Šolska pravila ocenjevanja znanja na srednji ekonomski šoli … · 2019-01-23 · – oblikami in...

1

PRAVILNIK O OCENJEVANJU ZNANJA V SREDNJIH ŠOLAHPRAVILNIK O OCENJEVANJU ZNANJA V SREDNJIH ŠOLAHPRAVILNIK O OCENJEVANJU ZNANJA V SREDNJIH ŠOLAHPRAVILNIK O OCENJEVANJU ZNANJA V SREDNJIH ŠOLAH PRILOGA:PRILOGA:PRILOGA:PRILOGA: ŠOLSKAŠOLSKAŠOLSKAŠOLSKA PRAVILPRAVILPRAVILPRAVILAAAA OCENJEVANJA ZNANJA OCENJEVANJA ZNANJA OCENJEVANJA ZNANJA OCENJEVANJA ZNANJA SREDNJE EKONOMSKE ŠOLE LJUBLJANASREDNJE EKONOMSKE ŠOLE LJUBLJANASREDNJE EKONOMSKE ŠOLE LJUBLJANASREDNJE EKONOMSKE ŠOLE LJUBLJANA

2

Na podlagi 41. člena Zakona o gimnazijah (Uradni list RS, št. 12/96, 59/01 in 115/06), 40. člena in prvega odstavka 75. člena Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 79/06), 19. in 47. člena Zakona o izobraževanju odraslih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo), minister za šolstvo in šport izdaja

P R A V I L N I P R A V I L N I P R A V I L N I P R A V I L N I KKKK o ocenjevanju znanja v srednjih šolaho ocenjevanju znanja v srednjih šolaho ocenjevanju znanja v srednjih šolaho ocenjevanju znanja v srednjih šolah

I. SPLOŠNE DOLOČBEI. SPLOŠNE DOLOČBEI. SPLOŠNE DOLOČBEI. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen1. člen1. člen1. člen

(vsebina pravilnika)(vsebina pravilnika)(vsebina pravilnika)(vsebina pravilnika)

S tem pravilnikom se ureja ocenjevanje znanja, spretnosti in veščin (v nadaljnjem besedilu: znanje) ter napredovanje in ponavljanje letnika za dijake in udeležence izobraževanja odraslih (v nadaljnjem besedilu: dijak) po javno veljavnih izobraževalnih programih srednjega splošnega izobraževanja, srednjega strokovnega in tehniškega izobraževanja ter nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja.


(predmet (predmet (predmet (predmet oziroma programska enota)oziroma programska enota)oziroma programska enota)oziroma programska enota)

(1) V gimnazijskem izobraževanju se ocenjuje dijakovo znanje pri predmetu in obveznih izbirnih vsebinah (v nadaljnjem besedilu: predmet).

(2) V poklicnem in strokovnem izobraževanju se ocenjuje dijakovo znanje pri predmetu, strokovnem modulu, modulu odprtega kurikula, praktičnem usposabljanju z delom pri delodajalcu in interesnih dejavnostih (v nadaljnjem besedilu: programska enota).


(javnost ocenjevanja znanja)(javnost ocenjevanja znanja)(javnost ocenjevanja znanja)(javnost ocenjevanja znanja)

(1) Učitelj zagotavlja javnost ocenjevanja znanja tako, da dijake ob začetku izvajanja predmeta oziroma programske enote v šolskem letu seznani z:

– učnimi cilji, – obsegom učne vsebine, – oblikami in načini ocenjevanja znanja, – merili za ocenjevanje znanja, – dovoljenimi pripomočki. (2) Z roki za pisno ocenjevanje znanja seznani učitelj dijake najpozneje pet delovnih dni po sprejetju načrta ocenjevanja znanja.

(3) Na pisnem izdelku je navedeno število točk (v nadaljnjem besedilu: točkovnik) za posamezno nalogo in meje za ocene.

(4) Učitelj obvesti dijaka o pridobljenih ocenah pri predmetu oziroma programski enoti javno pri pouku v oddelku oziroma skupini in mu omogoči vpogled v ocenjen pisni izdelek. Če se rezultati ocenjevanja znanja objavijo na drug javno dostopen način, se osebno ime dijaka nadomesti z ustrezno šifro.

3

(5) Udeleženca izobraževanja odraslih se ob začetku izobraževanja v šolskem letu seznani najmanj z obsegom učne vsebine, načinom in roki ocenjevanja znanja ter obveščanja o rezultatih.


(načela preverjanja in ocenjevanja znanja)(načela preverjanja in ocenjevanja znanja)(načela preverjanja in ocenjevanja znanja)(načela preverjanja in ocenjevanja znanja)

(1) Učitelj pri ocenjevanju znanja:

– upošteva izobraževalni program, – uporablja različne oblike in načine ocenjevanja znanja, – spoštuje pravice dijakov, njihovo osebno integriteto in različnost. (2) Učitelj s preverjanjem znanja ugotavlja doseganje učnih ciljev, ki so predmet ocenjevanja znanja. Preverjanje se izvaja praviloma po obravnavi učne snovi, vendar najpozneje pred pisnim ocenjevanjem znanja.

(3) V izobraževanju odraslih se organizira poskusno opravljanje izpitov, s čimer se udeležencu izobraževanja odraslih omogoči, da preveri in spozna najmanj obseg in zahtevnost izpita ter primere izpitnih vprašanj.


(dijaki s posebnimi potrebami)(dijaki s posebnimi potrebami)(dijaki s posebnimi potrebami)(dijaki s posebnimi potrebami)

Izvajanje določb tega pravilnika se za dijaka s posebnimi potrebami prilagodi v skladu z odločbo o usmeritvi.

II. SPLOŠNO O OCENJEVANJU ZNANJAII. SPLOŠNO O OCENJEVANJU ZNANJAII. SPLOŠNO O OCENJEVANJU ZNANJAII. SPLOŠNO O OCENJEVANJU ZNANJA


(ocenjevanje znanja)(ocenjevanje znanja)(ocenjevanje znanja)(ocenjevanje znanja)

(1) Znanje pri pouku oziroma izpitu praviloma ocenjuje učitelj, ki predmet oziroma programsko enoto poučuje. Ravnatelj šole, direktor organizacije za izobraževanje odraslih ali vodja za izobraževanje odraslih (v nadaljnjem besedilu: ravnatelj) lahko iz utemeljenih razlogov imenuje za ocenjevanje znanja drugega učitelja, ki izpolnjuje pogoje za poučevanje tega predmeta oziroma programske enote.

(2) Izpolnjevanje drugih obveznosti po izobraževalnem programu ugotavlja razrednik, v izobraževanju odraslih pa odgovorna oseba za izobraževanje odraslih (v nadaljnjem besedilu: razrednik).

(3) Izpolnjevanje obveznosti dijaka pri praktičnem usposabljanju z delom pri delodajalcu ugotavlja delodajalec v skladu z učno pogodbo in o tem obvešča šolo.


(minimalni standard znanja)(minimalni standard znanja)(minimalni standard znanja)(minimalni standard znanja)

(1) Minimalni standard znanja predstavlja stopnjo znanja, spretnosti, veščine ali kakovost dosežka, potrebnega za pozitivno oceno oziroma za zadovoljivo sledenje pouku pri posameznem predmetu oziroma programski enoti.

4

(2) Če minimalni standard znanja pri predmetu oziroma programski enoti ni določen v katalogu znanj oziroma učnem načrtu, ga določi strokovni aktiv oziroma učitelj. V poklicnem in strokovnem izobraževanju pri tem strokovni aktiv oziroma učitelj sodeluje s programskim učiteljskim zborom.


(merila ocenjevanja znanja)(merila ocenjevanja znanja)(merila ocenjevanja znanja)(merila ocenjevanja znanja)

(1) Strokovni aktiv šole (v nadaljnjem besedilu: strokovni aktiv) na začetku šolskega leta uskladi merila ocenjevanja znanja.

(2) Merila ocenjevanja znanja za predmet oziroma programsko enoto se določijo na podlagi kataloga znanja oziroma učnega načrta.


(oblike in načini ocenjevanja znanja)(oblike in načini ocenjevanja znanja)(oblike in načini ocenjevanja znanja)(oblike in načini ocenjevanja znanja)

Če oblike in načini ocenjevanja znanja niso določeni v katalogu znanj oziroma učnem načrtu, jih določi strokovni aktiv oziroma učitelj.


(osebni izobraževalni načrt za udeleženca izobraževanja odraslih)(osebni izobraževalni načrt za udeleženca izobraževanja odraslih)(osebni izobraževalni načrt za udeleženca izobraževanja odraslih)(osebni izobraževalni načrt za udeleženca izobraževanja odraslih)

(1) V izobraževanju odraslih se oblikuje osebni izobraževalni načrt za vsakega udeleženca izobraževanja odraslih. Pripravi ga razrednik v sodelovanju z udeležencem izobraževanja odraslih.

(2) Osebni izobraževalni načrt vsebuje najmanj podatke o predhodno pridobljenem in priznanem formalnem in neformalnem znanju ter predviden način in časovni potek izobraževanja, opredelitev vsebin, načinov in rokov preverjanja in ocenjevanja znanja, ki so določeni z učnim načrtom oziroma katalogom znanja.

III. PRAVILA III. PRAVILA III. PRAVILA III. PRAVILA OCENJEVANJA ZNANJAOCENJEVANJA ZNANJAOCENJEVANJA ZNANJAOCENJEVANJA ZNANJA


(šolska pravila ocenjevanja znanja(šolska pravila ocenjevanja znanja(šolska pravila ocenjevanja znanja(šolska pravila ocenjevanja znanja –––– glej prilogoglej prilogoglej prilogoglej prilogo))))

(1) Šolska pravila ocenjevanja znanja obsegajo najmanj:

– načine in roke izpolnjevanja obveznosti, določene z učnim načrtom oziroma katalogom znanja, – pogoje za obvezno ponavljanje pisnih izdelkov, – roke za vračanje izdelkov, – izpitni red, – kršitve pravil pri ocenjevanju znanja in ukrepe, – postopek odpravljanja napak pri ocenjevanju znanja, – pripravo in hrambo izpitnega gradiva, – druga pravila in postopke v skladu s tem pravilnikom. (2) Šolska pravila ocenjevanja znanja določi ravnatelj po predhodni obravnavi na učiteljskem zboru.

5


(načrt ocenjevanja znanja)(načrt ocenjevanja znanja)(načrt ocenjevanja znanja)(načrt ocenjevanja znanja)

(1) Roki za pisno ocenjevanje znanja pri predmetu oziroma programski enoti (v nadaljnjem besedilu: načrt ocenjevanja znanja) se določijo najpozneje štirinajst dni po začetku ocenjevalnega obdobja. Načrt ocenjevanja znanja določi strokovni aktiv oziroma programski učiteljski zbor v poklicnem in strokovnem izobraževanju.

(2) Oddelek oziroma skupino z načrtom ocenjevanja znanja seznani učitelj predmeta oziroma programske enote. Roke za pisno ocenjevanje znanja iz načrta ocenjevanja znanja napiše učitelj v dnevnik dela.


(druga pravila ocenjevanja znanja)(druga pravila ocenjevanja znanja)(druga pravila ocenjevanja znanja)(druga pravila ocenjevanja znanja)

(1) Ustno ocenjevanje znanja pri predmetu oziroma programski enoti se izvede najmanj enkrat v šolskem letu, razen če je z učnim načrtom oziroma katalogom znanj določeno drugače oziroma določi drugače ravnatelj iz utemeljenih razlogov.

(2) Dijak lahko piše za oceno največ tri pisne izdelke na teden in enega na dan.

(3) Pisanje pisnih izdelkov za oceno štirinajst dni pred ocenjevalno konferenco ni dovoljeno.

(4) Če dijak ponavlja pisni izdelek v skladu s prvim odstavkom 14. člena tega pravilnika oziroma ga piše na lastno željo, učitelj ni dolžan upoštevati pravila iz drugega in tretjega odstavka tega člena. Če dijak piše pisni izdelek na lastno željo, zapiše soglasje na pisni izdelek.

(5) Učitelj analizira rezultate ocenjevanja znanja skupaj z dijaki, v oddelku, skupini ali individualno.

(6) Dijaku, ki je v ocenjevalnem obdobju ocenjen negativno, učitelj določi način in najmanj en datum ocenjevanja znanja.

(7) Določbe tega člena se ne uporabljajo za udeleženca izobraževanja odraslih.


(obvezno pon(obvezno pon(obvezno pon(obvezno ponavljanje pisnega izdelka)avljanje pisnega izdelka)avljanje pisnega izdelka)avljanje pisnega izdelka)

(1) Če je negativno ocenjenih pisnih izdelkov več kot je določeno s šolskimi pravili ocenjevanja znanja, se pisanje enkrat ponovi, vpišeta pa se obe oceni.


IV. OCENE IN UGOTOVITVEIV. OCENE IN UGOTOVITVEIV. OCENE IN UGOTOVITVEIV. OCENE IN UGOTOVITVE


(ocene)(ocene)(ocene)(ocene)

(1) Znanje dijakov se ocenjuje s številčnimi oziroma opisnimi ocenami.

6

(2) Znanje dijaka se oceni s številčno oceno od 1 do 5, in sicer nezadostno (1), zadostno (2), dobro (3), prav dobro (4) in odlično (5).

(3) Izpolnitev obveznosti pri praktičnem usposabljanju z delom pri delodajalcu, interesnih dejavnostih in drugih obveznosti (npr. delovna praksa, obvezne izbirne vsebine) določenih z učnim načrtom oziroma katalogom znanj, se ocenjuje z opisnima ocenama »opravil« in: »ni opravil«.

(4) Številčne ocene od 2 do 5 in opisna ocena »opravil« so pozitivne.

(5) Za udeleženca izobraževanja odraslih se uporabljajo le pozitivne ocene. Če udeleženec izobraževanja odraslih pri ocenjevanju znanja ne doseže pozitivne ocene, se to evidentira.


(ugotovitve)(ugotovitve)(ugotovitve)(ugotovitve)

(1) Če je dijak iz zdravstvenih razlogov v celoti oproščen sodelovanja pri predmetu oziroma programski enoti, se njegovo znanje iz tega predmeta oziroma programske enote ne ocenjuje. To se v ustrezni dokumentaciji in ob koncu pouka evidentira z besedo »oproščen (opr)«.

(2) Ob koncu pouka v šolskem letu se uspeh dijaka, ki ni ocenjen, v ustrezni dokumentaciji evidentira z ugotovitvijo: »ni ocenjen (noc)«.

(3) Za udeleženca izobraževanja odraslih se ne uporabljajo določbe prvega in drugega odstavka tega člena. Za udeleženca izobraževanja odraslih se športna vzgoja ne izvaja in ne ocenjuje. V ustrezni dokumentaciji se to evidentira z besedo »oproščen«.


(seznanitev z oceno)(seznanitev z oceno)(seznanitev z oceno)(seznanitev z oceno)

(1) Pri ocenjevanju znanja ustnih odgovorov učitelj oceni dijakovo znanje takoj po končanem izpraševanju.

(2) Pri ocenjevanju znanja pisnih in drugih izdelkov učitelj dijaka oceni najpozneje v sedmih delovnih dneh po tem, ko jih dijak odda. Ravnatelj lahko iz utemeljenih razlogov za posamezno ocenjevanje določi drug rok.

(3) Po ocenitvi pisnih izdelkov učitelj omogoči dijaku vpogled v pisni izdelek.

(4) Učitelj izroči dijaku ocenjene izdelke po petih dneh oziroma najpozneje v tridesetih dneh po vpisu ocene v redovalnico. V ocenjenih pisnih izdelkih učitelj ustrezno označi napake, da dijak lahko prepozna pomanjkljivosti v svojem znanju. Dijak ima pravico do obrazložitve ocene.

(5) Dijak, njegovi starši oziroma drug zakoniti zastopnik oziroma pooblaščeni vzgojitelj v dijaškem domu (v nadaljnjem besedilu: zakoniti zastopnik) lahko v času do izročitve pisnih izdelkov, pisno zahteva vpogled v pisni izdelek oziroma fotokopijo izdelka.

(6) Določbe prejšnjega odstavka se ne uporabljajo za udeleženca izobraževanja odraslih.


(določanje končne ocene)(določanje končne ocene)(določanje končne ocene)(določanje končne ocene)

(1) Končno oceno pri predmetu oziroma programski enoti določi učitelj, ki dijaka pri tem predmetu oziroma programski enoti poučuje.

7

(2) Če predmet oziroma programsko enoto poučujeta dva ali več učiteljev, ti vnaprej določijo razmerja za oceno med posameznimi deli predmeta oziroma programske enote. Končno oceno določijo skupaj. Če se o končni oceni ne sporazumejo, jo na predlog ravnatelja potrdi učiteljski zbor.


(splošni uspeh)(splošni uspeh)(splošni uspeh)(splošni uspeh)

(1) Oddelčni učiteljski zbor, v izobraževanju odraslih pa strokovni aktiv, potrdi na predlog razrednika splošni uspeh dijaku po tem, ko ta uspešno opravi vse obveznosti, določene z učnim načrtom oziroma katalogom znanj.

(2) Splošni uspeh se določi kot: odličen, prav dober, dober in zadosten.

(3) Dijak doseže:

– odličen splošni uspeh, če je najmanj pri polovici predmetov ocenjen z oceno odlično (5), pri ostalih pa z oceno prav dobro (4), – prav dober učni uspeh, če je najmanj pri polovici predmetov ocenjen z oceno prav dobro (4), pri ostalih pa z oceno dobro (3), – dober učni uspeh, če je najmanj pri polovici predmetov ocenjen z oceno dobro (3), pri ostalih pa z oceno zadostno (2), – zadosten učni uspeh, če je pri več kot polovici predmetov ocenjen z oceno zadostno (2), pri ostalih pa z oceno pozitivno. (4) Pri določanju splošnega uspeha, če gre za odstopanje od meril iz prejšnjega odstavka, se upošteva dijakovo znanje in napredek, prizadevnost, delavnost in samostojnost v vzgojnem in izobraževalnem procesu ter odnos do izpolnjevanja obveznosti. Splošni uspeh na predlog razrednika, učitelja, ki dijaka poučuje ali ravnatelja, določi oddelčni učiteljski zbor, v izobraževanju odraslih pa strokovni aktiv.


(listine o uspehu)(listine o uspehu)(listine o uspehu)(listine o uspehu)

(1) Na koncu vsakega ocenjevalnega obdobja, razen zadnjega, izda šola dijakom v pisni obliki prepis ocen, ugotovitev in opravljenih obveznosti.

(2) Ko dijak uspešno izpolni vse obveznosti za posamezen letnik, določene z učnim načrtom oziroma katalogom znanj, se mu izda letno spričevalo.

(3) Dijaku, ki ni izpolnil vseh obveznosti iz prejšnjega odstavka, se na koncu pouka oziroma po opravljanju izpitov izda obvestilo o uspehu.

(4) Dijak dobi spričevalo, obvestilo o uspehu oziroma prepis ocen oziroma ugotovitev in opravljenih obveznosti v šoli.

(5) Dijaku, ki je prekinil izobraževanje, šola na njegovo zahtevo izda obvestilo o opravljenih obveznostih.

(6) Udeleženec izobraževanja odraslih ob zaključku šolskega leta lahko prejme: obvestilo o uspehu za opravljene obveznosti v šolskem letu v skladu z osebnim izobraževalnim načrtom ali letno spričevalo za opravljene obveznosti za posamezen letnik, v skladu s katalogi znanj oziroma učnim načrtom.

8

V. NAPREDOVANJE IN PONAVLJANJEV. NAPREDOVANJE IN PONAVLJANJEV. NAPREDOVANJE IN PONAVLJANJEV. NAPREDOVANJE IN PONAVLJANJE


(ponavljanje)(ponavljanje)(ponavljanje)(ponavljanje)

(1) Dijak, ki ne opravi vseh obveznosti, ne napreduje v naslednji letnik oziroma lahko letnik ponavlja.

(2) Če dijak letnik ponavlja, opravlja vse obveznosti iz tega letnika, pri čemer se ga ponovno ocenjuje pri vseh predmetih oziroma programskih enotah. Pri ugotavljanju splošnega uspeha v letniku se upoštevajo ocene oziroma ugotovitve, pridobljene v tekočem šolskem letu.

(3) Pravico do ponavljanja letnika zagotovi šola, kjer je dijak vpisan.


VI. IZPITIVI. IZPITIVI. IZPITIVI. IZPITI


(splošno o iz(splošno o iz(splošno o iz(splošno o izpitih)pitih)pitih)pitih)

(1) Dijak lahko opravlja sprejemne, predmetne, dopolnilne in popravne izpite.

(2) Dijak opravlja dopolnilni in popravni izpit v šoli, v katero je vpisan, sprejemni in predmetni izpit pa v šoli, ki izvaja izobraževalni program, v katerega se želi vpisati oziroma je že vpisan.

(3) Ustni del izpita se opravlja v skladu z izpitnim redom pred šolsko izpitno komisijo, ki jo imenuje ravnatelj med učitelji šole. Šolska izpitna komisija ima predsednika, izpraševalca in še vsaj enega člana. Izpraševalec mora biti učitelj predmeta oziroma programske enote iz katere dijak opravlja izpit. Vsaj dva člana komisije sta praviloma učitelja predmeta oziroma programske enote iz katere dijak opravlja izpit.

(4) Udeleženec izobraževanja odraslih lahko, poleg izpitov iz prvega odstvaka tega člena, opravlja tudi delne in končne izpite, ki jih opravlja pri učitelju izbranega predmeta oziroma programske enote v šoli, v katero je vpisan.


(sprejemni izpit)(sprejemni izpit)(sprejemni izpit)(sprejemni izpit)

Pri sprejemnem izpitu se preizkusijo nadarjenost oziroma sposobnosti dijaka, lahko pa tudi znanje jezikov, če so v skladu z izobraževalnim programom pogoj za vpis.


(predmetni izpit)(predmetni izpit)(predmetni izpit)(predmetni izpit)

(1) Predmetni izpit pri predmetu oziroma izpit pri programski enoti opravlja dijak, ki:

– hitreje napreduje, – izboljšuje končno oceno predmeta oziroma programske enote, – se želi vpisati v drug izobraževalni program.

9

(2) Dijak lahko po uspešno opravljenem predzadnjem oziroma zaključnem letniku enkrat izboljšuje oceno enega ali več predmetov oziroma programskih enot posameznega letnika, in sicer: – v predzadnjem letniku od konca pouka do zaključka tekočega šolskega leta oziroma do vključitve v

zadnji letnik izobraževanja, – v zaključnem letniku od konca pouka do začetka opravljanja zaključka izobraževanja.

(3) Pri določitvi končne ocene predmeta oziroma programske enote se upošteva boljša ocena.

(4) Za udeleženca izobraževanja odraslih se prvi in tretji odstavek tega člena ne uporabljata.


(dopolnilni izpit)(dopolnilni izpit)(dopolnilni izpit)(dopolnilni izpit)

(1) Dopolnilni izpit opravlja dijak, ki do zaključka pouka pri predmetu oziroma programski enoti ni bil ocenjen.

(2) Dopolnilni izpit lahko opravlja dijak do začetka opravljanja zaključka izobraževanja.



(popravn(popravn(popravn(popravni izpit)i izpit)i izpit)i izpit)

(1) Popravni izpit opravlja dijak iz predmetov oziroma programskih enot, kjer ima ob zaključku pouka nezadostno oceno.

(2) Kadar pouk predmeta oziroma programske enote ne traja do konca pouka v šolskem letu, lahko dijak opravlja popravni izpit pred koncem pouka v roku, ki ga določi ravnatelj. V tem primeru se šteje, da je izkoristil spomladanski izpitni rok. Ta določba se ne uporablja za praktično usposabljanje z delom pri delodajalcu.



(delni in končni izpit za udeležence izobraževanja odraslih)(delni in končni izpit za udeležence izobraževanja odraslih)(delni in končni izpit za udeležence izobraževanja odraslih)(delni in končni izpit za udeležence izobraževanja odraslih)

(1) Pri delnem in končnem izpitu znanje udeležencev izobraževanja odraslih ocenjuje učitelj izbranega predmeta oziroma programske enote.

(2) Z delnim izpitom se ocenjuje znanje po vsebinsko zaokroženih delih predmeta oziroma programske enote. S končnim izpitom se ocenjuje znanje po zaključenih vsebinskih sklopih iz predmeta oziroma programske enote v posameznem programu.

(3) Kdor uspešno opravi vse delne izpite iz posameznega predmeta oziroma programske enote, je s tem opravil obveznosti določenega predmeta oziroma programske enote.

(4) V izobraževanju odraslih se tretje in nadaljnje opravljane končnega izpita opravlja pred šolsko izpitno komisijo.

10


(omejitve)(omejitve)(omejitve)(omejitve)

(1) V spomladanskem izpitnem roku lahko dijak opravlja največ dva izpita. Ravnatelj lahko iz utemeljenih razlogov dovoli v tem roku opravljati tudi več izpitov.

(2) Na isti dan lahko dijak opravlja največ izpit ali dele izpita iz enega predmeta.

(3) Dijak mora opraviti dopolnilni izpit pred popravnim izpitom.

(4) Dijak opravi izpit, ko opravi vse dele izpita.

(5) Za udeleženca izobraževanja odraslih se uporablja določba prejšnjega odstavka, pri čemer velja, da lahko udeleženec izobraževanja odraslih opravlja izpite večkrat, tudi izven rokov, ki so določeni v šolskem koledarju, vendar v skladu z letnim delovnim načrtom šole. O tem odloči ravnatelj šole.


(priprava izpitnega gradiva)(priprava izpitnega gradiva)(priprava izpitnega gradiva)(priprava izpitnega gradiva)

(1) Izpitno in drugo gradivo, ki je podlaga za ocenjevanje znanja (v nadaljnjem besedilu: izpitno gradivo), pripravi strokovni aktiv. Če šola nima strokovnega aktiva, izpitno gradivo pripravi izpraševalec oziroma ocenjevalec (v nadaljevanju: ocenjevalec).

(2) Vodja strokovnega aktiva ali ocenjevalec izroči izpitno gradivo ravnatelju najpozneje dan pred izpitom. Izpitno gradivo se varuje na način, določen s šolskimi pravili ocenjevanja znanja.


(potek izpitov)(potek izpitov)(potek izpitov)(potek izpitov)

(1) Ustni izpiti in zagovori se opravljajo pred šolsko izpitno komisijo.

(2) Izpitni nastop, izdelavo praktičnega izdelka oziroma opravljanje storitve in vaj spremlja mentor, ki za šolsko izpitno komisijo pripravi strokovno mnenje.

(3) Pri ustnem delu izpita in zagovoru izprašuje izpraševalec. Šolska izpitna komisija oceni dijaka na obrazložen predlog izpraševalca. Če se izpit opravlja po delih, predsednik šolske izpitne komisije dijaka obvesti o končni oceni takoj po končanem zadnjem delu izpita.

(4) Pri ustnem izpitu se pripravi vsaj pet izpitnih listkov več, kot je dijakov v skupini, ki opravljajo izpit. Vsak dijak izbere izpitni listek in ima pravico do ene menjave. Izpitni listki z vprašanji, na katera je dijak odgovarjal, se vrnejo v komplet izpitnih vprašanj.

(5) Na pisno zahtevo udeleženca izobraževanja odraslih oziroma na predlog razrednika ali ocenjevalca, se pred šolsko izpitno komisijo opravlja tudi delni oziroma končni izpit.


(trajanje)(trajanje)(trajanje)(trajanje)

(1) Pisni izpit oziroma pisni del izpita traja najmanj 45 in največ 90 minut.

(2) Izpitni nastop traja največ 45 minut (ena pedagoška ura).

11

(3) Izdelava izdelka oziroma storitve skupaj z zagovorom lahko traja največ šest pedagoških ur.

(4) Ustni del izpita, zagovor izdelka oziroma storitve traja največ 20 minut. Dijak ima po dodelitvi vprašanja pravico do 15-minutne priprave na ustni izpit oziroma ustni del izpita.

VII. KRŠITVE PRI OCENJEVANJU ZNANJAVII. KRŠITVE PRI OCENJEVANJU ZNANJAVII. KRŠITVE PRI OCENJEVANJU ZNANJAVII. KRŠITVE PRI OCENJEVANJU ZNANJA


(kršitve)(kršitve)(kršitve)(kršitve)

(1) Če pri pisanju pisnih izdelkov ali pri drugih oblikah ocenjevanja znanja učitelj dijaka zaloti pri uporabi nedovoljenih pripomočkov, pri prepisovanju oziroma drugih kršitvah šolskih pravil ocenjevanja znanja, ga lahko oceni z negativno oceno ali predlaga ustrezen ukrep.

(2) Udeležencu izobraževanja odraslih se pri kršitvah iz prejšnjega odstavka prekine ocenjevanje znanja oziroma izpit in se ga ne oceni.

VIII. UGOVOR ZOPER OCENO OZIROMA UGOTOVITEVVIII. UGOVOR ZOPER OCENO OZIROMA UGOTOVITEVVIII. UGOVOR ZOPER OCENO OZIROMA UGOTOVITEVVIII. UGOVOR ZOPER OCENO OZIROMA UGOTOVITEV


(odločanje ravnatelja)(odločanje ravnatelja)(odločanje ravnatelja)(odločanje ravnatelja)

(1) Dijak lahko v treh dneh od seznanitve z oceno oziroma ugotovitvijo v spričevalu ali v obvestilu o uspehu vloži zoper njo pisni ugovor.

(2) Ravnatelj mora v treh dneh od prejema ugovora ugotoviti njegovo utemeljenost.

(3) Če ugovor ni utemeljen, ravnatelj ugovor s sklepom zavrne.

(4) Če je ugovor utemeljen, mora ravnatelj najpozneje v treh dneh od dneva ugotovitve utemeljenosti ugovora imenovati tričlansko komisijo.

(5) Sklep ravnatelja iz drugega odstavka tega člena je dokončen.


(odločanje komisije)(odločanje komisije)(odločanje komisije)(odločanje komisije)

(1) Komisija iz prejšnjega člena s sklepom odloči o ugovoru v treh dneh od njenega imenovanja.

(2) Če komisija ugotovi, da je ugovor neutemeljen, ga zavrne in potrdi prvotno oceno oziroma ugotovitev. Sklep komisije se dijaku izroči v treh dneh po sprejeti odločitvi.

(3) Če komisija ugotovi, da je ugovor utemeljen, lahko določi novo oceno oziroma spremeni ugotovitev na podlagi dokumentacije ali s ponovnim ocenjevanjem znanja dijaka.

(4) Če je dijaka treba ponovno oceniti, mora sklep vsebovati tudi datum, čas, kraj in način ter obseg ponovnega ocenjevanja znanja, s čimer mora biti dijak seznanjen najpozneje tri dni pred izvedbo ponovnega ocenjevanja znanja.

12

(5) Odločitev komisije je dokončna.

IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBEIX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBEIX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBEIX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE


(izjeme)(izjeme)(izjeme)(izjeme)

(1) Dijaki, ki so do 1. septembra 2010 napredovali v naslednji letnik z nms oziroma ponavljajo letnik z izpiti, lahko opravijo manjkajoče obveznosti najpozneje do 31. avgusta 2011.

(2) Dijake iz prejšnjega odstavka se ocenjuje v skladu s tem pravilnikom.


(vajenci)(vajenci)(vajenci)(vajenci)

Dijaki, ki so v dualnem sistemu izobraževanja zaključili izobraževanje najpozneje 31. avgusta 2009, lahko opravljajo manjkajoče obveznosti v skladu s tem pravilnikom.


(prenehanje veljavnosti)(prenehanje veljavnosti)(prenehanje veljavnosti)(prenehanje veljavnosti)

Z dnem uveljavitve tega pravilnika prenehata veljati Pravilnik o ocenjevanju znanja v srednjih šolah (Uradni list RS, št. 76/05) in Pravilnik o ocenjevanju znanja v poklicnem in srednjem strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 78/07 in 8/08), ki pa se uporabljata do začetka uporabe tega pravilnika.


(uveljavitev pravilnika)(uveljavitev pravilnika)(uveljavitev pravilnika)(uveljavitev pravilnika)

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. septembra 2010.

Št. 0070-43/2010 Ljubljana, dne 21. julija 2010 EVA 2010-3311-0036 dr. Igor Lukšič l.r. Minister za šolstvo in šport

13

Na osnovi 11. člena Pravilnika o ocenjevanju znanja v srednjih šolah (Ur. l. RS, št. 60/2010) v. d. ravnateljice Srednje ekonomske šole Ljubljana Andreja Preskar, po predhodnem obravnavi na seji učiteljskega zbora dne 23. avgusta 2011. d o l o č am

ŠOLSKA PRAVILAŠOLSKA PRAVILAŠOLSKA PRAVILAŠOLSKA PRAVILA OCENJEVANJA ZNANJAOCENJEVANJA ZNANJAOCENJEVANJA ZNANJAOCENJEVANJA ZNANJA SREDNJE EKONOMSKE ŠOLE LJUBLJANASREDNJE EKONOMSKE ŠOLE LJUBLJANASREDNJE EKONOMSKE ŠOLE LJUBLJANASREDNJE EKONOMSKE ŠOLE LJUBLJANA

14


1.1.1.1. členčlenčlenčlen

(vsebina pravil(vsebina pravil(vsebina pravil(vsebina pravil))))

Šolska pravila ocenjevanja določajo: - oblike, načine in roke izpolnjevanja obveznosti določene z učnim načrtom oziroma katalogom

znanja - pogoje obveznega ponavljanja ocenjevanja, - roke za vračanje izdelkov, - izpitni red (prijava in odjava, pogoji opravljanja izpita, potek ustnega in pisnega izpita), - kršitev pravil pri ocenjevanju in ukrepe, - postopek odpravljanja napak pri ocenjevanju, - pripravo in hranjenje izpitnega gradiva (naloge, nosilce, roke), - druga pravila in postopke v skladu s tem pravilnikom in drugimi predpisi.

II. OBLIKE, NAČINI IN ROKI II. OBLIKE, NAČINI IN ROKI II. OBLIKE, NAČINI IN ROKI II. OBLIKE, NAČINI IN ROKI IZPOLNJEVANJA OBVEZNOSTIIZPOLNJEVANJA OBVEZNOSTIIZPOLNJEVANJA OBVEZNOSTIIZPOLNJEVANJA OBVEZNOSTI


(1) Znanje se ocenjuje pri pouku ali na izpitu. Ocenjuje se znanje, določeno s katalogi znanj, oziroma učnimi načrti. Pri tem se uporabljajo ustrezne oblike in načini ocenjevanja ter upoštevajo sodobna pedagoška, psihološka in andragoška načela.

(2) Oblike ocenjevanja znanja so individualne, v dvojicah ali skupinske. (3) Doseganje standardov znanja in učnih ciljev se ocenjuje na različne načine: ustno, pisno, z vajami, seminarskimi in drugimi nalogami, izdelki oziroma storitvami, zagovori, nastopi in podobno. (4) Oblike, načine, minimalne standarde znanj in merila ocenjevanja znanja določi strokovni aktiv za vsako programsko enoto, ki se ocenjuje z ocenami posebej v načrtu ocenjevanja znanja. Če oblike in načini ocenjevanja znanja niso določeni v katalogih znanj oziroma učnih načrtih, jih potrdi programski učiteljski zbor na predlog učitelja oziroma strokovnega aktiva.

(5) Roki za pisno ocenjevanje znanja pri predmetu oziroma programski enoti se določijo najpozneje štirinajst dni po začetku ocenjevalnega obdobja, v izjemnih primerih z dovoljenjem ravnatelja pa najmanj sedem dni pred pisnim ocenjevanjem. (6) Šolsko leto je sestavljeno iz dveh ocenjevalnih obdobij, ki sta časovno definirani v šolskem koledarju za srednje šole. (7) Oddelek oziroma skupino z načrtom ocenjevanja znanja seznani učitelj predmeta oziroma programske enote. Roke za pisno ocenjevanje znanja iz načrta ocenjevanja znanja napiše učitelj v dnevnik.

(8) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo za dijake na izrednem izobraževanju.

15

III.III.III.III. POGOJI ZA OBVEZNO PONAVLJANJE PISNIH IZDELKOVPOGOJI ZA OBVEZNO PONAVLJANJE PISNIH IZDELKOVPOGOJI ZA OBVEZNO PONAVLJANJE PISNIH IZDELKOVPOGOJI ZA OBVEZNO PONAVLJANJE PISNIH IZDELKOV


(1) Če je polovica ali več odstotkov pisnih izdelkov dijakov, ki so pisali nalogo, ocenjenih z negativno oceno, se pisanje enkrat ponovi, v redovalnico pa se vpišeta obe oceni. Dijaki, ki so prvič pisali pozitivno, pristopajo k ponovnemu pisanju na lastno željo, v redovalnico pa se vpišeta obe oceni. (2) V primeru iz prvega odstavka tega člena učitelj skupaj z dijaki analizira vzroke za neuspeh, in to evidentira v dnevnik dela.

(3) Določbe tega člena se ne uporabljajo za dijake na izrednem izobraževanju.

IV.IV.IV.IV. IZPOLNJEVANJE NEIZPOLNJENIH OBVEZNOSTIIZPOLNJEVANJE NEIZPOLNJENIH OBVEZNOSTIIZPOLNJEVANJE NEIZPOLNJENIH OBVEZNOSTIIZPOLNJEVANJE NEIZPOLNJENIH OBVEZNOSTI


(1) Če dijak v 1. ocenjevalnem obdobju ni dosegel minimalnega standarda (negativno ocenjen ali neocenjen) pri posamezni programski enoti, mora imeti v 2. ocenjevalnem obdobju možnost popravljanja nezadostne ocene ali možnost pridobiti oceno. (2) Če dijak ob koncu pouka ni dosegel pozitivne ocene oziroma ni bil ocenjen pri eni ali več programskih enotah, ima pravico opravljati popravne oziroma dopolnilne izpite, s tem, da mora najprej opraviti dopolnilne izpite in šele nato popravne izpite. (3) Dijak lahko opravlja v junijskem roku največ dva izpita, v jesenskem roku pa preostale izpite. Dijak zaključnega letnika lahko v junijskem roku opravlja tri izpite. (4) Dijak četrtega letnika, ki ponavlja četrti letnik, lahko manjkajoče obveznosti za ta letnik izpolni z opravljanjem izpitov. (5) Dijak, ki je ob koncu pouka negativno ocenjen iz največ treh predmetov ali modulov, ima pravico opravljati popravne izpite (73. člen Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju). (6) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo za udeležence izobraževanja odraslih.

V.V.V.V. SEZNANITEV Z USEZNANITEV Z USEZNANITEV Z USEZNANITEV Z USPSPSPSPEHOM, VPOGLED IN EHOM, VPOGLED IN EHOM, VPOGLED IN EHOM, VPOGLED IN ROROROROKI ZA VRAČANJE OSEBNIH IZDELKOVKI ZA VRAČANJE OSEBNIH IZDELKOVKI ZA VRAČANJE OSEBNIH IZDELKOVKI ZA VRAČANJE OSEBNIH IZDELKOV


(1) Dijak, njegovi starši oziroma drug zakoniti zastopnik imajo pravico do seznanitve z uspehom med šolskim letom na individualnih in skupinskih govorilnih urah, na roditeljskih sestankih, le v izjemnih primerih pa tudi po telefonu ali elektronski pošti. (2) Pri ocenjevanju znanja pisnih in drugih izdelkov učitelj dijaka oceni, seznani dijaka oceno in omogoči vpogled v pisni ali drugi izdelek najpozneje v sedmih delovnih dneh po tem, ko jih dijak odda. Ravnatelj lahko v utemeljenih primerih podaljša ta rok za sedem dni. (3) Dijaku oziroma staršem mora učitelj, ki dijaka uči omogočiti vpogled v dijakove ocenjene pisne in druge izdelke pri programski enota. V njih morajo biti označene napake tako, da dijak lahko spozna pomanjkljivosti v svojem znanju. Dijak ima pravico do obrazložitve ocene. Ob vpogledu v izdelek lahko dijak učitelja opozori na morebitne napake pri ocenjevanju.

(4) Določbe tega člena se ne uporabljajo za dijake na izrednem izobraževanju.

16

VI.VI.VI.VI. IIIIZPITNI REDZPITNI REDZPITNI REDZPITNI RED


(vrste izpitov)(vrste izpitov)(vrste izpitov)(vrste izpitov)

V šoli se opravljajo sprejemni, predmetni, popravni in dopolnilni izpiti ter delni in končni izpiti za odrasle (v nadaljnjem besedilu: izpit). Posamezne vrste izpitov so opredeljene v Pravilniku o ocenjevanju znanja v srednji šoli.


(izpiti za odrasle(izpiti za odrasle(izpiti za odrasle(izpiti za odrasle in dijake poklicnega tečajain dijake poklicnega tečajain dijake poklicnega tečajain dijake poklicnega tečaja))))

Dijaki izrednega izobraževanja in poklicnega tečaja lahko opravljajo poleg sprejemnih, predmetnih, popravnih in dopolnilnih izpitov še delne in končne izpite. (2) Z delnimi izpiti se ocenjuje znanje po vsebinsko zaokroženih sklopih v okviru posameznega predmeta ali modula za posamezni letnik. Kdor uspešno opravi vse delne izpite v skladu s katalogom znanj oziroma z učnim načrtom in letnim delovnim načrtom učitelja, je opravil končni izpit. (3) S končnimi izpiti po zaključenih vsebinskih sklopih se lahko ocenjuje znanje iz posameznega predmeta ali programske enote za posamezen letnik, lahko pa tudi iz posameznega predmeta oziroma programske enote za celoten izobraževalni program ali za več letnikov hkrati.


(prijava in odjava)(prijava in odjava)(prijava in odjava)(prijava in odjava)

(1) Dijak se prijavi k izpitu najkasneje pet dni pred izpitnim rokom, odjavi pa se lahko najkasneje dva dni pred izpitnim rokom.

(2) Če se dijak iz opravičenih razlogov ne udeleži izpita ali ga prekine, ga lahko opravlja še v istem roku, če je to mogoče. Razloge za odsotnost ali prekinitev mora šoli pisno sporočiti najkasneje v enem dnevu po izpitu in priložiti ustrezna dokazila. O upravičenosti razlogov odloči ravnatelj najkasneje v treh dneh po prejemu vloge. (3) Če se dijak ne odjavi pravočasno ali se iz neopravičenih razlogov ne udeleži izpita oziroma dela izpita ali ga prekine, ni ocenjen in se šteje, da je izrabil izpitni rok.


(prijava in odjava udeležencev (prijava in odjava udeležencev (prijava in odjava udeležencev (prijava in odjava udeležencev izrednega izobraževanjaizrednega izobraževanjaizrednega izobraževanjaizrednega izobraževanja))))

(1) Udeleženci izrednega izobraževanja se na izpite prijavljajo v skladu z izpitnimi roki, ki so vsako leto

zapisani v letnem delovnem načrtu in osebnem izobraževalnem načrtu. Prijaviti se morajo vsaj en teden prej, odjaviti pa vsaj tri dni prej. Če se ne odjavijo v predpisanem roku, se šteje, da so izkoristili en izpitni rok.

17


(izpitni (izpitni (izpitni (izpitni roki)roki)roki)roki)

(1) Roki, pogoji in postopek opravljanja izpitov se določijo z letnim delovnim načrtom šole v skladu z izobraževalnim programom in pravilnikom, ki ureja šolski koledar za srednje šole, tako da dijak lahko opravi vse obveznosti za napredovanje v naslednji letnik do konca šolskega leta. Dijaki so z njimi seznanjeni na začetku šolskega leta.

(2) Ravnatelj lahko dijakom iz utemeljenih razlogov v skladu z zakonom določi tudi izredne izpitne roke.

(3) Razpored izpitov mora biti javno objavljen najmanj tri dni pred datumom začetka njihovega opravljanja. Prostorski in časovni razpored izpitov, razvrstitev dijakov, nadzornih učiteljev ter razpored in izpitne komisije pripravi odgovorna oseba za izvedbo izpitov. Razpored izpitov je javno objavljen. (4) Odrasli lahko večkrat opravljajo izpite tudi izven rokov, določenih s šolskim koledarjem, vendar v skladu z letnim delovnim načrtom šole.


(pravila opravljanja izpita)(pravila opravljanja izpita)(pravila opravljanja izpita)(pravila opravljanja izpita)

(1) Pisni izpit, izdelavo praktičnega izdelka oziroma storitve in vaje nadzoruje nadzorni učitelj, oceni pa ocenjevalec. (2) Na ustnem izpitu izprašuje izpraševalec. Izpitna komisija oceni dijaka na obrazložen predlog izpraševalca takoj po ustnem izpitu. (3) Pri ustnem izpitu mora biti pripravljenih pet izpitnih listkov več, kot je dijakov, ki opravljajo izpit v skupini. Dijak izbere izpitni listek in ga lahko enkrat zamenja, kar ne vpliva na oceno. Izpitni listki z vprašanji, na katera so dijaki odgovarjali, se ne vrnejo v komplet izpitnih vprašanj. (4) Dijaka praviloma izprašuje oziroma ocenjuje učitelj predmeta, ki ga je poučeval. (5) Če se izpit opravlja po delih, predsednik izpitne komisije obvesti dijaka o končni oceni takoj po končanem zadnjem delu izpita. (6) Obliko in način opravljanja izpitov določi strokovni aktiv ali izpraševalec oziroma ocenjevalec v skladu z izobraževalnim programom.

VII.VII.VII.VII. PRIPRAVA IZPITNEGA GRADIVAPRIPRAVA IZPITNEGA GRADIVAPRIPRAVA IZPITNEGA GRADIVAPRIPRAVA IZPITNEGA GRADIVA

11112222. člen. člen. člen. člen

(1) Izpitno gradivo in drugo gradivo, ki je podlaga za ocenjevanje (v nadaljnjem besedilu: izpitno gradivo), pripravi učitelj oziroma učitelji programske enote (usklajeno na strokovnem aktivu) oziroma strokovni aktiv. Izpitno gradivo lahko obsega: - naloge za pisni del izpitov, - izpitne listke z vprašanji za ustni del izpitov, - gradivo za izpit kot izdelek, storitev, vaje. (2) Vodja strokovnega aktiva, izpraševalec ali ocenjevalec izroči izpitno gradivo odgovorni osebi za izvedbo izpitov najkasneje dan pred izpitom. Izpitno gradivo je potrebno skrbno varovati.

18

VIII.VIII.VIII.VIII. POSTOPEK ODPRAVLJANJA NAPAK PRI OCENJEVANJUPOSTOPEK ODPRAVLJANJA NAPAK PRI OCENJEVANJUPOSTOPEK ODPRAVLJANJA NAPAK PRI OCENJEVANJUPOSTOPEK ODPRAVLJANJA NAPAK PRI OCENJEVANJU


(1) Učitelj lahko sam, na predlog razrednika, ravnatelja ali dijaka zaradi računske ali druge očitne napake, povezane z ocenjevanjem, odpravi napako, to pisno evidentira v ustrezen dokument in o tem obvesti dijaka, na katerega se ocena oziroma ugotovitev nanaša.

(2) Če učitelj ne odpravi napake v skladu s prejšnjim odstavkom, lahko dijak ali njegovi starši v treh delovnih dneh pisno z obrazložitvijo oddajo zahtevo po odpravi napake v tajništvo šole. O odpravi napake dokončno odloči ravnatelj v treh dneh. (3) Če se v postopku popravljanja napake ugotovi, da so bila kršena pravila ocenjevanja, se ravna v skladu s Pravilnikom o ocenjevanju znanja v srednjih šolah.

IXIXIXIX. KRŠITVE PRAVIL PRI OCENJEVANJU IN UKREPI. KRŠITVE PRAVIL PRI OCENJEVANJU IN UKREPI. KRŠITVE PRAVIL PRI OCENJEVANJU IN UKREPI. KRŠITVE PRAVIL PRI OCENJEVANJU IN UKREPI


(ugovor zoper oceno)(ugovor zoper oceno)(ugovor zoper oceno)(ugovor zoper oceno)

(1) Dijak lahko v treh dneh od seznanitve z oceno oziroma ugotovitvijo v spričevalu ali obvestilu o uspehu vloži zoper njo pisni ugovor.


(postopek reševanja ugovora)(postopek reševanja ugovora)(postopek reševanja ugovora)(postopek reševanja ugovora)

(1) O utemeljenosti ugovora odloči ravnatelj s sklepom najkasneje v treh dneh po njegovi vložitvi. V primeru, da ugovor ni utemeljen ga s sklepom zavrne. V primeru utemeljenega ugovora pa imenuje komisijo za ugovor (v nadaljnjem besedilu: komisija). Komisijo sestavljajo najmanj trije člani, ki jih imenuje ravnatelj. (2) Če komisija ugotovi, da je ugovor neutemeljen, ga zavrne in potrdi prvotno oceno, ugotovitev oziroma splošni učni uspeh. Sklep komisije se dijaku izroči v treh dneh po sprejeti odločitvi. (3) Če so bila kršena splošna načela, pravila in postopki ocenjevanja, določena s tem pravilnikom, katalogom znanj, učnim načrtom oziroma sklepi pristojnega strokovnega aktiva, ki so vplivala na oceno, komisija na podlagi dokumentacije in poročila učitelja, ki je dijaka ocenil, najkasneje v treh dneh po imenovanju določi novo oceno, ugotovitev oziroma splošni učni uspeh. Če to ni mogoče, ponovno oceni znanje dijaka. (4) Komisija odloči o ugovoru najkasneje v treh dneh od njenega imenovanja. Odločitev komisije je dokončna. (5) Če se komisija odloči za ponovno ocenjevanje, mora dijaka pisno seznaniti z datumom, časom in krajem ter načinom in obsegom ponovnega ocenjevanja znanja najpozneje tri dni pred dnevom ponovnega ocenjevanja.


(dokumentiranje postopkov in obveščanje)(dokumentiranje postopkov in obveščanje)(dokumentiranje postopkov in obveščanje)(dokumentiranje postopkov in obveščanje)

Dijaku se sklepi pristojnih organov izdajajo pisno. Vročijo se mu praviloma na šoli. Starše šola obvešča na način, kot jih obvešča o učnem uspehu dijaka.

19

X. DRUGA PRAVILAX. DRUGA PRAVILAX. DRUGA PRAVILAX. DRUGA PRAVILA


(analiza ocenjevanja)(analiza ocenjevanja)(analiza ocenjevanja)(analiza ocenjevanja)

(1) Strokovni organi šole najmanj ob koncu vsakega ocenjevalnega obdobja analizirajo rezultate ocenjevanja znanja pri posameznih predmetih, in sicer za posameznega dijaka, učno skupino oziroma oddelek, ter sprejmejo ustrezne sklepe. (2) Analizo rezultatov v posameznem ocenjevalnem obdobju obravnavajo dijaki oddelka v prisotnosti razrednika, lahko pa tudi v prisotnosti učitelja posameznega predmeta.


(svetovanje)(svetovanje)(svetovanje)(svetovanje)

(1) Učitelji in strokovni delavci šole dijaku svetujejo predvsem v zvezi z uspehom med šolskim letom pripravo osebnega izobraževalnega načrta, metode uspešnega učenja, izbiro predmetov v letniku oziroma o zaključkih izobraževanja in drugo.


Za vprašanja, ki niso urejena v Šolskih pravilih ocenjevanj, se neposredno uporabljajo določbe Pravilnika o ocenjevanju znanja v srednjih šolah (Uradni list RS št. 60/2010) in Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list št. 79/2006).

XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBEXI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBEXI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBEXI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

20202020.... členčlenčlenčlen


Z uveljavitvijo teh Pravil prenehajo veljati Šolska pravila o ocenjevanju znanja Srednje ekonomske šole Ljubljana, sprejeta 1. 10. 2010.


(uveljavitev pravil)(uveljavitev pravil)(uveljavitev pravil)(uveljavitev pravil)

Ta Pravila ocenjevanja znanja stopijo v veljavo po predhodni obravnavi in pridobitvi mnenj učiteljskega zbora in se uporabljajo s 1. septembrom 2011.

Ljubljana, 23. 08. 2011

v. d. ravnateljice:

Andreja Preskar

20

PRAVILNIK O PRAVILNIK O PRAVILNIK O PRAVILNIK O ŠOLSKEM REDUŠOLSKEM REDUŠOLSKEM REDUŠOLSKEM REDU V SREDNJIH ŠOLAHV SREDNJIH ŠOLAHV SREDNJIH ŠOLAHV SREDNJIH ŠOLAH PRILOGA:PRILOGA:PRILOGA:PRILOGA: ŠOLSKI REDŠOLSKI REDŠOLSKI REDŠOLSKI RED SREDNJE EKONOMSKE ŠOLE LJUBLJANASREDNJE EKONOMSKE ŠOLE LJUBLJANASREDNJE EKONOMSKE ŠOLE LJUBLJANASREDNJE EKONOMSKE ŠOLE LJUBLJANA

21

Na podlagi četrtega odstavka 27. člena Zakona o gimnazijah (Uradni list RS, št. 1/07 – uradno prečiščeno besedilo) in tretjega odstavka 56. člena Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 79/06) minister za šolstvo in šport izdaja

P R A V I L N I K P R A V I L N I K P R A V I L N I K P R A V I L N I K o šolskem redu v srednjih šolaho šolskem redu v srednjih šolaho šolskem redu v srednjih šolaho šolskem redu v srednjih šolah

I. SPLOŠNA DOLOČBAI. SPLOŠNA DOLOČBAI. SPLOŠNA DOLOČBAI. SPLOŠNA DOLOČBA


(vsebina pravilnika)(vsebina pravilnika)(vsebina pravilnika)(vsebina pravilnika)

Ta pravilnik določa pravice, dolžnosti in prepovedi za dijake v času organiziranega izobraževalnega dela (v nadaljnjem besedilu: pouk), ki se v skladu z letnim delovnim načrtom šole izvaja v šoli, na šolskih površinah ali drugje (v nadaljnjem besedilu: šola), način uveljavljanja pravic, izpolnjevanja dolžnosti, ukrepanje za kršitve, določene s tem pravilnikom in s splošnimi akti šole (v nadaljnjem besedilu: šolska pravila) ter obveznosti šole pri uresničevanju določb tega pravilnika.

Pravice, odgovornosti in dolžnosti dijaka izhajajo iz statusa dijaka.

II. PRAVICE, DOLŽNOSTI, PREPOVEDI IN AKTIVNOSTI DIJAKAII. PRAVICE, DOLŽNOSTI, PREPOVEDI IN AKTIVNOSTI DIJAKAII. PRAVICE, DOLŽNOSTI, PREPOVEDI IN AKTIVNOSTI DIJAKAII. PRAVICE, DOLŽNOSTI, PREPOVEDI IN AKTIVNOSTI DIJAKA


(pravice dijaka)(pravice dijaka)(pravice dijaka)(pravice dijaka)

Dijak ima predvsem pravico do:

– prisotnosti pri pouku, – kakovostnega pouka, – sprotne in objektivne informacije, – spoštovanja osebnosti, – upoštevanja individualnih in razvojnih posebnosti, – varnosti in zaščite pred vsemi oblikami nasilja, – enakopravnega obravnavanja, ne glede na spol, raso, etnično pripadnost, veroizpoved, socialni status družine in druge okoliščine, – varnega, zdravega in vzpodbudnega delovnega okolja, – strokovne pomoči in svetovanja pri šolskem delu, – varovanja osebnih podatkov v skladu z zakonom in drugimi predpisi, – delovanja v skupnosti dijakov, – izražanja mnenja in posredovanja predlogov, povezanih z vzgojno-izobraževalnim delom šole, – razgovora, zagovora in pritožbe v postopku ukrepanja.


(dolžnosti dijaka)(dolžnosti dijaka)(dolžnosti dijaka)(dolžnosti dijaka)

Dijak ima predvsem dolžnost, da: – redno in pravočasno obiskuje pouk in odgovorno izpolnjuje obveznosti, določene z

22

izobraževalnim programom, letnim delovnim načrtom šole, urnikom in drugimi predpisi, – dijakov in delavcev šole ne ovira in ne moti pri delu, – ravna v skladu z določili tega pravilnika, s šolskimi pravili in navodili delavcev šole, – skrbi za lastno zdravje in varnost in ne ogroža zdravja in varnosti ter telesne in duševne integritete drugih, – skrbi za čisto okolje, – spoštuje splošne civilizacijske vrednote in posebnosti različnih kultur, – spoštuje pravice dijakov, delavcev šole in drugih, – prispeva k ugledu šole, – varuje in odgovorno ravna s premoženjem šole, lastnino dijakov, delavcev šole ter drugih.


(prepovedi)(prepovedi)(prepovedi)(prepovedi)

V šoli je prepovedano:

– psihično in fizično nasilje, – kajenje, uživanje alkohola in drugih drog, – prisostvovanje pod vplivom alkohola in drugih drog, – posedovanje, ponujanje ali prodajanje alkohola in drugih drog, – posedovanje predmetov in sredstev, ki ogrožajo varnost in zdravje ljudi ali varnost premoženja, – uporabljanje osebnih naprav za povezovanje s podatkovnim in telekomunikacijskim omrežjem v nasprotju z določili šolskih pravil, – obnašanje v nasprotju z določili tega pravilnika, s šolskimi pravili in navodili delavcev šole.


(dejavnost dijakov)(dejavnost dijakov)(dejavnost dijakov)(dejavnost dijakov)

Dijaki lahko, po predhodno pridobljenem soglasju ravnatelja, izdajajo šolski časopis, druga gradiva, organizirajo šolska društva, šolski radio in drugo.


(protest dijakov)(protest dijakov)(protest dijakov)(protest dijakov)

Če dijaška organizacija, v katero je včlanjena več kot tretjina vseh dijakov v državi, organizira prekinitev pouka ali drugo obliko protesta (v nadaljnjem besedilu: protest), o protestu pisno obvesti ravnatelja najmanj pet delovnih dni pred protestom.

O nameravani udeležbi na protestu, dijak predhodno obvesti razrednika.

Dijaška organizacija je dolžna, najkasneje v petih delovnih dneh od dneva protesta, šoli posredovati poimenski seznam s podpisi dijakov, udeležencev protesta.

Če šola ne prejme seznama v roku iz prejšnjega odstavka je odsotnost dijakov, udeležencev protesta, neopravičena.

Šola ni odgovorna za zagotavljanje varnosti dijakov, ki se udeležijo protesta.

23


(izpis iz šole)(izpis iz šole)(izpis iz šole)(izpis iz šole)

Mladoletni dijak se lahko izpiše iz šole na podlagi soglasja staršev. O nameravanem izpisu polnoletnega dijaka šola obvesti starše.

III. OBVEZNOSTI ŠOLEIII. OBVEZNOSTI ŠOLEIII. OBVEZNOSTI ŠOLEIII. OBVEZNOSTI ŠOLE


(šolska pravila)(šolska pravila)(šolska pravila)(šolska pravila)

Šolska pravila, ki jih določi ravnatelj, po predhodno pridobljenem mnenju učiteljskega zbora, skupnosti dijakov in sveta staršev, začnejo veljati trideseti dan po javni objavi.

S šolskimi pravili šola seznani starše in dijake pred začetkom veljavnosti.

S šolskimi pravili se določi:

– merila in postopek za podeljevanje pohval, nagrad in drugih priznanj dijakom, – hišni red, – način sodelovanja s starši, – pravila obveščanja in opravičevanja odsotnosti, – upravičene razloge za zamujanje ali predčasno odhajanje od pouka, – način odločanja o oprostitvi sodelovanja dijaka pri pouku iz zdravstvenih razlogov in način vključitve dijaka v vzgojno-izobraževalno delo v času oprostitve sodelovanja pri pouku, – način obravnave dijaka, ki mu je začasno prepovedana prisotnost pri uri pouka oziroma pouku določenega dne in način vključitve dijaka v vzgojno-izobraževalno delo v času začasne prepovedi prisotnosti pri pouku oziroma pouku določenega dne, – pravila uporabe osebnih naprav za povezovanje s podatkovnim in telekomunikacijskim omrežjem. S šolskimi pravili se lahko določi: – druge pravice, dolžnosti, prepovedi, kršitve, alternativne ukrepe ter pravila o varnosti in zdravju, ki niso določena s tem pravilnikom, – število ur neopravičene odsotnosti, ki šteje za lažjo oziroma težjo kršitev, – druga pravila v skladu z drugimi predpisi.


(preventivna dejavn(preventivna dejavn(preventivna dejavn(preventivna dejavnost šole)ost šole)ost šole)ost šole)

Šola s preventivnim delovanjem ozavešča dijake predvsem o:

– varstvu okolja, – zdravem načinu življenja in izrabi prostega časa, – varovanju pred različnimi nevarnostmi in tveganji, – različnih vrstah nasilja, – tveganem spolnem vedenju. Šola vzpodbuja dijake k sprejemanju splošnih civilizacijskih vrednot, jih seznanja z načinom iskanja ustrezne pomoči, ko se znajdejo v nevarnosti ali stiski in s predpisi, ki urejajo varnost in zdravje pri delu.

24


(varnost in zdravje dijakov)(varnost in zdravje dijakov)(varnost in zdravje dijakov)(varnost in zdravje dijakov)

Šola skrbi za varnost in zdravje dijakov z upoštevanjem normativov, standardov in drugih predpisov, ki urejajo varnost in zdravje pri delu, od dijakov pa zahteva ustrezno opremo pri praktičnem izobraževanju, športni vzgoji in drugih dejavnostih, določenih z izobraževalnim programom.


(prilagoditev pogojev dela)(prilagoditev pogojev dela)(prilagoditev pogojev dela)(prilagoditev pogojev dela)

Dijaku se v primeru dolgotrajne odsotnosti zaradi zdravstvenih razlogov, s pedagoško pogodbo prilagodi izvedba pouka.

Dijaku se v primeru športnih in kulturnih dejavnosti, prihoda iz tuje države in v drugih utemeljenih primerih, s pedagoško pogodbo lahko prilagodi izvedba pouka, če bi s tem prispevali k njegovemu boljšemu uspehu.

O sklenitvi pedagoške pogodbe odloči ravnatelj, po predhodno pridobljenem mnenju oddelčnega učiteljskega zbora in svetovalne službe.

S pedagoško pogodbo, ki jo sklenejo ravnatelj, starši in dijak, se glede izvedbe pouka določijo:

– pravice in obveznosti dijaka in šole, – način in roki za ocenjevanje znanja dijaka, – obdobje, za katero se pedagoška pogodba sklene, – razlogi za mirovanje oziroma prenehanje pedagoške pogodbe.


(izleti)(izleti)(izleti)(izleti)

Izlete dijakov, ki niso določeni z izobraževalnim programom, šola predvidi v letnem delovnem načrtu šole, kot svojo nadstandardno storitev. Na izletih šola zagotovi spremstvo dijakov v skladu s pravili o normativih in standardih.

Izleti se organizirajo na dneve, ki so s šolskim koledarjem predvideni kot pouka prosti čas.

IV. OBVEŠČANJE IN OPRAVIČEVANJE ODSOTNOSTIIV. OBVEŠČANJE IN OPRAVIČEVANJE ODSOTNOSTIIV. OBVEŠČANJE IN OPRAVIČEVANJE ODSOTNOSTIIV. OBVEŠČANJE IN OPRAVIČEVANJE ODSOTNOSTI


(obveščanje o odsotnosti)(obveščanje o odsotnosti)(obveščanje o odsotnosti)(obveščanje o odsotnosti)

Starši, ob njihovem soglasju pa tudi športne, kulturne in druge organizacije ali šole, o vzroku odsotnosti dijaka obvestijo šolo najkasneje v treh delovnih dneh od prvega dne odsotnosti.

Če šola o odsotnosti dijaka ni obveščena v roku iz prejšnjega odstavka, razrednik oziroma šola, o odsotnosti dijaka obvesti starše najkasneje v štirih delovnih dneh od prvega dne odsotnosti, razen, če se s starši ni drugače dogovorila.

25


(opravičevanje odsotnosti)(opravičevanje odsotnosti)(opravičevanje odsotnosti)(opravičevanje odsotnosti)

Odsotnost dijaka opraviči razrednik na podlagi presoje vzroka odsotnosti v opravičilu.


(razlogi za upravičeno zamujanje ali predčasno odhajanje od pouka)(razlogi za upravičeno zamujanje ali predčasno odhajanje od pouka)(razlogi za upravičeno zamujanje ali predčasno odhajanje od pouka)(razlogi za upravičeno zamujanje ali predčasno odhajanje od pouka)

Dijaku se zaradi utemeljenih razlogov lahko dovoli zamujanje ali predčasno odhajanje od pouka.

V. KRŠITVEV. KRŠITVEV. KRŠITVEV. KRŠITVE


(lažje kršitve)(lažje kršitve)(lažje kršitve)(lažje kršitve)

Lažje kršitve so:

– neprimeren odnos do pouka, – neprimeren odnos do dijakov, delavcev šole in drugih, – neprimeren odnos do šolskega ali drugega premoženja, – kajenje, – uporaba osebnih naprav za povezovanje s podatkovnim in telekomunikacijskim omrežjem v nasprotju z določili šolskih pravil, – neupoštevanje šolskih pravil ocenjevanja.


(težje kršitve)(težje kršitve)(težje kršitve)(težje kršitve)

Težje kršitve so:

– ponavljajoče se lažje kršitve, za katere je bil dijaku izrečen opomin, – uživanje alkohola, – samovoljna prisvojitev tuje stvari, – ponarejanje, – žaljiv odnos do dijakov, delavcev šole in drugih, – posedovanje nevarnih predmetov ali sredstev, – neupoštevanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu, – namerno poškodovanje šolskega ali drugega premoženja.


(najtežje kršitve)(najtežje kršitve)(najtežje kršitve)(najtežje kršitve)

Najtežje kršitve so: – ponavljajoče se istovrstne težje kršitve, za katere je bil dijaku izrečen ukor, – psihično ali fizično nasilje, – uživanje oziroma prisotnost pri pouku pod vplivom alkohola ali drugih drog, – posedovanje, ponujanje in prodajanje alkohola ali drugih drog, – ponarejanje ali uničevanje šolske dokumentacije, – samovoljna prisvojitev tuje stvari večje vrednosti,

26

– posedovanje predmetov in sredstev, ki ogrožajo varnost in zdravje ljudi ali varnost premoženja, – neupoštevanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu, kar je in kar bi lahko povzročilo težjo telesno poškodbo ali večjo materialno škodo, – namerno uničevanje šolskega ali drugega premoženja, – neopravičena odsotnost, ki znaša 35 ur v šolskem letu.

VI. UKREPI ZA KRŠITVEVI. UKREPI ZA KRŠITVEVI. UKREPI ZA KRŠITVEVI. UKREPI ZA KRŠITVE


(vrste ukrepov za kršitve)(vrste ukrepov za kršitve)(vrste ukrepov za kršitve)(vrste ukrepov za kršitve)

Za kršitve, določene s tem pravilnikom in s šolskimi pravili, se določajo alternativni ukrepi ali izrekajo vzgojni ukrepi.

Alternativni ukrepi so:

– pobotanje oziroma poravnava, – poprava škodljivih posledic ravnanja, – opravljanje dobrih del, – premestitev v drug oddelek istega izobraževalnega programa. Vzgojni ukrepi so: – opomin, – ukor razrednika, – ukor oddelčnega učiteljskega zbora, – ukor učiteljskega zbora, – pogojna izključitev, – izključitev.


(začasna prepoved prisotnosti pri pouku)(začasna prepoved prisotnosti pri pouku)(začasna prepoved prisotnosti pri pouku)(začasna prepoved prisotnosti pri pouku)

Ne glede na prvo alineo 2. člena tega pravilnika, se dijaku v primeru, če ogroža življenje ali zdravje dijakov drugih, lahko začasno prepove prisotnost pri uri pouka oziroma pouku določenega dne.


(stopnjevanje vzgojnih ukrepov)(stopnjevanje vzgojnih ukrepov)(stopnjevanje vzgojnih ukrepov)(stopnjevanje vzgojnih ukrepov)

Vzgojni ukrepi se praviloma stopnjujejo.

Opomin se dijaku lahko izreče za lažje kršitve.

Ukor razrednika in ukor oddelčnega učiteljskega zbora se dijaku lahko izreče za težje kršitve.

Ukor učiteljskega zbora se dijaku lahko izreče za najtežje kršitve.

Pogojna izključitev in izključitev se dijaku lahko izreče za najtežje kršitve, določene v 18. členu tega pravilnika.

V primeru pogojne izključitve dijak obiskuje pouk. Če stori v času pogojne izključitve težjo ali najtežjo kršitev, se mu lahko izreče izključitev.

27

VII. UGOTAVLJANJE KRŠITEV IN UKREPANJEVII. UGOTAVLJANJE KRŠITEV IN UKREPANJEVII. UGOTAVLJANJE KRŠITEV IN UKREPANJEVII. UGOTAVLJANJE KRŠITEV IN UKREPANJE


(uvedba in vodenje postopka ugotavljanja kr(uvedba in vodenje postopka ugotavljanja kr(uvedba in vodenje postopka ugotavljanja kr(uvedba in vodenje postopka ugotavljanja kršitve)šitve)šitve)šitve)

Postopek ugotavljanja kršitve se uvede in vodi v šoli, v katero je dijak vpisan v času storjene kršitve.

Za uvedbo in vodenje postopka ugotavljanja kršitve je pristojen razrednik.

Za uvedbo in vodenje postopka ugotavljanja kršitve, za katero je predvidena pogojna izključitev ali izključitev je pristojen ravnatelj.

Z uvedbo postopka je potrebno začeti v šolskem letu v katerem je bila kršitev storjena, najkasneje v tridesetih dneh od dneva, ko se je izvedelo za kršitev in dijaka, ki je kršitev storil.

V primeru najtežje kršitve, ki bi imela za posledico izključitev, se postopek lahko uvede in vodi kadarkoli v času izobraževanja dijaka.


(razgovor in zagovor)(razgovor in zagovor)(razgovor in zagovor)(razgovor in zagovor)

Pred ukrepanjem razrednik opravi razgovor z dijakom, na željo dijaka pa se razgovor opravi z ravnateljem.

Če dijak pred ukrepanjem uveljavlja pravico do zagovora, se zagovor, ob prisotnosti razrednika in staršev, opravi pred ravnateljem.

Če s starši ni bilo mogoče vzpostaviti stik ali, če so prisotnost odklonili, ravnatelj lahko opravi zagovor dijaka brez prisotnosti staršev. V tem primeru lahko, na predlog dijaka, zagovoru prisostvuje strokovni delavec.


(okoliščine, ki se upoštevajo pri izbiri ukrepa)(okoliščine, ki se upoštevajo pri izbiri ukrepa)(okoliščine, ki se upoštevajo pri izbiri ukrepa)(okoliščine, ki se upoštevajo pri izbiri ukrepa)

Pri izbiri ukrepa šola upošteva težo kršitve, odgovornost dijaka za kršitev, osebnostno zrelost dijaka, nagibe, zaradi katerih je storil dejanje, okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno, druge okoliščine, pomembne za ukrepanje, postopnost pri ukrepanju in možne posledice ukrepanja.

Če ravnatelj, po proučitvi vseh okoliščin, oceni, da dijak potrebuje pomoč oziroma svetovanje, lahko odloči, da se postopek ukrepanja zoper dijaka ustavi.


(odločanje o ukrepu)(odločanje o ukrepu)(odločanje o ukrepu)(odločanje o ukrepu)

O alternativnem ukrepu odloči razrednik, razen v primeru premestitve v drug oddelek istega izobraževalnega programa, o katerem odloči učiteljski zbor.

O opominu in ukoru razrednika odloči razrednik.

O ukoru oddelčnega učiteljskega zbora odloči oddelčni učiteljski zbor šole z večino glasov vseh prisotnih članov.

28

O ukoru učiteljskega zbora odloči učiteljski zbor šole z večino glasov vseh prisotnih članov.

O pogojni izključitvi in izključitvi odloči učiteljski zbor šole s tajnim glasovanjem in z dvotretjinsko večino glasov vseh članov.


(določitev alternativnega ukrepa)(določitev alternativnega ukrepa)(določitev alternativnega ukrepa)(določitev alternativnega ukrepa)

Alternativni ukrep se lahko določi namesto kateregakoli vzgojnega ukrepa, razen premestitve v drug oddelek istega izobraževalnega programa, ki se lahko določi le namesto ukora učiteljskega zbora.

Pristojni organ, po posvetovanju s svetovalno službo, pisno določi način izvrševanja alternativnega ukrepa, trajanje, kraj in rok za izvršitev ukrepa, ter osebo, ki bo spremljala izvajanje ukrepa.

Alternativni ukrep se izvršuje tako, da je dijaku omogočeno obiskovanje pouka.

Z vsebino alternativnega ukrepa iz drugega odstavka tega člena razrednik seznani dijaka in starše.

Če dijak z določenim alternativnim ukrepom ne soglaša ali ga ne izvrši na določen način in v določenem roku, mu pristojni organ izreče vzgojni ukrep.

Alternativni ukrep preneha veljati, ko je izvršen.


(aktivnosti pred izre(aktivnosti pred izre(aktivnosti pred izre(aktivnosti pred izrekom izključitve)kom izključitve)kom izključitve)kom izključitve)

Pred izrekom izključitve je potrebno pridobiti:

– mnenje razrednika, – mnenje šolske svetovalne službe, – mnenje oddelčne skupnosti dijakov, – druga mnenja, če je potrebno. V primeru izključitve nudi šola dijaku pomoč pri vključitvi v drugo šolo oziroma pri nadaljevanju izobraževanja, če dijak za pomoč zaprosi.


(izrek vzgojnega ukrepa)(izrek vzgojnega ukrepa)(izrek vzgojnega ukrepa)(izrek vzgojnega ukrepa)

Vzgojni ukrep se dijaku izreče v obliki sklepa, razen izključitve, ki se dijaku izreče v obliki odločbe (v nadaljnjem besedilu: akt o izreku vzgojnega ukrepa).

Akt o izreku vzgojnega ukrepa mora biti obrazložen in vsebovati mora pouk o pravnem varstvu.

Akt o izreku vzgojnega ukrepa se vroči dijaku in staršem najkasneje v osmih dneh po izreku vzgojnega ukrepa.

Dijaku, ki je storil najtežjo kršitev, zaradi katere bo izključen, se lahko prepove obiskovanje pouka že pred dokončnostjo odločbe o izključitvi.

O prepovedi obiskovanja pouka pred vročitvijo odločbe o izključitvi, odloči ravnatelj s sklepom, zoper katerega ni pritožbe, lahko pa ga dijak ali starši izpodbijajo v pritožbi zoper odločbo o izključitvi.

29

O prepovedi obiskovanja pouka z dnem vročitve odločbe o izključitvi odloči učiteljski zbor. V tem primeru se prepoved obiskovanja pouka določi v odločbi o izključitvi.


(zadržanje ukr(zadržanje ukr(zadržanje ukr(zadržanje ukrepanja)epanja)epanja)epanja)

Ravnatelj zaradi kršitve pri vodenju postopka ali zaradi drugih utemeljenih razlogov lahko zadrži ukrepanje in določi rok za odpravo kršitev oziroma odloči, da se postopek ponovi ali ustavi.


(veljavnost vzgojnega ukrepa in izbris ukrepa)(veljavnost vzgojnega ukrepa in izbris ukrepa)(veljavnost vzgojnega ukrepa in izbris ukrepa)(veljavnost vzgojnega ukrepa in izbris ukrepa)

Vzgojni ukrepi veljajo eno leto, razen izključitve, ki se praviloma izreče do konca šolskega leta, največ pa še za naslednje šolsko leto.

Če se med trajanjem ukrepa, razen izključitve, ugotovi, da je ukrep dosegel svoj namen, lahko organ, ki je ukrep izrekel, odloči o izbrisu ukrepa in o tem obvesti dijaka in starše.


(skrajšani postopek izključitve)(skrajšani postopek izključitve)(skrajšani postopek izključitve)(skrajšani postopek izključitve)

Če dijak od začetka šolskega leta ne obiskuje pouka oziroma ga preneha obiskovati, starši pa o odsotnosti dijaka ne obvestijo šole, v roku iz 13. člena tega pravilnika, šola o tem obvesti starše priporočeno s povratnico, jih seznani s posledicami odsotnosti in jim določi osemdnevni rok za odgovor.

Če šola v osmih dneh ne prejme odgovora staršev, izda dijaku odločbo o izključitvi brez vodenja postopka ugotavljanja kršitve.


(dokumentacija)(dokumentacija)(dokumentacija)(dokumentacija)

O aktivnostih v postopku ukrepanja je potrebno voditi pisno dokumentacijo v skladu s pravili o šolski dokumentaciji v srednješolskem izobraževanju.

VIII. VARSTVO PRAVIC DIJAKOVVIII. VARSTVO PRAVIC DIJAKOVVIII. VARSTVO PRAVIC DIJAKOVVIII. VARSTVO PRAVIC DIJAKOV


(pritožba)(pritožba)(pritožba)(pritožba)

Zoper akt o izreku opomina, ukora razrednika in ukora oddelčnega učiteljskega zbora se dijak ali starši lahko pisno pritožijo ravnatelju, zoper akt o izreku ukora učiteljskega zbora in pogojne izključitve pritožbeni komisiji oziroma komisiji za varstvo pravic, zoper akt o izreku izključitve pa svetu šole.

Pritožbo iz prejšnjega odstavka je potrebno vložiti v osmih dneh po prejemu akta o izreku vzgojnega ukrepa.

30


(odločanje o pritožbi)(odločanje o pritožbi)(odločanje o pritožbi)(odločanje o pritožbi)

O pritožbi je potrebno odločiti v petnajstih dneh po prejemu pritožbe tako, da se:

– pritožbi ugodi, – pritožbi ugodi in odloči, da se postopek ukrepanja ponovi in o ukrepu ponovno odloči, – pritožbo kot neutemeljeno zavrne. Odločitev ravnatelja, pritožbene komisije oziroma komisije za varstvo pravic in sveta šole je dokončna.


(sprememba ukrepa)(sprememba ukrepa)(sprememba ukrepa)(sprememba ukrepa)

Če se po ukrepanju ugotovi, da je bila v postopku ukrepanja storjena napaka, ali da je bil ukrep izrečen ali določen neutemeljeno, je šola dolžna napako čim prej, najkasneje pa v desetih delovnih dneh od ugotovitve, popraviti oziroma ukrep spremeniti ali odpraviti ter o tem pisno obvestiti dijaka, starše pa priporočeno s povratnico.


(sodno varstvo)(sodno varstvo)(sodno varstvo)(sodno varstvo)

Zoper odločitev sveta šole se lahko sproži upravni spor.

IX. ODŠKODNINSKA ODGOVORNOSTIX. ODŠKODNINSKA ODGOVORNOSTIX. ODŠKODNINSKA ODGOVORNOSTIX. ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST


(odš(odš(odš(odškodninska odgovornost)kodninska odgovornost)kodninska odgovornost)kodninska odgovornost)

Dijak je v skladu s predpisi o odškodninski odgovornosti odgovoren za škodo, ki jo povzroči v šoli.

X. UPORABA PRAVILNIKAX. UPORABA PRAVILNIKAX. UPORABA PRAVILNIKAX. UPORABA PRAVILNIKA


(smiselna uporaba pravilnika)(smiselna uporaba pravilnika)(smiselna uporaba pravilnika)(smiselna uporaba pravilnika)

Ta pravilnik se smiselno uporablja tudi za udeležence izobraževanja odraslih.

31

XI. NADZORXI. NADZORXI. NADZORXI. NADZOR


(nadzor)(nadzor)(nadzor)(nadzor)

Nadzor nad izvajanjem določb tega pravilnika opravlja šolska inšpekcija.

XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBEXII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBEXII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBEXII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE



Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o šolskem redu v srednjih šolah (Uradni list Republike Slovenije, št. 43/07).


(dokončanje postopkov)(dokončanje postopkov)(dokončanje postopkov)(dokončanje postopkov)

Postopki, uvedeni pred uveljavitvijo tega pravilnika, se dokončajo v skladu s tem pravilnikom.


(uveljavitev pravilnika)(uveljavitev pravilnika)(uveljavitev pravilnika)(uveljavitev pravilnika)

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. oktobra 2010.

Št. 0070-22/2010

Ljubljana, dne 21. maja 2010

EVA 2010-3311-0005

dr. Igor Lukšič l.r. Minister za šolstvo in šport

32

Na osnovi 8. člena Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah (Ur. l. RS, št. 60/2010) v. d. ravnateljice Srednje ekonomske šole Ljubljana Andreja Preskar po predhodnem obravnavi na seji učiteljskega zbora dne 23. avgusta 2011, po predhodni obravnavi skupnosti dijakov dne 4.9.2011 in po predhodni obravnavi sveta staršev dne 6.9.2011 d o l o č am

ŠOLSKA PRAVILAŠOLSKA PRAVILAŠOLSKA PRAVILAŠOLSKA PRAVILA SREDNJE EKONOMSKE ŠOLE LJUBLJANASREDNJE EKONOMSKE ŠOLE LJUBLJANASREDNJE EKONOMSKE ŠOLE LJUBLJANASREDNJE EKONOMSKE ŠOLE LJUBLJANA

33



(vsebina pravil)(vsebina pravil)(vsebina pravil)(vsebina pravil)

Šolska pravila določajo:

1. hišni red, 2. druge pravice, dolžnosti, prepovedi, kršitve, alternativne ukrepe, ki niso določena s Pravilnikom

o šolskem redu, 3. način sodelovanja s starši, 4. pravila obveščanja in opravičevanja odsotnosti, 5. upravičene razloge za zamujanje ali predčasno odhajanje od pouka, 6. število ur neopravičene odsotnosti, ki šteje za lažjo oziroma težjo kršitev, 7. način odločanja o oprostitvi sodelovanja dijaka pri pouku iz zdravstvenih razlogov in način

vključitve dijaka v vzgojno-izobraževalno delo v času oprostitve sodelovanja pri pouku, 8. način obravnave dijaka, ki mu je začasno prepovedana prisotnost pri uri pouka oziroma pouku

določenega dne in način vključitve dijaka v vzgojno-izobraževalno delo v času začasne prepovedi prisotnosti pri pouku oziroma pouku določenega dne,

9. pravila uporabe osebnih naprav za povezovanje s podatkovnim in telekomunikacijskim omrežjem.

10. pravila o zagotavljanju varnosti in zdravja dijakov, 11. merila in postopek za podeljevanje pohval, nagrad in drugih priznanj dijakom, 12. druga pravila v skladu z drugimi predpisi.

II.II.II.II. HIŠNI REDHIŠNI REDHIŠNI REDHIŠNI RED


(organizacija pouka)(organizacija pouka)(organizacija pouka)(organizacija pouka)

(1) Vstop v šolo: vhod v šolo je z dvoriščne strani. Šola je odprta vsak dan od 7. do 19. ure, za dijake le v času pouka, popoldan pa le za slušatelje izrednega izobraževanja in obšolske dejavnosti. V zimske času je lahko zaradi preventivnih razlogov od 15.30 ure dalje odprt glavni vhod na Roško cesto. Stranski vhodi so namenjeni samo osebju šole in dostavi. (2) Pouk se začne ob 8. uri, lahko pa tudi ob 7.10 uri, če imajo dijaki preduro in je tako določeno z urnikom. Pouk se konča najkasneje do 17.00. Izbirne dejavnosti se lahko izvajajo tudi izven tega časovnega okvira. Glavni odmor (35 minut) je dopoldan po 4. šolski uri. V času mature je urnik prilagojen in je lahko pouk organiziran popoldan. Dijaki morajo priti k pouku pravočasno. V času pouka mora biti v avli in na hodnikih tišina. Urnik zvonjenja

0. 7.10 - 7.55

ODMOR 11.15 - 11.50

5. 11.50 - 12.35

1. 8.00 - 8.45 6. 12.40 - 13.25

2. 8.50 - 9.35 7. 13.30 - 14.15

3. 9.40 - 10.25 8. 14.20 - 15.05

4. 10.30 - 11.15 9. 15.10 - 15.55

(3) Za slušatelje izobraževanja odraslih se začne pouk ob 15.30 in traja najdlje do 20.30 ure.

34

(4) Varovanje: šola ima videonadzorni sistem, ki nadzoruje gibanje po hodnikih in stopniščih ter vhod v šolo. V času, ko na šoli ne poteka pouk, je šola zaščitena z alarmnim sistemom. Na šoli je organizirana varnostna služba, ki jo izvaja varnostnik. Naloge varnostnika so:

– nadzira spoštovanje šolskega reda, discipline in varovanje šolske lastnine, zaposlenih in najemnikov prostorov, v izmeni opravi več obhodov šolskih prostorov in šolske okolice, nadzira delo dežurnih dijakov,

– med obhodi preverja red in čistočo ter stanje inventarja in naprav in o ugotovitvah poroča ravnatelju

(5) Dijaki, ki prihajajo v šolo pred začetkom pouka, lahko počakajo na začetek prve ure v šolski jedilnici, kasneje pa lahko uporabljajo tudi prostore šolske knjižnice. (6) Delovni čas tajništva šole je med 7. in 15.uro. Uradne ure za dijake in obiskovalce so med 10.25 in 13. uro, v nujnih primerih pa tudi izven pouka. V času počitnic delovni čas skupnih služb določi ravnatelj posebej, izven določenega časa je šola zaprta. (7) Učitelji imajo svoje kabinete po aktivih. (8) Pouk vseh predmetov poteka v učilnicah, specializiranih učilnicah ter v računalnicah. V računalnicah in laboratoriju je treba upoštevati še dodatna pravila hišnega reda. Po koncu ure se dijaki napotijo v učilnico, v kateri bodo imeli pouk naslednjo uro. Dijaki hodijo iz učilnic v učilnico po desni strani hodnikov oz. stopnic. (9) Ker šola nima lastne telovadnice, poteka pouk športne vzgoje na različnih lokacijah:

– na Zvezi športnih društev Slovan, Gortanova 21 – v šoli (fitnes, namizni tenis) – tretja ura ŠVZ lahko poteka tudi izven urnika po vnaprej določenem terminu, ki ga pripravi

učitelj športne vzgoje po predhodnem dovoljenju ravnatelja. (10) Vse zamenjave učilnic in vsaka uporaba šolskih prostorov izven urnika morajo biti pravočasno najavljene in odobrene s strani vodstva šole. (11) Dijakom in delavcem šole je na voljo šolska kuhinja. Delovni čas je od 7. do 13. ure. Dijaki jo lahko uporabljajo vsak odmor oziroma takrat, ko nimajo pouka.

(12) Dijaki, pedagoški in drugi delavci šole se v šolskih prostorih kulturno obnašajo in so v medsebojnih stikih in komuniciranju dolžni spoštovati pravila lepega vedenja in civilizacijske norme.


(red pri pouku)(red pri pouku)(red pri pouku)(red pri pouku)

(1) Dolžnosti dijakov: – Dijaki so dolžni aktivno sodelovati pri pouku; upoštevati morajo učiteljeva navodila. – Dijaki morajo k pouku prinašati vse zahtevane pripomočke (predpisane učbenike, delovne

zvezke, pisalni pribor, učna gradiva, papir, športno opremo, kot so športni copati, telovadne hlače, dres idr.).

(2) Vaje in delitve skupin: Pri nekaterih programskih enotah se v skladu z učnim načrtom pouk izvaja v skupinah. (3) Domače obveznosti dijakov so:

– Poleg učenja so domače obveznosti tudi pisanje domačih nalog, poročil, referatov in seminarskih nalog ter domače branje.

– Domače branje določi učitelj slovenščine. Domače branje je lahko obvezno tudi pri tujih jezikih, če se tako odloči aktiv učiteljev tujih jezikov.

35

(4) Mobilni telefon mora dijak v času pouka naravnati tako, da nikakor ne moti pouka. Vsaka uporaba mobilnega telefona (pogovarjanje, snemanje učiteljev, sošolcev, pisanje sporočil in podobno) je med šolskimi urami prepovedana, razen če snemani učitelj in dijaki neposredno pred snemanjem to izrecno dovolijo). Učitelj lahko dijaku odvzeme mobilni telefon. Starši dijaka lahko v tem primeru mobilni telefon prevzamejo po pouku v tajništvu šole. (5) Pouk je lahko moten le z dovoljenjem vodstva šole (npr. anketiranje idr.). (6) V primeru, da so dijaki zaradi učiteljeve odsotnosti dobili zaposlitev, to lahko opravijo v jedilnici, knjižnici, v učilnici pa le takrat, ko je prisoten nadzorni učitelj. (7) Pri pouku posameznih predmetov dijaki dobijo še posebna navodila, ki so sestavni del hišnega reda (knjižnica, laboratorij, računalnice, multimedijske učilnice).


(dežurstvo dijakov)(dežurstvo dijakov)(dežurstvo dijakov)(dežurstvo dijakov)

(1) V času pouka poteka na šoli dežurstvo dijakov, in sicer vsak delovni dan od 8.00 do 14. ure. (2) Dežurstvo je za dijaka obveznost. Dežurstvo je urejeno tako, da skupaj vedno dežurata dva dijaka. (3) Dežurni dijak je na dan dežurstva oproščen pouka, razen v primeru pisnega preverjanja znanja. (4) Dežurna dijaka prejmeta v tajništvu dežurno knjigo in jo ob zaključku dneva vrneta v tajništvo. Dežurna dijaka potrdita nastop dežurstva s podpisom v knjigi dežurnih v tajništvu ob začetku in koncu dežurstva. Dežurni dijak mora imeti priponko. (5) Poslovna sekretarka določi razpored oddelkov, razrednik pa datumski razpored dvojic dežurnih dijakov. Če je dijak odsoten, ga zamenja drug dijak iz oddelka, v primeru pisnega preverjanja znanja v oddelku, pa dijak zagotovi zamenjavo iz drugega oddelka. (6) Naloge in dolžnosti dežurnih dijakov:

– skrbijo za red in čistočo ter po potrebi opozarjajo vrstnike na hišni red, – svoje delo opravljajo vestno, odgovorno in vljudno, – paziti morajo na svoje vedenje, da ne bi zaradi njihovega neprimernega vedenja prizadet ugled

šole, – spremljajo prihode dijakov in drugih oseb v šolo, zaradi identifikacije lahko zahtevajo dijaško

izkaznico, – pozdravljajo, evidentirajo, usmerjajo in po potrebi spremljajo zunanje obiskovalce v tajništvo,

pisarno izobraževanja odraslih, knjižnico, računovodstvo, kabinete učiteljev in k šolski svetovalki ter v zbornico,

– hujše kršitve reda in discipline takoj sporočijo vodstvu šole ali v tajništvo šole, – nadzorujejo lepljenje plakatov, lepijo plakate po navodilih tajništva in odstranjujejo stare

plakate (dovoljeno je lepiti samo plakate z žigom šole), – po vsakem odmoru pregledajo hodnike in zaprejo okna v slabem vremenu, – vodijo knjigo dežurstva, kamor beležijo dogajanja v času dežurstva, – preprečujejo zadrževanje dijakov pri dežurnem dijaku, – ob nejasnih situacijah nikoli ne ukrepajo samovoljno, ampak se obrnejo na varnostnika ali

vodstvo šole, – opravljajo druga dela in naloge po navodilih ravnatelja.

(7) V primeru večjih kršitev pri opravljanju dežurstva šola izreče dijaku ustrezen vzgojni ukrep.

36


(obveznosti rediteljev in urejenost učilnic)(obveznosti rediteljev in urejenost učilnic)(obveznosti rediteljev in urejenost učilnic)(obveznosti rediteljev in urejenost učilnic)

(1) Razrednik oddelka določi za vsak teden dva reditelja, ki opravljata naloge in dolžnosti rediteljev. Razrednik ju vpiše v ustrezno rubriko v dnevniku. Če je v dnevniku vpisan reditelj manjkajoči, ga nadomesti naslednji po abecedi. (2) Dolžnosti in naloge rediteljev:

– če učitelja 10 minut po začetku ure še ni v razredu, preveri njegovo prisotnost v zbornici oz. v tajništvu šole ,

– skrbi za urejenost pred in v učilnici, – učiteljem vsako šolsko uro poimensko javlja odsotne, – skrbi za brisanje table pred, med ali po koncu šolske ure, – skrbi za prezračevanje učilnice med učno uro, – poroča učitelju o morebitnih poškodbah šolske opreme, ki jih opazi ob prihodu v učilnico, – po koncu ure zapre okna in ugasne luči, – če se v razredu zgodi kaj nepredvidenega, morajo z vednostjo učitelja obvestiti – razrednika ali vodstvo šole, – opravlja druga dela, za katera ga v skladu s svojimi pristojnostmi določijo učitelji.


(dežurstvo strokovnih delavcev(dežurstvo strokovnih delavcev(dežurstvo strokovnih delavcev(dežurstvo strokovnih delavcev v času malicev času malicev času malicev času malice))))

(1) V času malice med 11.15 in 11.50 poteka v jedilnici dežurstvo strokovnih delavcev. Razpored dežurnih učiteljev je objavljen na oglasni deski v zbornici. (2) Njihova naloga je zagotavljanje spoštovanja določil hišnega reda in šolskih pravil.


(učitelji)(učitelji)(učitelji)(učitelji)

(1) Zagotavljati morajo kakovost pouka ter pri tem spoštovati dijake in upoštevati njihove individualne in razvojne sposobnosti. Dijakom morajo nuditi strokovno pomoč ter svetovanje pri šolskem delu, dodatne razlage in nasvete tudi izven pouka (govorilne ure za dijake). Varovati morajo osebne podatke dijakov ter opravljati delo v skladu z ZOFVI, Šolskimi pravili, Pravilnikom o ocenjevanju znanja v srednjih šolah, Šolskimi pravili ocenjevanja znanja, Letnim delovnim načrtom šole ter drugimi predpisi. (2) Učitelji naj bi s svojim vedenjem bili vzor dijakom.


(informiranje dijakov in staršev)(informiranje dijakov in staršev)(informiranje dijakov in staršev)(informiranje dijakov in staršev)

(1) Za informiranje dijakov skrbijo vsi strokovni delavci šole v okviru svojih pristojnosti. (2) Pomembne informacije so objavljene na oglasnih deskah v 1. nadstropju (potek pouka v primeru odsotnih učiteljev - nadomeščanja, šolske in obšolske dejavnosti, delovanje skupnosti dijakov, IND, izpitni roki, razporedi idr.) in visokem pritličju (obvestila za poklicno maturo, obvestila za splošno maturo in obvestila za izobraževanje odraslih), ter šolski spletni strani. (3) Ozvočnice, natipkane in oddane v tajništvo do začetka 4. šolske ure, se berejo ob koncu 4. ure. (4) Brez vednosti vodstva šole ni dovoljeno oglaševanje in lepljenje obvestil po šoli. Na vsakem obvestilu, plakatu idr., ki je objavljen na oglasni deski v avli šole, mora biti žig šole.

37

(5) Brez dovoljenja vodstva ni dovoljeno deliti propagandno gradivo, akviziterjem, turističnim agencijam, plesnim šolam ipd. izvajati ankete, prodajati proizvode in tržiti svojo dejavnost


(poravnavanje finančnih obveznosti)(poravnavanje finančnih obveznosti)(poravnavanje finančnih obveznosti)(poravnavanje finančnih obveznosti)

(1) Poslovanje z gotovino Na šoli ni dovoljeno zbiranje in pobiranje gotovine brez dovoljenja vodstva šole. Gotovinsko se pobirajo manjši zneski, ki jih predhodno odobri ravnateljica, npr. za vstopnine na ekskurziji, kino predstave ipd. Gotovino praviloma pobirajo razredni blagajniki, ki vodijo natančno pisno evidenco. Zbran denar in seznam oddajo v računovodstvu šole ali predajo zadolženemu učitelju. Prejeti morajo potrdilo. (2) Finančne obveznosti dijaki praviloma poravnavajo s položnico na transakcijski račun šole štev. 01100-6030698777 (odprt pri Upravi za javne prihodke). (3) Dijak ali starši/ skrbniki so dolžni poravnati nastale denarne obveznosti v za to predpisanem roku., računovodstvo šole pa jih opozarja v obliki pisnega opomina, ki ga šola zaračuna v skladu z veljavno zakonodajo. (4) Če starši/skrbniki ne morejo poravnati položnice v enem obroku, se morajo o tem dogovoriti z računovodkinjo (možno je plačilo po obrokih). Zaradi neplačanih obveznosti lahko šola sproži tožbo. (5) Vsakemu plačilnemu nalogu, ki ga izdaja šola bo priložena natančna specifikacija stroškov.


(varovanje šolskega inventarja)(varovanje šolskega inventarja)(varovanje šolskega inventarja)(varovanje šolskega inventarja)

(1) Dijaki, zaposleni in najemniki šole so dolžni skrbeti za čistočo in šolsko premoženje.

(2) Vsako povzročeno škodo je potrebno javiti v tajništvo šole. Namerno povzročeno škodo in škodo, povzročeno iz malomarnosti, so povzročitelji dolžni povrniti. Kadar je nedvoumno dokazana krivda dijaka ali več dijakov za odškodninsko odgovornost, se izvede ukrep poplačila oz. povrnitve škode.

(3) Šola ne odgovarja za varnost osebnih in drugih predmetov, denarja, oblačil in dokumentov.

(4) Učitelji športne vzgoje poskrbijo, da so oblačila dijakov med urami športne vzgoje zaklenjena v garderobi. Dijakom na njihovo zahtevo shranijo vredne predmete, če imajo za to prostor. (5) V odmorih in v času, ko oddelek nima pouka, se dijaki zadržujejo v šolski jedilnici, knjižnici, v času lepega vremena pa lahko uporabljajo šolsko dvorišče in park. (6) Kolesa in motorji se lahko hranijo na za to predvidenih mestih na šolskem dvorišču. Dijaki so dolžni sami poskrbeti za njihovo varnost. Vsako postavljanje koles pred vhode v šolo in v šolo ter ob steno je prepovedano. (7) Najemniki šolskih prostorov so se dolžni držati določil hišnega reda in posebnih določil, ki so del najemne pogodbe med Srednjo ekonomsko šolo Ljubljana in najemojemalcem. (8) Šolske prostore odklepajo in zaklepajo le osebe, ki jih določi ravnatelj, in tudi skrbijo za delovanje alarmnega sistema.

38


(hišni red šolske knjižnice)(hišni red šolske knjižnice)(hišni red šolske knjižnice)(hišni red šolske knjižnice)

(1) Knjižnica je informacijsko središče šole. Namenjena je pouku, izposoji gradiva, branju in učenju, zato v knjižnični prostor ni dovoljeno prinašati hrane in pijače. V knjižnici govorimo primerno glasno in ne motimo drugih. Uporaba mobilnih telefonov je v knjižnici prepovedana. (2) Dijaki, ki želijo delati z računalnikom, morajo knjižničarki predložiti dijaško izkaznico. Na dan smejo računalnik uporabljati največ 45 min, več pa le po dogovoru s knjižničarko. Uporaba računalniških iger in neprimernih računalniških programov ter internetnih vsebin ni dovoljena. Prav tako ni dovoljeno obiskovati spornih spletnih strani. Sicer pa za uporabo Interneta veljajo ARNES-ova pravila etičnega obnašanja. Knjižničarka lahko zahteva, da dijak zapusti prostore šolske knjižnice, če kakorkoli krši hišni red in moti delo dijakov ter knjižničarke. Uporabniki so dolžni upoštevati hišni red knjižnice. (3) Uporabnik je dolžan za sabo pospraviti in urediti delovni prostor; knjige mora vrniti med druge na polico oz. jih položiti na konec police, oziroma na pult da jih pospravi knjižničarka.


(izposoja v šolski knjižnici)(izposoja v šolski knjižnici)(izposoja v šolski knjižnici)(izposoja v šolski knjižnici)

(1) Izposojevalni rok za gradivo je 14 koledarskih dni. Izposojevalni rok je možno podaljšati, če ni povpraševanja po gradivu. Izposojevalni čas:

– knjige za domače branje, učbeniki 7 dni – revije do 3 dni – učbeniki učbeniškega sklada za 1 šolsko leto – mediotečno gradivo (CD-ROM, CD-plošče, avdio in video kasete) si je mogoče izposoditi v

knjižnici, po dogovoru izposoja tudi na dom, največ za 7 dni. – gradivo z oznako »Č« ni za izposojo razen za fotokopiranje na šoli (avtorske pravice). – referenčno gradivo (leksikoni, slovarji, priročniki, enciklopedije, atlasi..) je mogoče uporabljati

samo v prostorih knjižnice. Po dogovoru tudi za pouk v razredu. Gradivo se lahko tudi rezervira. To lahko dijaki storijo ustno, telefonsko ali po elektronski pošti. Rok izposoje se ustrezno skrajša ob koncu šolskega leta, ko morajo uporabniki praviloma vrniti gradivo do zaključka pouka. Po dogovoru si lahko uporabniki izposodijo gradivo tudi za čas poletnih počitnic. Gradivo si je mogoče izposojati tudi preko medknjižnične izposoje za potrebe raziskovalnih nalog. (2) Zamudnina znaša za enoto knjižnega gradiva 10 centov na dan. V primeru, da je izposojevalni rok prekoračen več kot 14 dni, prejme bralec opomin, ki znaša 1 €. Bralec je poleg zamudnine dolžan poravnati tudi strošek opomina. Drugi opomin znaša 2 € , sledi odvetniški opomin 18 €. (3) Od uporabnikov pričakujemo normalno uporabo in varovanje gradiva. Če je gradivo poškodovano, uporabnik ob izposoji oz. čim prej opozori knjižničarko, če sama ne opazi poškodbe. V primeru izgube ali uničenja gradiva, je član dolžan gradivo nadomestiti z enakim; če to ni mogoče, mu knjižničar določi naslov nadomestnega gradiva. Član je dolžan poravnati stroške, ki so nastali z gradivom-opremo gradiva, ki znaša 2, 50 € na gradivo. Vsi dijaki si lahko izposojajo gradivo do zaključka pouka: leposlovje do 10. junija, učbenike do 20. junija tekočega šolskega leta. (4) Dijaki 1., 2. in 3. letnika, ki potrebujejo gradivo za popravne in druge izpite, si smejo izposoditi gradivo čez počitnice le v dogovoru s knjižničarko.

39

III.III.III.III. DRUGE PRAVICE, DOLŽNOSTI, PREPOVEDI, KRŠITVE, ALTERNATIVNE UKREPE, KI NISO DRUGE PRAVICE, DOLŽNOSTI, PREPOVEDI, KRŠITVE, ALTERNATIVNE UKREPE, KI NISO DRUGE PRAVICE, DOLŽNOSTI, PREPOVEDI, KRŠITVE, ALTERNATIVNE UKREPE, KI NISO DRUGE PRAVICE, DOLŽNOSTI, PREPOVEDI, KRŠITVE, ALTERNATIVNE UKREPE, KI NISO DOLOČENA S PRAVILNIKOM O ŠOLSKEM REDUDOLOČENA S PRAVILNIKOM O ŠOLSKEM REDUDOLOČENA S PRAVILNIKOM O ŠOLSKEM REDUDOLOČENA S PRAVILNIKOM O ŠOLSKEM REDU


(prepovedi)(prepovedi)(prepovedi)(prepovedi)

– V šoli je prepovedano vsako nasilno vedenje. V primeru, ko dijak opazi nasilno vedenje, mora o tem obvestiti najbližjega učitelja ali vodstvo šole.

– Prepovedano je prinašanje drog (alkohola in drugih opojnih substanc) in njihovo uživanje v šolskih prostorih, na zemljišču šole in pri šolskih aktivnostih izven šole.

– Prepovedana je uporaba mobilnih telefonov med poukom, snemanje dijakov in učiteljev. – Kajenje v šoli in v neposredni bližini šole je prepovedano. Dijaki, ki se ne držijo prepovedi, bodo

čistili okolico šole, opravili drugo alternativno kazen ali jim bo izrečen vzgojni ukrep. – Zaradi varnosti dijaki ne smejo sedeti na okenskih policah in sklanjati se skozi odprta okna. – Prepovedano je nepotrebno zadrževanje v sanitarijah, metanje predmetov skozi okna šole,

polivanje vode iz oken in zmerjanje mimoidočih. – Zapuščanje šolskega poslopja v času organiziranega izobraževalnega dela (med poukom) ni

dovoljeno. Izjema je odhod k pouku športne vzgoje oz. z dovoljenjem učitelja. – Pisanje in risanje po klopeh in zidovih ni dovoljeno. Škodo, ki jo povzroči dijak namerno, iz

malomarnosti ali iz nepazljivosti, mora poravnati. Popisane klopi morajo dijaki očistiti (opremo povrniti v prvotno stanje). Uničene učne pripomočke, razbita stekla, stikala idr. plačajo dijaki oz. starši. Za škodo, ko storilca ni mogoče ugotoviti oz. je bila povzročena kolektivno, nosi odgovornost oddelek oz. skupina dijakov, ki je sodelovala pri nastanku škode.


(evidentiranje kršitev)(evidentiranje kršitev)(evidentiranje kršitev)(evidentiranje kršitev)

Vse kršitve se vpisujejo v vzgojno mapo oddelka.


((((lažje kršitvelažje kršitvelažje kršitvelažje kršitve))))

Lažje kršitve so: – neprimeren odnos do pouka (zamujanje pouka ali drugih šolskih obveznosti; večkratna

pomanjkljiva oprema za šolsko delo; motenje šolskih aktivnosti kljub opozorilom učitelja; pogosto neizvajanje ali odklanjanje učiteljevih navodil o zadolžitvah v zvezi s poukom; blažji poskusi goljufanja pri pouku);

– neprimeren odnos do dijakov ali delavcev šole in do njihove lastnine (objestno in nespodobno vedenje do sošolcev, učiteljev in delavcev šole ter nespoštovanje njihove lastnine);

– neprimeren odnos do šole, šolskega ali drugega premoženja (kršenje hišnega reda; neprimerno vedenje, ki škodi ugledu šole);

– neupoštevanje določil o kajenju; – uporaba osebnih naprav za povezovanje s podatkovnim in telekomunikacijskim omrežjem v

nasprotju z določili šolskih pravil; – neupoštevanje šolskih pravil ocenjevanja; – do 10 ur neopravičene odsotnosti od pouka (neopravičena odsotnost od posamezne ure pouka,

ki je rezultat odločitve dijaka – »špricanje« ali večje dijakove malomarnosti pri postopku opravičevanja. Zamuda pouka lahko po odločitvi razrednika šteje za neopravičeno uro)

– neprimerno izvajanje dolžnosti dežurnega dijaka ali opustitev teh dolžnosti.

40


(težje kršitve)(težje kršitve)(težje kršitve)(težje kršitve)

Težje kršitve so: – ponavljajoče se lažje kršitve, za katere je bil dijaku izrečen opomin razrednika (za ponavljajočo

kršitev se lahko šteje že drugo kršenje, posebej, če je bilo storjeno na predrzen način); – uživanje alkohola; – samovoljna prisvojitev tuje stvari; – ponarejanje (ponarejanje rezultatov pisnih izdelkov; ponarejanje opravičil, podpisov staršev;

lažno prikazovanje identitete); – žaljiv odnos do dijakov, delavcev šole ali drugih (zmerjanje, žaljive obdolžitve, žalitve v sredstvih

obveščanja, sporočila v pisnih in elektronskih medijih); – posedovanje nevarnih predmetov ali sredstev; – neupoštevanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu; – namerno poškodovanje šolskega premoženja ali tuje lastnine; – od 11 do 30 ur neopravičene odsotnosti od pouka.


(najtežje kršitve)(najtežje kršitve)(najtežje kršitve)(najtežje kršitve)

Najtežje kršitve so: – ponavljajoče istovrstne težje kršitve, za katere je bil dijaku izrečen ukor; – psihično nasilje: ustrahovanje, poniževanje, ustvarjanje klime strahu in terorja, diskriminiranje,

dopuščanje nestrpnosti, rasizem, javna nadlegovanja kot so obrekovanje, manipuliranje, izolacija, idr.,

– fizično nasilje: trpinčenje, tepež ali pretepanje, nezaželeno stiskanje, trepljanje, odrivanje ali porivanje, zaušnice, klofutanje, udarci z roko ali predmetom, brcanje, boksanje, vlečenje za lase, idr.,

– verbalno nasilje: ukazovanje, zafrkavanje, posmehovanje, omalovaževanje, žalitve, besedno žaljenje ali zmerjanje, grobo oštevanje ali zaničevanje, grožnje, ščuvanje, idr.,

– ekonomsko nasilje: dopuščanje, da drugi poravnajo naše obveznosti, neplačevanje skupnih stroškov, nasilen odvzem denarja, osebnih predmetov ali lastnine, izsiljevanje, uničevanje šolske lastnine ali osebnih predmetov.

– uživanje alkohola ali drugih drog, prisotnost pri pouku pod vplivom alkohola ali drugih drog – posedovanje, ponujanje in prodajanje alkohola ali drugih drog; – ponarejanje ali uničevanje šolske dokumentacije, – samovoljna prisvojitev tuje stvari večje vrednosti, – posedovanje predmetov in sredstev, ki ogrožajo varnost in zdravje ljudi ali varnost premoženja, – neupoštevanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu, kar je in kar bi lahko povzročilo težjo

telesno poškodbo ali večjo materialno škodo, – namerno uničevanje šolskega ali drugega premoženja, – od 31 ur neopravičene odsotnosti od pouka v šolskem letu, – uporaba avdio in video snemalnih naprav za nepooblaščeno snemanje pouka v učilnicah in

dogajanja na hodnikih oz. v okolici šole. Izjema velja le v primeru, da se vsi prisotni dijaki in učitelji neposredno pred tem snemanjem s snemanjem strinjajo.


((((ppppreizkus alkoholiziranosti in prisotnosti reizkus alkoholiziranosti in prisotnosti reizkus alkoholiziranosti in prisotnosti reizkus alkoholiziranosti in prisotnosti drugih drog)drugih drog)drugih drog)drugih drog)

Strokovni delavec, ki sumi, da je dijak v vinjenem stanju ali pod vplivom drugih drog, o tem obvesti ravnatelja. Ravnatelj lahko v takem primeru za ugotovitev dejanskega stanja odredi preizkus alkoholiziranosti ali testiranje za vsebnost drugih drog, ki ga opravi pooblaščena inštitucija. V primeru, da je dijak pri preizkusu alkoholiziranosti ali testiranju za vsebnost drugih drog pozitiven, plača preizkus sam ali njegovi starši. V šoli je dovoljena stopnja alkohola v krvi 0 mg alkohola/kg krvi. Če je dijak

41

mladoletna oseba, se preizkus alkoholiziranosti ali testiranje za vsebnost drugih drog opravlja v prisotnosti staršev.


(vrste ukrepov za kršitve)(vrste ukrepov za kršitve)(vrste ukrepov za kršitve)(vrste ukrepov za kršitve)

Za kršitve, določene s pravilnikom in šolskimi pravili, se določajo alternativni ukrepi ali izrekajo vzgojni ukrepi. (1) Alternativni ukrepi so:

– pobotanje oziroma poravnava z razgovorom med vpletenimi in opravičilom ter dogovorom o prihodnjem ravnanju

– poprava škodljivih posledic ravnanja, s popravilom, s poplačilom in opravičilom – opravljanje dobrih del, s pomočjo sošolcem pri učenju, s čiščenjem šole in okolice, s pomočjo v

knjižnici, s pomočjo drugim osebam – premestitev v drug oddelek istega izobraževalnega programa.

Alternativni ukrep se dijaku lahko določi večkrat.

(2) Vzgojni ukrepi so:

– opomin se dijaku lahko izreče za lažje kršitve, – ukor razrednika se dijaku lahko izreče za težje kršitve, – ukor oddelčnega učiteljskega zbora se dijaku lahko izreče za težje kršitve, – ukor učiteljskega zbora se dijaku lahko izreče za najtežje kršitve, – pogojna izključitev se dijaku lahko izreče za najtežje kršitve, – izključitev se dijaku lahko izreče za najtežje kršitve.

(3) Ostali vzgojni ukrepi so še: – javno opravičilo dijaka, – povečan nadzor nad dijakom v času ko je v šoli, a ne pri pouku, – zadržanje na razgovoru po pouku v zvezi z reševanjem problemov, – dodatno spremstvo (staršev, svetovalke) ali organiziran nadomestni vzgojno izobraževalni

proces v šoli, – odstranitev dijaka od pouka, kadar dijak s svojim vedenjem onemogoča normalno izvedbo

pouka, – začasni odvzem naprave ali predmeta, s katerim dijak ogroža varnost ali onemogoča izvedbo

pouka, v tem primeru napravo ali predmet po končanem pouku dijaka starši prevzamejo v tajništvu šole,

– ukinitev nekaterih pravic in ugodnosti, ki so povezane s kršitvami šolskih pravil in s pridobljenimi statusi,

– pogostejši kontakti s starši in prihodi staršev v šolo na razgovor.


(odškodninska odgovornost)(odškodninska odgovornost)(odškodninska odgovornost)(odškodninska odgovornost)

Kadar je nedvoumno dokazana krivda enemu ali več dijakom v za odškodninsko odgovornost, se izvede ukrep poplačila oz. povrnitve škode.


(stopnjevanje vzgojnih ukrepov)(stopnjevanje vzgojnih ukrepov)(stopnjevanje vzgojnih ukrepov)(stopnjevanje vzgojnih ukrepov)

(1) Pri izrekanju vzgojnih ukrepov se upošteva načelo stopnjevanja vzgojnih ukrepov in načelo postopnega reagiranja.

42

(2) Učitelj rešuje probleme z dijakom po potrebi pa tudi s starši na pogovorih, na katerih učitelj dijaka opozori na kršitev pravil, njegovo odgovornost za dejanje in posledice le-tega. Učitelj se z dijakom dogovori za drugačno ravnanje v prihodnje oziroma poravnavo škode, kjer je to možno.

(3) Če se težave ponavljajo oziroma stopnjujejo in učenec ne spoštuje dogovora z učiteljem se v obravnavo vključi razrednika, ki se lahko dogovori za redne (dnevne, tedenske, mesečne) vnaprej dogovorjene stike z učencem, učiteljem in starši za spremljanje dijakovega napredka. (4) Če se težave ponavljajo oziroma stopnjujejo in dijak ne spoštuje dogovora z učiteljem, razrednikom in starši se lahko v obravnavo problema vključi svetovalka in izvede svetovalni razgovor.

(5) Če se težave ponavljajo oziroma stopnjujejo in dijak ne spoštuje dogovora z učiteljem, razrednikom starši in svetovalko se lahko v obravnavo problema vključi ravnatelj.


(pritožb(pritožb(pritožb(pritožbaaaa))))

(1) Zoper akt o izreku opomina, ukora razrednika, ukora oddelčnega učiteljskega zbora dijak ali starši vložijo pritožbo naslovljeno na ravnatelja šole. (2) Zoper akt o izreku ukora učiteljskega zbora in pogojne izključitve vložijo pritožbo na pritožbeno komisijo oziroma komisijo za varstvo pravic dijaka (v nadaljnjem besedilu: pritožbena komisija). Pritožbeno komisijo na Srednji ekonomski šoli Ljubljana sestavljajo predsednik: Marko Rovan, namestnica predsednika: Mija Injac Ožbolt, član: Alenka Nagode, član: Jasmina Didić Horvat in član: Tina Bogovič. (3) Zoper akt o izreku izključitve pa pritožbo na svet zavoda. (4) Pritožbo iz prejšnjega odstavka je potrebno vložiti v pisni obliki v osmih dneh po prejemu akta o izreku vzgojnega ukrepa.

IV.IV.IV.IV. NAČIN SODELOVANJA S STARŠINAČIN SODELOVANJA S STARŠINAČIN SODELOVANJA S STARŠINAČIN SODELOVANJA S STARŠI


(1) Šola sodeluje s starši preko oddelčnih roditeljskih sestankov, ki jih razredniki skličejo vsaj enkrat v ocenjevalnem obdobju. (2) Kot obliko individualnega svetovanja in informiranja staršev izvaja šola govorilne ure učiteljev. Vsak učitelj ima tedensko govorilne ure v dopoldanskem času. Govorilne ure v popoldanskem času se skličejo vsaj enkrat v ocenjevalnem obdobju. (3) Razpored govorilnih ur je objavljen na spletni strani šole in na oglasni deski šole. (4) Razredniki se lahko s starši dogovorijo za druge oblike sodelovanja.

V.V.V.V. PRAVILA OBVEŠČANJA IN OPRAVIČEVANJA ODSOTNOSTIPRAVILA OBVEŠČANJA IN OPRAVIČEVANJA ODSOTNOSTIPRAVILA OBVEŠČANJA IN OPRAVIČEVANJA ODSOTNOSTIPRAVILA OBVEŠČANJA IN OPRAVIČEVANJA ODSOTNOSTI


(1) Dijak ima pravico in dolžnost prisostvovati pri pouku v skladu z izobraževalnim programom, šolskim koledarjem, letnim delovnim načrtom šole, pedagoško pogodbo, Pravilnikom o prilagajanju šolskih obveznosti in drugimi predpisi.

43

(2) Starši o vzroku odsotnosti obvestijo šolo (razrednika) najkasneje v treh delovnih dneh od prvega dne odsotnosti. (3) Če šola o odsotnosti dijaka ni obveščena v zgoraj navedenem roku, razrednik oziroma šola o odsotnosti dijaka obvesti starše najkasneje v štirih delovnih dneh od prvega dne odsotnosti, razen, če se s starši ni drugače dogovorila. (4) Starši morajo najkasneje v petih delovnih dneh po prihodu dijaka k pouku razrednika pisno obvestiti o razlogu odsotnosti. (5) Za več kot petdnevni izostanek lahko razrednik zahteva kot obvezno prilogo opravičilu potrdilo dijakovega osebnega zdravnika. Dijak lahko prinese zdravniško potrdilo tudi v primeru krajšega izostanka. Na zahtevo razrednika mora dijak zdravniško opravičilo prinesti, če je odsoten manj kot pet dni. Zdravniško potrdilo je priloga opravičila. (6) Odsotnost od pouka za eno uro dovoli učitelj, ki jo vodi. (7) Če je tisti dan potrebna daljša odsotnost dijaka od ene ure, pa na šoli ni razrednika, dovoli odsotnost nadomestni razrednik oziroma ravnatelj. (8) V skladu s 13. členom Pravilnika o šolskem redu lahko ob soglasju staršev o vzroku odsotnosti dijaka obvestijo šolo tudi športne, kulturne oziroma druge organizacije ali šole. V tem primeru mora biti obvezno priloženo pisno soglasje staršev. Pisno soglasje staršev razredniki upoštevajo kot opravičilo staršev. Če pisnega soglasja pred odsotnostjo ni bilo mogoče dobiti, morajo odsotnost pisno opravičiti starši v skladu s Šolskimi pravili. (9) Odsotnost dijaka opravičuje razrednik na podlagi dokumentacije. (10) V kolikor opravičilo ni oddano v navedenih rokih, dijak dobi neopravičene ure.

VI.VI.VI.VI. UPRAVIČENE RAZLOGE ZA ZAMUJANJE ALI PREDČASNO ODHAJANJE OD POUKAUPRAVIČENE RAZLOGE ZA ZAMUJANJE ALI PREDČASNO ODHAJANJE OD POUKAUPRAVIČENE RAZLOGE ZA ZAMUJANJE ALI PREDČASNO ODHAJANJE OD POUKAUPRAVIČENE RAZLOGE ZA ZAMUJANJE ALI PREDČASNO ODHAJANJE OD POUKA


(1) Dijaku se zaradi utemeljenih razlogov lahko dovoli zamujanje ali predčasno odhajanje od pouka.

(2) Starši v pisni obliki o razlogih obvestijo razrednika, ki na podlagi presoje razlogov dovoli zamujanje ali predčasno odhajanje od pouka.

VII.VII.VII.VII. ŠTEVILO UR NEOPRAVIČENE ODSOTNOSTI, KIŠTEVILO UR NEOPRAVIČENE ODSOTNOSTI, KIŠTEVILO UR NEOPRAVIČENE ODSOTNOSTI, KIŠTEVILO UR NEOPRAVIČENE ODSOTNOSTI, KI ŠTEJE ZA LAŽJO OZIROMA TEŽJO KRŠITEVŠTEJE ZA LAŽJO OZIROMA TEŽJO KRŠITEVŠTEJE ZA LAŽJO OZIROMA TEŽJO KRŠITEVŠTEJE ZA LAŽJO OZIROMA TEŽJO KRŠITEV


Vzgojni ukrepi za neopravičene izostanke se izrekajo na naslednji način: - do 10 ur – opomin razrednika, lažja kršitev - od 11 do 20 ur – ukor razrednika, težja kršitev - od 21 do 30 ur ukor oddelčnega učiteljskega zbora, težja kršitev - od 31 do 35 ur – ukor učiteljskega zbora, najtežja kršitev

- za več kot 35 ur se v skladu s Pravilnikom o šolskem redu v srednjih šolah in Šolskimi pravili začne postopek za izrek pogojne izključitve ali izključitve.

44

VIII.VIII.VIII.VIII. NAČIN ODLOČANJA O OPROSTITVI SODELOVANJA DIJAKA PRI POUKU IZ ZDRAVSTVENIH NAČIN ODLOČANJA O OPROSTITVI SODELOVANJA DIJAKA PRI POUKU IZ ZDRAVSTVENIH NAČIN ODLOČANJA O OPROSTITVI SODELOVANJA DIJAKA PRI POUKU IZ ZDRAVSTVENIH NAČIN ODLOČANJA O OPROSTITVI SODELOVANJA DIJAKA PRI POUKU IZ ZDRAVSTVENIH RAZLOGOV IN NAČIN VKLJUČITVE DIJAKA V VZGOJNORAZLOGOV IN NAČIN VKLJUČITVE DIJAKA V VZGOJNORAZLOGOV IN NAČIN VKLJUČITVE DIJAKA V VZGOJNORAZLOGOV IN NAČIN VKLJUČITVE DIJAKA V VZGOJNO----IZOBRAŽEVALNO DELO V ČASU IZOBRAŽEVALNO DELO V ČASU IZOBRAŽEVALNO DELO V ČASU IZOBRAŽEVALNO DELO V ČASU

OPROSTITVE SODELOVANJA PRI POUKUOPROSTITVE SODELOVANJA PRI POUKUOPROSTITVE SODELOVANJA PRI POUKUOPROSTITVE SODELOVANJA PRI POUKU


(1) Če dijak iz zdravstvenih razlogov ne more sodelovati pri določenih oblikah pouka, mora v treh dneh od začetka pouka v šolskem letu o tem razredniku predložiti potrdilo z napotki zdravnika. Če nastanejo zdravstveni razlogi med šolskim letom, mora razredniku predložiti potrdilo z napotki zdravnika v treh dneh od nastanka razlogov. (2) Razrednik v treh dneh od prejema zdravniškega potrdila pisno predlaga ravnatelju oprostitev sodelovanja dijaka pri pouku. Predlogu priloži zdravniško potrdilo. (3) Ravnatelj v treh dneh od predloga razrednika pisno odloči o oprostitvi dijaka in z odločitvijo seznani razrednika, svetovalko, dijaka in učitelja predmeta, pri katerem je dijak oproščen določenih oblik pouka. (4) Dijaka, ki ni v celoti oproščen sodelovanja pri določenih predmetih, učitelj na podlagi navodil zdravnika individualno usmerja v dejavnost, ki ne ogroža njegovega zdravja.

(5) Dijaka, ki je zaradi zdravstvenih razlogov v celoti oproščen sodelovanja pri pouku posameznega predmeta, se vključi v druge dejavnosti.

IX.IX.IX.IX. NAČIN OBRAVNAVE DIJAKA, KI MU JE ZAČASNO PREPOVEDANA PRISOTNOST NAČIN OBRAVNAVE DIJAKA, KI MU JE ZAČASNO PREPOVEDANA PRISOTNOST NAČIN OBRAVNAVE DIJAKA, KI MU JE ZAČASNO PREPOVEDANA PRISOTNOST NAČIN OBRAVNAVE DIJAKA, KI MU JE ZAČASNO PREPOVEDANA PRISOTNOST PRI URI PRI URI PRI URI PRI URI POUKA OZIROMA POUKU DOLOČENEGA DNE IN NAČIN VKLJUČITVE DIJAKA V VZGOJNOPOUKA OZIROMA POUKU DOLOČENEGA DNE IN NAČIN VKLJUČITVE DIJAKA V VZGOJNOPOUKA OZIROMA POUKU DOLOČENEGA DNE IN NAČIN VKLJUČITVE DIJAKA V VZGOJNOPOUKA OZIROMA POUKU DOLOČENEGA DNE IN NAČIN VKLJUČITVE DIJAKA V VZGOJNO----

IZOBRAŽEVALNO DELO V ČASU ZAČASNE PREPOVEDI PRISOTNOSTI PRI POUKU OZIROMA IZOBRAŽEVALNO DELO V ČASU ZAČASNE PREPOVEDI PRISOTNOSTI PRI POUKU OZIROMA IZOBRAŽEVALNO DELO V ČASU ZAČASNE PREPOVEDI PRISOTNOSTI PRI POUKU OZIROMA IZOBRAŽEVALNO DELO V ČASU ZAČASNE PREPOVEDI PRISOTNOSTI PRI POUKU OZIROMA POUKU DOLOČENEGA DNEPOUKU DOLOČENEGA DNEPOUKU DOLOČENEGA DNEPOUKU DOLOČENEGA DNE


(1) Dijaku se v primeru, če ogroža življenje in zdravje dijakov oziroma drugih ali moti pouk, lahko začasno prepove prisotnost pri uri pouka oziroma pouku določenega dne.

(2) Šteje se, da dijak onemogoča normalen potek pouka, če s svojim vedenjem tako izrazito moti učitelja in skupino, da učitelj ne more več kakovostno voditi ure in se za takšno dejanje lahko izreče vzgojni ukrep.

(3) Za onemogočanje normalnega dela v razredu se lahko šteje tudi:

– neprimeren odnos do dijakov, učiteljev in drugih ljudi, – neprimeren odnos do šolskega dela in premoženja, – posedovanje predmetov in sredstev, ki ogrožajo varnost in zdravje ljudi ali varnost premoženja, – neupoštevanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu, – motenje in oviranje učiteljeve razlage učne snovi kljub učiteljevim opozorilom, – neprinašanje predpisane opreme, ki je nujna za izvajanje pouka in pogoj za minimalno

sodelovanje pri pouku, – neprinašanje učnih pripomočkov k pouku posameznega predmeta (npr. učbeniki, zvezki za

šolsko delo, itd). – neopravljene zadolžitve (npr. domača naloga, itd.).

(4) Dijaku, ki onemogoča normalen potek pouka, lahko učitelj poleg vzrokov iz 20. člena Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah, v skrajnem primeru prepove prisostvovati pri njegovi učni uri s tem, da mora zapustiti prostor. V tem primeru učitelj pokliče varnostnika, ki dijaka spremi v za to namenjen prostor Dijak, ki je moral zapustiti učno uro, mora opravljati le tiste aktivnosti, ki mu jih je dovolil oziroma naložil učitelj ali nadzorni učitelj in to v za to namenjenem prostoru.

45

(5) Učitelj lahko izreče prepoved prisostvovanja pri pouku iz teh razlogov le, če je bil dijak na to najmanj trikrat jasno opozorjen, razen pri pouku športne vzgoje.

(6) O izrečeni prepovedi in razlogih mora učitelj poročati razredniku takoj, ko je to mogoče. Prepoved evidentira v mapo vzgojnih ukrepov oddelka. Takšna odsotnost dijaka se ne šteje kot neopravičena.

X.X.X.X. PRAVILA UPORABE OSEBNIH NAPRAV ZA POVEZOVANJE S PODATKOVNIM IN PRAVILA UPORABE OSEBNIH NAPRAV ZA POVEZOVANJE S PODATKOVNIM IN PRAVILA UPORABE OSEBNIH NAPRAV ZA POVEZOVANJE S PODATKOVNIM IN PRAVILA UPORABE OSEBNIH NAPRAV ZA POVEZOVANJE S PODATKOVNIM IN TELEKOMUNIKACIJSKIM OMREŽJEMTELEKOMUNIKACIJSKIM OMREŽJEMTELEKOMUNIKACIJSKIM OMREŽJEMTELEKOMUNIKACIJSKIM OMREŽJEM


(1) Pri pouku in drugih aktivnostih, ki jih organizira šola, je prepovedana uporaba osebnih naprav za povezovanje s podatkovnim in telekomunikacijskim omrežjem, razen z izrecnim dovoljenjem učitelja.

(2) V primeru, da dijak uporablja zgoraj navedene naprave in kljub opozorilu učitelja s to aktivnostjo nadaljuje, se mu lahko izreče vzgojni ukrep ali začasni odvzem. V tem primeru napravo ali predmet po končanem pouku dijaka starši prevzamejo v tajništvu šole.

XI.XI.XI.XI. PRAVILA O ZAGOTAVLJANJU VARNOSTI IN ZDRAVJA DIJAKOVPRAVILA O ZAGOTAVLJANJU VARNOSTI IN ZDRAVJA DIJAKOVPRAVILA O ZAGOTAVLJANJU VARNOSTI IN ZDRAVJA DIJAKOVPRAVILA O ZAGOTAVLJANJU VARNOSTI IN ZDRAVJA DIJAKOV


(1) Šola bo s preventivnim delovanjem ozaveščala dijake o varstvu okolja, zdravem načinu življenja in izrabi prostega časa, varovanju pred različnimi nevarnostmi in tveganji, različnih vrstah nasilja, tveganjem sploh. V okviru pouka in drugih šolskih aktivnosti (IND) jim bo ponujala znanje in veščine, kako naj zdravo živijo, kako naj se zavarujejo pred različnimi nevarnostmi in tveganji (nezgode, kajenje, uživanje alkohola in drugih drog, druge zasvojenosti, različne vrste nasilja, tvegano spolno vedenje). (2) Šola skrbi za varnost in zdravje dijakov z upoštevanjem normativov in standardov ter drugih predpisov, ki urejajo varnost in zdravje pri delu. Za nesreče in poškodbe, ki so se zgodile zaradi neupoštevanja varnostnih ukrepov s strani dijakov, odgovarjajo dijaki sami. (3) Zaradi varnosti in zdravja dijakov šola zahteva ustrezno opremo pri laboratorijskih vajah, terenskih vajah, športni vzgoji in športnih dnevih. Pravila in navodila v zvezi s tem posredujejo dijaku predmetni učitelji na začetku šolskega leta. Pravila in navodila morajo biti objavljena na vidnem mestu v prostoru, kjer poteka pouk posameznega predmeta.

(4) V času opravljanja praktičnega usposabljanja pri delodajalcu (PUD) šola dijake posebej zavaruje, dijaki pa so na prakso napoteni s predhodnimi navodili. (5) Dijaki morajo pravila in navodila upoštevati. Neupoštevanje se šteje za kršitev Šolskih pravil. (6) Pri izvajanju zdravstvenega varstva dijakov šola sodeluje z zdravstvenimi zavodi v njenem šolskem okolišu, predvsem pri izvedbi obveznih zdravstvenih pregledov in obveznih cepljenj dijakov.

(7) V času pouka in drugih šolskih aktivnosti nudi poškodovanemu dijaku ali dijaku, ki kaže znake bolezni, najnujnejšo pomoč učitelj, ki izvaja aktivnosti. Če je potrebno, učitelj dijaka napoti v ustrezno institucijo v spremstvu ene zaposlene osebe ali varnostnika ali pokliče reševalno vozilo. V primeru, da je bil dijak napoten k zdravniku, učitelj oziroma šola obvesti starše.

46

XII.XII.XII.XII. MERILA IN POSTOPEK ZA PODELJEVANJE POHVAL, NAGRAD IN DRUGIH PRIZNANJ MERILA IN POSTOPEK ZA PODELJEVANJE POHVAL, NAGRAD IN DRUGIH PRIZNANJ MERILA IN POSTOPEK ZA PODELJEVANJE POHVAL, NAGRAD IN DRUGIH PRIZNANJ MERILA IN POSTOPEK ZA PODELJEVANJE POHVAL, NAGRAD IN DRUGIH PRIZNANJ DIJAKOMDIJAKOMDIJAKOMDIJAKOM


Merila in postopek podeljevanja pohval, nagrad in drugih priznanj določajo: – vrste pohval, nagrad in drugih priznanj, – način njihovega izrekanja ali podelitve, – predlagatelje, – obrazce.


(vvvvrste pohval, nagrad in drugih priznanj inrste pohval, nagrad in drugih priznanj inrste pohval, nagrad in drugih priznanj inrste pohval, nagrad in drugih priznanj in merila za dodeljevanje)merila za dodeljevanje)merila za dodeljevanje)merila za dodeljevanje)

Srednja ekonomska šola Ljubljana izreka in podeljuje pohvale, nagrade in druga priznanja po naslednjih merilih :

– USTNA POHVALA se izreka za uspešno šolsko delo, delo in pomoč sošolcem v oddelčni skupnosti, delo v interesnih dejavnostih ali pri obveznih izbirnih vsebinah v šoli ali v klubih zunaj šole.

– PISNA POHVALA se izreka za odličen učni uspeh ob zaključku šolskega leta, delo v oddelčni skupnosti, izdelano in javno predstavljeno raziskovalno nalogo, dosežke na srednješolskih in drugih tekmovanjih.

– PISNO PRIZNANJE se izreka za odličen uspeh v vseh letih šolanja na srednji šoli, izdelani in predstavljeni vsaj 2 raziskovalni nalogi, doseženo 1. mesto na državnem srednješolskem tekmovanju in za odličen uspeh s pohvalo na splošni in poklicni maturi.

– KNJIŽNA NAGRADA se podeli za doseženo 1. mesto oz. zlato priznanje na državnem srednješolskem tekmovanju.


(p(p(p(postopek podeljevanja pohval, nagrad in drugih priznanjostopek podeljevanja pohval, nagrad in drugih priznanjostopek podeljevanja pohval, nagrad in drugih priznanjostopek podeljevanja pohval, nagrad in drugih priznanj))))

(1) USTNO POHVALO predlaga in izreka učitelj pri pouku, razrednik ali ravnatelj dijaku, skupini dijakov, članov kluba, društva ali druge skupine ali celotnemu oddelku.

(2) PISNO POHVALO za odličen uspeh ali delo v oddelčni skupnosti predlaga razrednik ali učitelj posameznega predmeta na zaključni redovalni konferenci. Pohvalo podeli razrednik na podelitvi letnih spričeval. Na posebni tabli za dosežke dijakov učitelji mentorji sprotno obveščajo o dosežkih dijakov. Takšna obvestila ureja učitelj, ki je za to dejavnost določen za eno šolsko leto. (3) PISNO POHVALO za izdelano raziskovalno nalogo ali dosežke na tekmovanjih predlagajo učitelji mentorji ali razredniki. Pisno pohvalo podeli razrednik na podelitvi letnih spričeval. (4) PISNO PRIZNANJE za odličen uspeh v vseh letih šolanja na SEŠ LJUBLJANA podeli ravnatelj na slovesni podelitvi maturitetnih spričeval.

(5) KNJIŽNO NAGRADO podeli ravnatelji na slovesni podelitvi spričeval.


(obrazci za izrekanje pohval)(obrazci za izrekanje pohval)(obrazci za izrekanje pohval)(obrazci za izrekanje pohval)

Srednja ekonomska šola Ljubljana oblikuje in izdela obrazce za: – POHVALO – listina z logotipom SEŠ LJ z naslovom pohvala – PRIZNANJE – listina z logotipom SEŠ LJ z naslovom priznanje

47

XIII.XIII.XIII.XIII. DRUGA PRAVILA V SKLADU Z DRUGIMI PREDPISIDRUGA PRAVILA V SKLADU Z DRUGIMI PREDPISIDRUGA PRAVILA V SKLADU Z DRUGIMI PREDPISIDRUGA PRAVILA V SKLADU Z DRUGIMI PREDPISI


(prilagoditev pogojev dela dijakom s statusom)(prilagoditev pogojev dela dijakom s statusom)(prilagoditev pogojev dela dijakom s statusom)(prilagoditev pogojev dela dijakom s statusom)

(1) V skladu z 11. členom Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah Srednja ekonomska šola Ljubljana omogoča prilagoditev pogojev dela za naslednje dijake s statusi:

– status dijaka glasbenika – status dijaka raziskovalca – status dijaka tekmovalca – status športnika.

(2) Status glasbenika lahko pridobi dijaki, ki obiskuje glasbeno šolo. Dejavnosti v glasbeni šoli obsegajo:

– učenje 2 instrumentov, pouk teorije in nastopi, – učenje 1 instrumenta, pouk teorije in vaje v instrumentalni zasedbi (orkestru) in nastopi ali

plesna dejavnost poleg 1 instrumenta, – priprava na tekmovanje najvišjega nivoja, ki ga dijak izkaže s potrdilom glasbene šole – (državno ali mednarodno tekmovanje).

(3) Status raziskovalca pridobi dijak, ki pripravlja raziskovalno nalogo. Status se dijaku dodeli za določeno obdobje, ki ga določi mentor raziskovalne naloge. Dejavnost obsega:

– študij literature, – izvedba eksperimentalnega dela, – pisanje naloge, – priprava na predstavitev naloge.

(4) Status tekmovalca lahko pridobi dijak, ki se pripravlja na najvišji nivo srednješolskega tekmovanja na državni ali mednarodni ravni. Status se dijaku dodeli za določeno obdobje, ki ga določi učitelj, mentor ali razrednik. Dejavnost obsega:

– študij predmeta, – udeležba na skupnih pripravah na tekmovanje izven kraja bivanja, – udeležba na tekmovanju.

(5) Status športnika lahko pridobi dijak, ki je registriran pri nacionalni panožni zvezi in tekmuje v uradnih tekmovanjih nacionalnih panožnih športnih zvez oziroma dijak, ki ima naziv vrhunskega športnika v skladu z zakonom o športu. Ta status ureja šola z individualnimi pedagoškimi pogodbami. Za pridobitev statusa športnika mora dijak obrazcu priložiti potrdilo o članstvu v klubu ali društvu, potrdilo o registraciji pri nacionalni panožni zvezi in potrdilo, da tekmuje v uradnem tekmovanju te športne zveze, mnenje razrednika, mnenje mentorja/trenerja, urnik in kraj treningov, koledar tekmovanj in največje tekmovalne dosežke v preteklem šolskem letu oziroma listino o dodelitvi naziva vrhunski športnik.

(6) Dijaki zaprosijo za status glasbenika, raziskovalca ali športnika na obrazcu za dodelitev statusa, ki je objavljen na spletni strani šole. Obrazcu priložijo zahtevano dokumentacijo. V sklepu o dodelitvi statusa se opredelijo medsebojne pravice in obveznosti: prisotnost pri pouku, pravice in obveznosti pri pouku, načini in roki za ocenjevanje znanja in izpolnjevanje drugih obveznosti, obdobje trajanje pogodbe, razlogi za mirovanje oz. prenehanje.


(izvleček iz pravil šolske prehrane)(izvleček iz pravil šolske prehrane)(izvleček iz pravil šolske prehrane)(izvleček iz pravil šolske prehrane)

Zakon o šolski prehrani (Ur.l. RS, št. 43/2010), ki je bil objavljen 31.5.2010, ureja organizacijo in subvencioniranje šolske prehrane v osnovnih in srednjih šolah.

48

Ker je malica v šoli organizirana, bi želeli, da se dijaki naročijo na šolsko malico in tako v dopoldanskem času zaužijejo zdrav obrok. (1) Prijavo (na predpisanem obrazcu, ki je na spletni strani šole, pri šolski svetovalki ali tajništvu), ki je pogoj za uveljavljanje šolske malice, oddajo in podpišejo starši ali skrbniki dijaka. Prijava se praviloma odda v juniju mesecu za prihodnje šolsko leto. Lahko pa se odda tudi kadarkoli med šolskim letom. Prijava se lahko tudi kadarkoli pisno prekliče in velja z naslednjim dnem po prejemu preklica. (2) Subvencija za malico obsega splošno subvencijo in dodatno subvencijo, ki je namenjena dijakom iz družin z nižjim socialnim statusom. Do splošne subvencije so upravičeni vsi dijaki, ki se redno izobražujejo, za vsak dan prisotnosti pri pouku in drugih dejavnosti obveznega programa v skladu s šolskim koledarjem in so prijavljeni na malico. Splošna subvencija znaša 2/3 cene malice. Za dodatno subvencijo pa lahko zaprosijo dijaki, ki izpolnjujejo kriterije (dohodek na družinskega člana, izražen v odstotku povprečne plače v Republiki Sloveniji), in sicer: Podatke o % dohodka na družinskega člana je mogoče pridobiti v odločbi o pravici do otroškega dodatka. Starši to izpišejo v sami prijavi na malico, oziroma dodatno uveljavljajo s fotokopijo odločbe o pravici do otroškega dodatka. Kriterij:

Odstotek povprečne plače Delež dodatne subvencije za malico Do 30% 1/3 – ni doplačila – brezplačno Nad 30 % do 55 % 1/6 – doplačilo 0,41€/dan

Ne glede na kriterije lahko dodatno subvencijo dobijo tudi dijaki, ki so v rejništvu oziroma so prosilci azila, ter v izrednih primerih dolgotrajne bolezni ali smrti v družini, nenadne izgube zaposlitve staršev ter naravne ali druge nesreče (predhodno je potrebno pridobiti mnenje pristojnega centra za socialno delo). Za priznanje dodatne subvencije šola izda sklep. (3) Ob uveljavitvi tega zakona velja cena malice 2,42 evra. Splošna subvencija (2/3) cene) znaša 1,6 evra, dodatna subvencija (1/3 oz. 1/6) znaša 0,82 evra oziroma 0,41 evra. (4) Šola bo do 15. v mesecu izstavila položnice za tekoči mesec in obračunala odjavljene obroke za pretekli mesec. Rok za poravnavo položnic je 15. v mesecu. S prijavo na šolsko malico morajo dijaki in starši spoštovati »Pravila šolske prehrane«, plačevati prispevke za malico preko položnic, pravočasno odjavljati obroke (vsaj en dan prej). ODJAVA za naslednji dan je možna do 10 ure dopoldne, izključno osebno v tajništvu šole ali po telefonu (01)300 47 00, oziroma na spletni strani (www.lopolis.si) na podlagi uporabniškega imena in gesla, ki so jih dijaki prejeli. Če so dijaki izgubili uporabniško ime in geslo ga lahko ponovno pridobijo v tajništvu šole.

(5) Dijak se identificira v šolski kuhinji s pomočjo ključka v obliki obeska za katerega je poravnal akontacijo 5 evrov. Lanskoletni ključki so v veljavi. S pomočjo uporabniškega imena in gesla se lahko na spletni strani LOPOLISA predhodno naroča na 2. oz. 3. meni (vegetarijanski obrok). V primeru, da se predhodno ne naroči, mu je na voljo 1. meni. Vsa ostala podrobnejša navodila so v »Pravilih šolske prehrane«, ki so na voljo na spletni strani naše šole.

(6) Šolska malica poteka v času med 11.15 in 11.45 uro. Šolska kuhinja pa je odprta med 7.30 in 13. uro.

XIV.XIV.XIV.XIV. VELJAVNOST ŠOLSKIH PRAVILVELJAVNOST ŠOLSKIH PRAVILVELJAVNOST ŠOLSKIH PRAVILVELJAVNOST ŠOLSKIH PRAVIL

Šolska pravila, ki jih določi ravnatelj po predhodno pridobljenem mnenju učiteljskega zbora, skupnosti dijakov in sveta staršev začnejo veljati trideseti dan po objavi in s tem preneha veljati Šolski red na Srednji ekonomski šoli Ljubljana z začetkom veljavnosti 1. 10. 2010

Ljubljana, 23. 08. 2011

v. d. ravnateljice: Andreja Preskar

Šolska pravila ocenjevanja znanja na srednji ekonomski šoli … · 2019-01-23 · – oblikami in...

Documents