Četrtek, 21. junija 2018, št. 117 www.finance.si O

GL

AS

NA

PR

ILO

GA

IKT-informator

Kakšne izzive pred bančni IT postavlja direktiva PSD2

RE z novimi plačilnimi sistemi in bančni-mi tržnimi kanali,« pojasnjuje sogovornik. Teh potreb bo po njegovem čedalje več, ne manj, in tradicionalni način integracij bo še vedno možen, vendar zamuden in potra-ten, kar je ob omejenih razpoložljivih ka-drih v bankah vedno težava.

Drugi vidik je upravljanje samih API, ki so jedro teh povezav in ki z odprtim bančništvom poleg same integrativne vloge in orodja za zmanjševanje IT-kom-pleksnosti dobivajo čedalje bolj status produkta, ki lahko prinaša prihodke sam po sebi.

Banke imajo največ dve leti prednostiZupančič še poudarja, da mora biti poleg tehnologije prioriteta bank tudi oblikova-nje inovativne ponudbe oziroma inovativ-nih bančnih oziroma plačilnih storitev, da ne bodo postale samo infrastruktura, kot so električna omrežja, ampak bodo oh-ranile in povečale obseg in raven finanč-nih storitev.

»Banke imajo velik kapital – zaupanje komitentov in zaupanje ljudi v bančne sto-ritve nasploh. To je njihova največja pred-nost pred ponudniki, ki prinašajo novo uporabniško izkušnjo in disruptivne mo-dele, vendar si morajo svojo bazo strank in zaupanje šele pridobiti,« pravi sogovor-nik. Analitsko podjetje McKinsey na pri-

»Cilj direktive PSD2 je, da se v EU po-veča obseg e-poslovanja, ki je v pri-merjavi z ZDA in Azijo razmeroma skromno, predhodni ukrepi pa niso dosegli zaželenih ciljev,« pravi Toni Zupančič, skrbnik ključnih strank v podjetju SRC. »Zato ta direktiva spro-šča del finančnega trga, nekatere banke pa sili, da se prilagodijo na no-vo realnost in posodobijo sicer robu-stne IT-sisteme, ki so stari 20, pa tudi 30 let in več.«

EU želi, da bi po obsegu e-poslovanja do leta 2025 ujeli ZDA. Glavni izziv za IT pri tem je, kako za razumno ceno prilagodi-ti arhitekturo IT-sistema, da bo omogoča-la skladnost s PSD2, ki je za banko pred-vsem strošek.

Platforma, ki bo širše uporabna za odprto bančništvoZupančič pravi, da je to lahko manjši del izziva, saj lahko banka to zagotovi s pove-zovanjem prek aplikacijskih programskih vmesnikov (API) iz svojih bančnih sistemov na rešitev, ki jo bo ponudil Bankart ali pa morda Združenje bank Slovenije. »Hkrati se namreč vsiljuje razmislek, kako to nu-jo izkoristiti za postavitev platforme, ki bo širše uporabna za odprto bančništvo, pri-hodnje integracije bančnega sistema CO-

mer ocenjuje, da ta prednost bank znaša od 18 do 24 mesecev, in predlaga, da ban-ke poskusijo to z ustrezno ponudbo dobro unovčiti, predvsem tako, da obdržijo in ce-lo pridobijo nove stranke.

Zagotoviti bo treba nonstop delovanjeKot pojasnjuje Zupančič, je resen izziv non-stop delovanje bančnih storitev. Stari ban-čni sistemi CORE niso sposobni zagotavlja-ti takšne ravni storitev, ki jo zahteva odpr-to bančništvo. »Ponoči so ti sistemi ugas-njeni in se izvajajo obdelave ter poganjajo analize, zdaj pa bo to moralo nekako delo-vati vzporedno. Izziv je tudi, kako zagoto-viti varnost dostopa do teh bančnih podat-kov od zunaj, uporabniku pa hkrati zago-toviti prijazen in enostaven dostop do nje-govih podatkov na računu prek preostalih ponudnikov. Drugi vidik izziva je prepre-čevanje spletnih goljufij. Ne nazadnje je iz-ziv tudi izobraževanje bančnih IT-ekip za nove tehnologije in metode razvoja, ki jih prinaša PSD2.«

Uporabniki bodo na boljšemUporabniki bodo na boljšem, saj zanje to ne pomeni dodatnega stroška, hkrati pa bodo verjetno deležni palete novih sto-ritev, ki jih danes še ne poznajo in zaradi katerih bo njihovo življenje lažje. Vendar

Uveljavitev evropske direktive o plačilnih storitvah je prelomnica v digitalizaciji bančnega sektorja

Toni Zupančič, skrbnik ključ-nih strank v podjetju SRC:

Poleg tehnologije mora biti prioriteta bank tudi oblikovan-

je inovativne ponud-be oziroma inovativ-

nih bančnih oziroma plačilnih storitev, da ne bodo

postale samo infrastruktura, kot so električna omrežja.

Simon Žibrat, vodja projektov v podjetju

SRC:Z rešitvijo izziva PSD2 se hkrati

lahko postavi odličen temelj za

večkanalno podporo poslovanju in za poenoteno

izboljšano uporabniško izkušnjo strank na vseh bančnih kanalih.

Zadnje čase nekatere ban-ke opuščajo kvalificira-na digitalna potrdila za dostop do spletne banke in prehajajo na uporabo ge-neratorjev enkratnih ge-sel, predvsem v obliki apli-kacij na pametnih telefo-nih. Kaj ta sprememba po-meni z vidika zagotavlja-nja varnosti za banke kot tudi za uporabnike?

Neposredni pregled bančnih spletnih strani v Sloveniji je pokazal, da so banke, ki upo-rabljajo digitalna potrdila za dostop do spletne banke, v manjšini. Pa tudi te ne upora-bljajo samo digitalnih potrdil.

Uporaba dveh faktorjevBančne aplikacije za avtenti-

kacijo navadno uporabljajo dva faktorja, pri čemer eden temelji na nečem, kar upo-rabnik ve, navadno je to upo-rabniško ime in geslo ali PIN, drugi pa na nečem, kar upo-rabnik ima, kar je navadno di-gitalno potrdilo ali generator enkratnih gesel. Tako poja-snjuje osnovo postopka ugo-tavljanja istovetnosti oziro-ma avtentikacije pri dostopu do osebnega bančnega raču-na David Petek, sistemski in-ženir v podjetju Unistar PRO. Hkrati poudarja, da digital-no potrdilo sicer zagotavlja visoko stopnjo varnosti, ven-dar zgolj, če je naprava, na ka-teri je, ustrezno zavarovana. »Uporabniki pa na žalost po-gosto ne znajo ustrezno zava-rovati svojih naprav.«

»Če je naprava okužena, lahko napadalec uporabniku odtuji tako digitalno potrdi-lo kot uporabniško ime in ge-slo ter s tem prevzame nad-zor nad uporabniškim raču-nom,« poudarja Petek. »Me-nim, da zato uporaba druge-ga faktorja, ki je zunaj napra-ve, ki jo uporabnik uporablja za dostop do spletne banke, pomeni višjo raven varnosti,« dodaja in pojasnjuje, da poz-namo več metod avtentikaci-je na podlagi nečesa, kar upo-rabnik ima, najpogosteje pa se uporabljajo SMS-sporočila in generatorji enkratnih gesel.

Mobilne in fizične naprave»Pošiljanje avtentikacijske kode prek SMS-sporočila za-radi varnostnih pomanjklji-

vosti protokolov, ki se upo-rabljajo v telefoniji, pomeni najnižjo stopnjo varnosti in jih za storitve v finančnem sektorju odsvetujemo,« opo-zarja Petek. »Druga možnost so generatorji enkratnih ge-sel, ki za generiranje upora-bljajo skrivni ključ, s katerim uporabnik nikoli ne pride v stik, ki pa na podlagi ključa in bodisi vnesene vrednosti bodisi trenutnega časa nato generirajo enkratno geslo,« razlaga. »Gesla na podlagi trenutnega časa so večino-ma primernejša, saj napada-lec, ki pride v stik z genera-torjem, ne more vnaprej ge-nerirati gesel.«

Petek pojasnjuje, da so ge-neratorji enkratnih gesel na-vadno mobilne aplikacije ali

fizične naprave, pri čemer je druga možnost bolj varna. »V primeru okužene mobil-ne naprave lahko namreč na-padalec potencialno dosto-pa do skrivnega ključa, ki se uporablja za generiranje en-kratnih gesel,« pravi Petek. Pri fizični napravi pa mora napadalec uporabniku to fi-zično odtujiti. Ustrezna zaš-čita je še posebej pomembna pri mobilnem bančništvu. »Če uporabnik za dostop do bančnih storitev uporablja mobilno aplikacijo in gene-rator, ki je na isti napravi, lahko napadalec, ki okuži mobilno napravo, dostopa do vseh potrebnih informa-cij za prevzem nadzora nad računom uporabnika,« opo-zarja David Petek.

S potrdili ali generatorji – nikoli ne pozabite na varnost

David Petek, Unistar PRO:Gesla na podlagi trenutnega časa so v večini primerov primernejša, saj napadalec, ki pride v stik z generatorjem, ne more vnaprej generirati gesel.

Četrtek, 21. junija 2018, št. 117 www.finance.si

Kakšne izzive pred bančni IT postavlja direktiva PSD2

Mick McAteer iz UK Financial Inclusion Centra opozarja na nevarnost, da ponu-dniki lahko izkoriščajo porabnike, saj bo-do ob nakupih v spletnih trgovinah po-nujali draga posojila z dospelostjo ob pla-či (torej nekakšno premostitveno poso-jilo), ali pa bi prišlo do zlorabe bančnih in osebnih podatkov, ki bi jih lahko po-rabniki iz takšnih ali drugačnih razlogov razkrili na spletu, na primer na družbe-nih omrežjih.

Najprej nasprotovanje, nato povezovanjeBanke v Veliki Britaniji so se upirale direk-tivi Open Banking, ki je britanska različi-ca PSD2, vendar se je na koncu izkazalo, da so bile pri tem neuspešne in so se mo-rale prilagoditi. »Tudi drugje v EU so ban-ke direktivo sprva obravnavale predvsem kot grožnjo, ki jim bo zmanjšala promet in naložila dodatne stroške, potem pa so se začele organizirati v okviru Berlin Group in podobnih interesnih združenj, da zni-žajo stroške in poenotijo pristop k prila-gajanju direktivi. »Najhitrejše banke so v tem videle priložnost in že ustanovile svo-je fintech podružnice, ki so manj regulira-ne kot banke, in bodo prek njih ponujale svoje storitve in imele alternativni vir pri-hodkov,« pravi Simon Žibrat, vodja projek-tov v podjetju SRC.

Domače banke se odzivajo počasneje»Odzivi bank in podjetij v Sloveniji so ena-ki, vendar počasnejši kot v severnih drža-vah,« komentira Žibrat in ocenjuje, da bos-ta Italija in Francija verjetno še počasnej-ši. »Se zdi, da se pri nas na to gleda kot na nujno zlo, v tujini pa intenzivno iščejo po-ti, kako v novi ekonomiji najti svojo prilož-

nost,« pravi Žibrat. »Imamo pa tudi svetle izjeme, po katerih se splača zgledovati. Da bi zmanjšale tveganja in izkoristile prilož-nosti, domače banke lahko dosežejo skup-ni standard, ki že nastaja v okviru Zdru-ženja bank Slovenije. Možnost imajo tu-di, da izkoristijo skupno infrastrukturo, ki jo bo postavil Bankart, in s tem znižajo zagonske stroške ter uporabijo skupno in-frastrukturo za ponujanje finančnih stori-tev odprtega bančništva.«

Priložnost za preoblikovanje IT-arhitektureŽibrat pojasnjuje, da je PSD2 za banke predvsem priložnost, da neizogibne stro-ške, ki jih čakajo, izkoristijo za to, da pre-oblikujejo IT-arhitekture v šibko skloplje-ne (loosly-coupled), ki temeljijo na (mi-kro)servisih, ter tako v prihodnje zmanj-šajo togost in povečajo sposobnost ban-ke, da bo stalno prilagajala uporabniško izkušnjo hitro spreminjajočim se nava-dam strank in se hitro odzivala na tržne spremembe. Vloga podjetij, ki pomaga-jo bankam, novim ponudnikom in tudi uporabnikom, je, da s tehničnega vidika izobražujejo in svetujejo o možnostih in sodobnih pristopih k digitalizaciji bank.

»Z rešitvijo izziva PSD2 se hkrati lahko postavi odličen temelj za večkanalno pod-poro poslovanju in za poenoteno izboljša-no uporabniško izkušnjo strank na vseh bančnih kanalih. IT tu pomeni veliko do-dano vrednost, če ga uporabimo kot orod-je za izvedbo jasne strategije, kako in kje iz-boljšati uporabniško izkušnjo na svetovni ravni,« podarja Simon Žibrat. »Verjetno že čez pet let ne bo prave potrebe, da gremo fizično v banko, ampak bo večina storitev na voljo prek spleta.«

Urednik priloge: Branko Žnidaršič Tel.: (01) 30 91 526 E-pošta: branko.znidarsic@finance.si Stalna zunanja sodelavca: Esad JakupovićTel.: 040 296 184E-pošta: esad.jakupovic@finance.si Miran VargaTel.: 040 427 333E-pošta: miran.varga@finance.si

Trženje:Mateja Habjan Pejić Tel.: (01) 30 91 534 E-pošta: mateja.pejic@finance.si Prelom: Finance Lektoriranje: Finance Urednik oglasnega uredništva: Branko Žnidaršič

IKT–informator je oglasna priloga časnika Finance. Izhaja enkrat na mesec.

Naslednji IKT-informator bo izšel 12. julija 2018.

B ančništvo tradicional-no ni bilo med pionir-ji tehnoloških inova-cij, vseskozi se je bolj osredotočalo na poslovalnice in osebne izkušnje strank. Banke, omejene s predpisi in strogo organizacijsko sestavo, so ino-vacije obravnavale kot preveč kompleksne in tvegane. To ob-dobje je za vedno končano, saj je v svetu v zadnjem desetletju zrasla tehnološko izobražena generacija, ki daje prednost laž-jim, hitrejšim in pametnejšim izkušnjam, posebej ko gre za njen denar.

Sodobne tehnologije korenito spreminjajo celotno finančno panogo, posebej pa plačilni promet. Konkurenca množice finančnotehnoloških (fintech) ponudnikov sili tudi banke v prenavljanje poslovnih strate-gij v digitalnem obdobju, pri čemer imajo osrednjo vlogo in-formacijske tehnologije. Zadnja leta smo priča hitremu razvoju novih bančnih tehnologij, od aplikacij za mobilno bančni-štvo, prek pogovornih (ro)botov v uporabniških ser-visih do digitalnega bančništva brez fizičnih lokacij.

V anketi, ki jo je pred nekaj meseci izpeljalo podjetje Sa-lesforce, so milenijci (stari od 20 do 40 let) pokazali velik optimizem glede tehnološkega razvoja bančništva, saj jih je 70 odstotkov potrdilo, da bodo tehnologije pozitivno vplivale na njihov odnos do bank. Bolj zadržani so na drugi strani IT-vodje v bankah, med ka-terimi jih je manj kot tretjina (32 odstotkov) potrdila, da jim uspe integrirati (uporabiti) 75 odstotkov ali več svojih podat-kovnih virov. Spremembe v bankah kot celoti so tradicio-nalno počasne, se pa zadnja leta vodstva in IT-oddelki v ne-katerih bankah odločajo tudi za bolj ambiciozne pristope.

V raziskavi podjetja Sales-force je 72 odstotkov IT-vodij

v bančništvu potrdilo, da bo v prihodnjih od 12 do 18 mesecih njihova glavna na-loga prenova tehnologij, ki bodo izboljšale uporabniško izkušnjo strank. Zavedanje o potrebi po prenovi tehnologij lahko povežemo z novo oceno analitskega podjetja IDC, da bo zunanja in notranja poraba za IT v podjetjih, ki ponujajo finančne storitve, letos do-segla 380 milijard evrov, leta 2021 pa bo zrasla na 430 mi-lijard evrov. Več kot polovica te porabe se nanaša na IT v bančništvu, preostalo pa na IT v zavarovalnicah in tako imenovanih kapitalskih trgih za dolgoročno financiranje.

Dogaja se tudi prelom na po-dročju poslovnega plačilnega trga, ocenjuje analitsko podje-tje Juniper. Nove tehnologije in zakonodajne spremembe namreč redefinirajo bančne prakse po svetu. Čezmejne medpodjetniške (B2B) transak-cije bodo z letošnjih 130 bilijo-nov evrov do leta 2022 zrasle na 240 bilijonov evrov. Večino poslovnih transakcij še zmeraj izvajajo tradicionalne banke, a se stanje zaradi rasti števila za-gonskih in drugih finančnoteh-noloških podjetij hitro spremi-nja. Juniper ocenjuje, da se bo delež čezmejnega podjetniške-ga plačilnega prometa v svetu v petih letih skoraj podvojil, tudi zaradi novih tehnologij, kot so navidezni računi, e-fakturiranje in veriženje podatkovnih blo-kov, ki omogočajo varčevanje s časom ter izboljšanje učinkovi-tosti in preglednosti.

Juniper končuje, da so banke na področju medpodjetniškega (B2B) plačilnega prometa prav-zaprav v prednosti. Zakono-dajne spremembe, kakršna je direktiva PSD2 v Evropski uniji, odpirajo odlične priložnosti za banke, saj jim pri razvoju inovativnih rešitev za podjetja omogočajo partnersko povezo-vanje s finančnotehnološkimi podjetji.

Banke v prednosti

UvodnikEsad Jakupović

esad.jakupovic@finance.si

Simon Žibrat, vodja projektov v podjetju

SRC:Z rešitvijo izziva PSD2 se hkrati

lahko postavi odličen temelj za

večkanalno podporo poslovanju in za poenoteno

izboljšano uporabniško izkušnjo strank na vseh bančnih kanalih.

Grega Bernard, direktor podjetja Marg:Menim, da je uvedba dokumentnega sistema primerna za vsako podjetje z več kot 20 uporabniki.

Marjan Volpe, direktor podjetja Sico:Če sodeluješ s podjetji v tujini, posebej na nemško govorečem območju, je omemba sistema SAP velika konkurenčna prednost.

S potrdili ali generatorji – nikoli ne pozabite na varnostPoskrbeti za varnostV NLB so se pri odgovoru na vprašanje o zagotavljanju var-nosti pri dostopu do spletne banke osredotočili na upora-bo generatorja enkratnih ge-sel (OTP) kot elementa identi-fikacije. »Ob vstopu v spletno banko smo uporabnikom za-gotovili enako raven varnosti, kot jo imajo pri vstopu s kva-lificiranim digitalnim potr-dilom (KDP), sočasno pa jim omogočamo boljšo uporab-niško izkušnjo,« navajajo. »Z generatorjem enkratnega ge-sla uporabnik do svoje sple-tne banke lahko dostopa s ka-teregakoli računalnika, ne gle-de na to, kje je in kateri sple-tni brskalnik uporablja. Ker je generator enkratnih gesel se-stavni del mobilne banke Kli-

kin, se vse več uporabnikov spletne banke NLB Klik odlo-ča za vstop z OaTP.

»Poleg enostavnosti in po-večane mobilnosti uporabe je OTP za uporabnika tudi cenov-no bolj ugoden, saj je za uporab-nike NLB Klika, ki uporabljajo mobilno banko Klikin, brezpla-čen, prav tako ga drugače od KDP ni treba obnavljati po po-teku. OTP je namreč trajen ele-ment, veljavnost KDP pa je pet let,« pojasnjujejo v NLB. »Seve-da pa je kljub naštetim pred-nostim generatorja enkratnih gesel še vedno treba poskrbe-ti za lastno varnost oziroma varnost osebnega računalni-ka, zato uporabnike nenehno opozarjamo, da čim bolj upo-števajo zlata pravila spletnega bančništva.«

" Vedno preverite varnost po-vezave.

" Vedno se odjavite.

" Po končani uporabi spletne banke zaprite vsa okna brskal-nika, certifikata, uporabniške-ga imena, gesla OTP.

" Številke kreditne kartice in vstopnega gesla za sple-tno banko nikoli ne posreduj-te prek elektronskih sporočil, saj tega banka nikoli ne bi zah-tevala.

Do spletne banke ne dostopajte na javnih računalnikih.

26 Oglasna prilOga www.finance.si Četrtek, 21. junija 2018, št. 117

Tiskalniki KYOCERA niso le ekološko varčni temveč tudi tehnološko napredni. V sodobno opremljeni pisarni so postali interaktivni terminali za zajem in digitalizacijo papirnih dokumentov in jih je mogoče preprosto integrirati z zalednimi in DMS/ECM sistemi. Delo z dokumenti je tako preprostejše, bolj razumljivo in varnost občutljivih podatkov zagotovljena. Izkoristite moč večopravilnih naprav KYOCERA, ki spreminjajo zapletene delovne tokove v enostavne postopke.

Za več informacij obiščite www.kyoceradocumentsolutions.si KYOCERA Document Solutions Europe B.V. – www.kyoceradocumentsolutions.eu KYOCERA Document Solutions Inc. – www.kyoceradocumentsolutions.com

NAŠI NAJBOLJ EKOLOŠKIIN TEHNOLOŠKO NAPREDNI

TISKALNIKI DOSLEJ

KYO_AZ_Polaris_129x179_ISOc_SLO_Finance.indd 1 5.10.2017 13:43:32

Hekerski napadi, industrij-sko vohunjenje, nezado-voljni zaposleni … Razlo-gov za odtekanje podatkov iz podjetja je več, podjetja pa le redko pomislijo, da je glavni krivec lahko tudi ti-skalnik.

Tiskalniške naprave so danes računalniki v malem. Sodob-ne večopravilne naprave so po-vezane v omrežje podjetja, po-ganja jih napreden operacijski sistem. Pa vendar so v mnogih organizacijah ostale varno-stne črne pege, saj se strokov-njaki za IKT v boju z grožnjami zlonamerne programske opre-me in vdori hekerjev osredoto-čajo predvsem na izzive zašči-te osrednje infrastrukture, kot so strežniki, delovne postaje in baze podatkov.

Nevarne povezane naprave, ki jih nihče ne sumiToda kibernetski kriminalci so

pretkani, razpoke v informa-cijski varnosti iščejo povsod, še najraje ciljajo na šibke čle-ne sistemov. To so pogosto v omrežje povezane naprave, ki jih nihče ne sumi, na primer ti-skalniki. Prav zato zanemarja-nje tiskalniških naprav pomeni precejšnje varnostno tveganje.

To so nekakšni miniatur-ni računalniki, opremljeni s pomnilnikom, trdimi diski ali pogoni SSD, na katerih (vsaj za krajši čas) hranijo datoteke, ki jih tiskajo ali skenirajo. Napre-dnejši med njimi premorejo tu-di funkcijo shranjevanja vse-bin na omrežne vire, torej ima-jo dostop do drugih strežnikov in naprav v omrežju podjetja. Posebej večopravilne napra-ve so lahko izpostavljene šte-vilnim naprednim grožnjam, kot so nepooblaščen dostop do naprav prek omrežja, spremi-njanje informacij med preno-som po omrežju ali uhajanje podatkov s pomnilniških me-dijev naprav.

Prvi korak: varnostna analiza tiskalniškega okolja»Organizacije morajo brez od-lašanja sprejeti ukrepe in vklju-čiti večopravilne naprave v svo-je strategije varovanja podat-kov, sploh ker spremembe za-konodaje – lep primer je evrop-ska uredba GDPR – prinašajo fi-nančne in pravne posledice, ki so lahko za podjetje uničeval-ne,« svari Ciril Kraševec, direk-tor podjetja Xenon Forte. »Ne-zaščiten tiskalnik je tiha varno-stna grožnja. Prvi korak naj bo varnostna analiza tiskalniškega okolja, krpanje očitnih lukenj in preverjanje, kdo vse in kako uporablja omrežne tiskalnike.«

Zaščita, ne izgovoriJaponski proizvajalec tiskalni-kov Kyocera vsem organizaci-jam, ki uporabljajo večopravil-ne naprave, priporoča, da uve-dejo in dejavno upoštevajo vsaj osnovne ukrepe zaščite tiskal-niških naprav.

Kje začeti? Tiskalniške na-prave so tovarniško opre-mljene s privzetim geslom za dostop. Zelo priporočljivo je, da ga IT-osebje spremeni, pri čemer naj izbere novo in ustre-zno močno geslo, ki bo skladno z varnostno politiko podjetja. Za dostop do tiskalnika ni pa-metno uporabljati enakega ge-sla ali uporabniškega imena, ki ga uporabljate za prijavo v raču-nalnik. Avtentikacija z geslom ali pametno kartico mora upo-

rabnikom priti v kri, pa ne le pri tiskanju, temveč tudi drugih opravilih – nekatere naprave podpirajo nastavitev, s katero mora uporabnik pri odpiranju, tiskanju ali spreminjanju dato-tek PDF (ali drugih datotek, ki bi lahko vsebovale škodljive ko-de) vnesti pravilno geslo.

Enkripcija podatkov in izklop funkcij, ki niso v uporabiVarnostni strokovnjaki pod-jetjem svetujejo, naj skrbniki naprav preventivno izklopijo vse protokole in komunikacij-ska vrata (na primer priključ-ke USB ali bralnike kartic), ki ne bodo v uporabi. Novejše tiskal-niške naprave poznajo tudi fil-ter IP-naslovov, ki dostop dovoli le »pooblaščenim« napravam.

Za višjo raven zaščite tiskal-niškega okolja kaže uvesti do-datne varnostne ukrepe, na primer takšne, ki so skladni s standardom ISO 15408. Sodob-ne tiskalniške naprave omogo-

čajo zaščito podatkov s šifrira-njem, torej bi bili podatki, če bi jih napadalcu uspelo odtuji-ti, zanj brez posedovanja ustre-znega ključa še vedno neupo-rabni. Naprave lahko šifrirajo dokumente, uporabniške na-stavitve in podatke o napravi, za kodiranje pa kaže uporabiti algoritem AES s 128- ali 256-bi-tno enkripcijo.

Za večja tiskalniška okolja je priporočljiva uporaba reši-tev za nadzor tiskanja. Obsta-ja veliko različnih vrst nadzor-nih sistemov za tiskanje, delu-jejo pa tako, da uporabnik poš-lje opravilo v skupno navide-zno čakalno vrsto, ki je shranje-na na osrednjem tiskalniškem strežniku. Naročilo je shranje-no na strežniku, dokler se upo-rabnik ne prijavi na napravo in izbere opravila, ki ga želi izves-ti. Nato je opravilo tiskanja pos-lano na napravo, ki izpiše izbra-ne dokumente, na strežniku pa se zapišejo revizijski podatki za namene poročanja.

Kaj pa, če podatke pušča tiskalnik

MIC

HA

EL

HO

GR

EF

E

" Obstaja veliko vrst nadzornih sistemov za tiskanje. Delujejo tako, da uporabnik pošlje opravilo v skupno navidezno čakalno vrsto. Naročilo je shranjeno na strežniku, dokler se uporabnik ne prijavi na napravo in izbere opravila, ki ga želi izvesti.

Od 21. junija do 20. septembraNavedeni so naziv in opis, organizator, mes-to, datum in kraj dogodka ter spletna stran za dodatne informacije.

" International SAP Conference for Financi-al Shared Services, konferenca na temo rešitev SAP za deljene storitve, SAP in T. A. Cook Confe-rences, Krakov, 10.–12. julija, Doubletree Hil-ton (www.sap.com)

"DLD Campus Bayreuth, konferenca za vpliv-ne poslovne, ustvarjalne in družabne odločeval-ce, DLD Media, Bayreuth, 12. julija, University of Bayreuth (dld-conference.com/DLDCampus-Bayreuth)

"Microsoft Inspire 2018 (nekdanja Worldwi-de Partner Conference, WPC), letna svetovna partnerska konferenca, Microsoft, Las Vegas, 15.–19. julija, Mandalay Bay Convention Center and T-Mobile Arena (partner.microsoft.com)

"EdIT 2018 (Education for Inovative Thin-kers), poletna šola v okviru mednarodnoizobra-ževalnega programa v treh državah (Sloveniji, Srbiji ter Bosni in Hercegovini), Comtrade, Lju-bljana, 16.–27. julija (Z zabavo do zmage: Zgradi platformo za interakcijo s potniki), Maribor, 16.–27. julija (Podatkovna zgodba: Gradnja igralni-ških vizualizacij) (www.comtrade.com/si)

"Gamescom 2018, največji svetovni sejem in-teraktivnih iger, Koelnmesse, Köln, 21.–28. av-gusta, Koelnmesse (gamescom.de)

"VMworld 2018, letna konferenca strokovnja-kov za virtualizacijo in oblak, VMware, Las Ve-gas, 26.–30. avgusta, Mandalay Bay Conventi-on Center (www.vmworld.com)

" IFA 2018, mednarodni sejem potrošniške ele-ktronike in hišnih aparatov, Messe Berlin in gfu, Berlin, od 31. avgusta do 5. septembra, Messe Berlin (www.ifa-berlin.com)

"CIO leta 2018, slavnostna razglasitev 12. dobi-tnika priznanja, CIO odbor in Housing co., Brdo pri Kranju, 7. septembra, Kongresni center Brdo (www.cio.si)

"Gartner Security & Risk Management Su-mmit 2018, konferenca o najnovejših grožnjah in pripravi na prihajajoče tehnologije, kot so AI, strojno učenje, veriženje blokov in napre-dna analitika, Gartner, London, 10. in 11. sep-tembra, InterContinental London The O2 Hotel (www.gartner.com)

"Digitalizacija: Spremembe v poslovnem in tehnološkem okolju, osnovni pojmi, tehnolo-gije in trendi v digitalni transformaciji (uvodna delavnica), ICT Academy, Ljubljana, 10. in 11. septembra, Fakulteta za elektrotehniko (www.ict-academy.eu)

" ITU Telecom World '18, svetovni kongres in sejem telekomunikacij, ITU, Durban, 10.–13. septembra, Durban International Convention Centre (https://telecomworld.itu.int)

"HTML5, osnovna znanja o HTML5 in njegovi uporabi pri zasnovi sodobnih spletnih aplikacij, ICT Academy, Ljubljana, 11. septembra, Fakul-teta za elektrotehniko (www.ict-academy.eu)

"DMEXCO 2018, mednarodni sejem digitalne ekonomije in marketinga, Koelnmesse in Bun-desverband Digitale Wirtschaft (BVDW), Köln, 12. in 13. septembra, Koelnmesse (dmexco.de)

"Shranjevanje podatkov in podatkovne baze: plačljive in brezplačne podatkovne baze in orodja za delo z njimi, možnosti shranjevanja podatkov in uporabe podatkovnih baz, ICT Aca-demy, Ljubljana, 12. in 13. septembra, Fakulte-ta za elektrotehniko (www.ict-academy.eu)

"Mobile World Congress Americas 2018, se-jem mobilnih rešitev v informacijskih tehnolo-gijah in uporabniški elektroniki, CTIA in GSMA, Los Angeles, 12.–14. septembra, Los Angeles Convention Center (LACC) (www.supermobili-tyweek.com)

" IBC 2018, konferenca in razstava o ustvarja-nju, upravljanju in distribuciji vsebin v zabav-ni industriji, IBC London, Amsterdam, 13.–18. septembra, RAI Amsterdam (http://ibc2018.on-line)

IKT-INFORMATOR 27www.finance.si Četrtek, 21. junija 2018, št. 117

Slovenska javna uprava bo po sko-raj dveh desetletjih dobila nov doku-mentni sistem. Odlična iztočnica za pogovor o vlogi dokumentnih siste-mov torej. Grega Bernard, direktor podjetja Marg, je prepričan, da je pre-hod na brezpapirno poslovanje pod-jetij in države nujen.

" Digitalizacija poslovanja je izziv pod-jetij že vsaj desetletje, kako nanjo gleda-te v vašem podjetju?V Margu smo že od začetka poslovanja ci-ljali na razvoj napredne programske opre-me. Bili smo nekakšni vizionarji, saj smo že pred 15 leti v svoje produkte poleg digitali-zacije vsebin in poslovnih procesov uvedli tudi digitalizacijo sodelovanja zaposlenih. To se je izkazalo kot velika dodana vred-nost na področju učinkovitosti in pregle-dnosti poslovanja, kar sta dva izmed glav-nih ciljev digitalizacije.

" Letos je digitalizacijo dodatno spod-budila evropska uredba GDPR. Ste ime-li zaradi tega veliko dela s prilagoditva-mi poslovnih rešitev?Naša ključna programska oprema, pred-vsem rešitvi BusinessConnect in Gover-nmentConnect, je bila z GDPR skladna že precej let pred uveljavitvijo te uredbe. Pri razvoju smo namreč vedno posvečali ve-liko pozornosti področju zakonske skla-dnosti, varnosti in varovanja osebnih po-datkov. Prepričan sem, da je uveljavitev omenjene uredbe tisti končni vzgib, da se podjetja, v katerih še vedno kroži papir, te-ga dokončno znebijo in preidejo na brezpa-pirno poslovanje.

" Lani ste dobili nove lastnike. Kako je sprememba lastništva vplivala na vaše nadaljnje poslovanje in strategijo?Veseli nas, da je novi lastnik Adventura Hol-ding prepoznal naš potencial in uveljavljen položaj na trgu. Vstop kapitalsko močnega partnerja izredno pozitivno vpliva na po-slovanje, saj nam zagotavlja dodaten zagon in omogoča nadaljnji razvoj že uveljavlje-nih in novih produktov ter širitev poslova-nja na tuje trge.

" Pred kratkim ste podpisali pogod-bo z ministrstvom za javno upravo za uvedbo sodobne centralizirane rešit-ve za podporo upravljanju dokumen-tarnega gradiva za ožjo državno upra-vo. Projekt bo zahteven. Bo to vplivalo na vaše aktivnosti glede delovanja na drugih trgih?Ne, načrta nastopa v tujini se bomo drža-li. Projekt, ki ga omenjate, namreč izvaja-mo skupaj z lokalnimi partnerji, pri čemer je njihova vloga predvsem vpeljava rešitve in izobraževanje uporabnikov, mi pa smo večino dela že opravili in se osredotoča-mo na nadaljnji razvoj zdajšnjih in novih produktov.

" Se dokumentni sistemi za javno upra-vo močno razlikujejo od tistih, ki jih uporabljajo podjetja?Te rešitve so si čedalje bolj podobne. Tu-di naši produkti že danes vključujejo šte-vilne funkcionalnosti in dobre prakse ta-ko iz javne uprave kot iz poslovnega sveta. Imamo izredno širok ekosistem uporab-nikov v uglednih podjetjih v različnih pa-nogah zasebnega sektorja. Dobre prakse iz poslovnega sveta želimo ponuditi tudi javni upravi. To je naš prispevek k še učin-kovitejši javni upravi.

" Kakšen pa je, gledano z vašimi očmi, sodoben dokumentni sistem, kaj mo-ra znati?Sodobni dokumentni sistem mora biti intu-itiven in preprost za uporabo. To zagotavlja angažiranost čim širšega kroga uporabni-kov v podjetju. Po drugi strani mora podpi-rati tako rekoč vse procese, ki so kakorkoli povezani z dokumenti. Mora biti kar se da tesno integriran z zalednimi sistemi, kar v praksi pomeni popolnoma avtomatizirano prenašanje podatkov in vsebin iz enega siste-ma v drugega. Zagotavljati mora uporabo, ki je neodvisna od medija, prek katerega upo-rabnik dokumentni sistem uporablja. Vse na enem mestu, enako, hitro in preprosto.

" Na trgu je danes veliko ponudnikov različnih elektronskih dokumentnih sistemov. Kaj je vaša konkurenčna prednost?Imamo več prednosti pred konkurenco. Če se moram omejiti le na eno, bi dejal, da je največja prav prilagodljivost rešitev, saj naši produkti brez dodatnega programi-ranja ponujajo najbolj celovito podporo upravljanju dokumentov od zajema do ele-ktronskega arhiva. So izredno fleksibilni in prilagoditve na dejanske potrebe stranke

dosežemo z visoko zmogljivo konfiguraci-jo, zato so primerni tako za velika in kom-pleksna poslovna okolja kot tudi za manj-ša podjetja. Uporabnik lahko z izredno in-tuitivnim uporabniškim vmesnikom var-no opravi vse naloge enovito in preprosto na katerikoli napravi, v službi ali pa na poti.

" Kakšno vlogo ima sicer implementa-cija – se lahko uvedbe dokumentnega sistema podjetje loti samo, podobno kot namesti poslovno programje?Zanimivo vprašanje. Lahko bi rekel, da bi recimo produkt BusinessConnect zaradi iz-redno enostavne, zmogljive administraci-je in predpripravljenih funkcionalnih mo-dulov podjetje lahko uvedlo samo. V praksi pa je skoraj vedno tako, da stranka od nas pričakuje tudi svetovanje pri optimizaciji poslovnih procesov in deljenje dobrih pra-ks, ki smo jih pridobili v številnih prejšnjih implementacijah.

" V državah zahodne Evrope dokumen-tni sistem uporablja skoraj vsako četr-to podjetje, pri nas pa le vsako deseto, pri čemer samostojni podjetniki sploh niso šteti. Je torej priložnosti za rast do-volj tudi na domačem trgu?Priložnosti za rast na domačem trgu je, kot že sami ugotavljate, še precej, ne pa dovolj za naše ambiciozne cilje. Želimo na-daljevati zgodbo o uspehu tudi zunaj me-ja Slovenije.

" Obstaja kakšna točka preloma ali drug kazalnik, kdaj naj se podjetje od-loči za uvedbo dokumentnega sistema v poslovanje?Uvedba elektronskega dokumentnega siste-ma je za vsako podjetje dolgoročna in stra-teška odločitev. Menim, da je uvedba doku-mentnega sistema primerna za vsako pod-jetje z več kot 20 uporabniki, vse bolj nuj-na pa postaja z rastjo uporabnikov, z distri-buirano organiziranostjo podjetja in z željo po urejenosti ter preglednosti poslovanja.

" Pri poslovni programski opremi so danes podjetja v veliki dilemi – jo zago-tavljati na lokaciji ali najeti v oblaku. Se

tej modi podrejajo tudi dokumentni sis-temi? Kakšne so prednosti dokumen-tnega sistema v oblaku – in nasprotno?Prednosti in tudi nekatere slabosti postavi-tve dokumentnega sistema v oblaku so tako rekoč enake kot pri drugi poslovni program-ski opremi. Iz prakse lahko povem, da se pod-jetja, ki premorejo lastno IT-infrastrukturo, večinoma odločijo za postavitev dokumen-tnega sistema na lastni lokaciji in s tem neka-ko upravičijo in tudi optimizirajo lastne vire. Vsekakor pa ima oblak številne prednosti, še posebej za mala podjetja, ki si lastnega IT ne morejo ali nočejo privoščiti. Smo pa z uvelja-vitvijo evropske uredbe GDPR zaznali trend umirjanja oblačnih postavitev.

" Razvoj dokumentnih sistemov ima očitno evolucijsko krivuljo, njihovi pro-izvajalci vsako leto dodajo kakšno funk-cionalnost, ki privabi nove stranke. Ka-kšnega asa imate v rokavu vi?Skrbimo, da imamo v roki vedno najbolj-še karte. Ne skrivamo asov v rokavu, tem-več jih kar pokažemo. Tu predvsem misli-mo na dobro podporo uporabniški izku-šnji in zakonsko skladnost – torej, da so do-kumenti varno shranjeni in sprememba ni možna. Sledimo vsem novostim glede do-kumentnih sistemov v svetu in jih uvaja-mo. Načrtujemo, da bomo v naš portfelj dodali tudi nove, dopolnjujoče produkte.

" Katere tehnološke smernice boste upoštevali pri nadaljnjem razvoju va-ših produktov?Svoje rešitve želimo na podlagi najnovej-ših tehnologij še tesneje povezati z drugi-mi standardnimi globalnimi produkti, kot so SAP, MS Dynamics in podobni. Končni uporabnik mora čim manj občutiti izme-njavo vsebin in podatkov v ozadju. Stalno spremljamo razvoj tehnologij, ki nam lah-ko pomagajo narediti naše rešitve še bolj-še in učinkovitejše. Nadaljevali bomo vklju-čevanje elementov umetne inteligence, ki uporabniku predlaga potrebne dnevne ak-tivnosti in mu pomaga pri njihovem izva-janju. Kmalu bomo imeli tudi pripravljeno rešitev za podpisovanje dokumentov na tehnologiji veriženja podatkovnih blokov.

Karkoli, povezano z dokumenti, sodi v dokumentni sistem

I N T E RVJ U:

Naši pro-dukti brez dodatnega programiran-ja ponujajo najbolj celo-vito podporo upravljanju dokumentov od zajema do elektronske-ga arhiva.

Menim, da je uve-dba doku-mentnega sistema primerna za vsako podje-tje z več kot 20 uporab-niki.

https://marg.si

Grega Bernard, direktor podjetja Marg

JAK

A B

AB

NIK

28 Oglasna prilOga www.finance.si Četrtek, 21. junija 2018, št. 117

Manjša podjetja z nekaj zaposlenimi, sploh če so mlajši, pri interni komuni-kaciji postopoma že opuš-čajo e-pošto.

Vsako podjetje se pri ustvarja-nju dodane vrednosti zanaša na sodelovanje zaposlenih. Tudi poslovne ideje je treba ustvariti,

izpopolniti in upravljati. Projek-te je treba opredeliti, spremlja-ti, upravljati in ovrednotiti. Za-poslene in stranke je treba pos-lušati in z njimi sodelovati. Pod-jetja si pri vsem tem vse bolj po-magajo s sodobno tehnologijo, najpogosteje uporabljajo raz-lične sodelovalne tehnologije in platforme. Te začenjajo v po-slovnih okoljih nadomeščati ali pa nadgrajevati temelj komuni-kacije, ki ga je v zadnjih desetle-tjih postavila e-pošta.

Razbijanje tradicionalne hierarhijeO učinkovitem sodelovanju lahko govorimo takrat, ko po-slovnim okoljem uspe vzpo-staviti komunikacijo tipa »ve-čih z večimi« in podreti ali za-obiti tradicionalne hierarhije, ki so določale, kdo sme in kdo ne sme sodelovati pri posame-znem projektu ali vsebini. So-dobne organizacije si želijo ka-kovostnih idej, zato tudi spod-bujajo vse zaposlene, da jih pri-spevajo – ne nazadnje so zapos-leni tisti, ki na svojem podro-čju morebiti opazijo neko ne-učinkovitost (procesa ali rešit-ve) in jo odpravijo. Tako orga-nizacije pridobijo tudi kar naj-večjo možnost za ustvarjanje najboljših idej, saj zaposleni, ki se čutijo poslušane names-to zapostavljene, delajo bolje.

Nove komunikacijske smeri vodijo v oblakTehnologija sama po sebi ni vsemogočna. Posebej na po-dročju komunikacijskih in so-delovalnih tehnologij je veliko odvisno od njene vpeljave. Pod-jetje mora prepoznati in uvesti tiste rešitve, ki najbolj ustreza-jo njegovemu poslovanju in za-poslenim. Manjša podjetja z nekaj zaposlenimi, sploh če so mlajši, na primer postopoma opuščajo e-poštno komunika-cijo – vsaj znotraj podjetja. Za-menjujejo jo različne sodelo-valne platforme ali pa kar Fa-cebook. Ta ima namreč zavihek Workplace, v katerem lahko oblikujemo skupinsko komu-nikacijo, posvečeno delovnim nalogam. (O tem, kako modro je s Facebookom deliti poslovne informacije, kdaj drugič.) Na-sploh so oblačne sodelovalne platforme zelo priljubljene pri zagonskih podjetjih in tistih, ki želijo znižati stroške komunika-cijske IT-infrastrukture.

Res veste, kako se počutijo zaposleni?Kadrovniki in psihologi čeda-lje bolj poudarjajo spremljanje

počutja zaposlenih, saj zado-voljni zaposleni delajo bolje od tistih, ki so nezadovoljni, jez-ni, izčrpani … Toda, kako naj tehnologija meri zadovoljstvo? Ameriško podjetje TINYpul-se je razvilo istoimensko pro-gramsko opremo, katere na-loga je res podrobno, a nemo-teče spremljati delo zaposle-nih. Sodelovalna platforma, ki upravlja komunikacijo zaposle-nih, tem redno postavlja vpra-šanja o počutju, zadovoljstvu, novih idejah … Ankete so krat-ke in jedrnate, zato zaposle-nim ne kradejo časa, v ozad-ju pa analitika, podprta s teh-nologijo strojnega učenja, pre-verja, kako raste ali upada upo-rabniška izkušnja posamezni-ka ali skupine zaposlenih. In seveda vodstvo opozarja na morebitne težave in ozka grla. TINYpulse že uporablja več ti-soč podjetij, med njimi tudi Mi-chelin, Deloitte in druga.

Nadaljnji razvoj delovnih mest (prihodnosti)Uvajanje različnih sodeloval-nih in novih komunikacijskih tehnologij se v poslovnih oko-ljih pogosto zgodi hkrati s spre-membami v fizični preobrazbi pisarniških prostorov. V želji po večji komunikaciji med za-poslenimi je večina podjetij v zadnjem desetletju uvedla ta-ko imenovane odprte prosto-re, v katerih se zaposleni laž-je pogovarjajo med seboj. A takšen pristop ima tudi kak-šen minus – nekateri zaposle-ni svoje delo najbolje opravlja-jo v miru. Če podjetje prepoz-na takšne zaposlene, jim lahko nameni posamezno ali skupin-sko pisarno.

Svojevrstno stilsko in funk-cionalno preobrazbo so doži-vele tudi sobe za sestanke. Mar-sikje so po zadnji modi opre-mljene z velikimi zasloni, na katerih se prikazujejo različ-ni poslovni kazalniki – pogos-to kar v realnem času. Njihov namen je motivirati zaposlene. Tovrstno rešitev smo uvedli tu-di na Financah.

Med komunikacijskimi teh-nologijami so v ospredju so-dobne rešitve za videoklice, ki podjetjem omogočajo, da med podružnicami ali strankami z drugega konca sveta vzposta-vijo videopovezavo – kakovost slike je po zaslugi odličnih ka-mer in zaslonov tako dobra, da imajo sodelujoči na sestan-ku občutek, da sogovorniki se-dijo na drugem koncu mize, in ne več sto ali tisoč kilome-trov stran.

Tehnologija spodbuja sodelovanje med zaposlenimi

SHUTTERST

OCK

" Podjetje mora

prepoznati in uvesti

tiste rešitve, ki najbolj ustrezajo

njegovemu poslovanju in

zaposlenim.

AKCIJSKACENA5245€

4098 €NA MESEC1

Vaš posel vodimo v modro prihodnost. www.telekom.si/poslovni

1Znižana mesečna naročnina 40,98 EUR na mesec velja tri mesece ob vezavi za 24 mesecev oziroma en mesec ob vezavi za 12 mesecev za nove in obstoječe naročnike Premium poslovnega paketa. Po preteku treh oziroma enega meseca se prične zaračunavati redna cena izbranega paketa po takrat veljavnem ceniku. Akcijska ponudba velja od 13. 6. do 20. 8. 2018 in se izključuje z akcijsko ponudbo naprav. 2Ugodnost 1 brezplačne licence za Office 365 Business Essentials in brezplačne namestitve na ključ velja za nove in obstoječe naročnike, ki so hkrati naročniki Premium poslovnega paketa. Ugodnost velja 24 mesecev in začne veljati z obračunskim mesecem, v katerem je aktiviran poslovni paket oziroma paket Office 365.3Storitev Spletna stran je brezplačna za naročnike Premium poslovnega paketa in velja za čas sklenjenega naročniškega razmerja s tem paketom.Cene so v EUR brez DDV in zaokrožene na dve decimalki. Za več informacij o ponudbi obiščite Telekomov center, pooblaščeno prodajno mesto, www.telekom.si, pišite na poslovni@telekom.si ali pokličite 080 70 70. Telekom Slovenije, d.d., Ljubljana.

Zavarujte svoje podatke z brezplačno licenco Office 3652 in povečajte prepoznavnost svojega podjetja s spletno stranjo3 na ključ ter lastno domeno.

BREZPLAČNE STORITVE NA KLJUČ S PREMIUM POSLOVNIM PAKETOM

BREZPLAČNO2

klici in SMS-i doma Mbit/s

50/50priključka

2

OGLAS_PRODUKTNI_TELEKOM_MAY18_173x239.indd 1 07/06/2018 15:07

IKT-INFORMATOR 29www.finance.si Četrtek, 21. junija 2018, št. 117

Oddaljeno podpisovanje v zavodu ZAPAZ

E-javna uprava

Digitalne transak-cije v Generaliju

Zavod za preverjanje av-tentičnosti zdravil (ZA-PAZ) je k uporabi storitve za oddaljeno podpisova-nje SETCCE ePero®START Remote Sign povabil so-rodne zavode iz drugih evropskih držav.

Zavod za preverjanje avtentič-nosti zdravil je bil kot slovenski implementator evropske zako-nodaje o preprečevanju vstopa ponarejenih zdravil v dobavno verigo Slovenije ustanovljen konec leta 2016. Vodenje in se-stajanje delovnih skupin, ki jih sestavljajo predstavniki različ-nih držav, članic EU, sta vodila med drugim v nastajanje različ-nih oblik poslovne dokumenta-cije. Pošiljanje in izmenjevanje te dokumentacije med različ-nimi organizacijami (zavodi) v drugih državah sta potekali do sredine leta 2017 v papirni obli-ki, nato pa je ZAPAZ povabil vse evropske udeležence k upora-bi storitve za oddaljeno podpi-

sovanje SETCCE ePero®START Remote Sign.

Predstavniki zavodov za pre-verjanje avtentičnosti zdravil iz drugih evropskih držav so na podlagi elektronskih identitet SETCCE začeli oddaljeno pod-pisovanje pogodb, drugih do-govorov in preostale spremlja-joče projektne dokumentacije.

Varnost in skladnost z regula-tivo sta v farmacevtski industriji odločilnega pomena, zato je ZA-PAZ možnost povezovanja pod-pisa z unikatnim podpisnikom postavil na prvo mesto in izbral storitev SETCCE ePero®START Remote Sign, kjer se z upora-bo preverjenih e-identitet pod-pisujejo pravno zavezujoči do-kumenti, na podlagi katerih je krovna evropska organizacija – EMVO (European Medicines Ve-rification Organization) zavodu ZAPAZ kot prvemu v Evropi iz-dala pozitivno revizijsko poroči-lo in dovoljenje za vzpostavitev delovanja sistema za preverjanje avtentičnosti zdravil.

Storitev ministrstva za javno upravo SI-PASS združuje dva osnovna gra-dnika za vzpostavljanje zaupanja pri poslovanju na spletu.

Gradnik za avtentikacijo je eno-tna točka za preverjanje identi-tete različnih subjektov (drža-vljanov, poslovnih subjektov, javnih uslužbencev) in povezuje e-identitete subjektov, shranje-ne pri različnih ponudnikih e-i-dentitet in atributov, z elektron-skimi storitvami javne uprave. Drugi gradnik podpira oddalje-no elektronsko podpisovanje dokumentov v oblaku.

Gradnik za avtentikacijo, ki ga vzdržuje SETCCE, je name-njen integraciji funkcionalnosti ugotavljanja identitete uporab-nika v postopkih izvajanja in po-trjevanja digitalnih transakcij (podpis e-dokumentov). Omo-goča enostavnejše upravljanje in uporabo e-identitet različnih izdajateljev ter podporo različ-nim tehničnim rešitvam, pove-zanim s storitvami DTM. Velika prednost sistema je, da v posa-

mezni e-storitvi ni treba imple-mentirati vseh e-identitet različ-nih izdajateljev, ki jih želi ponu-dnik poslovnih rešitev podpre-ti, temveč zadostuje integraci-ja z gradnikom za avtentikaci-jo. Vmesnik za komunikacijo je namreč standardiziran in enak, ne glede na e-identiteto, s kate-ro se uporabnik prijavi v sistem.

Drugi gradnik, namenjen e-podpisovanju, deluje kot cen-tralni sistem in omogoča odda-ljeno elektronsko podpisova-nje brez uporabe digitalnih po-trdil ali namenske opreme pri uporabniku. Na podlagi var-ne avtentikacije ima uporab-nik dostop do funkcionalnosti e-podpisa. Ta je izveden z na-menskim digitalnim potrdilom, shranjenim v oblačni storitvi.

Pri obeh gradnikih je od-ločilnega pomena njuna skla-dnost z zahtevami uredbe eI-DAS. Ta med drugim od ponu-dnikov storitev v javnem sektor-ju zahteva, da svoje rešitve za avtentikacijo uporabnikov pri-lagodijo, tako da bo omogoče-na tudi prijava uporabnikov iz drugih držav članic EU.

Upravljanje digitalnih transakcij (DTM) s sodob-nimi tehnologijami, ki so predmet uvajanja v zava-rovalnici Generali, odločil-no posega v odnose med zavarovalnico in zavaro-vanci kakor tudi vseh de-ležnikov, povezanih z za-varovalno dejavnostjo.

Cilj zavarovalnice Generali je postaviti zavarovalca oziroma zavarovanca ter druge poslov-ne partnerje v ospredje.

Navade zavarovalcev so se z digitalizacijo in računalniško pismenostjo spremenile. Po-membne informacije, pa tudi sklenitev zavarovanja si želijo pridobiti oziroma skleniti prek različnih digitalnih kanalov. Po-sebno pozornost je zato zavaro-valnica namenila mlajši in sred-nji generaciji.

V Sloveniji bo čez nekaj let po-lovica zavarovancev tako imeno-vanih milenijcev. Njihov življenj-ski slog temelji na nenehnem do-stopu do informacij prek mobil-nih naprav. Če jim želi zavaroval-nica ponuditi zanje privlačne sto-ritve oziroma produkte, je treba

omogočiti uporabo prijaznih in-formacijskih rešitev, prek kate-rih bodo dobili vse potrebne in-formacije kakor tudi izvedbo za-ključka poslovne transakcije.

Uvedba celostnega upravlja-nja digitalnih transakcij v za-varovalnici bo omogočila, da se bosta povečali zavest zava-rovancev o potrebi in možnos-ti sklepanja zavarovanj ter sto-pnja medsebojnega zaupanja.

Oddaljeni podpis – evolucija digitalizacije v A1Storitev ePero®START Re-mote Sign je nov način di-gitalnega upravljanja tran-sakcij prek poljubnega di-gitalnega kanala. A1 Slo-venija je s tehnologijo od-daljenega podpisovanja omogočil svojim uporab-nikom, da naročniško do-kumentacijo urejajo ka-darkoli in od koderkoli.

Elektronsko podpisovanje kot del storitev DTM (Digital Tran-saction Management) v obla-ku je mogoče uporabljati na poljubni napravi: na stacio-narnem računalniku, tablič-nem računalniku ali kar pame-tnem telefonu. Združevanje hi-tre, enostavne in dostopne re-šitve z napredno tehnologijo, ki ne obremenjuje uporabni-kov, pomeni za podjetja veliko dodano vrednost.

Tri četrtine podjetij bo vlagalo v vsekanalnostSistem vsekanalnosti (omni-channel) v ospredje postavlja kupca in omogoča enovito upo-rabniško izkušnjo prek različ-

nih komunikacijskih oziroma prodajnih kanalov. Podjetja s takšnim poslovanjem po razi-skavah zadržijo kar 89 odstot-kov svojih strank v primerjavi z drugimi, ki težko presežejo prag 35 odstotkov (vir: Aberdeen Gro-up). Zato namerava v sistem vse-kanalnosti v prihodnjih letih vla-gati kar tri četrtine podjetij. Kot podporna platforma takemu po-slovanju je na voljo storitev ePe-ro®START Remote Sign.

Digitalni kanali dosežejo več uporabnikovV primerjavi s klasičnimi (ana-lognimi) imajo digitalni kanali precej večji doseg uporabnikov, kar pomeni, da je pridobivanje novih uporabnikov z uvedbo storitve elektronskega podpi-sovanja na daljavo enostavnej-še, hitrejše in cenejše v primer-javi s klasičnimi prodajnimi potmi. Z zagotavljanjem ena-ke uporabniške izkušnje ne glede na izbran kanal lah-ko podjetja povečajo za-dovoljstvo svojih uporab-nikov, kar je odličen mo-tiv za vzdrževanje dolgo-

ročnega odnosa. Poleg avtoma-tizacije procesov se izniči mož-nost pojavljanja napak, iska-nje elektronsko podpisane do-kumentacije pa je preprosto in pregledno.

Obisk poslovalnice ni več potrebenA1 Slovenija – član Telekoma Austria Group – je med pr-vimi v Sloveniji razširil svo-je prodajne procese na digi-talne kanale z oddaljenim podpisom ePero®START.

Stranke imajo po novem mož-nost, da naročniško dokumen-tacijo prejmejo in podpišejo kar z uporabo mobilnih naprav brez obiska poslovalnice. Uved-ba oddaljenega podpisovanja je pomemben mejnik za A1 in njegove naročnike, saj poe-nostavlja in optimizira prodaj-ne procese, hkrati pa omogoča nov pristop ponudnika teleko-munikacijskih storitev za dose-ganje kupcev tudi prek digital-nih kanalov in za razbremeni-tev prodajne mreže.

" Stranke imajo po novem možnost, da naročniško dokumentacijo prejmejo in podpišejo kar z uporabo mobilnih naprav brez obiska poslovalnice.

"Dejan Turk, predsednik uprave A1 Slove-nija in Vip mobila: »V A1 sledimo naši viziji, da ustvarjamo edinstvena doživetja v digital-nem svetu in s tem dodatno omogočamo na-šim uporabnikom najboljšo uporabniško izku-šnjo. Del te odlične izkušnje je tudi brezpapir-no in enostavno podpisovanje pogodb na da-ljavo. Z uporabo SETCCE ePero® Remote Sign smo nadgradili sistem elektronskega podpisovanja ter uporabni-kom omogočili časovno in lokacijsko neodvisno podpisovanje do-kumentacije.«

»Ustvarjamo edinstvena doživetja v digitalnem svetu«

"Mitja Pirman, direktor zavoda ZAPAZ: »Kombinacija varne uporabe z zagotavlja-njem revizijske sledi, a hkrati uporaba stori-tve na katerikoli napravi, z možnostjo podpi-sovanja kadarkoli in še brez certifikatov, nas je nemudoma prepričala o pravilnosti odlo-čitve.«

Varna uporaba na katerikoli napravi

"Vanja Hrovat, predsednica uprave zavarovalnice Genera-li: »Našim zavarovancem bomo v kratkem omogočili, da bodo lahko prijazno, kadarkoli in kjer-koli sklenili zavarovanje prek izbranega digitalnega kanala. Možnost oddaljenega e-podpi-sovanja prek oblačne storitve SETCCE ePero®START prek pa-metnega telefona, tabličnega ra-čunalnika ali delovne postaje ter prilagoditev procesov bosta od-ločilni za dvig konkurenčnosti in razvoj naše zavarovalnice na zavarovalniškem trgu.«

Do zavarovanja po digitalni poti

" Jurij Bertok, generalni direktor direktorata za informatiko na MJU: »Z uvedbo storitve SI- PASS smo poenostavili uporabo elektronskih storitev javne uprave, ki jih želimo približati čim širšemu krogu uporabnikov, za zdaj pred-vsem državljanom Republike Slovenije, do jeseni pa tudi državlja-nom drugih držav EU. Postopke, ki so prej zahtevali fizično navzoč-nost uporabnika, vse bolj nadomešča digitalni kanal, do katerega lahko dostopa vsak, in sicer zdaj tudi prek mobilnega telefona ozi-roma storitve smsPASS.

Do smsPASS tudi prek mobilnega telefona

Digitalno upravljanje transakcij z oddaljenim podpisom

www.setcce.com

Copyright SETCCE

30 Oglasna prilOga www.finance.si Četrtek, 21. junija 2018, št. 117

Nobenega dvoma ni več, računalništvo v oblaku je postalo IT-okolje, na kate-rem podjetja gradijo svojo digitalno preobrazbo. Ne-katere tja zvabijo obljub-ljeni nižji stroški poslova-nja, druge izjemna prilago-dljivost, tretje pa kombina-cija obojega.

Najem IT-infrastrukture in po-slovne programske opreme je za večino podjetij logičen korak – vzdrževanje lastnih vrtičkov, še bolj pa njihovo varovanje, je namreč postalo Sizifovo delo, ki ga raje prepustijo specializi-ranim ponudnikom, tako lokal-nim kot globalnim.

Ne stavite na enega konjaDružba Forrester Research ocenjuje, da bodo letos podje-tja za storitve računalništva v oblaku odštela 178 milijard do-larjev (še lani je bila ta številka 146 milijard) in prvič presegla pomemben mejnik – nekaj iz oblaka bo uporabljalo že vsa-ko drugo podjetje. Jeziček na tehtnici so premaknila pred-vsem velika podjetja, ki so iz-

računala, da je selitev obdela-ve računskih bremen v oblak smiselna poteza, sama pa se ra-je osredotočajo na strateške di-gitalne pobude, s katerimi po-skušajo pridobiti dodatne kon-kurenčne prednosti.

Pot je torej jasna – v oblak. Toda, katero strategijo pri tem ubrati? Direktorji informatike v velikih podjetjih ne želijo staviti le na enega konja, danes podat-ke in aplikacije pogosto zaupa-jo dvema ali celo trem javnim oblakom. Pogosto se ta par ob-likuje med imeni, kot so Ama-

zon, IBM in Microsoft, pa tudi Oracle je čedalje bolj oblačen. Nositi vsa jajca v eni košari je namreč tvegano, hkrati pa se želijo izogniti scenariju, da bi se (spet) preveč (na)vezali le na enega ponudnika, kar bi ta v nadaljevanju lahko začel iz-koriščati.

Blazno resno o rešitvah za morebitne katastrofalne dogodkePred sodobnimi hekerji ni va-ren nihče, tudi vremenski po-javi so vse bolj ekstremni. Pod-

jetja, ki so izračunala, koliko jih stane posamezen dan nepo-slovanja, ki je posledica sesu-tja ali uničenja IT-okolja, brez obotavljanja plačujejo stori-tve rezervne lokacije (v obla-ku) in storitve obnove poslo-vanja po katastrofi. Gre prav-zaprav predvsem za nadgra-dnjo prakse, ki se je kalila zad-nja leta, ko je vse več podjetij začelo varnostne kopije po-slovnih podatkov shranjevati v namenskih oblačnih storitvah – pogosto več kot le eni. K temu so veliko pripomogli tudi po-nudniki oblačnih storitev, saj so zaščito podatkov, enkripci-jo in obdelavo kot tudi storitev vračanja v prvotno stanje zapa-kirali v bolj privlačne pakete.

Zaupate oblačnemu ponudniku? Nikoli stoodstotnoTakšen je pogosto odgovor var-nostnih strokovnjakov. Ti glede selitve poslovnih podatkov in aplikacij v oblak, katerikoli že je, svetujejo podjetjem, naj se vedejo, kot da zaupanja med njimi in ponudnikom ni. Vsi podatki morajo biti kriptirani,

za ključe in zasebnost pa je tre-ba dosledno skrbeti, da ne pri-dejo v napačne roke.

Izziv, ki mu ni para – kako zajeziti stroške oblakaCIO, ki upravlja več ponudni-kov oblačnih storitev, bržkone že preklinja naraščajočo kom-pleksnost in si beli glavo, kako zajeziti stalno naraščanje stro-škov. Amazon, Google, Micro-soft in večina drugih ponudni-kov se zadnji dve leti prav tru-di narediti vse bolj nepregledne cenike svojih oblačnih storitev. Prvak v nepotrebnem droblje-nju je Amazon Web Services, ki gre pri nekaterih storitvah ce-lo tako daleč, da stranki obra-čuna število poslanih sporočil ali pa zaračuna število poslanih sporočil na uro. V velikih pod-jetjih ni nobeno presenečenje več, če je v oddelku IT zaposle-na oseba, ki se ukvarja zgolj s pregledovanjem in usklajeva-njem oblačnih pogodb. V pra-ksi pa podjetja pogosto plaču-jejo tudi za stvari, ki jih ne upo-rabljajo, ali pa za različne oblač-ne storitve, ki sicer opravljajo is-to nalogo.

Strokovnjaki podjetjem sve-tujejo uporabo orodij za mer-jenje aktivnosti oblačnih stori-tev in njihovo upravljanje. Ve-lika podjetja pa lahko precej prihranijo s tem, ko najamejo oblačnega arhitekta, ki jim po-maga na novo zarisati in vzpo-staviti oblačno krajino – seveda s ciljem enakovrednega ali bolj-šega delovanja ob nižjih stro-ških. Prihranki v vrednosti de-set ali nekaj deset odstotkov ob tem niso nobeno presenečenje.

Ne pustite se ujetiSvojevrsten izziv, s katerim se srečujejo podjetja, ki so svo-je poslovanje zvečine ali v ce-loti preselila v oblak, je ujetost v posamezno oblačno okolje. Podjetja naj zato že ob selitvi v oblak posameznega ponudni-ka ne le razmišljajo, temveč tu-di vzpostavijo orodja in meha-nizme, ki jim bodo omogočali učinkovito selitev k drugemu ponudniku, če se za to pojavi priložnost ali potreba. Razvi-jalci morajo preprosto več časa nameniti pripravi predloga za selitev in vpeljati ustrezno pod-poro v lastne oblačne aplikacije.

Kako najti pravo pot v oblačno računalništvo

Ko so se v podjetju Sico iz Arje vasi odločili preno-viti informacijsko okolje, sprva niso razmišljali o ve-likih imenih iz sveta pro-gramske opreme, na kon-cu pa jih je skupaj z drugi-mi aduti prepričala verti-kalna usmerjenost rešitev enega izmed največjih po-nudnikov.

V Sicu so pred dobrim letom številne programske rešitve konsolidirali in poenotili ter prešli na poslovnoinformacij-ski sistem SAP. Želeli so si rešit-ve, ki bo sposobna obvladova-ti vse faze proizvodnje in druge poslovne procese – od proda-je do nabave. »Iskali smo plat-formo, ki bi poenotila zdajšnje sisteme in rešitve, ki bi zmogla tako naročniško kot serijsko proizvodnjo, omogočala eno-tno spremljanje na več lokaci-jah in nam ponudila možnosti za nadaljnji razvoj,« se tehnolo-škega mejnika spominja direk-tor Marjan Volpe.

Nemci prikimajo, ko omeniš SAP»Rešitve SAP se je vedno drža-la oznaka, da je zelo dobra, a temu primerno tudi draga. Ko pa smo podrobno proučili, kaj nam ponuja in za kakšen de-nar, smo ugotovili, da je stro-šek njene uporabe povsem pri-merljiv z rabo več drugih reši-tev, pri čemer je SAP ERP bolj učinkovit,« je dejal sogovornik in dodal, da so po dobrem letu uporabe spoznali še dodatno prednost, o kateri prej sploh

niso razmišljali. »Če sodeluješ s podjetji v tujini, posebej na nemško govorečem območju, je omemba sistema SAP velika konkurenčna prednost.«

Odločili so se za ERP v oblakuV Sicu so se odločili za rešitev SAP iz oblaka. Oblačne rešitve so namreč med podjetji čedalje bolj priljubljene predvsem za-to, ker obljubljajo nižje stroške poslovanja, saj delujejo v naje-mnem modelu. Podjetja se ta-ko izognejo (marsikdaj previ-soki) začetni naložbi, plačuje-jo pa le mesečni znesek, ki je lahko vezan na dejansko upo-rabo rešitve.

»Tudi nas so k uporabi sis-tema ERP v oblaku pritegni-

li znani fiksni stroški. S ponu-dnikom smo se dogovorili za določene cene storitev, zato danes že vnaprej vemo, koliko nas bo kaj stalo. Pod črto zmo-gljiva rešitev SAP sploh ni ta-ko zelo draga, kot se govori,« je pojasnil Marjan Volpe in dodal, da je pomembna izbira pravega partnerja, ki ta sistem vpeljuje.

Že vpeljava je skoraj tretjino cenejšaV Sicu so za uvedbo rešitve pos-krbeli strokovnjaki podjetja Av-tenta, kjer pravijo, da poslov-noinformacijski sistem v obla-ku rastočim podjetjem omogo-ča, da hitreje in ceneje pride-jo do sodobne tehnologije za digitalno poslovanje. Že vpe-ljava ERP v oblaku je po izku-

šnjah Avtentinih strokovnja-kov do 30 odstotkov hitrejša, pri čemer minimalno moti te-koče poslovanje.

Večja je tudi varnost podatkovOblak s poslovnimi rešitvami – v omenjenem primeru gre za oblačno okolje Telekoma Slove-nije – skrbi tudi za zgledno var-nost podatkov. Ti so shranjeni v varnem podatkovnem središ-ču z vrsto fizičnih in omrežnih varoval, česar si mala in tudi srednja podjetja na svoji lokaciji ne morejo privoščiti. Poleg tega za varnost skrbi več usposoblje-nih varnostnih strokovnjakov.

Z najemom programske opreme kot storitve iz oblaka se podjetje tudi ne ubada več

z informacijsko infrastruktu-ro, saj za vzdrževanje strojne in programske opreme ter za-gotavljanje varnosti skrbi po-nudnik, podjetje pa se posve-ti svojemu temeljnemu poslu.

Podjetje z ambicijami potrebuje sistem, ki mu bo doraselPodjetje Sico, ki bo prihodnje leto staro četrt stoletja, se je

specializiralo za laserski razrez in preoblikovanje pločevine za malo- ali velikoserijsko proi-zvodnjo, proizvaja pa tudi ce-pilce za les in univerzalne dro-bilnike. So največji ponudnik storitev laserskega razreza in preoblikovanja pločevine v Slo-veniji. Vseskozi so rasli organ-sko. V zadnjih letih poslovanje pospešeno širijo v čedalje več držav, kar je bil tudi eden glav-nih razlogov za nadgradnjo in-formacijske podpore poslova-nju. »Podjetje, ki se širi in ima ambicije, potrebuje sistem, ki mu bo dorasel in bo rasel sku-paj z njim,« je dejal Volpe. Do-daja, da danes izvajajo precej več operacij in dodatnih obde-lav na proizvodih kot v prete-klosti, kar pa jim ustreza, saj ta-ko dosežejo višjo dodano vred-nost in ceno.

Nadaljevali bodo digitalizacijo proizvodnjeNjihov naslednji izziv je digita-lizacija proizvodnje. Za proi-zvodno-storitveno naravnano podjetje je obvladovanje pro-izvodnih procesov odločilne-ga pomena, to pa po Volpeto-vih besedah brez ustrezno in-formacijsko podprte in digi-talizirane proizvodnje ni več možno. »Zajemanje in kako-vostna obdelava podatkov sta glavni prednosti našega pod-jetja pred konkurenco. Če bo-mo hoteli uspešno delati tu-di v prihodnje, nas čakata na-daljnja digitalizacija in roboti-zacija proizvodnje. Pripravlja-mo se na korenit zasuk v smeri industrije 4.0.«

Ko je velik sistem ERP v oblaku, je dostopen tudi manjšim podjetjem

SHUTTERST

OCK

" Strokovnjaki podjetjem svetujejo uporabo orodij za merjenje aktivnosti oblačnih storitev in njihovo upravljanje.

SHUTTERST

OCK

" Podjetje Sico je največji ponudnik storitev laserskega razreza in preoblikovanja pločevine v Sloveniji. Njihov naslednji izziv je digitalizacija proizvodnje.

S ponudnikom smo se dogovorili za določe-ne cene storitev, zato danes že vnaprej vemo, koliko nas bo kaj stalo. Pod črto zmogljiva rešitev SAP sploh ni tako zelo draga, kot se govori,

" je pojasnil Marjan Volpe, direktor podjetja Sico.

IKT-INFORMATOR 31www.finance.si Četrtek, 21. junija 2018, št. 117

Za varen posel v oblaku. Samo en naslov je pravi!

DANES PRIPRAVLJENI NA PRIHODNOST

Naše digitalne storitve zagotavljajo vse, kar potrebujete za brezskrbno opravljanje poslovnih obveznosti. Sodobni in varni podatkovni centri ter širok nabor storitev v oblaku omogočajo, da hitro in zanesljivo preklopite na enostaven način digitalnega poslovanja.

Posita.si

Za zanesljivo delovanje ra-čunalništva v oblaku so potrebni dobri temelji – predvsem zanesljiv in sta-bilen podatkovni center.

Varnost poslovanja podjetij in organizacij je čedalje bolj od-visna od delovanja informacij-skih sistemov. Ti pa so odvisni od varnosti in razpoložljivos-ti delovanja strežniških in ko-munikacijskih sistemov. Zad-nje podjetja vse pogosteje seli-jo v okolja podatkovnih centrov specializiranih ponudnikov.

Domači »gigant« na podro-čju podatkovnih centrov je tu-di Pošta Slovenije, ki v svojih centrih podjetjem omogoča ta-ko gostovanje IT-okolij kot tudi ponujanje IT-storitev. Sistemski prostori so namreč namensko zasnovani prostori z vso pot-rebno oskrbno infrastrukturo, kamor lahko podjetja namesti-jo svojo strežniško in drugo in-formacijsko strojno opremo ali pa to najamejo kot infrastruk-turno storitev iz oblaka.

Sodoben in zgledno urejen podatkovni centerPošta Slovenije ima danes več med seboj povezanih podat-kovnih centrov na lokacijah v Ljubljani in Mariboru. V njih strankam omogoča najem prostora, fizičnih in virtual-nih strežnikov ter informacij-skih storitev v oblaku. Sodob-ni centri imajo vzpostavljen

in ustrezno vzdrževan sistem vodenja, ki izpolnjuje zahteve standarda ISO 27001, povezuje pa jih redundantna optična po-vezava s prepustnostjo kar 96 gigabitov na sekundo.

Vsi bistveni gradniki podat-kovnih centrov so vsaj podvoje-ni, redundanca je zagotovljena na virih omrežnega in rezerv-nega napajanja ter brezpre-kinitvenih sistemih kot tudi hladilnih rešitev. Nadzorni in upravljavski sistem bedi nad ce-lotno infrastrukturo ter skupaj s skrbniki zagotavlja celostno preventivno vzdrževanje in te-stiranje delovanja infrastruktu-re. Visoko razpoložljiva zasno-va podatkovnih centrov je skla-dna z nivojem Tier 3.

»Dobra in zanesljiva infra-struktura je danes pogoj za ob-lačne storitve. PosITa IaaS (VS) je osnovna infrastrukturna sto-ritev v oblaku, pomeni pa, ka-ko hitro, enostavno in brez za-četnih vlaganj v opremo priti do osnovne infrastrukture bo-disi za razvoj, test bodisi polno produkcijo,« razlaga Iztok Ren-čelj, direktor prodaje in razvo-ja informacijskih rešitev v Pošti Slovenije.

Različne e-storitve in e-arhivNa omenjeni infrastrukturi da-nes delujejo številne elektron-ske storitve, na primer stori-tve javne certifikatske agenci-je POŠTA®CA, ki izdaja različ-

ne vrste overjenih digitalnih potrdil končnim uporabnikom.

Posebej v poletnem in do-pustniškem času je zelo prilju-bljena tudi storitev za elektron-sko vročanje pošte PoštAR. S to storitvijo lahko zdaj vso pošto hitro, preprosto in ugodno po-šiljamo ter prejemamo kar prek spleta – brez obiska poštne po-slovalnice.

IT-okolje, ki skrbi za zagota-vljanje storitve e-hrambe digi-talnega (dokumentarnega in arhivskega) gradiva, prav ta-ko deluje v okviru podatkov-nih centrov Pošte Slovenije. Certificirana storitev E-Ar-

hiv je skladna z vsemi zakon-skimi predpisi s tega področ-ja (ZVDAGA, UVDAG in ETZ) in je na voljo tudi podjetjem. Storitev ves čas hrambe zago-tavlja trajnost hranjenih digi-talnih dokumentov, ohranja uporabnost njihove vsebine, zagotavlja njihovo nespremen-ljivost, ohranja avtentičnost oziroma dokazljivost njihove-ga izvora ter hranjene digital-ne dokumente varuje pred iz-gubo. Spletni vmesnik z na-prednimi načini iskanja upo-rabnikom omogoča enostaven dostop do hranjenih digital-nih dokumentov in hitro delo.

Pošti Slovenije zaupa tudi MicrosoftPrepoznavnost Pošte Sloveni-je kot odličnega ponudnika ob-lačnih storitev je prepoznalo tu-di podjetje Microsoft, ki je druž-bi kot enemu redkih podjetij v regiji na podlagi prejšnjih pri-zadevanj in usvojenega znanja na področju oblačnih storitev podelilo možnost rabe in trže-nja platforme Microsoft Azure Stack. Pošta Slovenije zato že gradi celovit slovenski ekosis-tem Azure Stack s povezavo v Microsoftovo storitev javnega oblaka Azure. Testno okolje v podatkovnih centrih Pošte Slo-

venije že deluje, partnerji pa v njem razvijajo različne rešitve.

»V veliko čast nam je, da nas je v IT-segmentu prepoznal Mi-crosoft in nam dovolil postaviti platformo Microsoft Azure Stack v naših podatkovnih centrih,« pravi Renčelj. »Z uporabo ome-njene tehnologije smo s partner-ji že pripravili zahtevnejšo reši-tev na področju zdravstva. Mar-ca smo na Zdravstvenem razvoj-nem forumu predstavili celovit bolnišnični informacijski sistem (BIS), enako želimo pripraviti ter podjetjem in organizacijam po-nuditi še druge sodobne namen-ske informacijske rešitve.«

Oblak, na katerega se lahko zanesete

"Pošta Slovenije je na osrednji letni konferenci podjetja HPE – Discover 2018 prejela priznanje Central Eastern Europe, Middle East, Africa Service Provider of the Year 2018. To priznanje podjetje HPE podeljuje svo-jim partnerjem za posebne dosežke na področju poslov-ne odličnosti in zadovoljstva uporabnikov, v omenjeni re-giji pa ima HPE, ki s Pošto Slo-venije na področju ponuja-nja oblačnih storitev sode-luje že od leta 2013, več kot 450 partnerjev.

Novo mednarodno priznanje za oblak Pošte Slovenije

" Pošta Slovenije v svojih podatkovnih centrih strankam omogoča najem prostora, fizičnih in virtualnih strežnikov ter informacijskih storitev v oblaku.