praktièni del teèaja pa se izvaja na dvori�èu, v skladi�èu, na parkiri�èu, itd. 13.2. TEHNIÈNA OPREMA IN PRIPOMOÈKI Brez ustrezne tehniène opreme in pripomoèkov ne moremo kvalitetno izpeljati ali pa sploh ne moremo izpeljati izobra�evalnega in usposobitvenega teèaja. Zato je potrebno stremeti za tem, da se uporablja najnovej�a, kvalitetna in brezhibna oprema. Oprema in pripomoèki, ki so potrebni za izvedbo teoretiènega dela usposobitvenega teèaja so:

tabla, ki je lahko prenosljiva; kreda ali flomaster; grafoskop; projektor z notebook- om; mikrofon; prosojnice itd.

V zadnjem èasu se èedalje bolj uporabljajo prezentacija preko projektorja. Ta naèin izobra�evanja je primernej�i tako za predavatelja kot tudi za slu�atelje. Predavatelj se la�je osredotoèi na pomembnost tistega kar predava, ker je prezentacija nazornej�a, pestrej�a in bolj obogatena. Obenem je prezentacija tudi prijaznej�a in s tem razumljivej�a za slu�atelje in zato so bolj motivirani za spremljanje in sodelovanje. Oprema in pripomoèki, ki se uporabljajo na praktiènem delu usposobitvenega teèaja so:

bager na pnevmatikah; bager z globinsko �lico; kreda; barva; razne palete za postavitev poligonov;: razne druge improvizirane ovire.



13.3. PODLAGE ZA PREDAVATELJE Za uspe�no in kvalitetno izvedbo samega izobra�evanja je potrebnih veè dejavnikov. Kot prvi in najpomembnej�i dejavnik naj omenim samega predavatelja. Brez kvalitetnega predavatelja tudi sama izvedba izobra�evanja ne more biti kvalitetna. V drugi vrsti pa kvaliteta izvedbe izobra�evanja ni odvisna samo od predavatelja, ampak tudi od tega kako se na izvedbo pripravi. Pri pripravi podlag za predavanje je pomembno, da so te èim bolj nazorne in razumljive in pripravljene v kontekstu predvidene vsebine izobra�evanja. Obièajno so te podlage za predavatelje razne prosojnice za grafoskop ali preko raèunalnika (PowerPointa) s projektorjem. Nekaj primerov prosojnic (za na grafoskop ali prikaz preko raèunalnika s projektorjem), ki so namenjene za izobra�evalni in usposobitveni teèaj za strojnike oziroma za upravljalce bagrov:



Dovoljene obremenitve jeklenih vrvi po DIN 15060

Vrv DIN 3055, 3060,

3066 Vrv � Ø in

mm

kg

0°

kg

45°

kg

90°

kg

120°

kg

8

445 890 820 625 445

10

720 1440 1330 1010 720

12

1050 2100 1940 1480 1050

14

1450 2900 2670 2050 1450

16

1950 3900 3600 2750 1950

20

2800 5600 5170 3950 2800

24

4200 8400 7760 5930 4200

36

6300 12600 11600 8900 6300

42

8800 17600 16200 12400 8800

48

11500 23000 21200 16200 11500

60

16500 33000 30400 23300 16500

Nazivna trdnost posamezne �ice 160 kp/m2



Dovoljene obremenitve veri�nih obes DIN 695

Nazivni premer èlenka v

mm

kg

0°

kg

45°

kg

90°

kg

120°

kg

5

250 500 450 350 250

6

350 700 650 490 350

7

450 900 800 630 450

8

630 1260 1130 880 630

10

1000 2000 1800 1400 1000

13

1600 3200 2900 2250 1600

16

2500 5000 4500 3500 2500

18

3150 6300 5600 4400 3150

20

4000 8000 7200 5600 4000

23

5000 10000 9000 7000 5000

26

6300 12600 11300 8800 6300



Dopustne obremenitve tropramenskih manila vrvi, pletenih kot �iène vrvi po DIN 83321

Vrv � Ø in

mm

kg 0° kg

45° kg

90° kg

120° kg

16

220 440 410 320 220

20

360 700 650 500 350

24

500 1000 930 7200 500

28

650 1300 1200 940 650

32

850 1700 1550 1200 850

36

1050 2100 2000 1500 1050

44

1600 3200 2900 22500 1600

52

2150 4300 4000 3050 2150

60

2800 5600 5200 4000 2800



Signalizacija



13.4. GRADIVA IN LITERATURA ZA IZOBRA�EVANJE Priprava predavateljev na samo izvedbo teèaja je ena najpomembnej�ih stvari pri izobra�evanju. Predavatelji se morajo stalno izobra�evati in pridobivati nova znanja. Nekaj najpomembnej�ih gradiv in literatur za predavatelje iz podroèja varnosti in zdravja pri delu za upravljalce bagrov:

R. Vernez, W. Vienny, R. Zahner: AVTOELEKTRIKA, Tehnièna zalo�ba Slovenije

razne revije, kot npr. Delo in varnost� strokovna literatura s podroèja fizike, mehanike, motoroznanstva razni standardi:

SIST EN 281:1997 � Motorna vozila za talni transport s sede�em za voznika. Predpisi za izvedbo in razmestitev stopalk, SIST EN 1459:1999 - Varnost vozil za talni transport - Samognana vozila z mehanizmom za dviganje s spremenljivim dosegom SIST ISO 3691:1999 - Vozila za talni transport - Gnana vozila za talni transport - Pravilnik o varstvu pri delu SIST ISO 3691:1999/AMD1:1999 - Vozila za talni transport - Gnana vozila za talni transport - Pravilnik o varstvu pri delu - Dopolnilo 1 SIST EN 474-1:2000 � Stroji za zemeljska dela � Varnost � Splo�ne zahteve SIST EN 474-4:2000 � Stroji za zemeljska dela � Varnost � Zahteve za bagre SIST EN 500-1:2000 � Te�ka gradbene mehanizacija � Varnost � Obièajne zahteve oSIST prEN ISO 3411:2005 - Stroji za zemeljska dela - Telesne mere upravljavca in najmanj�a velikost upravljavèevega prostora (ISO/DIS 3411:2005) oSIST prEN ISO 3471-1:2005 - Stroji za zemeljska dela � Laboratorijski preskusi in zahteve za delovanje struktur za za�èito pred prevraèanjem � 1. del: Kovinske strukture (ISO/DIS 3471-1:2004) SIST EN 13510:2000/AC:2004 - Stroji za zemeljska dela - Za�èita proti prevraèanju - Preskusi in zahteve (ISO 3471:1994, vkljuèno s spremenjenim Dopolnilom 1:1997) SIST EN ISO 3457:2004 - Stroji za zemeljska dela - Varovala - Definicije in zahteve (ISO 3457:2003) SIST EN ISO 6165:2004 - Stroji za zemeljska dela � Osnovni tipi � Slovar izrazov (ISO 6165:2001) SIST EN ISO 6683:2005 - Stroji za zemeljska dela - Varnostni pasovi in njihova pritrdi�èa � Zahtevane lastnosti in preskusi (ISO 6683:2005) SIST EN ISO 7096:2000/AC:2004 - Stroji za zemeljska dela - Laboratorijski postopek za ovrednotenje vibracij voznikovega sede�a (ISO 7096:2000) SIST ISO 6395:2002 - Akustika � Merjenje zunanjega hrupa, ki ga povzroèajo stroji za zemeljska dela � Dinamièni preskusni pogoji Zelo pomembna pri izobra�evanju so gradiva in literatura, ki slu�ateljem pomagajo, da la�je spremljajo in opravijo teèaj. Gradivo in literatura, ki je namenjena za slu�atelje usposobitvenega teèaja za upravljalce vilièarjev je:

skripta: In�titut za varstvo pri delu Maribor: VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU;

skripta: In�titut za varstvo pri delu Maribor: VARNO DELO PRI STROJIH TE�KE GRADBENE MEHANIZACIJE;

Pravilnik o splo�nih ukrepih in normativih za varnost pri delu z avto-dvigali.



14. IZVAJALCI IZOBRA�EVANJA

Ustrezni predavatelji so eden najpomembnej�ih dejavnikov v procesu izobra�evanja. Ti morajo biti strokovno usposobljeni, kar pomeni, da morajo imeti najmanj visoko strokovno izobrazbo in opravljen pedago�ko-andrago�ki izpit. Za predavatelja so zelo pomembne izku�nje pri izobra�evanju (da obvlada snov, ki jo predava), saj zna le izku�en predavatelj primerno voditi in motivirati slu�atelje. Prav tako potrebuje praktiène izku�nje, na podlagi katerih zna uèno snov razlo�iti ne samo teoretièno ampak tudi na praktiènih primerih. Zelo pomembna je tehnika nastopanja predavatelja. Nekaj pomembnih lastnosti, ki jih mora imeti dober predavatelj:

na uvodu mora pritegniti pozornost, narediti mora dober pristop do slu�ateljev;

vsebino mora predstaviti jasno, logièno in preprièljivo; govoriti mora glasno, jasno in navdu�ujoèe; glede govorice telesa, mora vzbujati zaupanje, imeti oèesni kontakt s

slu�atelji; primerno mora uporabljati vizualna pomagala; v zakljuèku mora narediti povzetek in se zahvaliti slu�ateljem za pozornost.

Biti mora natanèen in dosleden, da npr. ne izpusti kak�ne pomembne informacije. Poleg komunikativnosti se mora stalno dodatno izobra�evati ter redno slediti vsem novostim in spremembam na tem podroèju ter kar je �e zelo pomembno, znati mora motivirati udele�ence izobra�evanja za sodelovanje. Skratka biti mora referenèen in izku�en. Predavatelji opravljajo tudi svetovanje kot posamezno dejavnost ali pa moèno prepleteno z izobra�evanjem. Kombinirano vzporedno z izobra�evanjem opravljajo tudi usposabljanje udele�encev pri pridobivanju znanj za prevoz nevarnih snovi ter pri po�arnem varstvu, kjer imajo udele�enci mo�nost uporabe doloèenih aparatur s tega podroèja in se nauèijo njihove uporabe.



15. IMPLEMENTACIJA IZOBRA�EVALNEGA TEÈAJA

�T. DEJAVNOST NOSILEC ROK IZVR�ITVE

POTREBNI VIRI

1 Pridobivanje slu�ateljev Tajni�tvo Do 15.10.2005

Katalog, internet, telefon, okro�nica

2 Doloèitev termina izvedbe in usklajevanje

Organizator izobra�evanja

30.10.2005 Telefon, internet, ponudba

3 Dogovor s predavatelji Organizator izobra�evanja

19.10.2005 Telefon, e-mail, ustno

4 Zagotovitev prostora izobra�evanja

Tajni�tvo 19.10.2005 Telefon, e-mail, ustno, ponudba

(najemodajalec, naroènik) 5 Priprava tehniène opreme

in uènih pripomoèkov Organizator

izobra�evanja 23.10.2005 Organizator izobra�evanja

6 Priprava gradiva in literature

Predavatelj, organizator

izobra�evanja

23.10.2005 Organizator izobra�evanja, predavatelj

7 Dokonèni dogovor Organizator izobra�evanja

30.10.2005 Telefon, e-mail

8 Dogovor z receptorjem/ vratarjem

Odgovorna oseba

organizatorja izobra�evanja

29.10.2005 Ustno, telefon

9 Sprejem slu�ateljev Odgovorna oseba


30.10.2005 -

10 Sprejem predavateljev Odgovorna oseba


30.10.2005 -

11 Izvedba teèaja Predavatelj Od 30.10. do 08.11.2005

-

12 Ugotavljanje zadovoljstva slu�ateljev teèaja

Tajni�tvo 07.11.2005 Mnenja slu�ateljev

13 Preizkus znanja Predavatelj, komisija

08.11.2005 -

TABELA 4: Prikaz implementacije izobra�evalnega teèaj za strojnike � upravljalce

bagrov. 15.1. DOLOÈITEV TERMINA IZVEDBE IN USKLAJEVANJE Ko se prijavi zadostno �tevilo kandidatov se pristopi k organizaciji usposobitvenega teèaja za upravljalce strojev za zemeljska dela - bagrov, katerega planiranje in izvedbo bom opisal kasneje. Skupno s predavatelji se doloèi konkretne termine z datumi in urami poteka teèaja. Ko so termini z datumi in urami usklajeni se ti termini uskladijo z razpolo�ljivimi predavalnicami oziroma s prostori, kjer se bo izvajal teoretièni del izobra�evanja.



Istoèasno se uskladi in preveri razpolo�ljivost strojev za zemeljska dela - bagrov glede na izbrane datume v terminih. Ko je usklajevanje zakljuèeno s strani predavateljev, predavalnice in kolièine in vrste uènega gradiva se s pisnim ali elektronskim obvestilom in ponudbo obvesti vse prijavljene kandidate (KDAJ, KJE, PROGRAM, TERMINSKI PLAN). Primer ponudbe: PONUDBA

Na osnovi va�ega povpra�evanja, vam po�iljamo ponudbo za izvedbo usposobitvenega teèaja iz varstva pri delu s preizkusom znanja za va�e delavce, strojnike, ki upravljajo bagre.. Po Zakonu o varnosti in zdravju pri delu (Ur. List RS, �t.56/99) se delovno mesto upravljalca stroja za zemeljska dela - bagra pojmuje kot delovno mesto s poveèano stopnjo nevarnosti. V skladu z zahtevami zakona se morajo osebe, ki upravljajo bagre usposobiti za varno upravljanje le teh. Teèaj bi potekal v va�ih prostorih (doloèena je konkretna lokacija in prostor) s prièetkom dne (doloèen je konkreten datum) v popoldanskem èasu s prièetkom ob 15.30 in bi predvidoma trajal 7 popoldnevov to je 4 dni teorije in 2 dni praktiène vo�nje. Sedmi dan bo izpit. Po uspe�no opravljenem izpitu in na osnovi dokazila o plaèilu kandidati prejmejo izkaz o usposobljenosti za upravljanje strojev za zemeljska dela. Kandidati morajo imeti predhodno potrdilo o izpolnitvi 70 � urnega teèaja praktiène vo�nje pri neki drugi ustanovi in opravljen izpit B kategorije. Teèaj bi se odvijal v naknadno dogovorjenem terminu (doloèi se konkretni program). Ceno za slu�atelja se doloèi po dogovoru (doloèi se konkretna cena). Z ozirom na to, da prijavljate veèje �tevilom kandidatov in da se bo teèaj izvajal v va�ih prostorih in na va�i delovni opremi ter da se bodo teèaja lahko udele�ili tudi zunanji kandidati vam nudimo (doloèi se % popusta) popusta. NAVEDENA CENA NE VKLJUÈUJE 20% DAVKA. Lep pozdrav! 15.2. DOGOVOR S PREDAVATELJI Prva pomembna stvar pri organiziranju teèaja je uskladitev terminov poteka izobra�evalnega in usposobitvenega teèaja s predavatelji. To se izvede tako, da se poklièe izbrane predavatelje (v glavnem so to predavatelji In�tituta za varstvo pri delu in tudi nekaj zunanjih predavateljev) in se jih povpra�a po prostih terminih. Ko je dogovor za termin sklenjen, se skupaj s predavatelji doloèijo teme, ki jih bodo posamezni predavatelji predavali. Soèasno se pripravi ustrezno gradivo za predavanje in uredijo roki dostave, kajti le tako lahko poteka izvedba teèaja fleksibilno in brez zapletov.



Naj se ustavim �e pri urniku poteka izobra�evanja. Sestava urnika poteka izobra�evanja: Urnik se posku�a èim bolje uskladiti s potrebami predavateljev. Èe na primer predavatelj nima èasa v popoldanskem èasu, se teèaj prestavi na dopoldanski èas, vendar se je potem treba tudi posvetovati z udele�enci izobra�evanja, torej usklajevanje je zelo pomembna dejavnost pri planiranju in organizaciji izobra�evanja. Tako med teoretiènimi predavanji kot tudi med praktiènim poukom moramo poskrbeti za ustrezne premore z napitki in popestritvami, da si lahko predavatelji in slu�atelji malce oddahnejo in nato zopet zbrano sodelujejo. 15.3. ZAGOTOVITEV PROSTORA IZOBRA�EVANJA Zagotovitev prostora za izobra�evanje je prav tako zelo kompleksna stvar. V prvi vrsti je potrebno pravoèasno poskrbeti za rezervacijo prostora za izobra�evanje. Rezervacije v glavnem potekajo preko telefona, lahko pa tudi preko elektronske po�te ali ustno. Za teoretièni del teèaja je potrebno rezervirati predavalnico. V primeru, da je ta zasedena ali je sploh ni, se izobra�evanje izvaja v drugem prostoru, ki je primeren za izvedbo izobra�evanja (menze, sejne sobe..). Za praktièni del teèaja se potrebuje obmoèje za postavitev poligonov za vo�njo z bagrom. Èe je praktièni pouk organiziran v stavbi Iskra Sistemi se le ta odvija na parkiri�èu stavbe. V primeru, da pa je praktièni pouk organiziran pri naroèniku teèaja, na primer v nekem podjetju, pa se lahko praktièni pouk odvija v njihovem skladi�èu, na dvori�èu ali na parkiri�èu. Ko je prostor za teoretièen in praktièen del teèaja rezerviran, ga je potrebno za izobra�evanje �e pripraviti (oprema in pripomoèki). Èe je rezervirana predavalnica je v glavnem �e vse pripravljeno (didaktièni in andrago�ki pripomoèki (powerpoint z raèunalnikom in projektor, grafoskop, flumastri, tabla�), èe pa so na voljo drugi prostori, je ponavadi potrebno nekaj izobra�evalnih pripomoèkov in opreme pravoèasno prinesti na mesto, kjer bo potekalo izobra�evanje. Pri praktiènem delu teèaja je potrebno predhodno na raven asfaltiran ali betonski prostor narisati poligon na povr�ini pribli�no 20x20 m. Za to se uporablja kredo in palete ali druge ovire. Palete se postavi po zarisani skici in zari�e njihov polo�aj na tla. 15.4. PRIPRAVA TEHNIÈNE OPREME IN UÈNIH PRIPOMOÈKOV Kot sem �e prej omenil, ni pomembno samo to, da je prostor za izobra�evanje rezerviran, ampak mora biti tudi ustrezno opremljen. V fazi priprave tehniène opreme in uènih pripomoèkov je potrebno pred teèajem preverjati, èe so oprema in pripomoèki v predavalnici ali v prostoru kjer bo potekal teoretièni del teèaja.



Èe kaj manjka, na primer, flumaster, projektor, grafoskop, itd., je potrebno pravoèasno le to zagotoviti. Prav tako je potrebno preveriti, èe je oprema brezhibna, da ne bi pri�lo kasneje do zapletov, èe kaj ne bi delovalo npr. grafoskop, projektor itd.. Pri pripravi tehniène opreme in uènih pripomoèkov za praktièni del teèaja je pomembno, da se pred teèajem rezervira stroje in prostor za poligon, da se priskrbi kreda in barva za risanje testnih vo�enj na tla poligona, da se priskrbijo ovire za postavitev testne vo�nje (improvizacijske ovire) in da je poskrbljeno za razne napitke in razvedrila.. V primeru, da se praktièni del izvaja pri najemodajalcu zagotovi stroje najemodajalec, èe pa poteka praktièni del pri naroèniku teèaja, priskrbi bagre naroènik. Ostalo opremo pa priskrbi organizator izobra�evanja. Seveda pa je tudi v fazi priprave praktiènega dela teèaja potrebno preveriti, èe so bagri brezhibni, èe je na razpolago dovolj materiala za oznaèevanje itd.. V fazo priprave tehniène opreme in uènih pripomoèkov spada tudi skrb za stalno in nemoteno delovanje. To se pravi, da èe bi v fazi izvedbe teèaja pri�lo do kakr�nekoli napake, na primer, okvare grafoskopa, projektorja, bagra itd., mora organizator to napako nemudoma odstraniti. 15.5. PRIPRAVA GRADIVA IN LITERATURE Predavatelji morajo stalno posveèati pozornost samo-izobra�evanju. Slediti morajo trendom in novostim in na podlagi tega zbirati nove podatke in znanja. Pri izbiri gradiva in literature za slu�atelje je pomembno, da se odloèimo za:

vsebinsko najbolj popolna; razumljiva za slu�atelje in uèitelje; cenovno najugodnej�a gradiva za slu�atelje; najnovej�a uèna gradiva (preverjanje starosti podatkov).

Pred pripravo gradiva je potrebno preveriti kolièino le tega. Èe na zalogi ni dovolj gradiva ga je potrebno predhodno naroèiti in sicer pribli�no 14 dni pred prièetkom teèaja, zato je potrebno stalno preverjati zalog tako da se lahko pravoèasno naroèi nove zadostne kolièine. Del gradiva pripravijo predhodno predavatelji za teme o katerih bodo predavali. Drugi del gradiva pa pripravi organizator v skladu z najnovej�imi tehnolo�kimi dogajanji in dognanji. 15.6. IZVEDBA IZOBRA�EVALNEGA TEÈAJA Pred samo izvedbo teèaja mora organizator teèaja se �e enkrat preveri:

prostor kjer bo potekal teoretièni del teèaja (èe je ustrezno zraèen, èe je dovolj stolov in miz, èe so notri vsi potrebni didaktièni in andrago�ki pripomoèki);

prostor, kjer bo potekal praktièni del teèaja (èe je prostor za poligon prost, da ni zaseden, èe je tam vsa tehnièna oprema in uèni pripomoèki);

prisotnost predavateljev (èe so vsi prisotni - èe je kak�en bolan, ali je imel nezgodo, ali je odsoten zaradi kateregakoli drugega vzroka, ga je potrebno



nadomestiti, èe so to zunanji predavatelji, jih ponavadi nadomestijo predavatelji In�tituta za varstvo pri delu);

tehnièno opremo in uène pripomoèke (èe so oprema in pripomoèki (avdio vizualna oprema, video oprema, tabla, kreda, flumastri, bagri, ovire za postavitev poligonov�) brezhibni, da vse funkcionira in èesa ne manjka);

gradivo in literaturo (èe je dovolj literature za slu�atelje, èe je gradivo ustrezno,poskrbeti je potrebno tudi za to, da se gradivo pravoèasno dostavi na mesto izobra�evanja).

Organizator izobra�evanja mora doloèiti odgovorno osebo pred prièetkom teèaja, ki se bo pravoèasno dogovorila z vratarjem ali receptorjem za kljuèe od predavalnice ali sobe, kjer bo potekal teoretièni del teèaja. Nadalje mora ta oseba, ob prihodu udele�encev izobra�evanja le te pospremiti v predavalnico ali prostor, kjer poteka izobra�evanje in jim razdeliti uèno gradivo, sprejeti predavatelje, jih pospremiti do predavalnice oziroma prostora predavanja in jih predstavi udele�encem izobra�evanja. Naj omenim �e to, da v primeru slabega vremena (razen èe poteka praktièna vo�nja pod streho npr. v skladi�èu) lahko organizator organizira potek izobra�evanja tako, da nadomesti praktièni del teèaja s teoretiènim ali obratno in tako glede na vremensko situacijo zagotovi nemoten potek izobra�evanja in usposabljanja. Teèaj se priène. Na zaèetku se predavatelj �e sam predstavi in naredi evidenco prisotnih, to se pravi, da vsakega poklièe po imenu in priimku in zabele�i, èe je prisoten ali ne. Poleg kvalitetne izvedbe predavanja je v prvi vrsti naloga predavatelja tudi ta, da ustrezno motivira udele�ence teèaja za sodelovanje. Predavatelj ustvari spro�èeno ozraèje tako, da so udele�enci izobra�evanja spro�èeni in pripravljeni za delo. Pri izobra�evanju iz varstva pri delu je to �e posebej pomembno, saj so udele�enci izobra�evanja v glavnem odrasle osebe, ki �e nekaj èasa nimajo veè stikov z nikakr�nim izobra�evanjem in jih je zaradi strahu potrebno �e posebno spodbujati in motivirati. Predavatelj se posveèa vsaki skupini na drugaèen naèin. Pri vsaki skupini preveri najprej kak�no predznanje in izku�nje imajo slu�atelji iz podroèja, katerega bo predaval. Èe skupina nima predznanja, se predavatelj bolj poglobi v osnove vsebin tem predavanja, v primeru pa, da ima skupina �e doloèeno predznanje, se predavatelj ne zadr�uje toliko pri osnovah, ampak raje predava tudi kak�ne zahtevnej�e podrobnosti vsebin in pove kak�no zanimivost. Na predavanjih predavatelj predela predvsem naslednja vpra�anja, ki so opredeljena �e v programu:

zakonske osnove iz varstva in zdravja pri delu; osnovne oblike bagrov; razlièni pogoni; opis bagrov in komand; vzdr�evanje stroja, ki ga mora opravljati voznik.

Poudarke dela na tistih mestih, na katerih vidi, da so slu�atelji najbolj �ibki. Pri tako specifiènih temah kot jih z izobra�evanjem izvaja, uporablja veliko metod in tehnik izkustvenega uèenja, in se trudi kar se da prepletati jih z predavanji.



Predavanje se zaène tako, da predavatelj preko grafoskopa in prosojnic ali na Power pointu preko raèunalnika in projektorja predstavi na kratko teme, ki jih bo obravnaval. Nato pa vsako temo �e ob�irneje obdela, vmes pa spodbuja slu�atelje k sodelovanju, tako da èim veè spra�ujejo. Ko opazi, da so slu�atelji �e utrujeni naredi odmor, kjer vsak dobi napitek. Kot sem �e prej omenil, odgovorna oseba organizatorja poskrbi za to, da teoretièni del teèaja poteka brez zapletov. Prav tako je pri praktiènem delu teèaja. Preveriti mora, èe so bagri pripravljeni in brez kakr�ne koli okvare ter pripravi poligon za praktièni del usposabljanja. Na tla po predhodno narisani skici zari�e mesta na katera se pokonci postavi ovire. S tem pripravi testno progo po kateri se bo odvijala praktièna vo�nja in na kateri bodo kandidati vadili in se pripravljali za izpitno vo�njo. Po konèanih predavanjih, ki predvidoma potekajo �tiri do pet dni, odvisno od skupine in predavateljev, morajo kandidati opraviti preizkus znanja iz teorije, kajti �ele na podlagi potrdila o opravljenem teoretiènem delu lahko pristopijo k praktièni vo�nji, ki predvidoma traja dva dni. Prav tako kot pri teoretiènem delu tudi pri praktièni vo�nji predavatelj najprej preveri predznanje udele�encev. Na poligonu morata biti zagotovljena najmanj dva bagra, bager na pnevmatikah s èelno �lico in bager z globinsko �lico (glede na �tevilo udele�encev in njihovo predhodno obvladovanje vo�nje) s katerima se preverja pridobljena predznanja v praktièni vo�nji. Praktièna vo�nja nato poteka po naslednjem vrstnem redu:

demonstracija komand; vo�nja naprej; vo�nja nazaj; obraèanje vozila; praktièno prikazovanje vzdr�evanja vozila; dvig, spust in nagib �lice; vsi manevri z obremenjenim bagrom.

Vsak dan se pri teoretiènem in praktiènem delu teèaja nameni pribli�no eno uro za ponavljanje, diskusijo o problemih, te�avah in napakah, ki so se pojavile tekom izobra�evanja in usposabljanja. Na podlagi ugotovljenega predznanja predavatelj oblikuje skupine. Veè pozornosti nameni skupini s slabim znanjem o vo�nji.



Pri praktiènem delu usposabljanja kandidati opravijo nekaj testov, na primer: Test 1 Prvi test predstavlja nekoliko te�avnej�o progo okoli ovir (glej sliko 1). Voznik se pri tem nauèi predvsem pravilnega zavijanja in izogibanja ovir na gradbi�èu.

Slika 6

Test 2 Drugi test ( glej sliko 2 ), je pa prekladanje bremen sem ter tja. Ta manever zahteva od voznika veliko spretnosti.

Slika 7

Slika 1: Prvi test - pravilno zavijanje in izogibanje oviram.

Slika 2: Drugi test � prekladanje bremen



Test 3 Tretji test je verjetno najte�ji ( glej sliko 3 ), saj zahteva vo�njo na razdaljo �estih metrov vzvratno v zelo ozkem prostoru. Voznik mora z bremenom zapeljati v ta prostor, breme odlo�iti ter peljati vzvratno nazaj.

Slika 5

palete zlagamo drugo vrh druge

Test 4 Pri èetrtem testu ( glej sliko 4 ) se testira voznikovo manipuliranje med ovirami z bremeni. Pri vseh teh testih ni toliko pomemben èas, ki ga voznik porabi, da to progo preide, ampak predvsem, da jo dobro obvlada.

Slika 2

Slika 3: Tretji test � vzvratna vo�nja

Slika 4: Èetrti test � manipuliranje med ovirami z bremeni.



Predavatelj, ki ocenjuje znanje voznikov pri praktièni vo�nji, mora paziti predvsem na naslednje napake, ki jih vozniki radi delajo:

1. Sunkoviti starti in oèitno neobvladanje komandnih naprav. 2. Ne daje pravilnega signala pri obraèanju. 3. Ne zmanj�a hitrosti pri kri�anjih poti. 4. Ne daje zvoènih signalov pri kri�anju poti. 5. Ne upo�teva signalov. 6. Ne posveèa pozornosti, kam pelje. 7. Seka ovinke preostro. 8. Vozi preveè brezskrbno. 9. Pristopa bremenu nepravilno. 10. Dviga breme nepravilno. 11. Izvaja nepotrebne manevre. 12. Vozi s preveè dvignjeno �lico. 13. Dviga breme prehitro. 14. Zaustavlja se preveè sunkovito. 15. Ne uspe pobrati plo�èe s tal. 16. Ne polo�i bremena na oznaèeno mesto. 17. Ne vozi nazaj skozi oznaèeni hodnik. 18. �tevilo palet, ki jih je premaknil pri vzvratni vo�nji. 19. �tevilo nepotrebnih zaustavljanj pri istem manevru. 20. Ni poslu�al navodil, ki so mu jih dali med testom.

To so glavne napake voznikov pri praktièni vo�nji. Te�ko je narediti mejo, kaj mora voznik �e popolnoma obvladati in kje mu lahko tudi kaj spodleti. Èe kandidat zadovoljivo obvlada opisani teoretièni in praktièni del je usposobljen, da bo tudi vsakodnevne naloge varno in kvalitetno dobro obvladal. Med vo�njo predavatelj-in�truktor stalno spremlja in opozarja kandidate na storjene napake in pre�eèe nevarnosti. Kot je razvidno je tako kot pri organizaciji izobra�evanja kot pri sami izvedbi najpomembnej�e usklajevanje in spremljanje kvalitete izvedbe, zato mora organizator izobra�evanja operativno spremljati tudi izvedbo teèaja:

urejati mora organizacijske probleme (izpad toka, pomanjkanje stolov, miz, svinènikov�.);

odsotne predavatelje mora nadomestiti z drugimi; pripraviti mora poligon; pripraviti mora brezhibne bagre; biti mora pripravljen na alternativne re�itve za nepredvidljive situacije in

nadzor operativnih izvedb teèaja.



16. PREIZKUS ZNANJA IN USPOSOBLJENOSTI Preizkus znanja in usposobljenosti se izvede v dveh delih:

teoretièni del; praktièni del.

Teoretièni del se izvaja v obliki testov in sicer po konèanem teoretiènem delu teèaja. Vsak kandidat dobi izpitno polo (test) na kateri so vpra�anja iz vsebin predavanj. Nekaj vpra�anj je takih, da imajo na voljo veè odgovorov in se obkro�i pravilnega. Druga vrsta vpra�anj pa je taka, da mora kandidat odgovore napisati sam. Izpit iz teorije traja tri �olske ure. Nekaj vpra�anj za ponavljanje in izpit, ki jih pripravijo predavatelji:

1. Stroji za opravljanje zemeljskih del so vsestransko uporabni. Na�tej, kje. 2. Kako zagotovimo varno delo s stroji za zemeljska dela?

3. Koga ogro�ajo stroji za zemeljska dela?

4. V zvezi s èim je ta ogro�enost?

5. Na�tej stroje za zemeljska dela.

6. Koga moramo seznaniti o nevarnostih na delovi�èu?

7. Katera oprema mora biti zagotovljena pri vseh strojih?

8. Vsa sredstva za delo morajo imeti ustrezno dokumentacijo. Katero morajo

imeti stroji za zemeljska dela?

9. Katera splo�na naèela moramo spo�tovati pri delu s stroji za zemeljska dela?

10. Strojnik mora izpolnjevati doloèene pogoje. Kateri so to?

11. Katera osebna za�èitna sredstva smo dol�ni uporabljati pri delu?

12. Va�en je tehnièno � varnostni ukrep, pregled pred prièetkom dela. Kaj pregledamo?

13. Kaj pregledamo med delom?

14. Kaj opravimo po delu?

15. Kaj je strojniku prepovedano?

16. Kam uvr�èamo bager?

17. Ali poznate nevarnosti, ki nastopijo pri delu z bagrom?

18. Zakaj posveèamo posebno pozornost pri stabilnosti bagra?

19. Katera je obvezna oprema bagra?



20. Na kaj je potrebno paziti pri prodiranju v steno z bagrom?

21. Ali velja maksimalna vi�ina reza za vse bagre enako?

22. Kolik je kot obraèanja vrtilne kupule med mestom izkopa in mestom nakladanja?

23. Kolik�na je dopustna velikost pobiranja kamenja?

24. Pri katerem delu morajo biti �lice opremljene z jeklenimi zobmi?

25. Katere varnostne ukrepe moramo upo�tevati pri delu z bagri, ki so opremljeni

z vleèno �lico in grabilcem?

26. Na kaj moramo paziti pri menjavi jeklene vrvi?

27. Kdaj jeklena vrv ni veè uporabna?

28. Kdaj moramo zni�ati dopustno obremenitev jeklene vrvi za 50 % ?

29. Kdaj moramo bagre na pnevmatikah stabilizirati?

30. Kdaj zavarujemo bager proti drsenju?

31. Pri katerem delu uporabljamo bagre z globinsko �lico?

32. Ali lahko strojnik bagra opravi delo tako, da se podkoplje?

33. Pri katerem delu moramo napraviti varnostni breg?

34. Kdo odreja nagib in strmino, na kateri �e lahko dela bager?

35. Na nevarnih delovi�èih ( prepadi ) je dovoljeneno material potiskati na kraj�ih dol�inah. Koliko je ta dol�ina?

36. Kdaj in s èim je dovoljeno ru�iti objekte, ki so vi�ji kot 2.5 metra?

37. Kolik�no silo mora vzdr�ati jeklena vrv s katero ru�imo?

38. Kdaj smemo pripeti jekleno vleèno vrv na stroj?



Odgovori na vpra�anja so zajeti v gradivu in literaturi (skripta), ki je namenjena udele�encem izobra�evalnega teèaja. Na podlagi pozitivno ocenjenega teoretiènega dela izpita lahko kandidat pristopi k praktièni vo�nji. Praktièni del izpita je v obliki izpitne vo�nje na poligonu. Praktièni del ocenjuje komisija, ki jo sestavljajo predavatelji in strokovni delavci Komisija ima pred seboj poseben ocenjevalni list na katerem so doloèena napaèna dejanja in �tevilo negativnih toèk za vsako napako. Izgled ocenjevalnega lista praktiène izpitne vo�nje je sledeè:

max. �t. kazenskih toèk

Skupno �t.kazenskih toèk

Odhod in speljevanje s pritegnjeno roèno zavoro

5

�lica ni v pravilnem polo�aju 10 Za vsako dotaknjeno oviro 5

Za vsako podrto oviro 10 Nepopolno natovarjanje 15

Gibanje �lice med vo�njo bagra 15 Pomanjkljiva odlo�itev bremena 20

Ne uporablja zvoènega signala ob znaku nevarno kri�i�èe

10

Ne uporablja roène zavore 10 Nepravilno parkira 15

Sunkovito speljuje in ustavlja 15 Nepravilna postavitev in

stabiliziranje bagra 25

Neupo�tvanje signalista 10 Ne obvlada komandnih naprav 10

Skupno �tevilo kazenskih toèk:

TABELA 5: Ocenjevalni list praktiène izpitne vo�nje. Vsi kandidati, ki uspe�no opravijo teoretièni in praktièni preizkus znanja dobijo izkaz o usposobljenosti za varno upravljanje stroja za zemeljska dela - bagra. Èe kandidati ne opravijo teoretiènega ali praktiènega preizkusa znanja se organizira ponovni preizkus. Èe kandidat ne opravi teoretiènega dela izpita se ga vabi na popravni izpit, ko se organizira naslednja skupina, da ponovno prouèi teoretiène teme izobra�evanja in ponovno opravlja izpit. V primeru, da ne opravi praktiènega dela preizkusa znanja, se kandidata ponovno vabi na praktièno usposabljanje pri naslednji skupini izobra�evanja za stroje za zemeljska dela - bagre ter na ponovni preizkus.



17. ZAKLJUÈEK 17.1. TEST HIPOTEZ Hipoteza 1: Za upravljanje bagra, kot stroja za zemeljska dela, ne zadostuje opravljen vozni�ki izpit B kategorije. . Trditev dr�i. Iz vsebine verificiranega sto urnega programa usposabljanja za upravljalca stroja za zemeljska dela � bagra je razvidno, da so znanja ki jih absorbira voznik z izpitom B kategorije absolutno nezadostna za varno manipulacijo s strojem za zemeljska dela. Voznik vozila B kategorije mora za to pridobiti dodatna teoretièna in praktièna znanja za varno upravljanje z bagrom. Hipoteza 2: Predavatelji stalno spremljajo novosti na tehniènem in normativnem podroèju. Trditev dr�i. V zadnjih petih letih je bilo sprejetih pribli�no 60 standardov in direktiv, ki se bolj ali manj nana�ajo na podroèje varnega dela, gradbene, prevozne in dvigalne opreme. Ker je veèina standardov varnostnega znaèaja morajo predavatelji te novitete posredovati tudi slu�ateljem. Predavateljem iz mojega primera to zagotovo uspeva, saj stalno spremljajo novitete na podroèju standardov in predpisov iz varstva pri delu, kar je razvidno iz stalnega dopolnjevanja in spreminjanja izpitnih vpra�anj, in gradiva za slu�atelje tako iz teoretiènega kot tudi praktiènega dela. 17.2. UGOTOVITVE Povedati moram, da sta organizacija in vodenje izobra�evanja iz varstva pri delu zelo zahtevni in obse�ni. Spoznal sem, da je lahko izvedba izobra�evanja, ne samo iz varstva pri delu za upravljalce strojev za zemeljska dela, ampak tudi iz varstva pri delu nasploh, tako kompleksna in zahtevna naloga. S pomoèjo moje raziskave sem ugotovil, da sta ena izmed najpomembnej�ih faktorjev pri planiranju, organiziranju, izvedbi in vodenju izobra�evanja usklajevanje in spremljanje kvalitete, ter visoko sposobni in izobra�eni predavatelji. Povzetek ugotovljenih prednosti Ugotovil sem, da predavatelji na splo�no veliko pozornosti usmerjajo v izobra�evanje in pridobivanje novih znanj, redno se dopolnjujejo, spremljajo novitete in zakonodaje na tem podroèju. Predavatelji so zelo fleksibilni, dobro informirani, saj morajo samo izobra�evanje v vseh fazah stalno prilagajati zunanjim moteèim vplivom tako, da poteka izobra�evanje nemoteno in kontrolirano. S samo organizacijo in vodenjem izobra�evanja sem bil zelo zadovoljen. Glavni cilj predavateljev je, da kandidati resnièno pridobijo doloèena teoretièna in praktièna znanja, kajti znanje iz varstva pri delu je potrebno za varno opravljena dela, ne samo



za upravljalce bagrov, ampak tudi za varno opravljena dela ostalih delavcev, ki se nahajajo v maneverskem prostoru bagra. Prednost usposobitvenega teèaja za upravljalce strojev za zemeljska dela - bagrov je tudi ta, da morajo kandidati poleg teoretiènega dela izpita opraviti tudi praktièno usposabljanje in poleg tega tudi predhodno pridobiti potrdilo o opravljenem 70 � urnem teèaju varnega dela s strojem. Povzetek ugotovljenih slabosti Zaradi nenehnih sprememb in dopolnitev iz podroèja varstva pri delu nasploh, obsegu varstva pri delu za upravljalce strojev za zemeljska dela predavatelji nimajo èasa za sprotno a�uriranje podlag za predavanja zato podlage niso redno a�urirane. Zaradi vse veèjega povpra�evanja je na trgu nastalo veliko konkurenènih podjetij, ki se ukvarjajo z varstvom pri delu. Veliko podjetij storitve prodaja nestrokovno in po nizkih cenah na raèun kvalitete usposabljanja kar pa ne prispeva k dvigovanju varnostne kulture in zmanj�evanju nezgod pri delu temveè stanje le poslab�uje. Ena od slabosti je tudi, da kljub obljubam podjetij, kjer naj bi se odvijalo praktièno usposabljanje, da bodo stroji popolnoma izpravni, ti niso brez napak. 17.3. PREDLOGI ZA IZBOLJ�ANJE STANJA

Na nivoju dr�ave bi morali predpisati in uzakoniti minimalni obseg programa izobra�evanja in usposabljanja oseb za upravljanje strojev za zemeljska dela ter doloèiti osnovne zahteve, pogoje in opremo tistih, ki bi taka usposabljanja kvalitetno izvajala.

Poostriti bi morali nadzor nad podjetji, ki izvajajo usposabljanja iz varstva pri delu, da bi obdr�ali neko raven kvalitete.

Poostriti bi morali nadzor nad izvajanjem usposabljanja za upravljalce strojev za zemeljska dela ter dosledno izvajati preglede nad tem, da upravljajo bagre samo za to usposobljene osebe.

Zagotoviti bi morali, da se pri rednem periodiènem preizku�anju usposobljenosti upravljalcev bagrov, ki se izvaja vsaki dve leti, preveri poleg teoretiènih znanj tudi praktièna znanja pri upravljanju bagra.

Zaradi objektivnosti in nepristranskosti naj bi se izpiti za upravljalca strojev za zemeljska dela - bagra opravljali pred neodvisno komisijo.



18. LITERATURA Cee, V. (2002): "Varno delo pri strojih te�ke gradbene mehanizacije", In�titut za varstvo pri delu in varstvo okolja, Maribor.

Ferjan, M. (2005): "Management izobra�evalnih procesov", Moderna organizacija, Kranj.

Ferjan, M. (1999): "Organizacija izobra�evanja", Moderna organizacija, Kranj.

Florjanèiè, J., Ferjan, M., Bernik, M. (1999): " Planiranje in razvoj kadrov", Moderna organizacija, Kranj.

Jelenc, S. (1996): "ABC izobra�evanja odraslih", Andrago�ki center Republike Slovenije, Ljubljana.

Jereb, J. (1998): "Teoretiène osnove izobra�evanja", Moderna organizacija, Kranj.

Krajnc, A. (1982): "Motivacija za izobra�evanje", Delavska enotnost, Ljubljana.

Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (Ur.l. RS, �t. 101/2004)

Pravilnik o osebni varovalni opremi, ki jo delavci uporabljajo pri delu (Ur.l. RS, �t. 89/1999, 39/2005)

Zakon o varnosti in zdravju pri delu /ZVZD/ (Ur.l. RS, �t. 56/1999, 64/2001)

Pravilnik o varstvu pri vzdr�evanju motornih vozil in prevozu z motornimi vozili (Ur.l. SFRJ, �t. 55/1965)

Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (Ur.l. RS, �t. 89/1999, 39/2005)

Navodilo o evidencah in priporoèilih s podroèja varstva pri delu (Ur.l. SRS, �t. 32/1980)

Navodilo o naèinu prijavljanja in raziskovanja nesreè pri delu (Ur.l. SRS, �t. 9/1978)

Urad za varnost in zdravje pri delu, Ministrstvo za delo, dru�ino in socialne zadeve, Po�kodbe pri delu v Republiki Sloveniji v letu 2002, DELO - VARNOST, vol. 48, �t. 3, 2003, str.114 � 118.

Urad za varnost in zdravje pri delu, Ministrstvo za delo, dru�ino in socialne zadeve, Po�kodbe pri delu v Republiki Sloveniji v prvem polletju 2001, DELO - VARNOST, vol. 46, �t. 5, 2001, str. 233 � 236.

Urad za varnost in zdravje pri delu, Ministrstvo za delo, dru�ino in socialne zadeve, Po�kodbe pri delu v Republiki Sloveniji v prvih devetih mesecih 2000, DELO - VARNOST, vol. 46, �t. 1, 2001, str. 13 � 17.

Urad za varnost in zdravje pri delu, Ministrstvo za delo, dru�ino in socialne zadeve, Po�kodbe pri delu v Republiki Sloveniji v prvih devetih mesecih 1999, DELO - VARNOST, vol. 45, �t. 1, 2000, str. 20 � 24.

Valentinèiè, J. (1973): "Osnove andragogike", Dopisna delavska Univerza, Ljubljana

organizacija in vodenje izobra evanja iz varstva pri … · zahvala pri pisanju diplomskega dela mi...

Documents