onesnaženost zraka in vplivi na zdravje ljudi mag. nataša kovač, agencija rs za okolje

1

Onesnaženost zraka in vplivi na zdravje ljudi

mag. Nataša Kovač, Agencija RS za okoljePeter Otorepec, Inštitut za varovanje zdravja

Dejstva o stanju zraka v Evropi

97 %Evropejcev je izpostavljenih koncentracijam ozona, ki presegajo priporočila Svetovne zdravstvene organizacije.

220–300 EURje posameznega državljana EU leta 2009 stala onesnaženost zraka, ki jo povzroča 10 000 največjih onesnaževalcev v Evropi.

63 %Evropejcev pravi, da so v zadnjih dveh letih zmanjšali uporabo avtomobila zaradi izboljšanja kakovosti zraka.

Vir: Eurobarometer, Evropska komisija

33

Vpliv onesnaženega zraka na zdravje ljudi – najpomembnejši javno – zdravstveni problem

Skoraj vsak peti Evropejec je podvržen obolenju dihal

Štirje od petih Evropejcev menijo, da bi morala EU predlagati dodatne

ukrepe

Trem od petih Evropejcev se zdi, da niso ustrezno obveščeni o kakovosti zraka v svoji državi

44

Leto 2013 – leto zraka

Evropa: prenova strategija s področja zraka

Slovenija: odloki za izboljšanje kakovosti zraka, katerih izvedba se prenaša na občine (Lj, Mb, MS, Ce, Nm, Kranj,

Zasavje)

ARSO s ciljem promocije odlokov organizira strokovna srečanja: Ljubljana, Slovenj Gradec, Murska Sobota,

Nova Gorica, Koper, Novo mesto, Kranj

Različni viri onesnaževanja zraka

Vir: Evropska agencija za okolje

Glavna onesnaževala zraka

Vir: Evropska agencija za okolje

Podnebje Ekosistemi Zdravje ljudi

Spojine, kivplivajo na podnebne spremembe

Spojine, kipovzročajo

zakisovanje (SOx, NOx, NH3)

Spojine, ki povzročajo

evtrofikacijo(NOx, NH3)

PrizemniOzon (Nox, CO, CH4, NMVOC)

Delci

SO² COPrimarni

PAH PAH HM

NOx NH3 NMVOC CH4

Vplivi

Kakovost

zraka

Izpusti

Potrebujemo celovit pristop k oceni stanja- spremljajmo izvajanje CILJEV!

88

Raziskave na področju zraka in zdravja potrjujejo škodljivost delcev

Delci so lahko ali naravnega izvora (npr. cvetni prah, prah, morska sol, dim gozdnih požarov, meteorski prah, vulkanski pepel).

Delci so pretežno antropogenega izvora. Nastajajo kot posledica izpustov iz energetskih objektov, industrije, prometa, kmetijstva, individualnih kurišč.

Delci manjši od 10 µg prodrejo globoko v pljuča – pljučne mešičke.

9Vir: Signali 2013, Evropska agencija za okolje

1010

Zakaj so delci problematični?

• kovine (železo, baker) – poškodujejo dedni material, povzročijo vnetje

• organska topila – poškodujejo dedni material, rakotvorne

• biološki material – (virusi, deli rastlin) – povzročijo vnetje, alergično reakcijo

• reaktivni plini – (ozon) – poškodbe tkiva

• v veliki večini delcev je glavna komponenta ogljik, na tega pa so lahko dodani številne primesi (povzroča draženje, kronično vnetje, vezivne spremembe, pljučno fibrozo).

1111

Z vidika onesnaženosti zraka problematična mesta

1212

Cestni promet največ prispeva k onesnaženosti zraka

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

tons

ki k

m (%

)

celinski vodni prevoz

železniški prevoz

cestni prevoz

Vir: Kazalci okolja v Sloveniji, http://kazalci.arso.gov.si

1313

Prebivalstvo Slovenije se z vidika uporabe javnih prevoznih sredstev

vede zelo netrajnostno

0,00

10,00

20,00

30,00

40,00

50,00

60,00

70,00

80,00

90,00

100,00

Tur

čija

Mad

žars

ka

Slo

vašk

a

Bol

garij

a

Češ

ka

Mal

ta

Rom

unija

Bel

gija

Avs

trija

Est

onija

Dan

ska

Špa

nija

Latv

ija

Grč

ija

Cip

er

Švi

ca

Ital

ija

Šve

dska

Irsk

a

Fra

ncija

Luks

embu

rg

Fin

ska

Nem

čija

Por

tuga

lska

Pol

jska

Slo

veni

ja

Niz

ozem

ska

Vel

ika

Brit

anija

Nor

vešk

a

Isla

ndija

Litv

a

potn

iški

km

(%

)

osebni avtomobil vlak avtobus


0,00

10,00

20,00

30,00

40,00

50,00

60,00

70,00

80,00

90,00

100,00

Tur

čija

Mad

žars

ka

Slo

vašk

a

Bol

garij

a

Češ

ka

Mal

ta

Rom

unija

Bel

gija

Avs

trija

Est

onija

Dan

ska

Špa

nija

Latv

ija

Grč

ija

Cip

er

Švi

ca

Ital

ija

Šve

dska

Irsk

a

Fra

ncija

Luks

embu

rg

Fin

ska

Nem

čija

Por

tuga

lska

Pol

jska

Slo

veni

ja

Niz

ozem

ska

Vel

ika

Brit

anija

Nor

vešk

a

Isla

ndija

Litv

a

potn

iški

km

(%

)

osebni avtomobil vlak avtobus

1414

Večinoma točimo dizelsko gorivo –onesnaževanje zraka

0

500

1.000

1.500

2.000

2.500

Rab

a en

ergi

je (k

toe)

utekočinjeni naftniplinmotorni bencin

bioetanol

letalski bencin

kerozin

dizelsko gorivo

biodizel

električna energija


1515

Ekonomska dejavnost povzroča obremenitve Ekonomska dejavnost povzroča obremenitve

1616

Problematični izpusti dušikovih oksidov in delcev iz prometa

0

5

10

15

20

25

30

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

izpu

sti t

rdni

h de

lcev

[kt]

delci večji ali enaki 10 µm delci večji ali enaki 2,5 µm in manjši od 10 µm

delci manjši od 2,5 µm (PM2,5)

0,0

20,0

40,0

60,0

80,0

100,0

120,0

1990

1991

1992

1993

1994

1995

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011 ci

lj

spre

mem

ba iz

pust

ov (1

990

= 10

0)

ciljna vrednost - skupaj cil jna vrednost SOx ciljna vrednost NOx

ciljna vrednost NH3 SOx NOx

NH3 zakisovalne snovi - skupaj


1717

V mestih je zrak prekomerno onesnažen z delci, na Primorskem v poletnih mesecih tudi

zaradi ozona

V mestih je zrak prekomerno onesnažen z delci, na Primorskem v poletnih mesecih tudi

zaradi ozona

1818

Problematika delcev večja v večjih urbanih

središčih

Vir: Kazalci okolja v Sloveniji, http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=510

0

20

40

60

80

100

120

140

2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

Šte

vilo

dni s p

rekora

čitvam

i P

M1

0

mestno ozadje predmestno ozadje mestno-prometni tip

kmetijsko-podeželski tip industrijsko-podeželski tip podeželsko - naravno ozadje

dovoljeno preseganje


19


Večina držav EU-27 presega letno mejno vrednost PM10 določeno za zdravje ljudi

(20 µg/m3, EU - 40 µg/m3)

0

10

20

30

40

50

60

EU-27

Belgija

Bolgarija Češk

a

Danska

Nemčija

Estonija

Irska

Grčija

Špan

ija

Francija

Italija

Latvi

jaLit

va

Madža

rska

Nizoze

mska

Avstrija

Poljska

Portuga

lska

Romunija

Slove

nija

Slova

škaFin

ska

Šved

ska

Velika B

ritan

ija

Norveška

Letn

a ko

ncen

trac

ija P

M10

(µg/

m3) EU mejna

vrednost

WHO mejna vrednost

0

10

20

30

40

50

60

EU-27

Belgija

Bolgarija Češk

a

Danska

Nemčija

Estonija

Irska

Grčija

Špan

ija

Francija

Italija

Latvi

jaLit

va

Madža

rska

Nizoze

mska

Avstrija

Poljska

Portuga

lska

Romunija

Slove

nija

Slova

škaFin

ska

Šved

ska

Velika B

ritan

ija

Norveška

Letn

a ko

ncen

trac

ija P

M10

(µg/

m3) EU mejna

vrednost

WHO mejna vrednost

2020

Najbolj problematičen je vpliv onesnaženega zraka na zdravje ljudi

Najbolj problematičen je vpliv onesnaženega zraka na zdravje ljudi

21


V Sloveniji je približno 2/5 otrok izpostavljenih negativnim vplivom povišanih letnih

koncentracij delcev PM10

0

20

40

60

80

100

120

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Del

ež iz

post

avlje

nih

otro

k [%

]

0-30 µg/m3 30-40 µg/m3 40-50 µg/m3 > 50 µg/m3

22

Najbolj problematična območja zaradi delcev

2323

Na katero skupino ljudi najbolj negativno vpliva onesnažen zrak?

bolniki z obstoječimi kardiovaskurnimi in pljučnimi obolenji

starejši ljudje

glede na raziskave zadnjih študij o dolgoročnem vplivu na zdravje tudi celotna populacija

24Vir: Kazalci okolja v Sloveniji, http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=514

Tveganje za astmo se sorazmerno povečuje z bližino bivanja ob cesti

50 % prebivalcev živi ob

prometno obremenjeni cesti

26


Astma – najpogostejša bolezen otrokin najpogostejši vzrok hospitalizacije otrokPROBLEM: Ne spremlja se sistematično!

0,00

0,05

0,10

0,15

0,20

0,25

0,30

0,35

0,40

0,45

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Del

ež s

prej

etih

otr

ok z

ast

mo

[v %

]

Ljubljana Maribor Celje Trbovlje Zagorje ob Savi

27

Onesnažen zrak skrajšuje življenjsko dobo prebivalstva, v Ljubljani za 14,5 mesecev

Vir: WHO, 2004-2006

28Vir: Kazalci okolja v Sloveniji, http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=512

Onesnažen zrak povzroča umrljivost zaradi bolezni dihal, praktično vse statistične regije

nad slovenskim povprečjem

0,00 10,00 20,00 30,00 40,00 50,00 60,00 70,00 80,00 90,00 100,00

Gorenjska

Goriška

Jugovzhodna Slovenija

Koroška

Notranjsko-kraška

Obalno-kraška

Osrednjeslovenska

Podravska

Pomurska

Savinjska

Spodnjeposavska

Zasavska

2006-2008 2009-2011

povprečje v Sloveniji

29

Poškodbe tudi na ekosistemih: Stanje ohranjenosti lišajev slabo, razen v gozdovih na višjih nadmorskih

višinah v Alpah ter delno na dinarski gorski verigi


3030

Zdravstveno okoljski ukrepi Kolesarske steze vsaj 100 m od prometne ceste

(promet vir delcev PM10!)

Večja mesta z distribucijskimi centri: dostava z uporabo hibridnih ali električnih vozil ali pešačenje

Promocija alternativnih goriv: uporaba električnih in hibridnih vozil v mestih

(zmanjšanje obremenjevanja zraka in manjši hrup!)

Zeleni koridorji: zmanjšanje toplotne obremenitve v mestu, ozelenitev okolice vrtcev in šol Pozor: cvetenje in alergeni!

Spodbujanje pešačenja in kolesarjenja v okviru sistemov za ravnanje z okoljskem v podjetjih, šolah in javnih institucijah

Širjenje pomena čistega zraka in zdravja med mladimi (izobraževanje, ozaveščanje, obveščanje)

31

Kazalci okolje – zdravje:

http://kazalci.arso.gov.si/

Info: [email protected]

Agencija RS za okolje

http://kazalci.arso.gov.si/

mailto:[email protected]

3232

Zeleni koridorji – čist zrak

3333

Zelene strehe – manjša toplotna obremenitev poleti in manjše toplotne izgube pozimi

3434

Koncept – community gardens

3535

LONDON’S FIRST PENSIONER’S

PLAYGROUND IN HYDE PARK

3636

Parkirišča za kolesa v nadstropjih zaradi pomanjkanja prostora, Nizozemska

Širše kolesarske steze v “low emission” coni, Copenhagen, Danska

Storitvena dejavnost v Belgiji izključno z zelenimi vozili znotraj “low emission” cone, distribucijski centri zunaj mesta

Ljubljana – simulacija mesta v prihodnosti

onesnaženost zraka in vplivi na zdravje ljudi mag. nataša kovač, agencija rs za okolje

Documents