optimizacija skladiŠČnega poslovanja v ...podjetje za razvoj in izvajanje projektov na področju...

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA LOGISTIKO

Špela Šumah

OPTIMIZACIJA SKLADIŠČNEGA

POSLOVANJA V PODJETJU

ESOTECH, D. D.

diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa

Celje, avgust 2012

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA LOGISTIKO

Špela Šumah

OPTIMIZACIJA SKLADIŠČNEGA

POSLOVANJA V PODJETJU

ESOTECH, D. D.

diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa

Mentor:

red. prof. dr. Iztok Potrč

Somentor:

izr. prof. dr. Tone Lerher

Celje, avgust 2012

IZJAVA O AVTORSTVU diplomskega dela

Spodaj podpisana Špela Šumah,

študentka Logistika sistemov (UN),

z vpisno številko 20001676, sem avtorica

diplomskega dela:

OPTIMIZACIJA SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA V PODJETJU ESOTECH, D. D.

S svojim podpisom zagotavljam, da:

• je predloženo delo rezultat izključno mojega lastnega raziskovalnega dela;

• sem poskrbel/-a, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam

v diplomskem delu, navedena oz. citirana v skladu z navodili Fakultete za logistiko

Univerze v Mariboru;

• sem poskrbel/-a, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v

seznamu virov, ki je sestavni del diplomskega dela in je zapisan v skladu z navodili

Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru;

• sem pridobil/-a vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v

diplomsko delo in sem to tudi jasno zapisal/-a v diplomskem delu;

• se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata

bodisi v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim

so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne – kaznivo po zakonu (Zakon o

avtorskih in sorodnih pravicah, Uradni list RS št. 21/95), prekršek pa podleže tudi

ukrepom Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru v skladu z njenimi pravili;

• se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo

delo in za moj status na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru;

• je diplomsko delo jezikovno korektno in da je delo lektoriral/-a Albina Lindič.

V Celju, dne 01.08.2012 Podpis avtorja/-ice:__________________

ZAHVALA

Za mentorstvo in strokovno pomoč pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem prof.

dr. Tonetu Lerherju in prof. dr. Iztoku Potrču.

Prav tako se zahvaljujem zaposlenim v podjetju Esotech, d. d., ki so z informacijami in

nasveti pripomogli pri nastajanju diplomskega dela.

Posebna zahvala gre moji družini za podporo in vzpodbudo v času študija in izdelave

diplomskega dela

OPTIMIZACIJA SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA V PODJETJU

ESOTECH, D. D.

Proces skladiščenja materiala zahteva od projektno usmerjene družbe določena finančna

sredstva, ki negativno vplivajo na uspešnost poslovanja. Z uvedbo novih postopkov upravljanja

skladiščnih zmogljivosti lahko najdemo tiste relacije, ki bodo pripomogle k določitvi tolikšnih

zalog, ki bodo ob najmanjših stroških zagotavljale tekočo izvedbo projektov.

V družbi Esotech, d. d., je potrebno optimirati stroške zalog in stroške skladiščenja ter s tem

doseči gospodarnejše poslovanje celotnega podjetja, zato bomo v diplomskem delu raziskovali

dejavnost skladiščenja, opisali cilje in funkcije ter strategije skladiščenja. Podrobneje bomo

predstavili podjetje Esotech, d. d., njegovo zgodovino in dejavnost, osredotočili se bomo na

proces skladiščenja in analizirali stanje zalog konkretnega podjetja za obdobje desetih let.

Preučili bomo problematiko skladiščenja in predlagali ustrezne rešitve, ki bi znižale stroške v

skladiščnih sistemih in zvišale učinkovitost hitrega razvojnega tempa podjetja.

Z uvedbo posodobljenih logističnih sistemov in ob pravilnih strateških odločitvah si

podjetje lahko zagotovi še večjo uspešnost v dinamičnem okolju, v katerem posluje.

Ključne besede: skladiščno poslovanje, optimizacija zalog, reorganizacija skladiščnih

prostorov, skladiščna dokumentacija.

OPTIMAL OPERATION FOR WAREHOUSING IN ESOTECH

The process requires the storage of materials from project-oriented society of financial

assets that have a negative impact on performance. With the introduction of new

management procedures for storage capacities can be found those relationships that will

help down the same number of stocks that will at minimum cost to provide the current

implementation.

In Esotech, d. d. it is necessary to optimize inventory costs and storage costs, thereby

achieving more efficient operation of the entire company, we will explore the thesis the

storage, describe the objectives and functions, and storage strategy. More specifically,

we will present a company Esotech, its history and activities, we will focus on the

process of storage and analysis of stocks of a company for ten years. We will examine

the problems of storage and propose appropriate solutions that lower the cost of storage

systems and increase the effectiveness of the rapid pace of development companies.

With the introduction of modernized logistics systems and the right strategic decisions

this company can provide even greater success in a dynamic environment in which it

operates.

Keywords: warehouse management, stock optimization, recontruction of the

warehouse, documentacion of warehousing.

Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru univerzitetni študijski program

Špela Šumah: Optimizacija skladiščnega poslovanja v podjetju Esotech d.d. V

KAZALO VSEBINE

UVOD ............................................................................................................................... 1

OPIS PROBLEMA ....................................................................................................................................... 1 DOLOČITEV CILJEV, NAMENA IN POTI ZA REŠEVANJE PROBLEMA ............................................................. 2 PREDSTAVITEV OKOLJA ........................................................................................................................... 2 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE ................................................................................................................... 3 METODE DELA ......................................................................................................................................... 4

1 SKLADIŠČNO POSLOVANJE ................................................................................. 5

1.1 OPREDELITEV, NAMEN IN CILJI SKLADIŠČENJA ................................................................................... 7 1.2 ORGANIZACIJA SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA .................................................................................... 8 1.3 SKLADIŠČNE STRATEGIJE ................................................................................................................... 9 1.4. SKLADIŠČNA DOKUMENTACIJA ....................................................................................................... 11 1.5 STROŠKI ZALOG ............................................................................................................................... 12

2 OBSTOJEČE STANJE SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA ................................ 15

2.1 SKLADIŠČENJE MATERIALA .............................................................................................................. 16 2.1.1 Opis skladiščnega prostora ..................................................................................................... 17 2.1.2 Rokovanje in notranji transport .............................................................................................. 20

2.2 PREVZEM MATERIALA ...................................................................................................................... 21 2.2.2 Neskladnosti na vhodu............................................................................................................. 29

2.3 KOMISIONIRANJE, PAKIRANJE IN OZNAČEVANJE .............................................................................. 30 2.3.1 Zapis procesa komisioniranja blaga s procesno karto ............................................................ 32 2.3.2 Zaloge ...................................................................................................................................... 33

2.4 KRITIČNA ANALIZA .......................................................................................................................... 34 SKUPINA A: Neustrezno skladiščenje materiala ............................................................................. 38 SKUPINA B: Neučinkovit sistem informacijske podpore ................................................................. 40 SKUPINA C: Komisioniranje blaga ................................................................................................. 41 SKUPINA D: Stroški skladiščenja.................................................................................................... 42

3 PREDLOGI REORGANIZACIJE SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA ............. 45

3.1 REORGANIZACIJA SKLADIŠČNEGA PROSTORA .................................................................................. 46 3.2 INFORMACIJSKA PODPORA ............................................................................................................... 53 3.3 ZMANJŠANJE ZALOG MATERIALA V SKLADIŠČU S PREVZEMOM NA GRADBIŠČU ............................... 54 3.4 ANALIZA PREDLAGANIH REŠITEV ..................................................................................................... 57

ZAKLJUČEK ................................................................................................................ 61

LITERATURA IN VIRI .............................................................................................. 65

PRILOGE


Špela Šumah: Optimizacija skladiščnega poslovanja v podjetju Esotech d.d. VI

KAZALO SLIK

SLIKA 1: STRATEGIJA NAKLJUČNEGA POLNJENJA IN PRAZNJENJA (ANG. RANDOM STORAGE) ... 9

SLIKA 2: STRATEGIJA NAMENSKEGA POLNJENJA IN PRAZNJENJA (ANG. DEDICATED STORAGE)

.......................................................................................................................... 10

SLIKA 3: STRATEGIJA UPORABE SKLADIŠČNIH CON (ANG. CLASS-BASED STORAGE) ............... 11

SLIKA 4: SAMONOSILNI REGALNI SISTEM IN KONZOLNI REGALI ZUNAJ OBJEKTA .................... 17

SLIKA 5: TLORIS SKLADIŠČA ............................................................................................... 19

SLIKA 6: ELEKTRIČNI VILIČAR IN ROČNI VILIČAR ................................................................. 21

SLIKA 7: GRAFIČNI PRIKAZ ČASOVNIH DELEŽEV PRI PREVZEMU IN SKLADIŠČENJU BLAGA ..... 27

SLIKA 8: GRAFIČNI PRIKAZ ČASOVNIH DELEŽEV PRI KOMISIONIRANJU BLAGA ....................... 33

SLIKA 9: GIBANJE ZALOG 2001–2011 ................................................................................ 34

SLIKA 10: NEPRILAGOJENA RAZPOREDITEV SKLADIŠČNEGA PROSTORA ................................ 39

SLIKA 11: GRAFIČNI PRIKAZ VREDNOSTI NEGIBAJOČIH ZALOG ............................................ 43

SLIKA 12: PRIMER NALEPKE ZA OZNAČITEV ........................................................................ 47

SLIKA 13: TLORIS SKLADIŠČA, PRENOVA ............................................................................. 48

SLIKA 14: GRAFIČNI PRIKAZ ČASOVNIH DELEŽEV PRI PREVZEMU IN SKLADIŠČENJU BLAGA ... 51

SLIKA 15: GRAFIČNI PRIKAZ ČASOVNIH DELEŽEV PRI KOMISIONIRANJU BLAGA ..................... 53

SLIKA 16: GRAFIČNI PRIKAZ OBSTOJEČEGA IN PRENOVLJENEGA STANJA ZA PREVZEM BLAGA 59

SLIKA 17: GRAFIČNI PRIKAZ OBSTOJEČEGA IN PRENOVLJENEGA STANJA ZA KOMISIONIRANJE

BLAGA ............................................................................................................... 60

KAZALO TABEL

TABELA 1: PROCESNA KARTA ZA PREVZEM IN SKLADIŠČENJE BLAGA .............................. 26

TABELA 2: PROCESNA KARTA ZA KOMISIONIRANJE BLAGA .............................................. 32

TABELA 3: PREGLED NEGIBAJOČE ZALOGE ...................................................................... 43

TABELA 4: PROCESNA KARTA ZA PREVZEM IN SKLADIŠČENJE BLAGA .............................. 50

TABELA 5: PROCESNA KARTA ZA KOMISIONIRANJE BLAGA .............................................. 52

TABELA 6: PRIMERJAVA OBSTOJEČEGA IN PRENOVLJENEGA STANJA ZA PREVZEM BLAGA 59

TABELA 7: PRIMERJAVA OBSTOJEČEGA IN PRENOVLJENEGA STANJA ZA KOMISIONIRANJE

BLAGA............................................................................................................ 60


Špela Šumah: Optimizacija skladiščnega poslovanja v podjetju Esotech d.d. VII

KRATICE IN AKRONIMI

KK: kontrola kakovosti

PVK: plan vhodne kontrole

FIFO: first in – first out

LIFO: last in – first out

TSE: transportno-skladiščna enota

JIT: just in time

KČ: koristen čas

PČ: potreben čas

NČ: nekoristen čas

S: opravljena pot


Špela Šumah: Optimizacija skladiščnega poslovanja v podjetju Esotech d.d. 1

UVOD

Opis problema

V podjetju, ki se ukvarja s tehnološko zahtevnimi izvedbenimi projekti, povzročajo

zaloge materiala prevelike stroške in pri osredotočenosti na glavni proces prihaja do

neoptimalnega poslovanja, kar se kaže predvsem v nedosegljivosti potrebnega materiala

v ključnem trenutku.

Prvi problem se pojavlja z nepravočasno zagotovitvijo materiala na območju, kjer se

trenutno potrebuje, t. i. gradbišču, oziroma z nepravočasno dobavo v skladišče. Pri tem

imamo v mislih predvsem izvedbo vhodnih procesov, ki zagotavljajo pravočasen

prevzem potrebnega materiala v podjetju.

Diplomsko delo bo tako zajemalo novo opredelitev in postopek upravljanja skladiščnih

zmogljivosti, reorganizacijo skladiščnih prostorov, uvedbo novejše informacijske

podpore ter spremembo poteka in pravil skladiščnega procesa. Izvedli in analizirali

bomo delovanje skladiščnih procesov v konkretnem podjetju, zajeli tudi posnetek

trenutnega stanja v skladišču, ki ga ima v lasti podjetje, ter preučili zmogljivosti delovne

opreme, s katero razpolagamo, za upravljanje sistemov hrambe. V diplomskem delu bo

obdelana tudi povezava z dostavo potrebnega materiala direktno na gradbišče,

predstavljeni bodo načini, ki bi pripomogli k doseganju večje učinkovitosti poslovanja

podjetja.

Z uvedbo posodobljenih logističnih sistemov in ob pravilnih strateških odločitvah si

podjetje lahko zagotovi še večjo uspešnost v dinamičnem okolju, v katerem posluje.

Naloga vodstva je torej preučiti predlagane načine poslovanja in možnosti za znižanje

stroškov v skladiščnih sistemih, kar bi zvišalo učinkovitost hitrega razvojnega tempa

podjetja.



Določitev ciljev, namena in poti za reševanje problema

Namen diplomske naloge je analiza obstoječega stanja, pri tem pa bomo uporabili

ustrezne metode in teoretične osnove. Z analizo želimo ugotoviti pomen in učinkovitost

pomožnih procesov, ki imajo močan vpliv na delovanje glavnega procesa imenovanega

»Projekt«, ter izdelati predlog uspešnega skladiščnega poslovanja ob jasno izraženih

sinergijskih učinkih.

Z dosedanjo analizo obstoječega stanja je bilo ugotovljeno, da procesi kot takšni niso

dovolj učinkoviti in da bi se z minimalnimi tehničnimi izboljšavami ter ustrezno

usposobljenimi kadri obstoječe stanje lahko znatno izboljšalo.

Cilj diplomskega dela je z reorganizacijo skladiščnega prostora izboljšati skladiščno

poslovanje. Skrajšati je potrebno procese prevzema in komisioniranja blaga, zmanjšati

število napak, ki se pojavljajo pri posameznih procesih, zmanjšati vrednost zalog s

preglednejšo postavitvijo regalnih sistemov ter z nadgradnjo informacijskega sistema

olajšati delo zaposlenih.

Predstavitev okolja

»Začetki današnjega podjetja segajo v leto 1952 in izhajajo iz okvirov Rudnika lignita

Velenje«, pravi Kljajič (2002, stran 27.). Esotech, d. d., ima dolgoletno tradicijo in je

podjetje za razvoj in izvajanje projektov na področju energetike in ekologije. Na

področju ekologije razvija projektne rešitve, ki so okoljsko najmanj obremenilne in

hkrati energetsko najučinkovitejše. Vsa znanja so usmerjena v spoznavanje najboljših

tehnologij in razvoj novih, lastnih tehnologij za varovanje zraka, čiščenje vod in

ravnanje z odpadki. Več let že uspešno izvaja projekte obnove in novogradnje na

področju termoenergetike, hidroenergetike, daljinske energetike, prenosa in distribucije

električne energije ter tehnoloških sistemov v industriji. Z energetsko učinkovitimi in

okolju prijaznimi rešitvami prispeva k uporabi obnovljivih virov energije. V odvisnosti

od razmer na trgu in kompleksnosti projekta, preko naročila ali pogodbe, prevzame

posamezno fazo, več faz ali pa celostno izvajanje projekta. Ustvarja celostne rešitve –

»projekti na ključ« in sledi globalnim trendom s sistemskim pristopom, integracijo

poslovnih procesov in stalnim izobraževanjem.



Organiziranost podjetja obsega dodeljevanje in združevanje nalog v organizacijske

enote ter iskanje virov posameznim organizacijskim enotam. Torej je to določanje

oblike podjetju. Z organiziranostjo se določijo medsebojna organizacijska razmerja med

zaposlenimi, ki bodo s svojim načrtnim delom dosegali organizacijske cilje. Podjetje

Esotech, d. d., je organizirano projektno-modulno, kar mu omogoča aktiviranje vseh

potrebnih resursov, ki izhajajo iz različnih poslovnih funkcij za izvedbo projektov.

Esotech je projektno usmerjena družba, kjer predstavlja management projektov uveljavljeno

tehnologijo dela in daje odgovor na zastavljeno nalogo – izvesti projekt v dogovorjenem času, z

razpoložljivimi sredstvi in z želenimi učinki. V podjetju je uveljavljen lasten model

fleksibilnega inženiringa z načrtnim, razvojnim pristopom, podprt z metodami projektnega

vodenja za načrtovanje, izvajanje, nadzor in končanje projektov. Preko rezultatov lastnega

razvoja in v sodelovanju z različnimi strokovnjaki razpolagajo z naborom tehnologij, ki se tržijo

in izvajajo v Sloveniji in na trgih jugovzhodne Evrope.

Diplomsko delo temelji na iskanju rešitev v določenem okolju oziroma podjetju, zato bo

tudi njegova predstavitev pripomogla h konkretizaciji problema.

Podjetje, na katerega se nanaša diplomsko delo, je podjetje za razvoj in izvajanje

projektov na področju energetike in ekologije. Vsa znanja zaposlenih so usmerjena v

poznavanje najboljših in najnaprednejših tehnologij za varovanje zraka, čistost voda in

ravnanje z odpadki. Primarni cilj podjetja temelji na izvedbi projektov obnove in

novogradnje s področja hidroenergetike, termoenergetike, daljinske energetike, prenosa

in distribucije električne energije ter tehnoloških sistemov v industriji.

Predpostavke in omejitve

Pri izdelavi diplomske naloge bomo izhajali iz naslednjih predpostavk:

organizacija skladišča in skladiščnega poslovanja;

obstoječi dokumenti;

obstoječi skladiščni procesi;

obstoječa informacijska podpora;

obstoječa dokumentacija.



Omejitve pri izdelavi diplomske naloge so naslednje:

konkreten primer reševanja problemov v podjetju;

predstavljene rešitve, ki se navezujejo na skladiščno poslovanje;

omejen dostop do določenih podatkov in informacij.

Predpostavljamo, da bi se z optimalnimi zalogami materiala, torej skrbno načrtovanim

skladiščenjem glede na potrebe posameznih projektov, znatno izboljšali pretok

materiala skozi proces skladiščenja in posledično seveda potek dela konkretnih

projektov. Primarni namen obravnavanega problema bi bil optimizacija organizacije

dela in posledično tudi manjša poraba finančnih sredstev z boljšim izkoristkom

učinkovitosti podjetja na področju skladiščenja.

Metode dela

Diplomsko delo izhaja iz natančnega preučevanja strokovne literature, obravnave

spletnih informacij, analiziranja podatkov poslovanja, pridobljenih v podjetju Esotech,

d. d., in prebiranjem domačih in tujih člankov na temo skladiščnih sistemov ter

skladiščnega poslovanja.

V diplomskem delu smo zajeli primerjavo in analizo trenutnega stanja v podjetju ter

predstavitev predlaganih novosti, ki so ustrezno argumentirane. Uporabili smo naslednje

metode:

metoda opazovanja – nam z opazovanjem omogoča vpogled v problem

raziskovanja. Metoda opazovanja nam bo služila za zbiranje podatkov, vpogled v

delovanje samega procesa in odkrivanje novih spoznanj;

metoda deskripcije – nam omogoča opisovanje predmetov, dejstev, procesov in

njihovih vezi, potrjevanj in donosov. Uporabili jo bomo pri povezovanju

skladiščnega procesa, procesa prevzema blaga in komisioniranja blaga;

metoda kompilacije – je metoda, s katero povzemamo rezultate drugih pri

opazovanju in zaključkih. Metodo kompilacije bomo uporabili pri citiranju različnih

avtorjev ob nastalem problemu in rešitvah določenih problemov;

metoda nepopolne indukcije – je metoda, ki jo bomo uporabili pri samem procesu in

z njo lahko zaznali morebitne zastoje v procesih in ozka grla.



1 SKLADIŠČNO POSLOVANJE

Ogorelc (1996, str.11) opredeljuje logistiko kot proces vodenja vseh aktivnosti,

namenjenih za premikanje surovin, polproizvodov in gotovih proizvodov od

dobaviteljev, nato znotraj podjetja samega pa do kupcev.

Skladiščenje je le ena izmed funkcij logističnega sistema in s pravočasno oskrbo

omogoča nemoteno delovanje nabave, prodaje in proizvodnje. Prav tako skrbi za

premostitev prostorskih in časovnih razlik, ki se pojavijo med nabavo in porabo

materiala. Iz navedenega izhaja, da je primarna naloga skladiščenja vzdrževanje

optimalne količine zalog (Vorina, 2007, str. 47).

Kaltneker (1993, str. 245) navaja, da je v vsaki organizaciji skladiščenje zelo

pomembno področje gospodarjenja. Skladišča so blažilci v materialnih tokovih, ker s

svojimi zalogami omogočajo premostitev nihanja v proizvodnem procesu. Skladiščenje

je pomembna dejavnost in je namenjena pokrivanju mnogih nepredvidljivih dogajanj v

procesu toka materiala, ki jih povzročajo spremembe v proizvodnem in prodajnem

procesu.

Po Potočniku (2000, str. 99) obsega skladiščno poslovanje tiste dejavnosti, ki se

nanašajo na prevzem, skladiščenje in izdajo materiala. Temeljna naloga skladišča je

ohranitev vrednosti materiala ob minimalnih skupnih stroških skladiščenja. Ti stroški

zajemajo: lokacijo skladišča, njegove organizacije, notranje ureditve in stroške izvajanja

skladiščnih funkcij.

Požar (1985, str. 201) pravi takole: »Skladiščenje služi premagovanju časovnih

neenakomernosti med raznimi dejavnostmi v podjetju.«

Po Potočniku (2000, str. 102) je uspešnost skladiščnega poslovanja v veliki meri

odvisna od tega, koliko smo pri ureditvi skladišča uspeli zadovoljiti potrebe

skladiščenega materiala. V skladišču nastajajo stroški z uskladiščenjem, s prevzemom

in izdajanjem materiala. Skladiščne stroške delimo na naslednje vrste:

stroški prevzema materiala;

stroški kontrole ob prevzemu;



stroški uskladiščenja;

stroški notranjega prevoza;

stroški čuvanja;

stroški kala in primanjkljajev;

stroški izdajanja materiala;

stroški vezave denarnih sredstev v zalogo (obresti);

zavarovalni stroški;

stroški inventur;

splošni stroški (amortizacija, energija itd.);

plače zaposlenih itd.

»Pozorni moramo biti tudi na dodatne stroške, ki nastajajo, če v skladišču ni zadostne

količine potrebnega materiala, ko je ta potreben. Dodatni stroški nastanejo tudi zaradi

nujne nabave materiala, ki so npr. plačilo višje cene od običajne, brez prejetih popustov

in poslabšanje plačilnih pogojev«, pravi Potočnik (2000, str. 99).

»Ekonomičnost skladiščnega poslovanja temelji na načelih:

racionalne izrabe skladiščnega prostora in opreme;

hitrega »obračanja« materiala;

vzdrževanja normirane zaloge posameznih vrst materiala;

minimiziranja prevoznih poti pri pretoku materiala.

Smotrno urejeno skladišče temelji na naslednjih predpostavkah:

notranja ureditev mora zagotoviti čim manj manipulacij, čim krajše prevozne poti,

čim manj premeščanj, nobenih zastojev pri prevozu (ozka grla) itd.;

material mora biti uskladiščen pregledno in dosegljivo, tok materiala od prevzema

do izdaje le enosmeren, že pri uskladiščevanju je treba misliti na izdajo materiala,

celotni sistem skladiščenja je treba urediti tako, da ga lahko nadziramo;

skladišče mora omogočiti uskladiščevanje prevoznih enot npr. palet in kontejnerjev;

skladišče naj bo priključeno na javne prometnice, kar bo omogočalo neoviran dovoz

in odvoz;

skladišče naj omogoča čim enakomernejšo razporeditev dela in kratke čakalne čase;

skladišče naj zagotavlja ohranjanje kakovosti uskladiščenega materiala z



organizacijskimi in tehničnimi rešitvami;

skladišče naj bo zgrajeno tako, da se lahko hitro prilagodi različnim pogojem

prevzema in izdaje materiala« (Potočnik 2000, str. 99).

1.1 Opredelitev, namen in cilji skladiščenja

Vukovič (2008, str. 133) opredeljuje skladišče kot tisti prostor, ki je opremljen z vsemi

napravami, s katerimi sprejemamo, varujemo, evidentiramo in izdajamo blago. Primarni

namen skladišča je shranjevanje različnih vrst materiala, vanj je vključen manipulacijski

prostor, prostor za vodstvo skladišča in pripravo skladiščnih opravil, evidenc ter vsa

skladiščna oprema (tako navadne police kot avtomatizirane naprave).

Potočnik (2000, str. 99) navaja, da je namen skladiščenja zagotovitev oskrbe vseh

notranjih porabnikov s potrebnim materialom. Vzroki za nastanek zalog so različni,

zaloga pa je odvisna od porabe materiala. S spremembo proizvodnje in s spremembo

materialnih potreb se največkrat spreminjajo tudi zaloge. Najlažje gospodarjenje je z

zalogami pri enakomerni porabi, saj tu teoretično zalog sploh ne bi potrebovali. Dobavo

in porabo lahko namreč pri tem popolnoma uskladimo. Gibanja zalog (enakomerna,

sezonska ipd.) so značilna tudi za povpraševanje po končnih izdelkih, zato pri tem

opazimo enake načine »porabe« kot pri materialu.

»Temeljni cilj skladiščnega poslovanja je premagovanje časovne razlike med časom

prispetja materiala in časom uporabe ali odpreme, pri tem pa mora biti skladiščni

material kakovostno in količinsko neoporečen. Skladišča morajo biti oblikovana tako,

da omogočajo čim krajše transportne poti in čim manj premeščanja ter drugih

manipulacij«, pravi Logožar (2004, str. 80).

»Cilj skladiščnega poslovanja je minimiziranje skladiščnih stroškov ob zagotovitvi

načrtovane stopnje oskrbe proizvodnje z materiali in kupcev s končnimi izdelki«,

ugotavlja Potočnik (2000, str. 105).



1.2 Organizacija skladiščnega poslovanja

Dobra organizacija skladiščnega poslovanja zagotavlja ekonomično in racionalno

skladiščno poslovanje s tem, ko skrbi za točen vpogled nad stanjem zalog ter nad vsemi

njihovimi spremembami. To so smernice, ki narekujejo podjetju ustrezno oblikovanje in

poslovanje skladiščnega procesa. Organizacija skladiščnega poslovanja je direktno

povezana s temeljnimi funkcijami skladiščenja (prevzem, namestitev in izdajanje

materiala ter vodenje evidenc o skladiščnem poslovanju) pravi Potočnik (2000, str.

108).

Bistvo organizacijske oblike skladiščne službe temelji na dveh predpostavkah: ali je

centralizirana ali pa decentralizirana. V kolikor govorimo o centralizirano organizirani

skladiščni službi, imamo v mislih en samostojen oddelek, v katerega so povezane

funkcije različnih skladišč. Takšna organiziranost ima številne prednosti: boljši

izkoristek skladiščnih prostorov, nizki stroški skladiščnega poslovanja in kompleksno

obravnavanje celotne skladiščne problematike. Decentralizirana oblika skladišč nima

medsebojne organizacijske povezave med posameznimi skladišči in ne enotne

skladiščne službe. Vsako skladišče je samostojno organizirano in ni podrejeno skupni

službi ter individualno rešuje konkretno problematiko. Prednost takšnih skladišč je v

tem, da so na razpolago izključno tistim organizacijskim enotam, katerih material

skladiščijo pravi Potočnik (2000, str. 105).

»Stopnja centralizacije skladiščne službe je odvisna od številnih dejavnikov. V različnih

situacijah v podjetjih ti dejavniki tudi različno delujejo. Najpomembnejši med njimi so:

proizvodno-tehnične značilnosti podjetja;

strokovnost zaposlenih;

razpoložljiv prostor za skladišče;

računalniško spremljanje materialnih tokov;

stopnja mehaniziranosti;

lastnosti materiala, ki ga skladiščimo« (Potočnik, 2000, str. 105).



1.3 Skladiščne strategije

Skladiščne strategije so odvisne od dejavnosti podjetja in od tega je odvisen tudi način

skladiščenja materiala. Potreben material bi moral biti vedno na zalogi, kar pomeni, da

ga lahko uporabimo takrat, ko ga potrebujemo.

Kieso et al. (2008, str. 78) navajajo več različnih načinov skladiščenja:

po principu FIFO (ang. First In – First Out) se material, ki je bil prvi uskladiščen,

prvi odpremi;

po principu LIFO (ang. Last In – First Out) se zadnji uskladiščen material najprej

izvzame.

Potrč in Lerher (2007, str. 5): »V primeru uskladiščenja blaga v paletnem regalnem

skladišču poznamo naslednje strategije skladiščenja:

Strategija naključnega polnjenja in praznjenja skladišča

transportno skladiščna enota je lahko uskladiščena ali odpremljena kjerkoli v

skladiščnem regalu;

regalna okna morajo biti prilagojena transportno-skladiščnim enotam (dimenzije

TSE, masa TSE, itn);

dober izkoristek skladišča;

zaradi kaotičnega načina moramo zagotavljati SLEDLJIVOST transportno-

skladiščnim enotam.

Slika 1: Strategija naključnega polnjenja in praznjenja (ang. Random storage)

Vir: Potrč, 2001, str. 16 v Potrč & Lerher, 2007.



Strategija namenskega polnjenja in praznjenja skladišča

transportno-skladiščna enota je uskladiščena ali odpremljena na točno določenem

mestu v skladiščnem regalu;

regalna okna morajo biti prilagojena transportno-skladiščnim enotam (dimenzije


manjši izkoristek skladišča v primerjavi s strategijo naključnega polnjenja;

zagotavljanje sledljivosti transportno skladiščnih enot.

Slika 2: Strategija namenskega polnjenja in praznjenja (ang. Dedicated storage)


Strategija uporabe skladiščnih con ABC

transportno-skladiščna enota je uskladiščena ali odpremljena v določeni skladiščni

coni A, B ali C;

regalna okna morajo biti prilagojena transportno skladiščnim enotam (dimenzije


manjši izkoristek skladišča v primerjavi s strategijo naključnega polnjenja;

zagotavljanje SLEDLJIVOSTI transportno-skladiščnih enot.«



Slika 3: Strategija uporabe skladiščnih con (ang. Class-based storage)


1.4. Skladiščna dokumentacija

Vsak prevzem in izdaja blaga v skladišču oziroma vse spremembe, ki v skladišču

nastajajo, morajo biti evidentirane in dokumentirane. Skladiščna dokumentacija je

vodena v skladiščnih evidencah in je sestavljena iz naslednjih listin (Potočnik, 2000, str.

89):

prevzemnica;

izdajnica;

medskladiščnica;

povratnica;

dobavnica.

Prevzemnica je dokument, s katerim skladišče potrdi prevzem blaga. Izda jo skladiščnik

na podlagi dejanskega prevzema materiala v skladišče. Iz prevzemnice razberemo

naslednje podatke: naziv materiala, šifro ali kodo, enoto mere, količino, ceno in podatke

o dobavitelju, način dostave, podatke o prevozni dokumentaciji ter embalaži. V kolikor

nastane razlika med prevzeto količino in podatki v dobaviteljevi dokumentaciji, se

sproži reklamacijski postopek, ki ga ureja nabavna služba.

Izdajnica se uporablja za izdajo materiala iz skladišča v proizvodne enote in vsebuje

naslednje elemente: številka delovnega naloga, naziv in koda materiala, enota mere,

količina, cena in vrednost. Služi lahko tudi za izdajo polizdelkov, embalaže, pomožnega



materiala ipd..

Medskladiščnica je dokument, ki je namenjen premiku materiala med skladišči iste

proizvodne enote. Material se prenaša iz skladišča v skladišče, pri tem pa se njegova

skupna količina v zalogi ne spremeni. Razlika nastane le v skladiščenih zalogah, saj se v

enem skladišču zmanjšajo, v drugem pa povečajo.

Povratnica se uporablja, ko se material vrne iz proizvodnje v skladišče. To se običajno

dogaja, ko je bilo iz skladišča izdanega preveč materiala ali pa je bil le-ta napačno

izdan. Podatki na povratnici so identični tistim na izdajnici.

Dobavnica je dokument, ki je nepogrešljiv pri prodaji materiala oziroma končnih

izdelkov. Na njej so navedeni naslednji podatki: naslov kupca, datum dobave, naziv in

koda materiala ali blaga, količina, cena ter vrednost.

Točnost in preglednost skladiščenih zalog materiala si podjetje zagotavlja s skladiščno

evidenco, ki je sestavljena iz skladiščnih kartotek. Vsak skladiščen material ima svojo

skladiščno kartoteko z naslednjimi podatki: naziv, šifra ali koda materiala, datum

knjiženja, številka prevzemnice, izdajnice, povratnice itd. in enota mere. Zajema tudi

prevzem, izdajo in stanje, ki se vodijo količinsko, lahko pa tudi vrednostno.

Skladiščne evidence predstavljajo celoto medsebojno povezanih prvin, katerih namen je

oblikovanje ključnih informacij o materialu, ki potuje skozi konkreten logistični sitem

in so računalniško podprte. Takšni sodobni sistemi omogočajo takojšnje posredovanje

podatkov o trenutni zalogi materiala in s tem sprejemanje pravočasnih odločitev o

naročilu novih količin.

1.5 Stroški zalog

Po Rusjanu (1999, str. 137) predstavlja ključni problem določitev optimalne ravni

zalog. Pri odločanju o količini zalog mora podjetje upoštevati tako stroške, ki s

povečanjem obsega zalog naraščajo, kot tudi stroške, ki s tem padajo, ter tako omogočiti

nemoteno poslovanje podjetja. Z vidika financiranja zalog naj bi bile količine zalog čim

nižje, saj bi tako imeli tudi nižje stroške, medtem ko bi pri nabavi, proizvodnji in



prodaji raven zalog zvišali, s čimer bi si zagotovili zanesljivost poslovanja.

Pri iskanju najustreznejših količin zalog moramo upoštevati naslednje stroške:

stroški, ki naraščajo s povečanjem obsega zalog:

o stroški investiranega kapitala (finančna sredstva namenjena za nabavo materiala,

surovin);

o stroški skladiščenja (stroški vzdrževanja skladišča, ogrevanja, hlajenja, osebni

dohodki zaposlenih v skladišču itd.);

o stroški zavarovanja premoženja in davek na premoženje (v primeru obdavčitve

premoženja se plačuje davek na vrednost zalog).

stroški, ki padajo s povečanjem zalog:

o stroški naročanja (stroški zbiranja in ocenjevanja ponudb, transportni stroški

itd.);

o stroški priprave opreme (priprava proizvodne dokumentacije, stroški poskusne

proizvodnje itd.);

o stroški enote v zalogi (večje količine naročila dosegajo količinske popuste, kar

vodi v nižje stroške na enoto naročenega materiala);

o stroški zaradi izčrpanja zalog (stroški, povezani s prekinitvijo proizvodnje,

stroški, povezani s slabšanjem ugleda pri kupcih).

Slabosti nizkih zalog so predvsem:

ni mogoče vedno zadovoljiti potreb porabnikov;

potrebno je večkratno naročanje, kar povečuje nabavne stroške;

z nizkimi zalogami je težko načrtovati proizvodni proces;

zaradi nizkih zalog prihaja do zamujanja z dobavami, kar daje podjetju negativni

predznak.

Slabosti visokih zalog so predvsem:

visoki skladiščni stroški;

potrebne so večje investicije v skladiščni prostor in opremo;

nevarnost poškodbe in kvara blaga ter tatvin;

v zalogah vezana denarna sredstva povzročajo pomanjkanje obratnih sredstev.



Skladiščenje s pravočasno oskrbo omogoča nemoteno delovanje nabave, prodaje in

proizvodnje. Najpomembnejša naloga skladišča je ohranitev vrednosti materiala ob

minimalnih stroških skladiščenja. Pomembna je dobra organizacija skladiščnega

poslovanja, saj nam ta omogoča točen pregled nad stanjem zalog. Skladišče pa mora biti

razporejeno tako, da nam omogoča čim krajše transportne poti, preglednost nad

skladiščenim materialom, čim manj premeščanja ter drugih manipulacij. Zagotovitev

pravočasne oskrbe proizvodnje z materialom in kupcev s končnimi izdelki predstavlja

cilj skladiščnega poslovanja.



2 OBSTOJEČE STANJE SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA

Analizirano podjetje je usmerjeno v izdelavo projektov, kjer smo uvedli svoj model

fleksibilnega inženiringa z načrtnim in razvojnim pristopom, podprtim z metodami

projektnega vodenja za načrtovanje ter izvajanje projektov. Z izjemnimi rezultati

individualnega razvoja razpolagamo z naborom tehnologij, ki jih izvajamo tako v

Sloveniji kot na trgih jugovzhodne Evrope.

Skladiščni viri, ki se nahajajo v analiziranem skladišču, so:

transportno-skladiščna enota;

skladiščni sistem;

oprema za potrebe komisioniranja;

transportno-skladiščna oprema;

skladiščni delavci.

Za transportno-skladiščno enoto uporabljamo evro palete, zaboje in kabelske kolute, s

katerimi izvajamo skladiščne operacije. Na paletah je naložen material večjih dimenzij,

v zabojih pa material manjših dimenzij, kot so vijaki, matice, manjši elektro material

itd. Na kabelskih kolutih so naviti kabli različnih dimenzij in dolžin, zato se lahko

velikosti oziroma obsegi posameznih kabelskih kolutov med seboj tudi zelo razlikujejo.

Skladiščni sistem v analiziranjem podjetju spada med enostavnejše sisteme, saj za

izvajanje skladiščnih operacij uporabljamo odlagalne police in regale, ročne in

električne viličarje ter osnovno skladiščno opremo. Posebne opreme za potrebe

komisioniranja analizirano skladiščno poslovanje nima, saj se skladiščni delavci pri

komisioniranju zanašajo na svoj spomin in material iščejo na podlagi spiska iz

naročilnice. Prav tako v skladišču nimamo transportno-skladiščne opreme, ki bi nam

zagotavljala učinkovito izvajanje vseh skladiščnih operacij v skladiščnem sistemu.

Vhodno blago se skladišči v visokoregalnem skladišču, kjer je drobno blago v

kartonskih škatlah ali plastičnih zabojih, večje količine pa na paletah. V kolikor je

material v tekočem stanju, se nahaja v plastičnih ali kovinskih kantah, medtem ko je

vhodno blago lahko tudi v obliki žic in različnih kablov, ki pa so naviti na različnih

dimenzijah in oblikah kolutov. Skladišče kot objekt je razdeljen na del, kjer se skladišči



material, in del, kjer se skladiščijo osnovna sredstva in drobni inventar. Materialno

skladišče se znotraj prostora razdeli še na strojni in elektro del, glede na vrsto

skladiščenega blaga. Sistemski postopek skladiščenja, pakiranja, transporta in

vzdrževanja je urejen z internimi navodili, ki konkretizirajo namen, definicije,

priporočila in odgovornosti tovrstnega dela.

Skladiščno poslovanje je tesno povezano z drugimi procesi, predvsem z nabavo in

tehnologijo, kjer skrbijo za pravočasna naročila količine in vrst potrebnega materiala. Z

nabavo sodeluje predvsem pri določanju minimalnih zalog in prevzemu materiala.

2.1 Skladiščenje materiala

Material, ki se naroči na storitvene delovne naloge, se po pozitivno opravljeni vhodni

kontroli skladišči na prostoru, rezerviranem za ta delovni nalog. Na prostoru se ob

materialu začasno hranijo tudi kopije prevzemnic.

Ključni element delovnega sistema predstavljajo zaposleni, ki z izmenjavo informacij

krmilijo energijski tok v delovnem procesu. Skladiščni delavci so torej nepogrešljivi

člen v fazi skladiščenja materiala, saj je učinkovitost skladišča v veliki meri odvisna od

njihove zanesljivosti in točnosti opravljanja nalog. Za zagotavljanje ustreznega

skladiščenja skrbita dva skladiščnika s pomočjo sodobne mehanizacije in ustreznega

informacijskega sistema.

Skladiščnik je odgovoren za natančno izvajanje vseh dejavnosti obvladovanja v

skladišču, pravilno skladiščenje, izdajo materiala, spremljanje zalog in povratnic.

Odgovoren je za označitev:

pohodnih in dohodnih poti;

prevzemnega prostora (čakalni prostor);

reklamacijskega prostora;

prostora minimalnih zalog;

prostora, rezerviranega za naročeni material (na delovni nalog).

Ob izpisu prevzemnice se hkrati avtomatsko izdela dokument rezervacija materiala na



delovni nalog, ki se priloži skladiščnemu materialu na rezerviranem skladiščnem

prostoru za delovni nalog. Tehnolog oziroma interni naročnik, lahko je vodja projekta

ali odgovorni vodja del, ima z analizo rezervacij na informacijskem sistemu takojšnjo

informacijo o prispelem materialu za posamezni delovni nalog.

Materiali in izdelki so lahko nabavljeni tudi po pogodbi, brez nabavnega naloga. Takrat

tehnolog po opravljenem kakovostnem prevzemu preda spisek materiala in overjen

zapis skladiščniku, ki po količinskem in kakovostnem pregledu zapis podpiše kot:

»sprejel v skladišče« in material skladišči na poseben prostor. Označitev materiala

opravi s kopijo spiska in zapisa materiala.

V skladišču uporabljamo sistem navpičnega skladiščenja blaga, kot je prikazano na sliki

8. Ta nam omogoča racionalnejšo izrabo skladiščnega prostora, s tem dosežemo

preglednost nad blagom v skladišču. Samonosilni regalni sistemi ne segajo do vrha

skladiščnega prostora, vendar smo kljub temu zmanjšali potrebne skladiščne površine in

skrajšali transportne poti. Blago, ki ga ni potrebno zavarovati pred vremenskimi vplivi

in ne zahteva posebnosti pri skladiščenju, skladiščimo ob objektu, na poličnih ali

konzolnih regalih, na zunanji strani, kot prikazuje slika 9.

Slika 4: Samonosilni regalni sistem in konzolni regali zunaj objekta

2.1.1 Opis skladiščnega prostora

Podjetje uporablja za svoje potrebe skladišče materiala, ki je kot objekt razdeljeno na

več namensko različnih prostorov. Notranja razdelitev objekta zajema prostore, ki so



namenjeni elektro in strojni delavnici, skladišču osnovnih sredstev in drobnega

inventarja, prostorom pisarniškega poslovanja, petino objekta pa zajema skladišče

materiala. Skladiščnemu delu objekta pripada tudi sprejemna pisarna, ki jo za potrebe

izdaje skladiščnih dokumentov uporabljata skladiščnika.

Prostor, namenjen skladiščenju, je razdeljen na dva ločena prostora glede na skladiščen

material. To sta skladišče osnovnih sredstev in drobnega materiala ter skladišče

materiala. Skladišče osnovnih sredstev in drobnega materiala je zaprto skladišče,

medtem ko je skladišče materiala sestavljeno iz dveh zaprtih prostorov skladišča in

odprtega dela skladišča.

Skladiščni prostor ima med regali prostor za transportno pot, ki služi manipulaciji s

transportnimi sredstvi. Med posameznimi skladiščnimi regali je prostor za pohodno pot.



Slika 5: Tloris skladišča

Transportni vhod

Osebni vhod



2.1.2 Rokovanje in notranji transport

Za rokovanje in notranji transport izdelkov je odgovoren vodja skladišča, ki skrbi tudi

za to, da sodeluje v storitvenem procesu ustrezno usposobljeno osebje, ki upošteva

določila Zakona o varnosti in zdravju pri delu.

Za potrebne manipulacije z materialom in opremo v materialnem skladišču uporabljamo

mehanizirana vozila (električni in ročni viličar). Material, ki je manjših dimenzij in teže,

se prenaša ročno. V mislih imamo predvsem razne vijake, vezice, sponke, matice in

podložke. Ta se skladišči v plastičnih škatlah, zloženih na kovinskih regalih. Odlagalna

mesta materiala imajo svojo številčno oznako – šifro, ki jo skladiščnik ročno napiše tudi

na material.

Podjetje se ukvarja z izvedbo različnih projektov in od tega je odvisna tudi vrsta

materiala v skladišču. Način rokovanja in notranjega transporta je odvisen od vrste

blaga (kosovni, razsuti, material v tekočem ali plinastem stanju itd.), tehnoloških

karakteristik blaga (občutljivost na vlago, toploto, vnetljiv in eksplozivni material) in

prostorske kapacitete skladišča.

Notranji transport v podjetju se opravlja s pomočjo premičnega mostnega dvigala, ki

skrbi za vertikalni dvig težkega materiala v hali B. Zaradi razporeditve materiala v

skladišču glede na velikost objekta mostno dvigalo ni velikokrat uporabljeno. Za premik

materiala v skladišču sta največkrat uporabljena elekrični in ročni viličar, s katerima

porabimo najmanj časa za notranji transport in sta najprimernejša glede na ureditev

notranjih prometnih poti.

Električni viličar uporabljamo pri vhodu materiala v podjetje, pri skladiščenju in

odpremi blaga ter tudi v samem proizvodnem procesu. Električni viličar, ki se uporablja

za notranji transport in služi za manipuliranje materiala v zabojnikih in na paletah,

doseže do 10 km/h in ga upravlja skladiščnik, ki ima dovoljenje za vožnjo s

transportnim sredstvom (en skladiščnik ima to dovoljenje). Nosilnost viličarja je dve

toni, zato ga uporabljamo za manipulacijo s težkim materialom. Ker stremi podjetje k

ekološkemu ozaveščanju, uporabljamo za tovrstni transport električni viličar, ki se

giblje s pomočjo lastnega električnega motorja in je zato primeren za delo v zaprtem



prostoru, saj ne proizvaja škodljivih plinov.

Viličar uporabljamo za premike materiala v regalnem skladišču, saj lahko s posebnimi

vilicami vlagamo oziroma jemljemo material iz regalov. Pri talnem skladiščenju ali pri

skladiščenju med regali, kjer je manj prostora, uporabljamo ročni viličar. Material se

skladišči na regale enostransko, kar pomeni, da vstopna in izstopna pot materiala nista

ločeni.

Slika 6: Električni viličar in ročni viličar

2.2 Prevzem materiala

Prevzem materiala je začetni proces, ko material dospe v skladišče z zunanjim ali

notranjim transportom. Pri prevzemu materiala se uporabljajo različni dokumenti:

naročilnica, prevzemnica, izdajnica, povratnica, dobavnica, odpremnica in zapisnik o

prijavi reklamacije. Na podlagi dobavne dokumentacije, ki zajema vse podatke o

materialu, se material računalniško evidentira. Prevzem materiala se opravlja količinsko

in kakovostno. Količinski prevzem zajema štetje, tehtanje ali merjenje dobavljenega

materiala, pri kakovostnem prevzemu materiala pa se ugotavlja dejanska kakovost s

pomočjo plana vhodne kontrole, ki je opisan v nadaljevanju.

Proces prevzema materiala v podjetju poteka po naslednjem vrstnem redu:

receptor na vhodu v podjetje usmeri prevoznika na ustrezno lokacijo skladišča, kjer

bo razložil material;



količinska kontrola dobavljenega materiala;

raztovarjanje materiala;

podpis in priprava prevzemne dokumentacije;

izbira lokacije in uskladiščenje materiala po potrebi z ustreznimi transportnimi

sredstvi;

natančen kakovostni prevzem materiala s planom vhodne kontrole, ki je časovno

omejen na tri dni po prevzemu;

reševanje eventualnih reklamacij zaradi neustrezne dobave.

Funkcijo prevzema materiala, ki se odvija na vhodnem skladišču, opravi skladiščni

delavec, na gradbišču pa opravi prevzem odgovorni vodja del. Prevzem materiala je le

ena izmed operacij, ki se odvijajo v skladiščnih procesih. Sem sodita še vhodna kontrola

ali pregled blaga in priprava materiala za proizvodne procese. Skladiščni delavec določi

način sprejema materiala z izbiro razreda kakovosti (v nadaljevanju KK). S

karakteristiko kakovosti se določa odgovornost in način izvedbe vhodne kontrole. To

pomeni, da nam razred KK opredeli, na kakšen način se bo vršil prevzem materiala in

katera oseba je za to odgovorna. V kolikor bi se zgodilo, da skladiščni delavec ne more

določiti karakteristik kakovosti, lahko material poda v višji razred KK in o izbiri obvesti

tehnologa, ki odredi ustrezen razred KK. Tehnolog je torej oseba, ki s svojo

odgovornostjo odloča o morebitnih nejasnostih in spornih odločitvah skladiščenja

materiala.

Vhodno blago oziroma material, ki prispe v podjetje, je pakirano v različne embalaže in

to je osnova, ki določa, kakšne so zahteve za skladiščenje in vzdrževanje posameznega

materiala. S pravilno izbiro skladiščenja izpolnimo zahteve skladiščenega materiala.

Blago se skladišči v regalih in v tistih vrstah embalaže kot prispe v podjetje. Skladiščne

osnove (regali) imajo železno konstrukcijo s prečnimi policami. Vhodno blago ima

različne zahteve skladiščenja glede temperature in vlažnosti, vendar je prostor skladišča

trenutno prilagojen zahtevnejšemu materialu, ki potrebuje temperaturo nad 0 ˚C, suho in

hladno območje. Te zahteve morajo biti izpolnjene, saj bi se v nasprotnem primeru

blago uničilo oziroma bi se njegove lastnosti preoblikovale, kar bi ga naredilo

neuporabnega.



Plani vhodne kontrole so razdeljeni v 7 razredov, ki zajemajo zahtevnejše postopke

prevzema z naraščanjem številke razreda (blago dodeljeno v prvi razred nima tako

zahtevne in obširne kontrole, kot tisto v sedmem razredu).

V podjetju je za kontrolo kakovosti (v nadaljevanju KK) določena lestvica odgovornih

oseb, kjer je razvidno, kdo je odgovoren za kakovostni prevzem materiala in opreme.

Lestvica odgovornosti:

za material in opremo razreda KK1 je odgovoren sprejemni skladiščnik;

za material in opremo razreda KK2 sta odgovorna sprejemni skladiščnik in

tehnolog;

za material in opremo razreda KK3 sta odgovorna sprejemni tehnolog in projektant;

za material in opremo razreda KK4 je odgovoren vodja tehnologije;

za material in opremo razreda KK5 je odgovoren vodja razvoja.

Pri prevzemu materiala se lahko zgodi, da prevzeta količina materiala ni enaka naročeni.

Do odstopanja prihaja zaradi razlik v enoti mere in zaradi napačno dobavljenih količin,

ki so napake dobaviteljev ali nabavne službe podjetja. Za rešitev takšnih situacij smo v

podjetju izdelali navodila za delo, ki so obligatorna. Količinska odstopanja se rešujejo

glede na vrsto materiala, ki pa ni podrobno specificiran. Omenjeni so kabli in črna

metalurgija, ki smejo biti v mejah odstopanje 2,5 % od naročenih količin. Odstopanja

od dimenzijskih zahtev smejo biti v skladu s standardi za dovoljena odstopanja in so

prav tako omejena le na pločevino in profile. Za vsa druga odstopanja priporočajo

navodila za delo posvetovanje z odgovorno osebo (tehnolog, projektant), skladiščni

delavec pa ob pogojnem prevzemu v prevzemnico materiala zabeleži razloge teh

odstopanj. V kolikor so odstopanja materiala večja in neskladna z naročilom, sproži

skladiščni delavec postopek zavrnitve materiala.

Prevzem materiala predstavlja začetni proces, ki se prične s prihodom materiala v

skladišče. Prevzem materiala v skladišču se opravlja v času od sedme do petnajste ure, v

času poslovanja podjetja. Skladišče je opremljeno z mehaniziranimi napravami za

nakladanje, razkladanje in dvig materiala. Dostava materiala v fazi skladiščenja se

opravlja z zunanjim transportom (cestni ali železniški) ali z notranjim transportom, torej



v sklopu podjetja. Notranji transport se izvaja z ustreznimi transportnimi sredstvi,

opisanimi v nadaljevanju, ki so potrebna za manipulacijo materiala v skladišču.

Običajno se v tej fazi skladiščenja hkrati izvede tudi vhodna kontrola, ki obsega

količinski in kakovostni pregled ustreznosti zahtevam skladišča.

Skladiščna cona za sprejem materiala v podjetju omogoča:

funkcionalno povezavo z dovoznimi cestnimi potmi in z železniškim tirom;

enostaven dostop tovornih vozil do prevzemnega mesta materiala;

razporeditev oziroma ureditev površin za skladiščenje materiala, za transportne poti,

za prostor vhodne kontrole in embalaže, prostor za sprejemno pisarno.

Ko dostavi prevoznik material do skladišča, skladiščnik material prevzame in opravi

količinsko kontrolo. S pomočjo informacijskega sistema izpiše prevzemnico v treh

izvodih (en izvod ostane v skladišču, drugega dobi nabavna služba, tretjega pa

prevoznik oziroma dobavitelj), na katero vpiše naslednje podatke: naziv dobavitelja in

šifro njegovega dokumenta, datum dobave, datum prevzema, interno šifro materiala,

količino, ceno, potrjen rok, številko naročilnice, delovni nalog, številko tehnologa, vrsto

skladišča, kamor skladišči, ter opombe. Za ustrezen prevzem materiala jamči

skladiščnik s podpisom prevzemnice. Po prevzemu obvesti skladiščnik posameznega

tehnologa o dobavi, tehnolog pa v določenem roku (po internih navodilih v treh dneh)

opravi kontrolo kakovosti. Količinski prevzem materiala v skladišču se torej opravi

takoj, ko je dobavljeno v skladišče, kvalitetni prevzem pa najkasneje v treh dneh od

prejema materiala v skladišče. V tem času se material skladišči na prevzemno mesto

oziroma na čakalni prostor skladišča. Po kakovostni kontroli materiala se, glede na

vrsto, skladišči na ustrezno mesto.

Prevzem se vrši po planu vhodne kontrole, ki zajema navodila in postopke za pravilni

sprejem blaga v skladišče. Navodila za delo opredeljujejo, da so dovoljena količinska

odstopanja od naročenega, in sicer v mejah 2,5 % od naročenih količin ter odstopanja

od dimenzijskih zahtev, ki smejo biti v skladu s standardi za dovoljena odstopanja.

Druga manjša odstopanja se po posvetu z odgovorno osebo zabeležijo v prevzemnico

materiala in se obravnavajo kot pogojni prevzem. Za večja odstopanja se sproži

postopek zavrnitve materiala, za katerega je odgovorna nabavna služba.



Vsak material, ki prispe v skladišče, najprej sprejme skladiščnik, ki določi način

sprejema in karakteristiko kakovosti. Karakteristike določajo odgovornosti za izvedbo

vhodne kontrole. S prevzemom materiala v skladišče se podjetje hitreje prilagaja tržnim

nihanjem predvsem glede cen in količin ter s tem zmanjšuje tveganje, ki se nanaša na

težave pri nabavi materiala (saj je ob potrebah na zalogi).



2.2.1 Zapis prevzema blaga in skladiščenja s procesno karto

Tabela 1: Procesna karta za prevzem in skladiščenje blaga

Opravilo

D

KČ

(sek)

PČ

(sek)

NČ

(sek)

s

(m)

1 Najava blaga

20

2 Količinski

prevzem

180

3 Kakovostni

prevzem

360

4 Raztovarjanje

120 2

5 Izpis

prevzemnice 300

6

Transport do

skladiščnega

mesta

120 15

7

Iskanje

skladiščnega

mesta

D 30 5

8 Skladiščenje

90

9 Arhiv

prevzemnice

60

10

Prenos

prevzemnice

do nabavne

službe

200 25

Skupaj 3 3 2 1 1 860 590 30 47

Skupni čas 1480 sek ali 24.6 min

Razmerje

pogostosti

D skupaj

30 30 20 10 10 100



LEGENDA

delovna operacija KČ koristen čas

transportna operacija PČ potreben čas

kontrolna operacija NČ nekoristen čas

skladiščna operacija s potreben čas

D zastoj

Proces: Prevzem blaga

Model procesne karte (ASMI) je narejen za proces prevzema in skladiščenja blaga.

Proces se nanaša na en povprečen prevzem.

Slika 7: Grafični prikaz časovnih deležev pri prevzemu in skladiščenju blaga

58%

40%

2%

koristen čas potreben čas nekoristen čas

Povzetek procesne karte in grafičnega prikaza časovnih deležev:

proces je sestavljen iz 10 aktivnosti;

skupni čas trajanja vseh aktivnosti je 1480 sekund ali 24,6 minut;

skupni čas procesa, ki vsebuje koristen čas, je 860 sekund oziroma 58 %;

skupni čas procesa, ki vsebuje potreben čas, je 590 sekund oziroma 40 %;

skupni čas procesa, ki vsebuje nekoristen čas, je 30 sekund oziroma 20 %;

skupna dolžina poti je 47 metrov;

v procesu sta potrebna dva delavca;

ozko grlo je v fazi iskanja skladiščnega mesta.



Sistem upravljanja z zalogami materiala znotraj funkcijskega področja skladiščenja je

postopek, pri katerem moramo upoštevati niz dejavnikov (pogoji dobave, kapaciteta

skladišča ipd.), ki vplivajo na izbor nabave in prevzema materiala. Dostava materiala na

gradbišče je proces, ki se v sistem delovanja podjetja uspešno vpeljuje. Za prevzem

materiala na gradbišču je zadolžen odgovorni vodja del, vodja gradbišča ali

predstavnika gradbišča, ki poskrbi za kvantitetni in kvalitetni prevzem. Vodja del skrbi

tudi za dnevno posredovanje dobavnic takšnih prevzemov materiala na sedež podjetja,

kjer skladiščnik, na podlagi prejetih dokumentov, opravi prejem in izdajo materiala.

Za dostavo materiala na gradbišče se v podjetju že vnaprej dogovori nabavna služba, ki

posreduje dobavitelju podatke o lokaciji gradbišča, o zahtevanem materialu in o

časovnih zahtevah oziroma kdaj mora biti material dostavljen na dogovorjeno lokacijo.

Ko je blago dostavljeno na gradbišče, predstavnik dobavitelja in pooblaščena oseba

naročnika opravita prevzem materiala ali opreme. Pooblaščena oseba analiziranega

podjetja pregleda kvantitativnost, kvalitativnost in skladnost dobavljenega materiala ali

opreme z naročilnico in tovarniško dokumentacijo. Skladnost naročila z dobavo se

potrdi s podpisom dobavnice. S podpisom dokumenta odgovorna oseba gradbišča

potrjuje prevzem materiala ali opreme, dobavitelj pa predajo le-tega. Podjetje ima na

gradbišču priročno skladišče (to so kontejnerji, montažne hale ali določen ograjen

prostor), kamor se dobavljeno blago razloži. Vsi skladiščenju namenjeni prostori so

ustrezno varovani in ustrezajo posameznemu skladiščenemu blagu. Najpogostejši

material, ki se skladišči na gradbiščih, so:

kabli, ki so naviti na lesenih ali plastičnih kolutih;

vsa montažna oprema: ločilniki, odklopniki, ozemljilniki, cevi, filtri, cisterne;

oprema, ki jo je potrebno sestaviti na gradbišču (npr. črpalke) in

gonilniki, ki so sestavni deli turbin (dostava na gradbišče je v teh primerih edina

rešitev, saj zaradi svojih lastnosti – tehtajo 30 ton, druga možnost ne bi bila

racionalna).

Nepotrebnim zastojem pri dobavi blaga na gradbišče so se v podjetju izognili z

zadolžitvijo zaposlenih, ki dobavljen material razložijo v priročna skladišča, pri čemer

imajo na razpolago različna osnovna sredstva (viličar, tovorno vozilo »hiab«).

Prevoznica je zaključni dokument, ki nastane ob prevzemu blaga na gradbišču.



2.2.2 Neskladnosti na vhodu

Na vhodu materiala v skladišče ugotavljamo neskladnosti pri količinskem in

kakovostnem prevzemu prispelega blaga in storitev, medtem ko v procesu ugotavljamo

neskladnosti izdelkov, materiala in storitev. Neskladnosti na vhodu obravnavamo v

skladu z internimi sistemskimi navodili podjetja, ki opisujejo potrebne aktivnosti pri

ugotavljanju neskladnosti na vhodu in v proizvodnem procesu.

Reklamacija se izvede v pisni obliki in se z obrazcem Zapisnik o reklamaciji posreduje

dobavitelju. Zapisnik o reklamaciji vsebuje naslednje podatke:

neskladnosti količin;

neskladnosti kakovosti;

kombinacijo količine in kakovosti;

nepopolne ali nepravilne zahtevane spremne dokumentacije;

neskladnosti podatkov na naročilnici, prevzemnici ter računu.

Skladiščnik je odgovoren za ugotovljeno količinsko neskladnost v primerjavi

naročilnice, dobavnice in dostavljenega materiala, identifikacijo ter pregled poškodb

zaradi transporta. V primeru poškodbe zaradi transporta je skladiščnik zadolžen za izpis

zapisnika o reklamaciji in za predajo dobavitelju in nabavni službi za nadaljnji

postopek. Odgovornost tehnologa je zagotoviti kakovosten prevzem s primerjavo

kakovostne, tehnične in tehnološke zahteve, preverjanje spremne dokumentacije ter

zahtev nabavnega naloga in pregled priloženih dokazil o kakovosti, vizualni pregled ter

pregled identifikacij. V primeru neskladnosti se obvesti dobavitelja o nepopolni

zahtevani spremni dokumentaciji. Po potrebi se vključi tudi služba meritev in kontrole

kakovosti. V skladu z imenovanjem v projektnem timu sta za izstavitev zapisnika o

reklamaciji v štirih izvodih odgovorna skladiščnik in tehnolog, ki po podpisu predata

zapisnik v nabavo v nadaljnji reklamacijski postopek. Obvesti se vodjo projekta, ki v

dogovoru z direktorjem poslovne funkcije imenuje za to odgovorno osebo. Ta

odgovorna oseba pri pregledu opisanih ugotovitev poda odločitev o:

popravilu oziroma dodelavi,

dovoljeni uporabi,

alternativni uporabi,



izmetu.

S podano odločitvijo in sopodpisom odgovorne osebe na zapisnik o reklamaciji se

sproži uradni reklamacijski postopek na dobavitelja. V primeru zavrnitve blaga je

oddelek nabave dolžan naročiti novo blago na osnovi zahtev prvotnega naročila. Od

dobavitelja zahteva povračilo vseh stroškov postopka, vračila reklamiranega blaga,

stroškov nove nabave ter posledičnih stroškov zaradi motenj v storitvenem procesu. Če

pa je sprejeta odločitev o popravilu oziroma dodelavi pri dobavitelju, se o načinu

izvajanja pisno usklajujeta dobavitelj in pristojna strokovna oseba podjetja. Ta

strokovna oseba je največkrat tehnolog, ki potrdi kakovost popravila oziroma dodelave.

2.3 Komisioniranje, pakiranje in označevanje

Eden izmed procesov skladiščenja je tudi komisioniranje, pri katerem gre za zbiranje

materiala iz skladišča glede na posamezne delovne naloge. Gre predvsem za opravila, ki

so potrebna za pripravo materiala na podlagi naročil. Ker predstavlja ta proces največji

delež stroškov pri skladiščenju materiala, poskušamo z ustreznim načrtovanjem te

stroške zmanjšati. V podjetju uporabljamo sistem komisionar-k-blagu (ang. In the aisle),

kjer skladiščnik z viličarjem ali ročno komisionira blago.

»Pojem pakiranje pogosto uporabljamo kot alternativo za izraz embaliranje, čeprav je

pomen pakiranje širšega značaja, saj poleg postopkov, ki se nanašajo na pripravo

proizvoda in njegovo zlaganje v embalažo, vključuje še pripravo za odpremo, transport

ter distribucijo proizvodov do končnega porabnika. Pakiranje je sestavni del

tehnološkega procesa in je tesno povezano z mehanizacijo oziroma avtomatizacijo

proizvodnje« (Snoj, 1981, str. 10).

Za pakiranje in označevanje se razlikujejo pooblastila in odgovornosti glede na

odpremo. To je odprema iz skladišča na gradbišče ali odprema iz procesa do kupca. Pri

odpremi iz skladišča na gradbišče je skladiščnik odgovoren za pripravo, potrebno

pakiranje in označitev materiala za odpremo na gradbišče. Po količinskem in vizualnem

pregledu pripravljenega materiala ter pravilno izpolnjene in odobrene izdajnice podpiše

prevzemnik izdajnico pod prevzel. Izvod izdajnice arhivira skladiščnik. V primeru

osebne odpreme materiala na gradbišče lahko odgovornost za prevoz materiala s



podpisom na ustrezen dokument odobri vodja gradbišča, odgovorni vodja del ali vodja

tehnologije.

Odgovornost skladiščnika je zagotoviti ustrezno pakiranje, označevanje izdelkov,

zaščito kakovosti izdelkov po končni kontroli in pripravo pripomočkov za nakladanje

ter varen transport tudi pri odpremi iz procesa do kupca. Vso pripadajočo

dokumentacijo za odpremo pripravi odgovorni vodja del in s podpisom na odpremnici

potrdi neoporečnost izdelka. Skladiščnik preda kupcu odpremni dokument v podpis

direktno ali preko prevoznika in arhivira kopijo.

Odprema materiala do kupca ali na gradbišče poteka v času poslovanja skladišča, pri

tem sta ključna dokumenta izdajnica in odpremnica. Izdajnica je dokument, s katerim se

material prevzeme iz skladišča, odpremnica pa dovoljuje iznos iz podjetja. Ko

odgovorni vodja del naroči skladiščniku pripravo materiala po posameznem delovnem

nalogu, ga skladiščnik komisionira za dostavo na gradbišče. Komisioniranje materiala

poteka na podlagi praktičnih izkušenj, saj skladiščnik po prostem preudarku oziroma

prosti presoji išče in zbira potreben material. Sistem komisioniranja materiala v

skladišču sicer sloni na pripravljenih spisovnih seznamih materiala na posameznih

regalih. Ob komisioniranju materiala izpiše skladiščnik izdajnico oz. odpremnico, s tem

skladiščnim dokumentom pa se skladišče razbremeni tako količinsko kot vrednostno.



2.3.1 Zapis procesa komisioniranja blaga s procesno karto

Tabela 2: Procesna karta za komisioniranje blaga

Opravilo

D

KČ

(sek)

PČ

(sek)

NČ

(sek)

s

(m)

1

Izpis

dokumenta za

pripravo

komisiona

15

2 Iskanje blaga D

30 15

3

Priprava

prostora za

komisioniranje

D

15

4 Komisioniranje

250 25

5 Kontrola

komisiona

30

6

Priprava in

izpis izdajnice

v IS

90

7 Pakiranje in

označevanje

120 15

8

Prenos

izdajnice v

skladišče

10 5

Skupaj 3 3 2 1 1 475 40 45 60


Razmerje

pogostosti

D skupaj

30 30 20 10 10 100

LEGENDA





D zastoj



Proces: Komisioniranje blaga

Model procesne karte (ASMI) je narejen za proces komisioniranja blaga. Proces se

nanaša na eno povprečno komisioniranje blaga.

Slika 8: Grafični prikaz časovnih deležev pri komisioniranju blaga

85%

7%8%




skupni čas trajanja vseh aktivnosti je 560 sekund ali 9,3 minute;





v procesu je potreben en delavec;

ozko grlo je v fazi iskanja blaga in priprave prostora za komisioniranje.

2.3.2 Zaloge

V podjetju poskušamo zagotoviti čim hitrejši pretok materiala do končnega uporabnika,

zato skladiščimo le minimalne zaloge, torej tiste najmanjše zaloge material, ki so nujne

oziroma ekonomsko upravičene. Za poslovno sodelovanje poskušamo izbrati le

zanesljive dobavitelje, s katerimi se izognemo varnostnim zalogam, ki bi nam

povzročale še večje stroške v fazi skladiščenja. Sistem poslovanja temelji na internih



navodilih, ki opredeljujejo, da služba tehnologije v sodelovanju s skladiščno službo

izdela spisek minimalnih zalog. Te najmanjše zaloge materiala, ki nam omogočajo

prodajo, so določene materialno in količinsko. Opredeljena je tudi kritična zaloga, ki jo

občasno kontrolira skladiščna služba, vendar sistem še vedno deluje na podlagi nujne

potrebe po materialu. Predvidoma se minimalne zaloge naročajo mesečno oziroma

glede na gibanje porabe. Zahtevek za nabavo materiala potrdi vodja skladišč.

Informacijski sistem omogoča dnevni vpogled v vrednostno in količinsko stanje zalog.

Za preteklih deset let je vrednostno gibanje zalog prikazano v spodnji tabeli:

Slika 9: Gibanje zalog 2001–2011

0,00

50,00

100,00

150,00

200,00

250,00

300,00

vre

dn

ost v

10

00

EU

R2001 2003 2005 2007 2009 2011

letostrojno skladišče elektro skladišče

Na sliki št. 13 vidimo gibanje zalog v obdobju od 2001 do 2011. Razberemo lahko, da

so najvišji stroški zalog znašali 226.274,47 EUR leta 2002, naslednje leto padli na

najnižjo raven in nato rastli vse do leta 2009, ko so znašali 210.667,84 EUR. Zadnji dve

leti pa ponovno padajo.

2.4 Kritična analiza

Na podlagi spoznanj posnetka stanja bomo podali kritično analizo o učinkovitosti

skladišča, ki je odvisna predvsem od preudarnega in ustreznega načrtovanja. Na podlagi

obstoječega stanja smo raziskali in natančno določili vzroke odstopanja.



V pripravi dispozicije diplomskega dela smo predpostavljali, da bi z optimalnimi

zalogami materiala in skrbno načrtovanim skladiščenjem lahko izboljšali pretok

materiala skozi proces skladiščenja, torej tudi zmanjšanje stroškov, povezanih z

zalogami. Omenjeno tezo bomo v nadaljevanju potrdili ali ovrgli.

Podjetju predstavljajo največje stroške zaloge oziroma stroški investiranega kapitala, ki

ključno vplivajo na gospodarno poslovanje celotnega podjetja. Glavni problem

predstavljata nenamenska organiziranost skladiščenega blaga in nepopolna in

nenatančna interna navodila, ki takšno poslovanje urejajo.

Podjetje prav tako nima uvedenega ustreznega procesa komisioniranja blaga. S tem bi

dosegli boljšo organizacijo v skladišču ter posledično krajši čas komisioniranja.

Nepopolna in neracionalna organiziranost dela povzročata, da v skladiščnem procesu ne

dosegamo iskane produktivnosti in zahtevane ekonomičnosti. Neizpolnjevanje nalog

skladiščenja pomeni posredno izgubo kupcev zaradi nepravočasnih dobav blaga,

neoptimalne zaloge pa nam prinašajo vedno večje stroške za skladiščenje. Skladiščenju,

kot enemu izmed delovnih procesov v organizaciji, torej ni namenjenega dovolj

celostnega oziroma podrobnega obravnavanja, ki bi prineslo boljše in racionalnejše

metode dela, povezane s celotnim procesom, kar je nujno potrebno za minimalizacijo

skladiščnih stroškov.

Z analizo posnetka stanja smo ugotovili naslednje slabosti:

s talnim skladiščenjem materiala imamo dolge notranje transportne poti in visoke

stroške zaradi zasedbe velikih skladiščnih površin;

materiala iz reklamacijskega postopka skladiščnik ne skladišči v skladu z internimi

navodili, ki opredeljujejo poseben reklamacijski prostor v skladišču, označen z rdečo

barvo;

zamudni ročni postopki pri iskanju in prevzemu materiala;

neažurna stanja zaradi ročnega knjiženja z zamikom;

neustrezno označevanje materiala;

nekatere zaloge niso vodene po lokacijah, točna lokacija je znana le posameznemu

skladiščnemu delavcu.



Informacijski sistem ne nudi informacij, ki bi zajemale podatek o časovni dospelosti

materiala v skladišče ali na gradbišče. Uporablja se ustaljeni način telefonskega

povpraševanja o dobavi materiala.



Vzročno-posledični diagram

Zaloge

Neučinkovito

skladiščno

poslovanje

Komisioniranje blaga Človeški faktor

Obstoječa organizacija

skladiščnega dela

Dolgotrajni postopek

Nepravočasna najava

blaga

Iskanje blaga

Neuporaba IT

Ozko grlo

Skladiščni prostor

Ni prilagojen skladiščenju

Neoznačene transportne poti

Nepregledna razporeditev TSE

Ni talnih označb za komisione

Neizkoriščena višina skladiščnega

prostora

Ročno pisanje šifer materiala

Neoznačevanje regalov

Neažurno skladiščenje

Napake

Razporeditev blaga

Neizkoriščen prostor

Neizkoriščene možnosti

informacijskega sistema

Nepotrebne manipulacije

Negibajoče zaloge

Minimalne zaloge



SKUPINA A: Neustrezno skladiščenje materiala

Opis:

V podjetju se pojavlja fenomen, ko neustrezna namembnost in tehnološka urejenost

skladiščnega sistema povzročata zasedanje prostora z zastaranimi zalogami, ki se nikoli

ne uporabijo v skladu z nabavnim namenom. Pravilno poslovanje z blagom v procesu

skladiščenja bistveno vpliva na ekonomičnost podjetja, zato je potrebno več pozornosti

nameniti gospodarnemu ravnanju, s katerim je mogoče neposredno vplivati na stroške

skladiščenja.

Negospodarno ravnanje v procesu skladiščenja se kaže predvsem v izgubi kakovosti in

količine blaga, ki se pojavlja v skladišču in ga ni mogoče racionalno uskladiščiti.

Nepopolna organizacija tega delovnega procesa in neizpolnjevanje nalog, ki v delovni

organizaciji skladiščenju gredo, vodita v naslednje negativne dejavnike:

slaba skladiščna evidenca onemogoča vpogled na stanje zalog v vsakem trenutku,

kar povzroči, da se posamezna blaga med seboj pomešajo in jih v trenutku potreb

nimamo na razpolago (to se zgodi predvsem zaradi nenatančnega in neažurnega dela

pri vodenju evidenc skladiščenega blaga);

blago se ne skladišči in razmešča ustrezno, glede na vrsto blaga, zaradi česar se

poškoduje in ga ni mogoče najti v času potreb;

določeno blago, ki ostaja v skladišču dalj časa, bodisi zaradi nepravilnega prevzema

ali pa dokumentacije za prevzem sploh nima, se odstrani med odpadni material;

zaradi nepoznavanja skladiščne politike se določeno blago v obdobnih procesih

racionaliziranja poslovanja skladiščenja odpiše, čeprav ne ustreza normativom

odpisanega blaga.

Direktni stroški v fazi skladiščenja materiala nastajajo, ko se material skladišči na

neprimerna skladiščna mesta. Na zunanjih konzolnih regalih se skladiščijo železne cevi

in profili, ki zaradi izpostavljenosti vremenskim vplivom porjavijo in jih je potrebno

pred uporabo oz. dobavo povrniti v prvotno stanje.

Dodatni stroški, ki bremenijo fazo skladiščenja, nastajajo pri negospodarnem ravnanju z



materialom na gradbišču. Material se kvari in postaja neuporaben zaradi nepravilnega

skladiščenja. Povzamemo primer, ko se vrtalni stroji po uporabi niso skladiščili v za to

namenjene skladiščne prostore in so zaradi izpostavljenosti vremenskim vplivom postali

nerabni.

Problem:

naprilagojena razporeditev skladiščnega prostora;

neoznačene transportne poti;

dolge transportne poti;

neoznačena skladiščna mesta;

neuporaba informacijske tehnologije;

neizkoriščena višina skladiščnega prostora.

Posledica:

Kot prikazuje slika 17, je dostop do blaga na nekaterih regalih delno onemogočen,

transportne poti so delno zasedene. Do tega prihaja zaradi nepravilnega in neažurnega

skladiščenja, kar povzroča še dodatne skladiščne in transportne operacije, kot so

premikanje blaga.

Slika 10: Neprilagojena razporeditev skladiščnega prostora



Rešitev:

prerazporeditev skladiščnega prostora;

označitev transportnih poti;

označitev mesta komisioniranja;

uporaba informacijske tehnologije.

SKUPINA B: Neučinkovit sistem informacijske podpore

Opis:

Pri sistemu informacijske podpore se pojavljajo določene nepravilnosti oziroma

pomanjkljivosti, ki preprečujejo, da bi skladiščno poslovanje potekalo nemoteno in

učinkovito. Obstoječi informacijski sistem omogoča samo sledenje zaloge blaga v

skladišču, ne omogoča pa avtomatskih izpisov o minimalnih in kritičnih zalogah. Ker so

označitve regalov in skladiščenega blaga izvedene ročno, nam informacijski sistem ne

omogoča podpore skladiščnim delavcem pri uskladiščenju in komisioniranju blaga.

Problem:

nepopolni podatki;

ročna označitev regalnih mest in skladiščenega blaga;

zanašanje na spomin;

iskanje blaga;

večja poraba časa.

Posledica:

Informacijski sistem ne omogoča podpore skladiščnim delavcem pri delovnih

operacijah. Za ročne manipulacije z blagom tako porabimo več časa, kot bi ga ob

uporabi informacijskega sistema, skladiščni delavci pa se morajo pri delu zanašati na

spomin.



Rešitev:

Pri odpravi pomanjkljivosti v informacijskem sistemu bomo predlagali nadgradnjo

obstoječega sistema, ki bi zahtevala le minimalne investicijske stroške. Potrebno je

pripraviti:

elektronske označbe ragalnih sistemov in blaga;

avtomatske izpise vezane na zaloge;

elektronski pogled skladiščnega prostora.

SKUPINA C: Komisioniranje blaga

Opis:

Komisioniranje se vrši na podlagi naročila, ki je največkrat izvedeno telefonsko, kar

povzroča dodatno delo pri zapisovanju na papir. To je zastarel, počasen in drag

postopek, ker se komisionar pri iskanju potrebnega blaga zanaša le na lasten spomin. Že

pri iskanju lahko porabi veliko časa, nato pa si mora pripraviti še prostor za komision.

Zaradi neustreznega označevanja transportnih poti in skladiščnih prostorov se dogaja,

da je prostor za komisioniranje vedno na drugem koncu.

Problem:

iskanje blaga;

neoznačena skladiščna mesta;

neoznačene transportne poti;

neoznačen prostor za komisioniranje;

neuporaba informacijske tehnologije.

Posledica:

Zaradi neučinkovite razporeditve skladiščnega prostora prihaja do prezasedenosti

skladišča, delno so zasedene tudi transportne poti. Vse to povzroča komisionarju, da za

komisioniranje porabi več časa in prehodi daljše poti. Delno onemogočen dostop do



nekaterih skladiščnih mest povzroča dodatne operacije, kot je premik blaga, ki je v

napoto. Komisioniranje je počasen proces tudi zaradi neuporabe informacijske

tehnologije, kar dodatno povečuje možnost napak zaradi človeškega faktorja.

Rešitev:

Problemi, ki se pojavljajo pri komisioniranju, so posledica predhodno izvedenih

operacij (prevzem blaga, skladiščenje blaga). Kot lahko razberemo iz opisanega, je

rešitev problema kompleksnejša zadeva, saj je potrebno uvesti:

reorganizacijo skladiščenja blaga;

označbo transportnih poti;

označbo skladiščnih mest;

uporabo informacijske tehnologije.

SKUPINA D: Stroški skladiščenja

Opis:

Velike direktne stroške skladiščenja v podjetju določajo količina materiala v zalogi,

vrednost zaloge in čas skladiščenega materiala. Material, ki ga imamo v zalogi, ima

določeno vrednost, ki v podjetju veže obratna sredstva. Njegova vrednost se zmanjšuje

glede na dobo skladiščenja: dalj časa je skladiščen, manjša je njegova vrednost.

Velikokrat se tudi zgodi, da se material uniči, poškoduje ali pride do odtujitve. Del

stroškov, ki jih ne gre spregledati, predstavlja ogrevanje skladišča. Trenutno teh

stroškov niti ni mogoče izmeriti, saj skladiščni prostor ni samostojen objekt in se ogreva

v sklopu večnamenske zgradbe.



Tabela 3: Pregled negibajoče zaloge

Število

preteklih

mesecev

strojno skladišče

(EUR)

elektro skladišče

(EUR) skupaj (EUR)

6 27.181,48 37.758,08 64.939,56

12 13.029,55 17.988,02 31.017,57

18 11.185,31 12.658,39 23.843,70

24 5.975,90 8.022,34 13.998,24

30 4.320,03 7.071,40 11.391,43

36 2.308,04 2.068,23 4.376,27

Iz navedenih podatkov v tabeli 3 je mogoče razbrati, da ima podjetje velike stroške

investiranega kapitala z zalogami. Velike zaloge nam ne omogočajo mirnejše izvedbe

projektov, kot bi bilo pričakovati, saj različnost projektov zahteva različnost materiala,

poleg tega pa zahtevajo večje angažiranje sredstev.

Slika 11: Grafični prikaz vrednosti negibajočih zalog

0,00

1,00

2,00

3,00

4,00

5,00

6,00

7,00v

red

no

st v

10

00

EU

R

36 30 24 18 12 6

število preteklih mesecev negibajoče zaloge

Problem:

nekvaliteten prevzem;

negospodarno ravnanje;



neuporaba informacijskega sistema.

Posledica:

Zaradi neuporabe informacijske tehnologije prihaja do kopičenja nepotrebnih zalog v

skladišču. Problem dejansko nastaja že v službi nabave, kjer ni vpogleda v zaloge. Nato

sledi nekakovostni prevzem blaga, kar pomeni, da imamo v skladišču blago, ki ne

ustreza trenutnemu povpraševanju in ostaja v skladišču kot negibajoča zaloga.

Rešitev:

doslednost pri izvajanju prevzema blaga;




3 PREDLOGI REORGANIZACIJE SKLADIŠČNEGA

POSLOVANJA

Iz kritične analize obstoječega stanja lahko razberemo, da je način dela potrebno

spremeniti. Sedanji način dela je počasen in zastarel, zato je potrebno v procese uvesti

tehnološke novosti. Do zastojev prihaja zaradi iskanja blaga, kar prinaša tudi več

notranjega transporta. Pojavljajo se napake pri procesih skladiščenja in komisioniranja,

ki so posledica nepreglednosti in slabe označitve blaga ter neuporabe informacijske

tehnologije.

Skladiščni sistemi postajajo vedno bolj tehnološko zahtevni, zato moramo obstoječe

stanje v podjetju prilagoditi zahtevam sodobne logistične prakse. Narava dela v podjetju

ne zahteva velikih objektov za zagotavljanje skladiščnih zmogljivosti, temveč zgolj

posodobitev principov načrtovanja uporabe skladiščne lokacije ter uvedbo učinkovitega

upravljanja konkretnih podatkov skladiščnih sistemov. Potrebno je torej optimizirati

skladiščne postopke, kar posledično vodi v zmanjšanje stroškov skladiščenja. Skladišče

v podjetju je kot objekt že od obdobja začetka uporabe dovolj veliko in vseskozi

zagotavlja zadostne kapacitete, a zaradi nedorečenega in nevzpostavljenega procesa

upravljanja z razpoložljivimi kapacitetami postaja poslovni problem, s katerim se

podjetje ne uspeva učinkovito prilagajati dinamiki blagovnih tokov. Potrebno je torej

oblikovati ključne procese, s katerimi bomo dosegli učinkovitost v nenehnem

zagotavljanju ustreznih kapacitet potrebam. Ti procesi morajo zajemati temelje sodobne

skladiščne logistike, ki bi zagotavljala nemoten potek blaga skozi proces skladiščenja in

bi zajemala sprejem blaga, skladiščenje in distribucijo blaga. Potrebno je izdelati jasna

navodila o prevzemanju in izdajanju materiala s poudarkom na gospodarnem ravnanju z

njim in vzpostaviti kontrolo nad uresničevanjem zastavljenih ciljev. Zagotoviti je

potrebno učinkovit razpored materiala v skladišču in uvesti sistem, s katerim bo mogoče

kadarkoli opraviti kontrolo stanja zalog.

Cilji predlogov izboljšav so:

zagotoviti pregleden nadzor nad skladiščnimi kapacitetami, skladno z dnevnimi

plani gibanja materiala;

izboljšati proces komisioniranja, ob upoštevanju karakteristik skladiščnih prostorov,



in razpoložljive delovne sile;

zagotoviti nemoteno računalniško vodenje skladiščnega sistema, s katerim bi

pridobili ažurno evidenco logističnih podatkov o skladiščenem materialu;

učinkoviteje povezati procese skladiščenja, nabave in prodaje preko informacijskega

sistema zaradi izbire, gibanja in planiranja zalog;

skladiščne kapacitete trajno racionalno upravljati z uvedbo ustreznega sistema

skladiščenja.

prerazporeditev skladiščnega prostora;

označitev transportnih poti;

označitev mesta komisioniranja;


3.1 Reorganizacija skladiščnega prostora

V procesu prevzema in komisioniranja blaga prihaja do zastojev zaradi iskanja

skladiščnega mesta ter blaga, kar je razvidno tudi iz procesne karte in kritične analize.

Zastoje v največji meri povzroča slaba preglednost in iskanje lokacije skladiščenega

blaga, ki ni nikjer zapisana, zato se skladiščnik za iskanje zanaša le na svoj spomin.

Predlagamo enotno označevanje skladiščnih mest s pomočjo točno določene oblike

zapisa. Označbe bi kreirali s pomočjo programa in natisnili na nalepkah, ki omogočajo

enostavno pritrditev na različne oblike in materiale. Označena bi bila vsa regalna,

paletna, prevzemna in izdajna mesta.

Najpreglednejši in hkrati najenostavnejši način bi bil z uporabo sestavljene številke, ki

bi nam povedala točno lokacijo blaga. Nalepka bi vsebovala tudi besedilni opis

konkretnega blaga in šifro materiala, ki služi kot identifikacija materiala že iz

predhodnih procesov poslovanja. Prva številka bi pomenila vrsto skladišča, druga

številko regala, tretja številko police, četrta šifro materiala, spodaj besedilo naziva

materiala. Slika 18 prikazuje primer označitve skladiščnega mesta s pomočjo enotne

nalepke. Na njej je razvidna označba in opis.



Slika 12: Primer nalepke za označitev

Notranjo ureditev skladiščnih prostorov je potrebno smotrno urediti, da bo notranji

transport potekal nemoteno, skladiščna oprema pa bo urejena na takšen način, da bodo

skladiščni procesi potekali, kot so načrtovani.

Z reorganizacijo objekta, namenjenega hrambi blaga, bomo še učinkoviteje upravljali s

prostorskimi kapacitetami.

Z uvedbo nove notranje ureditve skladišča bomo na novo oblikovali notranji razpored

prostorov, temu primerno uredili prometne poti in določili izdajna in prevzemna mesta.

Posamezne dele skladišča bomo ustrezno označili in notranjo ureditev priredili

značilnostim in količinam posameznih vrst materiala, ki ga skladiščimo.

Z izvedbo optimizacije izkoriščenosti skladiščnega prostora bomo vzpostavili boljšo

izrabo razpoložljivega prostora. Ob natančni proučitvi potreb bi izbrali ustrezno

reorganizacijo zaprtega skladišča, ki bi poleg ohranitve kakovosti skladiščenega

materiala zagotavljala tudi varnost pri delu zaposlenih v tem procesu.

Predlagamo naslednje rešitve:

uvesti visokoregalni sistem skladiščenja materiala (nadgradnja obstoječega), s čimer

bi dosegli preglednost in dosegljivost v času potreb;

z dostavo materiala na gradbišča bi zmanjšali možnosti manipuliranja z blagom,

prav tako bi skrajšali transportne poti;

ker skladišče to dopušča, ga je potrebno preurediti v več oddelkov zaradi večje

preglednosti nad skladiščenim materialom;

uvesti avtomatsko, vzdolžno in navpično manipulacijo z viličarji ali regalnimi

dvigali.

Z uvedenimi novitetami bi zagotovili učinkovit sistem skladiščenja, ki bi temeljil na

1 – 12 – 4 – 25801

OBJEMKA R-1" ČRNA VARILNA

Esotech, d. d.



odlični izkoriščenosti prostora in dobrim pregledom blaga v skladišču.

Slika 13: Tloris skladišča, prenova

Transportni vhod

Osebni vhod



Takšna ureditev skladiščnih prostorov bo zagotovila manj manipulacij in manj

premeščanj materiala, saj bo le-ta uskladiščen pregledno in dosegljivo. Reorganizacija

skladiščnih prostorov se nanaša na:

določitev nadgradnje obstoječih regalov,

določitev prevozne poti, vhoda in izhoda,

ureditev pogojev za ustrezno skladiščenje materiala (zavarovanje zunaj

skladiščenega materiala pred direktnimi vremenskimi vplivi).

Visokoregalno skladišče bo omogočilo maksimalno izkoriščenost celotnega

skladiščnega prostora. Z regalnim dvigalom bi dosegli nemoten pretok skladiščenega

materiala in s tem bistveno skrajšali čas, potreben za manipuliranje z blagom.



PREVZEM BLAGA

Tabela 4: Procesna karta za prevzem in skladiščenje blaga

Opravilo

D

KČ

(sek)

PČ

(sek)

NČ

(sek)

s

(m)

1 Najava blaga

300

2 Količinski

prevzem

150

3 Kakovostni

prevzem

360

4 Raztovarjanje

120 2

5 Izpis

prevzemnice 20

6

Transport do

skladiščnega

mesta

120 15

7 Skladiščenje

90

8 Arhiv

prevzemnice

60

9

Prenos

prevzemnice

do nabavne

službe

200 25

Skupaj 3 3 2 1 830 590 0 42


Razmerje

pogostosti

D skupaj

33 33 22 12 100



LEGENDA





D zastoj

Proces: Prevzem blaga

Model procesne karte (ASMI) je narejen za proces prevzema in skladiščenja blaga.

Proces se nanaša na en povprečen prevzem.

Slika 14: Grafični prikaz časovnih deležev pri prevzemu in skladiščenju blaga

58%

42%

0%




skupni čas trajanja vseh aktivnosti je 1420 sekund ali 23,6 minut;





v procesu je potreben en delavec.



KOMISIONIRANJE BLAGA

Tabela 5: Procesna karta za komisioniranje blaga

Opravilo

D

KČ

(sek)

PČ

(sek)

NČ

(sek)

s

(m)

1

Izpis

dokumenta za

pripravo

komisiona

15

2

Priprava

prostora za

komisioniranje

D

10

3 Komisioniranje

210 20

4 Kontrola

komisiona

30

5

Priprava in

izpis izdajnice

v IS

90

6 Pakiranje in

označevanje

100 10

7

Prenos

izdajnice v

skladišče

10 5

Skupaj 4 1 1 0 1 415 40 10 35

Skupni čas 465 sek ali 7,8 min

Razmerje

pogostosti

D skupaj

57,1 14,3 14,3 0 14,3 100

LEGENDA





D zastoj



Proces: Komisioniranje blaga

Model procesne karte (ASMI) je narejen za proces komisioniranja blaga. Proces se

nanaša na eno povprečno komisioniranje blaga.

Slika 15: Grafični prikaz časovnih deležev pri komisioniranju blaga

90%

8% 2%




skupni čas trajanja vseh aktivnosti je 465 sekund ali 7,8 minute;





v procesu je potreben en delavec.

3.2 Informacijska podpora

Podjetje ima dokaj dobro razvit informacijski sistem na področju izvedbe projektov, ki

je v nenehnem izpopolnjevanju. Skladiščno poslovanje pa medtem ostaja na isti točki že

nekaj časa. Z izpopolnjevanjem informacijskega sistema skladiščenja bi podjetje

doseglo boljšo sledljivosti in lažjo manipulacijo, s čimer bi dosegli hitrejše in

preglednejše skladiščne procese. Zmanjšanje števila napak zaradi človeškega faktorja,

prihranek časa in denarja bi bile bistvene prednosti za podjetje.



V podjetju potrebujemo urejeno in pravilno strukturo podatkov skladiščnega sistema, ki

ga zaradi svojih karakteristik narekuje vrsta blaga. Blagu je potrebno opredeliti vse

parametre, preko katerih ga bomo skozi skladiščenje obvladovali, to namreč zahteva

nadziranje skladiščnih sistemov z računalnikom. Obvladovanje tovrstnih informacij bo

za podjetje pomenilo moč in konkurenčno prednost pri uspešnosti izvajanja primarnih

nalog.

Z uvedbo sistema upravljanja s tovrstnimi podatki, kot so zanesljive in pravočasne

informacije o stanju blaga v skladišču, bo podjetje pridobilo osnovo za učinkovito

organizacijo skladiščnega poslovanja.

Informacijska podpora bo skladiščnemu procesu omogočala boljši nadzor nad:

skladiščem, ker bo ustrezno vodenje procesa zahtevalo primerno razporeditev blaga;

tistimi dogodki iz drugih procesov, ki zahtevajo določene aktivnosti blaga v

skladišču;

delovnimi procesi, ker bodo logistični dogodki sprožili določene delovne procese v

obliki delovnih nalogov;

materialnimi sredstvi, ki jih vsak delovni proces v skladišču zahteva.

Posodobitev informacijskega sistema mora zajemati tudi povezavo oziroma prenos

informacij o materialu med uporabniki v skladišču, nabavno službo in uporabniki na

gradbišču – sodobna on-line računalniška povezava dislociranih uporabnikov.

Informacijska podpora mora zagotavljati zanesljivo pomoč in vodenje postopkov v

realnih delovnih okoljih na strani uporabnikov v skladišču in na gradbišču.

Informacijski sistem mora biti kos rastočim potrebam podjetja, ki povečujejo

zapletenost uporabljenih programskih rešitev. Nova oprema mora omogočati

povečanje diskovnih sistemov in mora biti optimalno izkoriščena ter nezahtevna za

uporabnika.

3.3 Zmanjšanje zalog materiala v skladišču s prevzemom na gradbišču

Optimizacija poslovanja podjetja, kot sodobne družbe, zahteva potrebo po natančnemu

pristopu k načrtovanju organizacije skladiščnega poslovanja. Nujno je vzpostaviti



oziroma reorganizirati kontrolo stanja skladišča, ki bo določala premike blaga. Uvedba

sistemskih analiz v proces skladiščenja nam bo prikazala izrabo sistemov na določena

časovna obdobja in gibanje zalog v skladišču. Le tako bomo sposobni izrabo kapacitet

sistemsko načrtovati in razvijati.

Za vsako posamezno blago, ki se nahaja v skladišču, je potrebno vzpostaviti vodenje

takšne evidence, iz katere bo mogoče razbrati, kje se iskano blago nahaja, vse podatke o

blagu, s katerimi razpolagamo (količinski in vrednostni opis), in ustrezna določitev vrste

skladiščenja (regalno). Pojavlja se, da kapacitete skladišča obremenjujemo s starimi

zalogami, ki z uničenjem predstavljajo stroške podjetju. Zato je potrebno več časa

posvetiti proučitvi načrtovanja prodajnih in dobavnih tokov, ki so posredno povezani z

načrtovanjem hrambnih kapacitet.

Čeprav je lokacija primarnega skladišča izbrana, bi bilo vseeno smotrno razmisliti o

obširnejši uporabi prevzema blaga na gradbišču, s čimer bi bistveno vplivali na

prevozne stroške, ki se nanašajo na dostavo materiala na mikrolokacijo oziroma tja, kjer

ga potrebujejo. S takšno prilagodljivostjo skladiščenja bi dosegli hitrejši proizvodni

proces, boljšo izrabo razpoložljivega prostora in odpravo ozkih grl. Stroški skladiščenja

bi se bistveno zmanjšali, zagotovila bi se kvaliteta uskladiščenega materiala. Še vedno

bi podjetje imelo centralno skladišče, ki bi ga ustrezno racionalno uredili. Z dostavo

materiala neposredno na gradbišče bi zmanjšali skladiščno tveganje, denarna sredstva,

vezana na zalogo, bi lahko racionalnejše porabili.

Pomembno je, da je prevzem materiala natančno usklajen s terminskim planom dobave,

s čimer se izognemo kopičenju materiala na gradbišču. To pomeni, da prispe material

točno ob tistem trenutku, ko ga potrebujemo ‒ »Just in time« (v nadaljevanju JIT).

Pomembno je pravočasno naročilo in točno dogovorjen datum dobave, ki izključujeta

zamude ob dobavi. Manj zavzetega skladiščnega prostora, manjši stroški zaradi manjših

izgub materiala in manjši stroški skladiščnih procesov predstavljajo pomembne

ekonomske učinke, ki jih dosežemo z zmanjšanjem zalog. Z medsebojnim zaupanjem

med dobaviteljem in kupcem ter dobro usklajenostjo lahko preprečimo predčasne in

prepozne dobave ter zagotovimo zveznost poslovnega procesa. Današnja informacijska

tehnologija pa nam omogoča, da je komunikacija med kupcem in dobaviteljem

vsakodnevna in pravočasna. Z »Just-in-time« dobavo izpolnjujemo pogoje količinsko



majhnih dobav, točen čas dobave, popolno kakovost, pogoste dobave in minimalen čas

prevoza.

Prednosti uvedbe sistema JIT se kažejo predvsem v zmanjšanju zalog surovin, kar

pomeni manjšo vrednost vezanih sredstev. To privede do zmanjšanja potreb po

skladiščnih prostorih, poveča se izkoristek tako delovnih sredstev kakor tudi človeškega

dela. Glavni cilj sistema JIT je narediti proizvod brez napak, za kar je potrebno prevzeti

določeno količino materiala ob pravem času, kjer igra pomembno vlogo dobavitelj. V

primeru našega podjetja bi v sistem vključili seznam dobaviteljev, s katerimi posluje

podjetje že vrsto let in zagotavljajo kakovost izdelkov in kvalitetni servis. Podjetje mora

dobavitelju zagotoviti pravočasno in natančno napoved potreb po materialu, posredovati

jasno specifikacijo, izdelano tudi v sodelovanju z dobaviteljem, ter zagotoviti redna

plačila. Dolgoročna zveza, ki je vzpostavljena med naročnikom in dobaviteljem,

omogoča nastanek kooperativnega ozračja, v katerem lahko oba uresničujeta svoje želje

po visoki kvaliteti, produktivnosti, obojestranski profitabilnosti in rasti.

Glede na to, da je smisel JIT-nabave dostava materiala neposredno na gradbišče v

trenutku, ko se za to pojavi potreba, uporaba skladišč, v katerih bi se kopičile zaloge

materiala, odpade. Z zmanjšanjem oziroma ukinitvijo določenih zalog se nam zmanjša

potreba po skladiščih in skladiščnih delavcih, za kar se zmanjšajo denarna sredstva

vezana v zalogah. Po uvedbi sistema JIT-nabave bodo kapacitete skladišč zasedene le v

višini 70 %, saj bi z dobavitelji povečali obseg naročil (dobav), kar prinese 30 %

neizkoriščenih skladiščnih površin. Zaradi ugodne lokacije podjetja in povezanosti s

transportnimi potmi bi bili skladiščni prostori primerni za najem. S prihodkom od

najema bi pokrili morebitno povišanje cen s strani dobavitelja na račun uvedbe JIT-

sistema.

Prednost, ki jo prinaša nabava JIT, je v tem, da nimamo vhodne kontrole ter stroškov,

povezanih z njo, saj se material dostavlja neposredno na gradbišče, kar pomeni, da se

zmanjša obseg dela ter stroški ob prevzemu. V tem primeru se prenese kontrola

kakovosti posameznega izdelka na dobavitelja, saj ta jamči za ustreznost material z

izvajanjem izhodne kontrole.

Sistem zahteva stoodstotno kakovost in zmanjšuje število dobaviteljev, zato bi v našem



primeru v sistem JIT vključili večje število dobaviteljev, kar bi onemogočilo monopolni

položaj posameznega dobavitelja, nabava pa bi še vedno imela pogajalsko moč pri

pogajanju o ceni in stroških.

Ko sprejme podjetje filozofijo JIT-nabave, se njegova vloga spremeni. Osnovne

funkcije, kot so iskanje dobrih dobaviteljev, pogajalske pogodbe, pospeševanje naročil

in vztrajanje pri zavarovanju v skladu s standardi sistema nabave, ostajajo enake,

spremeni pa se odziv podjetja. To postaja vse bolj aktivno, tesno sodeluje z dobavitelji

glede izboljšanja kvalitete in pravočasnosti dobave. Nova filozofija zahteva konstantno

visoko kvaliteto nabavljenega materiala. Uvedba JIT-nabave zahteva popolno vključitev

ljudi iz različnih področij in s tem premostitev pregrad med posameznimi oddelki. To je

mogoče doseči z vlaganjem v usposabljanje in izobraževanje zaposlenih. Sistem stalnih

dobaviteljev ustvarja tudi medsebojno zaupanje med naročnikom in dobaviteljem, kar

prinese številne prednosti. Takšen sistem stalnih dobaviteljev in točnih količin je zelo

učinkovit. Ustvari se medsebojno zaupanje, zato ni potrebno stalno iskanje novih

dobaviteljev.

S prevzemom materiala na gradbišču dosežemo najbolj ekonomične zaloge, ki

zadovoljujejo stalno porabo s stalno dobavo v potrebnih količinah. S temi zalogami

dosežemo nizke stroške, vendar moramo vzdrževati doseženo racionalizacijo z ustrezno

izbiro dobaviteljev, ki se nahajajo na ustrezni oddaljenosti od gradbišča.

3.4 Analiza predlaganih rešitev

Problem notranje logistike je vsem znan, vendar podjetje temu do sedaj ni posvečalo

dovolj pozornosti. Iskanje blaga predstavlja eno večjih slabosti v procesu skladiščnega

poslovanja.

V zalogah je velik del sredstev podjetja, zato je ravnanje z zalogami ena od

najpomembnejših operativnih funkcij podjetja. Posledica slabega ravnanja z zalogami je

neustrezen denarni tok, saj velike količine kapitala, vezane v zalogah, onemogočajo

širjenje podjetja in zmanjšujejo donosnost sredstev. Nepravilna strategija podjetja pri

naročanju oziroma ravnanju z zalogami se kaže predvsem v prevelikih ali premajhnih

količinah naročenih proizvodov, zakasneli nabavi, neustrezni dobavljeni surovini, kar



predstavlja za podjetje manjši dobiček ali celo izgubo.

Menim, da bo uvedba JIT-nabave za naše podjetje koristna, saj bodo stroški, vezani na

morebitno povišanje cen, manjši od trenutnih sredstev, vezanih v velikih zalogah

materiala. Podjetje lahko računa tudi na povečanje prihodkov iz naslova oddajanja

skladišča v najem, saj je glede na dobro lokacijo skladiščnih prostorov zanimanje dokaj

veliko.

Reorganizacija skladiščnega prostora

Z reorganizacijo skladiščnega prostora bi zagotovili občutno manj manipulacij glede na

obstoječe stanje, kar bi vplivalo na kakovost vseh posameznih operacij.

Informacijska podpora

Po vsaki uvedbi nastopi vrednotenje delovanja informacijskih sistemov. Glavni vzrok

vrednotenja je, da se prepričamo, ali je naš sistem narejen v skladu z vsemi

uporabniškimi zahtevami in specifikacijami, ki smo si jih zastavili glede na želeni cilj.

Projekti s področja informatike so danes mnogo bolj kompleksni kot v preteklosti, kar

pomeni, da je analiza in s tem tudi vrednotenje koristi informacijskih projektov

kompleksna naloga. Pri enostavnejših projektih lahko koristi zelo enostavno

ovrednotimo, pri večjih projektih pa je to veliko težje.

Vpeljava prenovljenega informacijskega sistema naj bi zagotovila glavne prednosti kot

so:

transparentnost na vseh področjih dela v skladišču;

krajši čas prevzema, komisioniranja in izdaje;

poenotenje nadzora in pregleda nad zalogami;

manjša možnost zastojev;

poenostavljeno delo za uporabnike.

Primerjava obstoječega stanja s prenovljenim

Glede na izdelane procesne karte bomo primerjali posnetek obstoječega stanja in

predloge izboljšav. Kot je že na prvi pogled razvidno iz procesnih kart, je prišlo do

sprememb, tako pri trajanju kot pri samem poteku aktivnosti.



Tabela 6: Primerjava obstoječega in prenovljenega stanja za prevzem blaga

Posnetek stanja Predlogi izboljšav

Število aktivnosti 10 9

Skupen čas trajanja aktivnosti 24,6 minut 23,6

Skupni čas procesa, ki vsebuje koristen čas 860 sekund 830

Skupni čas procesa, ki vsebuje potreben čas 590 590

Skupni čas procesa, ki vsebuje nekoristen čas 30 0

Skupna dolžina poti 47 metrov 42 metrov

Število potrebnih delavcev za izvedbo

aktivnosti

2 1

Slika 16: Grafični prikaz obstoječega in prenovljenega stanja za prevzem blaga

0

200

400

600

800

1000

1200

1400

1600

koristen čas potreben čas nekoristen čas skupen čas

Čas (

seku

nd

a)

obstoječe stanje

prenovljeno stanje

Če podrobneje analiziramo primerjavo pri procesu prevzema blaga, lahko zapišemo, da

se je število aktivnosti zmanjšalo za 1 aktivnost, skupen čas trajanja aktivnosti pa se je s

tem zmanjšal za 1 minuto. Skupni čas procesa, ki vsebuje koristen čas, se je zmanjšal za

30 sekund, medtem ko je skupni čas procesa, ki vsebuje potreben čas, ostal enako dolg.

S predlogi izboljšav smo dosegli, da v enem povprečnem prevzemu blaga, za katerega

smo naredili model procesne karte, ni več nekoristno izrabljenega časa. En delavec, ki

je potreben za izvedbo aktivnosti, v povprečnem prevzemu prehodi 5 metrov manj poti.

S predlogi izboljšav smo uspeli odpraviti ozko grlo, ki se je pojavljalo v fazi iskanja

skladiščnega mesta pri procesu prevzema blaga.



Tabela 7: Primerjava obstoječega in prenovljenega stanja za komisioniranje blaga

Posnetek stanja Predlogi izboljšav

Število aktivnosti 8 7

Skupen čas trajanja aktivnosti 9,3 minut 7,8

Skupni čas procesa, ki vsebuje koristen čas 475 sekund 415

Skupni čas procesa, ki vsebuje potreben čas 40 40

Skupni čas procesa, ki vsebuje nekoristen čas 45 10

Skupna dolžina poti 60 metrov 35 metrov

Število potrebnih delavcev za izvedbo

aktivnosti

1 1

Slika 17: Grafični prikaz obstoječega in prenovljenega stanja za komisioniranje blaga

0

100

200

300

400

500

600

koristen čas potreben čas nekoristen čas skupen čas

Čas (

seku

nd

a)

obstoječe stanje

prenovljeno stanje

Podrobna analiza primerjave procesa komisioniranja blaga nam pove, da se je število

aktivnosti zmanjšalo za 1 aktivnost, skupen čas trajanja aktivnosti pa se je s tem

zmanjšal za 1,5 minute. Skupni čas procesa, ki vsebuje koristen čas, se je zmanjšal za

60 sekund, medtem ko je skupni čas procesa, ki vsebuje potreben čas ostal enako dolg.

S predlogi izboljšav smo minimizirali nekoristen čas procesa na 10 sekund v enem

povprečnem procesu komisioniranja blaga, za katerega smo naredili model procesne

karte. En delavec, ki je potreben za izvedbo aktivnosti, v povprečnem procesu

komisioniranja prehodi 25 metrov manj poti. S predlogi izboljšav smo uspeli odpraviti

ozko grlo, ki se je pojavljalo v fazi iskanja blaga in priprave prostora komisioniranja.



ZAKLJUČEK

S skladiščenjem omogočamo osnovni tok materiala in blažimo motnje materialnega

toka, ki se pojavljajo na različnih točkah poslovanja podjetja, na primer lažjo

premostitev prostorskih in časovnih relacij ter s tem nemoten potek izvajanja

zastavljenih projektov.

Podjetje Esotech je projektno usmerjena družba, kjer predstavlja menedžment projektov

uveljavljeno tehnologijo dela in sledi cilju izvajanja projektov v dogovorjenem času, z

razpoložljivimi sredstvi. Pomembno je učinkovito vodenje skladiščnih procesov, kar

zagotavlja nemoteno izvedbo projektov. Toda skladiščenje ima kar nekaj slabosti: veliki

stroški negibajočih zalog ter dolg čas pri iskanju potrebnega materiala.

Predlagana rešitev reorganizacije skladiščnih prostorov in uvedbe posodobljene

informacijske podpore se navezuje predvsem na optimizacijo zalog materiala. Iz

stroškovnega vidika je uvedba predlaganih rešitev racionalnejša in dolgoročno

učinkovitejša, saj se bo bistveno skrajšal čas skladiščenja materiala. Minimalni stroški

spremljajo zagotovitev ustreznega skladiščenja cevi, ki so skladiščene na prostem,

potrebno jih je namreč prestaviti v notranjost objekta. Predlagana rešitev označitev

skladiščenega materiala na regalih omogoča hitrejši postopek najdbe potrebnega

materiala.

Trenutna tehnologija skladiščenja se za določen material izvaja tudi talno, z zlaganjem

eno na drugo. Da se izognemo nepotrebnim podvojenim manipulacijam, je idealna

uvedba regalnega sistema skladiščenja za ves material, vključno z nadgradnjo

obstoječega sistema. Ocenjujemo, da bi bila za izvedbo določenih projektov

najučinkovitejša dobava materiala »Just-in-time«, material dostaviti na gradbišče, ko ga

potrebujemo.

Učinki predlaganih rešitev v diplomskem delu bi se odražali predvsem v nemoteni in

hitrejši izvedbi projektov. Z dobavljanjem materiala »Just-in-time« in uvedbo regalnega

sistema skladiščenja bi dosegli hitrejše in varnejše manipulacije z materialom.

V prejšnjem poglavju smo primerjali obstoječe stanje s prenovljenim in prišli smo do



zaključka, da smo s prenovljenim stanjem skrajšali transportne poti, zmanjšali

aktivnosti pri prevzemu blaga, pri čemer ni več nekoristno izrabljenega časa. S predlogi

izboljšav smo uspeli odpraviti ozko grlo, ki se je pojavljalo v fazi iskanja blaga. Tudi pri

komisioniranju blaga smo uspeli aktivnosti zmanjšati za 1 aktivnost, skrajšali smo

skupni čas procesa za 1,5 minute, pri čemer smo nekoristen čas uspeli minimizirati na

10 sekund in skrajšali dolžino transportne poti. S predlogi izboljšav smo uspeli odpraviti

ozko grlo, ki se je pojavljalo v fazi iskanja blaga in priprave prostora za komisioniranje.

Eden izmed pogojev za uvedbo predlaganih izboljšav je tudi finančni učinek, ki je za

podjetje v teh časih ključnega pomena. Upoštevali bomo časovni prihranek pri

prevzemu in komisioniranju blaga ter zmanjšanju zalog zaradi preglednejšega

skladiščenja. Ocenili bomo stroške, ki so nastali pri reorganizaciji skladiščnega

prostora, izdelavi dodatnih regalov, pripravi informacijskega programa, tiskanju nalepk

in šolanju zaposlenih v skladišču.

Tabela 8: Skupni stroški in prihranki

št. Naziv Stroški Prihranki

1 Reorganizacija skladiščnega prostora 1.780,00 €

2 Izdelava dodatnih regalov 4.240,00 €

3 Priprava informacijskega programa 1.008,00 €

4 Tiskanje in nameščanje nalepk 336,00 €

5 Šolanje zaposlenih 168,00 €

6 Časovni prihranek 240,00 €

7 Zmanjšanje zalog 20,00 €

8 Prerazporeditev delavca 960,00 €

Skupaj 7.532,00 € 1.220,00 €

Povrnitev investicije: stroški / prihranki = 7.532,00 / 1.220,00 = 6,2 meseca

Kot vidimo iz tabele 8 in izračuna, se stroški investicije povrnejo v 6,2 mesecih in je

investicija že po 7 mesecih pozitivna. S prenovo pa podjetje poleg teh, ki jih lahko

ovrednotimo, pridobi tudi druge prednosti. Posledično se zaradi reorganizacije

skladiščnega poslovanja zmanjša število napak zaradi nepravilnega prevzema,



komisioniranja in izdaje blaga. Delavci bodo posledično manj obremenjeni in s

pomočjo posodobljenega informacijskega sistema bo njihovo delo hitreje opravljeno,

kar z vidika zaposlenega pomeni tudi osebno zadovoljstvo. Če pogledamo s strani

kupcev, bo podjetje pridobilo večjo kredibilnost in fleksibilnost na trgu z boljšim in

natančnejšim delom.

Prenovo oziroma reorganizacijo skladiščnega poslovanja bi izvedli v fazah, tako da bi

omogočili čim bolj nemoteno delovanje tekom celotne prenove. Izbrali bi časovno

obdobje, v katerem ima skladišče manjšo intenziteto dela.

Faze reorganizacije skladiščnega prostora bi razdelili na naslednja opravila:

odstranitev nepravilno postavljenih regalov, palet in kabelskih kolutov;

čiščenje, beljenje, popravljanje obstoječih regalov;

postavitev in prerazporeditev obstoječih regalov;

izdelava in postavitev novih regalov;

označba transportnih poti.

V drugi fazi bi vzpostavili prenovljen informacijski sistem, in sicer:

priprava informacijskega programa;

izdelava, tiskanje in nameščanje nalepk;

kratko šolanje oziroma uvajanje zaposlenih.

Opravila iz posameznih faz lahko izvedemo sočasno ali zaporedno. Odločitev bi sprejeli

na podlagi zasedenosti posameznih zaposlenih, ki bi bili vključeni v izvedbo

reorganizacije skladiščnega poslovanja. Tekom reorganizacije predlagamo inventuro

skladiščnega blaga in nato pričetek poslovanja na podlagi prenovljenih skladiščnih

procesov.

Pogoji za uvedbo predlagane reorganizacije skladiščnih prostorov in posodobitve

informacijskega sistema so odvisni od poslovnih odločitev podjetja Esotech, d. d.

Ker se število projektov s področja termoenergetike, hidroenergetike, daljinske

energetike, prenosa in distribucije električne energije ter tehnoloških sistemov v



industriji z leti veča in povečuje trg delovanja, menimo, da bi bila dobava materiala na

gradbišče najučinkovitejša rešitev. Prav tako bi bil izkoristek skladiščnega prostora z

nadgradnjo regalnega sistema maksimalen. Z izkoristkom lastnega kadra za posodobitev

informacijskega sistema bi pridobili možnost posodobitve kadarkoli brez dodatnih

stroškov in prilagoditev sistema konkretnim potrebam.

Kljub odlični sposobnosti odločanja in veliki meri odgovornosti, ki zaznamujeta

vodstvo podjetja, je potrebno uvesti decentralizirano organizacijsko strukturo, ki bo

zajemala hierarhično lestvico, s katero je mogoče odgovornosti kar najbolj

transparentno porazdeliti. Potrebo po razmejitvi odgovornosti lahko uresničimo z

opredeljevanjem konkretnih določb v internih aktih.

S porazdelitvijo odgovornosti ustvarimo motivacijsko okolje po hierarhičnih nivojih v

podjetju in se s tem izognemo konfliktom med zaposlenimi. Le- ti se velikokrat pojavijo

zaradi nejasnih vlog, kar je posledica pomanjkljive porazdelitve odgovornosti.

Glavni namen takšne porazdelitve odgovornosti temelji na spreminjanju načina

mišljenja in na skupnem zanimanju zaposlenih za izboljšanje obstoječih razmer.

Najpomembnejši dejavnik v procesu izboljšav so zaposleni in vsekakor gre za proces, ki

je povezan s tradicijo in vrednotami podjetja. Zaposleni pa so tisti, ki delo, ki ga

opravljajo vsakodnevno, najbolje poznajo.

Temelj diplomskega dela predstavljajo preučitev obstoječega stanja, konkretizacijo

problema in predlogov izboljšav ter literature obravnavane tematike. Z uvedbo

predlaganih izboljšav bi imelo podjetje večji izkoristek skladiščnega prostora, zmanjšal

bi se kalo skladiščenega materiala oziroma celotni stroški skladiščenja.



LITERATURA IN VIRI

Kaltnekar, Z. (1993). Logistika v proizvodnem podjetju. Kranj: Moderna organizacija.

Kieso, D.E., Kimmel, P.D. & Weygandt, J.J. (2008). Financial accounting: a focus on

fundamentals. (6 th ed.) S. l.: John Wiley & sons.

Kljajič, D. (2002). Ljudje in Esotech. Velenje: Esotech.

Logožar, K. (2004). Poslovna logistika: Elementi in podsistemi. Ljubljana: GV

Izobraževanje.

Ogorelc, A. (1996). Logistika: organiziranje in upravljanje transportnih in drugih

logističnih procesov in sistemov. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta

Potočnik, V. (2000). Komercialno poslovanje z osnovami trženja 1. Ljubljana: Univerza

v Ljubljani, Ekonomska fakulteta.

Potrč, I. & Lerher, T. (2007). Skladiščni sistemi in skladiščno poslovanje I, študijsko

gradivo. Celje: Fakulteta za logistiko.

Požar, D. (1985). Teorija in praksa transporta in logistike. Maribor: Založba Obzorja.

Rusjan, B. (1999). Management proizvodnje. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

Snoj, B. (1981). Embalaža - sestavina politik izdelkov in komuniciranja v marketingu.

Ljubljana: Delo.

Vorina, A. (2007). Organizacija in logistika poslovanja. Celje: Višja strokovna šola.

Vukovič, G. (2008). Nabavno poslovanje, študijsko gradivo. Celje: Visoka komercialna

šola Celje.

PRILOGE

KAZALO PRILOG

PRILOGA 1: PREVZEMNICA ................................................................................................. 1

PRILOGA 2: IZDAJNICA ....................................................................................................... 2

PRILOGA 3: ODPREMNICA .................................................................................................. 2

PRILOGA 4: REKLAMACIJSKI ZAPISNIK 1/2 ......................................................................... 3

PRILOGA 5: REKLAMACIJSKI ZAPISNIK 2/2 ......................................................................... 3

1

Priloga 1: Prevzemnica

2

Priloga 2: Izdajnica

Priloga 3: Odpremnica

3

Priloga 4: Reklamacijski zapisnik 1/2

Priloga 5: Reklamacijski zapisnik 2/2

optimizacija skladiŠČnega poslovanja v ...podjetje za razvoj in izvajanje projektov na področju...

Documents