FINANCE, petek, 22. januarja 2010, št. 15www.finance.si

ROBO

TIKA

MEHA

TRON

IKA IN

OGLASNA PRILOGA

V razvitih industrijskih okoljih so mehatronski in robotski sistemi nepogrešljivi, vedno bolj pa prodirajo tudi v manj razvite države. Obenem roboti počasi postajajo pomočniki človeka v vsakodnevnem življenju.

VSE ZA AVTOMATIZACIJO - ROBOTIZACIJO VARJENJE - REZANJE

28, 29

Vedi, ki vse bolj obvladujeta svet

Oglaševanje v prvem

slovenskem poslovnem

dnevniku:

oglasi@finance.siZaleže!

»Čedalje več področij elektrotehnike vstopa v mehatroniko,« pravi Vanja Ambrožič iz ljubl-janske fakultete za elektrotehniko. 28, 29

OGLASNA PRILOGA FINANCE, petek, 22. januarja 2010, št. 15www.finance.si28

Mehatronika je interdiscipli-narno področje tehnike. Pove-zuje strojništvo, elektrotehniko, računalništvo in informatiko, pravi Peter Butala, izredni pro-fesor na ljubljanski fakulteti za strojništvo. Mehatronski pro-izvodi in sistemi vključujejo mehanske podsisteme, ki jih vodijo elektronski krmilniki, danes predvsem digitalni. Pri teh je izredno pomembna pro-gramska oprema.

Izhaja iz avtomatizacije Mehatronika izhaja iz av-

tomatizacije, zato se je najprej uveljavila v proizvodnji, danes pa jo lahko srečamo praktično povsod. Zelo se uveljavlja v av-tomobilski industriji, pri proi-zvodnji gospodinjskih aparatov, v energetiki in procesni tehniki. Skratka povsod, kjer lahko pri-pomore k povečanju učinkovito-sti in kakovosti dela ali pa k večji

varnosti in udobju uporabnika, poudarja Butala.

Roboti predvsem v serijski proizvodnji

Tudi robotika je interdisci-plinarno področje, ki se ukvar-ja z načrtovanjem, razvojem, izdelavo in uporabo robotov.

Mehatronika Mehatronika izhaja iz avtomatizacije,

V industriji brez mehatron-skih sistemov zelo težko dosegamo konkurenčnost, v najbolj razvitih okoljih se mehatronskim sistemom v procesu avtomatizacije priključijo tudi roboti. Mehatronika pa vztrajno prodira tudi na področja, ki so tesno povezana s kako-vostjo življenja človeka.

»Danes hitrejši in cenejši mikroprocesorji omogočajo izvajanje čedalje kompleksnejših krmilnih in nadzornih nalog,« pravi Vanja Am-brožič, Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani.

▶

Po ocenah poznavalcev je v slovenski industriji v upo-rabi od 100 do 200 robotov na 10 tisoč zaposlenih, kar nas uvršča v vrh držav sre-dnje in vzhodne Evrope. Te-mu primerno so razvite tudi dejavnosti s tega področja: avtomatika, mehatronika in robotika. Njihovo stičišče je sejem IFAM, ki pokriva področje avtomatike, meha-tronike, robotike, proizvodne informatike, merilne tehnolo-gije in ki v Celju v organizaciji družbe ICM poteka že od leta 2005. Letos so mu priključili še drugo sejemsko prireditev, INTRONIKA, namenjeno industrijski in profesionalni elektroniki, komponentam, merilni tehniki in podobno, ki sicer samostojno poteka od leta 2006. Zdaj bosta sejma

odprta sočasno, vendar kot dve ločeni strokovni prire-ditvi. Po besedah Tonija La-znika, direktorja družbe ICM, sta to edina strokovna (B2B) sejma v Sloveniji in srednji Evropi s tega področja, zato so se v družbi ICM, ki ju orga-nizira, odločili, da ju časovno združijo. Tako bodo obisko-valci in udeleženci imeli na voljo strokovne vsebine obeh sejmov.

Strokovnjaki srečajo strokovnjake

Oba sejma sta namenjena izključno strokovnim obisko-valcem, ki prihajajo iz panog, kakor so avtomobilska in far-macevtska oziroma kemijska, lesna, živilska, tiskarska, em-balažna, solarna, elektro, pa-pirna … Število razstavljavcev in tudi strokovnih obiskoval-cev se nenehno povečuje, an-kete pa kažejo, da je sestava obiskovalcev zelo strokovna. Temu so svoj odnos do prire-ditev prilagodili tudi razsta-vljavci – na njih so udeleže-ni zlasti vodilni in vodstveni kadri ter tisti, ki v podjetjih

(so)odločajo. Podobna slika je tudi pri obiskovalcih, ki tako lahko na sejmih dobijo kompetentne odgovore na strokovna vprašanja in tudi želene rešitve.

V okviru obsejemskih pri-reditev bodo med drugim pre-davanja s področja mikroav-tomatizacije, servoregulacije, pozicionerjev in nivojskih stikal, varnosti strojev, inte-ligentne zaščite in pogonske tehnike.

Izvoz znanja v Srbijo Letos so organizatorji

sejma IFAM & INTRONIKA naredili korak naprej, saj bodo februarja v Beogradu pripravili popolnoma enak dogodek kot v Celju, in sicer v organizaciji hčerinskega podjetja ICM Internatio-nal. »S tem je podjetje ICM postalo tudi prvo sejemsko podjetje v Sloveniji ter sre-dnji in vzhodni Evropi, ki je z ‚izvozom‘ lastnega sejma kot plod lastnega znanja ponudilo odskočno desko za promocijo svojim poslovnim partnerjem v tujini,« pravi Laznik.

Stičišče avtomatike, mehatronike in robotikeDanes so avtomatika, mehatronika in robo-tika tesno povezane, kar dokazuje tudi sejem IFAM & INTRONIKA

Slovenija je po uporabi robotov vodilna v srednji in vzhodni Evropi, podobno je tudi pri avtomatiki in meha-troniki. Zato ne preseneča, da je ključna sejemska prireditev na tem področju ravno v naši državi.

Pomembno področje v me-hatroniki in robotiki je tudi strojni vid. Značilne apli-kacije za strojni vid so med drugim prepoznava poškodb, spremljanje proizvodnje, vo-denje robotov, sledenje, sor-tiranje in identificiranje.

Optična kontrola solarnih panelov

Strojni vid je zelo pomem-ben pri proizvodnji solarnih panelov. Ti so v fazi proizvo-dnje izredno občutljivi, za-to je treba procese izvajati zelo natančno in previdno. Za različne kontrole pri ze-lo hitrih proizvodnih linijah proizvajalci potrebujejo visi-on sisteme, ki brezkontaktno opravljajo različne kontrol-ne naloge. Sistemi In-Sight® vision iz Cognexa nadzirajo solarne panele brez vpliva na hitrost proizvodnje.

Uporaba strojnega vidproizvodnji solarnih pStrojni vid daje robotu oči – te morajo biti še poseproizvodnji solarnih panelov Proizvodnja solarnih panelov, ki je praviloma visoko avtomatizirana, je zelo zahtevna, saj so paneli zelo občutljivi. Napakam pri proizvodnji in poškodbam se lahko izognemo z vrhun-skimi vision sistemi.

S pomočjo strojnega vida robot dela praktično brez napak.▶

To so računalniško krmiljeni stroji, ki so sposobni izvajati eno ali več nalog ponovljivo, hitro in natančno. Uveljavili so se v proizvodnji, kjer opravlja-jo vrsto nalog, kot so varjenje, barvanje, sestavljanje, dodaja-nje. Srečujemo jih predvsem v serijski proizvodnji, kjer se na-

Naloga: pozicioniranje celic Pri prozvodnji solarnih

panelov je posebno zahtev-no mehansko pozicioniranje celic, saj so te dokaj krhke, pri čemer več različnih di-menzij in vzorcev pozicio-

niranje še bolj zaplete. Pro-izvodnja solarnih panelov je sorazmerno draga, ob visoki stopnji avtomatiziranosti in velikih proizvodnjih serijah pa je za ohranjanje konku-renčne prednosti odločilen

IKT I

NFOR

MATO

RO

GLA

SNA

PRIL

OG

A

[DODAJAMO VREDNOST]

Informacije za oglaševanje: Darinka Žemlja, tel.: 01 30 91 539, darinka.zemlja@finance.si

Iz vsebine februarskih prilog

IKT INFORMATOR 11. 2. E-arhiviranje 25. 2. IT v proizvodnji, CeBIT

MEHATRONIKA IN ROBOTIKAFINANCE, petek, 22. januarja 2010, št. 15www.finance.si 29

Razvoj mehatronskih komponent je z leti zelo spremenil potek inženiringa v strojegradnji. Zmanjšuje se delež mehanskih komponent in povečuje delež električnih. Večina mehanskih komponent je danes že električno krmiljenih. Vse te spremembe pa težijo k vedno večji pove-zanosti strojnih in elektroinženirjev oziroma tako imenovanih mehatronikov.Da pa bi bil inženiring lažji in hitrejši, je treba stare metode zamenjati z novimi, ki temeljijo na interdisciplinarnosti. Zato je podjetje EPLAN Software & Service GmbH razvilo CAE (Com-puter-aided engineering) programsko orodje EPLAN, ki temelji na skupni platformi, ta pa omo-goča povezljivost med različnimi disciplinami, kot so elektroinženiring, fl uidni inženiring, pro-cesni inženiring in načrtovanje ter proizvodnja stikalnih blokov. Danes se inženirji pri izdelavi dokumentacije srečujejo s problemi, kot so preveliko število raz-lične programske opreme (vse je treba poznati), različna poimenovanja komponent, nedosto-pnost knjižnic elementov, ločena dokumenta-cija za elektro in strojni del in podobno. Pritiski na inženirje so vse večji, saj so časovni roki zelo kratki. Kako pa nam lahko programska oprema EPLAN pomaga, da olajšamo delo inženirjev, skrajšamo čas izvedbe in povečamo produktiv-nost? EPLAN ponuja orodja, s katerimi bo elek-troinženir narisal tokovne sheme, strojni inženir bo narisal pnevmatične ali hidravlične sheme, ki so povezane z električnimi, narisal ali uvozil kakšno strojno konstrukcijo za pregled, v proi-zvodnjo pa bodo podatki posredovani hitro in brez napak. Vsi oddelki, denimo elektro, strojni, nabava in proizvodnja, so tako med seboj povezani in lah-ko sočasno sodelujejo pri projektu. Rezultat je uniformna in pregledna dokumentacija za pro-izvodnjo in izdelek, ki vsebuje informacije vseh omenjenih disciplin. Nič več nimamo podvajanja podatkov, nezdružljive dokumentacije in napak pri nabavi opreme. EPLAN ponuja uporabniku enoten in prilagodljiv vmesnik, skupne baze podatkov (standardne knjižnice simbolov za ele-ktriko ali fl uid, makrov in komponent svetovno

priznanih proizvajalcev) ter minimalno admini-stracijo.V 25 letih, kolikor je EPLAN na voljo na trgu, je postavil standard na področju inženiringa in je vodilno orodje v strojegradnji in robotiki. To potrjuje tudi podatek, da so ga bralci strokov-ne revije SPS-Magazine leta 2008 uvrstili med TOP 100 izdelkov in da ga uporabljajo vodilna svetovna podjetja na področju avtomatizacije, strojegradnje in robotike. EPLAN Electric P8 in EPLAN Fluid zaokrožujeta inženiring na področju mehatronike. Podjetje EXOR ETI, d. o. o., ki v Sloveniji zastopa programsko opremo EPLAN, bo omenjeni pro-dukt predstavilo na sejmu IFAM, ki bo potekal od 27. do 29. januarja 2010 v Celju.

EXOR ETI, inženiring za energetiko, transport in industrijoStegne 71000 LjubljanaTel.: +386 1 511 10 95Faks: +386 1 511 30 79GSM: 031 302 503E-pošta: eplan@exor-eti.siSplet: www.exor-eti.si

Optimizacija inženiringa v mehatroniki in robotiki s CAE programsko opremo EPLAN

• industrijski RFID sistemi• čitanje črtnih kod v industriji• čitanje 2D in črtnih kod,

tudi najzahtevnejših DPM (Direct Part Marking)

• končna kontrola• vodenje robotov• spremljanje

proizvodnje• sledenje• sortiranje• identificiranje

• krmiljenje in regulacija• senzorika• varnost strojev• industrijska vodila

ò

loge ponavljajo. Roboti so tudi zelo primerni za delo v težkih in nevarnih razmerah.

Vse bolj zmogljivo in manjše

V strojništvu se bo meha-tronika razvijala v smeri tako imenovanih vgradnih sistemov.

je izrednega pomena za usklaje-no delovanje v večjem sistemu, kot je denimo avtomobil. Veli-ko pozornosti se namenja tudi razvoju vmesnikov med člove-kom in napravo, ki morajo biti za uporabnika čim bolj enostavni in intuitivni.

Mehatronika prodira na vsa področja, poudarja Peter Butala. Pred leti smo se z njo srečevali predvsem v industrijskih oko-ljih, danes pa se uveljavlja tudi v drugih delovnih in bivalnih okoljih. Njeno prihodnost so-govornik vidi tudi v medicini.

Modeliranje in simuliranje tudi v mehatroniki

»Modeliranje in simuliranje sta danes nepogrešljivi tehni-ki, ki ju uporabljamo pri inže-nirskem delu, tudi pri razvoju mehatronskih in robotskih sistemov,« pravi Peter Butala. Model je poenostavljena ab-strakcija dejanskega sistema, ki v simulaciji omogoča vpogled v obnašanje modeliranega sis-tema. »To je pri načrtovanju novega sistema izrednega po-mena. Tako lahko pridobimo informacijo o obnašanju siste-ma že med načrtovanjem, in to za zanemarljive stroške. Prav tako lahko vključimo model načrtovanega sistema v model

obstoječega okolja in preve-rimo obnašanje celote. Veliki avtomobilski proizvajalci, kot sta denimo Daimler in BMW, razvijajo modele celih tovarn. Te tako imenovane digitalne tovarne služijo za analizo obna-šanja novih delovnih sistemov pri različnih scenarijih. S tem je lahko odločanje, denimo o novih naložbah, bistveno bolj utemeljeno in kakovostno,« poudarja Butala. Ob tem pa omenja tehniko, ki se v razvoju vedno pogosteje uporablja. To je tehnika tako imenovanih pol-realnih sistemov (hardware-in-the-loop), pri kateri v krmilno zanko povezujejo tako dejanske kot tudi navidezne objekte. Ta-ko lahko združijo dejanski kr-milnik z navideznim objektom krmiljenja. S tem dobijo osno-vo, na kateri razvijajo in sproti testirajo krmilno programsko opremo, kar znatno pripomore k skrajšanju časa razvoja in po-večanju kakovosti programa.

Elektrotehnika vstopa v mehatroniko

Mehatronika je močno uve-ljavljena tudi v elektrotehniki. Po besedah Vanje Ambrožiča, predstojnika katedre za meha-troniko na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko, je mehatro-

nika že po definiciji izredno široko področje elektrotehni-ke. »Rekel bi celo, da je proces dvosmeren; čedalje več področij elektrotehnike vstopa v meha-troniko. Sodobni mehatronski sistemi pospešeno vključujejo sodobne informacijske tehno-logije, alternativne vire energije (denimo fotovoltaiko), siste-me razpoznavanja,« poudarja Ambrožič.

Danes hitrejši in cenejši mi-kroprocesorji omogočajo izva-janje čedalje kompleksnejših krmilnih in nadzornih nalog, razvoj močnostne elektrotehni-ke, bolj nadzorovano pretvorbo električne energije na vseh rav-neh moči ob izboljšanju izkorist-ka, kar, skupaj z novimi materi-ali, tehnologijami in izvedbami bolj učinkovitih elektromehan-skih pretvornikov energije, vodi v implementacijo mehatronskih sistemov na vseh proizvodnih in aplikativnih področjih, pravi Ambrožič. V tem trenutku so ze-lo zanimivi mikromehatronski sistemi, denimo v medicini, širši javnosti pa so znani napredki na področju transportnih sistemov (denimo hibridna in električna vozila).

Tudi v elektrotehniki se raču-nalniško modeliranje in simuli-ranje široko uporabljata.

prodira na vsa področjazato se je najprej uveljavila v industriji, nezadržno pa prodira tudi drugam

»Mehatronika je prisotna povsod, kjer lahko pripomore k povečanju učinkovitosti in kakovo-sti dela ali pa k večji varnosti in udobju uporabnika,« pravi Peter Butala, Fakulteta za strojni-štvo v Ljubljani.

▶

da pri panelov

ebno budne pri

dejavnik kakovost izdelka. Poleg pozicioniranja solar-nega panela lahko vision sistemi opravijo tudi kon-trolo napak, denimo razpok, merijo dimenzije, opravijo kontrolo robov …

Več opravil hkrati Vision system Cognex

z družino vision sistemov In-Sight uspešno opravlja naloge optične kontrole in natančnega pozicioniranja. Ko kamera Cognex In-Sight v svojem vidnem polju vidi ce-lice solarnega panela, sporoči natančno lokacijo robotu ter hkrati pregleda površino za morebitne okvare. Kamera izračuna položaj in orien-tacijo celice ter informacijo pošlje robotu. Ta celico pri-me za zato namenjen zavi-hek in jo odloži na zahtevano mesto.

Odkrivanje napak na so-larnih panelih je takorekoč 100-odstotno, kamere pa je zaradi njihovih naprednih tehničnih karakteristik (Ethernet, hitro procesiranje, programska oprema In-Sight Explorer) izredno enostavno vključevati v proces.

Vgradni (angl. embedded) sis-temi so namenski računalniški krmilniki, ki so vgrajeni v sa-mo napravo. Njihova naloga je krmiljenje določenih funkcij naprave, in to v realnem času. Naslednje področje razvoja mehatronike je miniaturizaci-ja. Senzorji, krmilniki, aktua-

torski elementi postajajo vedno manjši in zmogljivejši. Pomem-ben je tudi razvoj programske opreme, ki postaja vedno bolj zmogljiva, njen razvoj pa bolj učinkovit. Tudi komunikacijske tehnologije so pomembne, saj omogočajo komunikacijo med mehatronskimi podsistemi. To

Urednik oglasnega uredništva:Branko Žnidaršič

Urednik priloge:Samo KranjecTel.: (01) 30 91 558E-pošta: samo.kranjec@finance.si

Trženje:Maja ČendakTel.: (01) 30 91 422E-pošta: maja.cendak@finance.si

Matej JelenTel.: (01) 30 91 534E-pošta: matej.jelen@finance.si

Računalniški prelom: Romina Colnarič

Lektoriranje: Julija Klančišar

Mehatronika in robotika je oglasna priloga časnika Finance.

OGLASNA PRILOGA FINANCE, petek, 22. januarja 2010, št. 15www.finance.si30

vabi k vpisu v višješolskeštudijske programe:

Mehatronika,Informatika,Elektronika,

Geotehnologija in rudarstvo,Gostinstvo in turizem

Varstvo okolja inkomunala

ter

.

Trg mladosti 3, 3320 VelenjeTelefon: (03) 896 06 42Internet: http://vss.scv.si

Elektronski naslov: vss@scv.si

Mehatronika se je najprej začela razvijati na Fakulteti za strojništvo v okviru Univerze v Ljubljani, pra-vi izredni profesor na tej fakulteti Peter Butala. Tako je bila že sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja, sočasno z razvitim svetom, na uni-verzitetnem študijskem programu strojništva vpeljana smer meha-tronika, mikromehanski sistemi in avtomatizacija. Ob preobrazbi študijskih programov v bolonj-ske je mehatronika dobila svoje mesto kot smer v visokošolskem strokovnem študijskem programu prve stopnje strojništvo – projek-tno aplikativni program. Na drugi stopnji študija strojništva pa bo program vključeval smer meha-tronika in laserska tehnika.

Zanimanje za študij se povečuje

Robotiko jemljejo kot del me-hatronike. Predvsem se ukvarjajo z robotizacijo, to je uvedbo robotov v proizvodnjo. Kar nekaj njihovih

laboratorijev raziskuje robotizaci-jo različnih delovnih procesov, kot so varjenje, montaža, mehanska obdelava in podobno.

V letošnjem študijskem letu je na smeri mehatronika, mikrome-hanski sistemi in avtomatizacija redno vpisanih 64 študentov; od tega 16 v tretjem, 24 v četrtem in 24 v petem letniku. »Na splošno lahko rečemo, da se je interes za študij strojništva med mladimi povečal. To velja tudi za študij me-hatronike. Generacija študentov, ki je letos vpisana v tretji letnik, pa je zadnja po starem študijskem programu. Kakšen bo interes za študij mehatronike po bolonjskem programu, bomo videli prihodnje leto,« razlaga Peter Butala.

Industrija potrebuje mehatronike

Sogovornik dodaja, da se slo-venska industrija usmerja v vedno bolj zahtevne, tudi računalniško krmiljene proizvode in tehnologi-je. Zato je spoznala, da potrebuje inženirje, ki imajo interdiscipli-narno znanje in ki znajo sistemsko reševati kompleksne industrijske probleme, zato njihovi diplomanti doslej niso imeli težav z zaposli-tvijo, so se pa v sedanjih kriznih časih razmere zaostrile. Kljub te-mu diplomanti najdejo zaposlitev, saj se veliko podjetij zaveda, da je izhod iz krize mogoč le z razvojem in inovacijami.

Svoje diplomante usposabljajo za razvoj, proizvajanje, vodenje in vzdrževanje zahtevnih mehatron-skih proizvodov in sistemov. Za to je potrebna široka paleta znanj od strojništva, elektrotehnike in elektronike do sodobnih informa-cijsko-komunikacijskih tehnologij, sistemskih teorij in metod odloča-nja. Inženirji mehatronike morajo biti dobro teoretično podkovani na vseh teh področjih. Zgolj te-oretično znanje pa ne zadošča, treba ga uporabiti, to je vgraditi v produkte, za kar je potrebno tudi usposabljanje za uporabo raznih metod in orodij za delo, potrebne so praktične izkušnje. »Naši štu-

denti si jih nabirajo pri timskem projektnem delu, v okviru katerega razvijejo in izdelajo prototip kom-pleksnega mehatronskega sistema. Takšen projektno orientiran način študija izvajamo še vrsto let. Rezul-tati nam potrjujejo, da sta učenje z delom (ang. learning-by-doing) in timsko projektno delo trenutno najboljša načina izobraževanja na tako kompleksnem področju, kot je mehatronika,« poudarja Butala.

Zanimanje tudi med elektrotehniki

Vanja Ambrožič, predstojnik katedre za mehatroniko na lju-bljanski fakulteti za elektrotehni-ko, pravi, da beseda »mehatronika« obstaja že 40 let, v zadnjih letih pa je postala vsesplošno znana. Na katedri za mehatroniko in na drugih katedrah so vseskozi spre-mljali razvoj stroke in poučevali področja, ki jih združuje meha-tronika. Ukvarjajo se predvsem z elektromehanskimi pretvorniki energije (električnimi stroji) in električnimi pogoni, močnostno (različni tipi napajalnikov) in krmilno elektroniko, mikropro-cesorsko in krmilno industrijsko tehniko (krmiljenje mehatronskih podsestavov) ter regulacijsko in krmilno tehniko.

V novem bolonjskem programu, ki so ga začeli izvajati s tem šolskim letom, je mehatronika vključena v obeh študijih (univerzitetni in visokošolski strokovni) kot samo-stojni predmet. Za izbirni predmet mehatronika se je v prvem letniku visokošolskega strokovnega štu-dija aplikativna elektrotehnika odločilo največ kandidatov (okoli 80). V tretjem letniku prve stopnje univerzitetnega študija in na drugi stopnji bodo študenti, ki jih zanima mehatronika, lahko izbrali smer energetika in mehatronika, ki je posvečena prav temu področju, zlasti na drugi stopnji. Ob tem Vanja Ambrožič pravi, da se je vpis v smeri, ki jih pokriva kate-dra za mehatroniko, po nekaj letih precejšnje rasti pri obeh študijih stabiliziral. Vsi diplomanti brez

težav najdejo zaposlitev, saj je za-nimanje podjetij za ta profil kadrov izjemno velik.

Razgibano tudi pri robotikih Marko Munih z ljubljanske

fakultete za elektrotehniko, ki pokriva področje robotike, pravi, da je robotika že od nekdaj razgi-ban študij, ki zahteva in daje pa-leto znanj. Izobraževanje je tako kot nekakšno igrišče s številnimi interdisciplinarnimi problemi, hkrati pa priprava na pravo delo v industriji. V zgodnjih osem-desetih letih so se na ljubljan-ski fakulteti za elektrotehniko začela predavanja iz robotike, izšel je prvi učbenik. Predmet osnove robotike danes poslušajo vsi študenti avtomatike (ene od štirih smeri) in tehniške kakovo-sti, skupno okrog 100 študentov na leto. Z naraščanjem števila robotov v industriji je naraščal tudi obseg predavanj.

Med štirimi moduli študi-ja avtomatike je tudi robotika (v zadnjih letih je vanj vpisa-nih med 20 in 25 študentov) kot kombinacija robotskih in merilnih znanj, potrebnih za učinkovito fleksibilno avtoma-tizacijo industrijskih procesov. Študenti poslušajo specifične robotske predmete od kinema-tike, dinamike do vodenja in senzornih sistemov. Ukvarjajo se s konkretnimi problemi ob uporabi vrhunske industrijske in raziskovalne opreme (Adept, Staübli, ABB, Motoman, Epson, FCS, Phantom AMTI, JR3, Sc-hunk in Optotrak) v povezavi z industrijskimi in inštitutskimi partnerji. Najboljši med njimi o rezultatih poročajo na mednaro-dnih znanstvenih konferencah ali pa objavijo svoje rezultate v priznanih mednarodnih re-vijah. Na področju robotike je doslej končalo študij prek 200 diplomantov.

V novem bolonjskem študiju bo na različnih stopnjah mogoče izbirati med desetimi robotski-mi vsebinami.

V Mariboru združeni študij na dveh fakultetah

Na Univerzi v Mariboru je akre-ditiran program prve bolonjske stopnje mehatronika, ki ga skupaj izvajata Fakulteta za strojništvo (FS) in Fakulteta za elektroteh-niko, računalništvo in informatiko (FERI). V prvi letnik na prvi bo-lonjski stopnji se je študijskem letu 2007/2008 vpisalo 25 študentov, lani 28 in letos 29.

Prvi diplomanti bodo ta pro-gram končali letos jeseni. V akre-ditaciji na svetu za visoko šolstvo pa sta še druga bolonjska stopnja mehatronike, ki bi naj zaživela le-tos jeseni, in visokošolski strokov-ni program mehatronika, ki bi naj omogočil vertikalno napredovanje tudi tistim, ki so končali srednje ali višje strokovno izobraževanje.

Karl Gotlih, ki koordinira ome-njene programe, pravi, da imajo na področju mehatronike že desetle-tno tradicijo. Smer mehatronika so tako v starih »predbolonjskih« pro-gramih imeli v tretjem in četrtem letniku FS in FERI. Na tej smeri, na katero so se vpisovali študenti FERI in FS v tretjem letniku, je do zdaj na FS diplomiralo 27 študen-tov in na FERI 39. Ti so pridobili naziv univ. dipl. inž. (str. ali elekt.) smer mehatronika.

»Naši diplomanti si zelo hitro najdejo službo, še posebno, ker je del programa orientiran projektno in v teh projektih si marsikateri že najde svojo kasnejšo zaposlitev,« razlaga Karl Gotlih.

V Velenju šolanje na različnih stopnjah

Mehatroniko poučujejo tudi na srednjih in višjih šolah. V Šolskem centru Velenje izvajajo izobraže-vanje po programu mehatronika na srednješolski in višješolski ravni, pravi Srečko Zorman. Viš-ješolsko izobraževanje od štu-dijskega leta 2005/2006 naprej, od leta 2008/2009 po kreditno ovrednotenem programu. V pro-gramu mehatronika lahko študenti v drugem letniku izberejo enega izmed izbirnih modulov v obsegu

16 kreditnih točk. Izbirajo lahko med moduli avtomatizacija, robo-tika in proizvodni sistemi.

Na ravni srednješolskega izo-braževanja izvajajo program sre-dnjega poklicnega izobraževanja mehatonik operater, program srednjega strokovnega izobra-ževanja tehnik mehatronike in z novim šolskim letom tudi program poklicno tehniškega izobraževanja tehnik mehatronike.

V letošnjem študijskem letu je v program mehatronika vpisanih 62 rednih in 60 izrednih študen-tov. Glede na izvedbeni kurikulum višje strokovne šole v letošnjem študijskem letu v programu meha-tronika v drugem letniku izvajajo izbirni modul (smer) proizvodni sistemi.

Program tehnik mehatronike kot eksperimentalni program iz-vajajo četrto leto zapored, vanj je vpisanih 117 dijakov. Peto leto za-pored izvajajo program mehatro-nik operater, kjer je v tem šolskem letu v vseh treh letnikih 75 dijakov. Dober vpis so dosegali tudi v gene-racijah, ki so že končale triletno

Mehatroniki in robotiki kljub krizi dZaposlitev lahko dobijo diplomanti različnih stopenj: srednjih in višjih šol ter tudi fakultet V podjetjih potrebujejo široko znanje, ki ga iz šol prinesejo mehatroniki in robotiki, zato ti po šolanju praviloma nimajo večjih težav pri iskanju zaposlitve. Številni se z bodočim delodajalcem spoznajo kar pri skupnih projektih, ki jih med šolanjem izvajajo v sodelovanju s podjetji.

Med izobraževalne ustanove, ki pokrivajo mehatroniko, sodi tudi Višja strokovna šola v Šol-skem centru Celje, ki višješolski študijski program mehatronika izvaja od leta 2005. Ob tem pra-vijo, da se njihovi diplomanti, inženirji mehatronike, že spo-padajo s problemi v industriji, predvsem na področju avtoma-tizacije in robotizacije proizvo-dnih procesov.

Uporaba sodobne tehnologije

Njihovi študenti imajo dostop

Znanje je treba sproti nadgrajevatiMehatronika in robotika sta strokovno zelo zahtevni področjiV mehatroniko in robotiko je vključen zelo širok spekter znanj, ki se hitro spreminjajo. Hiter je tudi razvoj tehnologij, ki so potrebne za uspešno delo na tem področju, zato se morajo zaposleni v industri-ji sproti izobraževati.

do najmodernejše tehnologije s področja krmilne in regulacijske tehnike, motornih pogonov, ro-botike, tehnologij CAD in CAM ter informacijskih tehnologij. Letos in v prihodnjih dveh le-tih načrtujejo tudi naložbo v vrednosti prek 500 tisoč evrov za posodobitev in nadgradnjo učne tehnologije na področju robotske tehnologije, proporci-onalne in servofluidne tehnike ter tehnologij za hitro izdelavo prototipov.

Tečaji robotike … Mehatronika zahteva izredno

širok nabor znanj, ki jih morajo strokovnjaki nenehno nadgra-jevati. Zato v Celju kandidatom iz industrije ponujajo tečaje, ki jim pomagajo ujeti korak z naj-novejšo tehnologijo.

Na področju robotike tako ponujajo osnovni in nadalje-valni tečaj, ki sta namenjena

operaterjem, vzdrževalcem in programerjem robotskih celic. V okviru tečaja se kandidati naučijo: • varno upravljati robotski

sistem, • izvesti osnovne nastavitve

robotske celice in orodja, • izvesti kalibracijo robotskega

mehanizma, • upravljati programe robotske

celice, • programirati gibe robotskega

mehanizma, • izvršiti priključitev in nastavi-

tve vhodno/izhodnih enot, • uporabiti vhodno/izhodne

funkcije v programih, • strukturirati program robot-

ske celice, • izvesti priključitev ter pove-

zavo med krmilnikom in sis-temom vodenja robota ter

• uporabiti napredne funkcije pri programiranju robotskega sistema.

… in krmilne tehnike Na področju krmilne tehnike

ponujajo osnovni in nadaljevalni tečaj, ki sta namenjena vzdrže-valcem in snovalcem avtomati-ziranih sistemov. V okviru tečaja se kandidati naučijo: • uporabljati programsko okolje

STEP7 in njegova orodja, • nastaviti strojno opremo in

vzpostaviti komunikacijo s krmilnikom,

• snovati strukturirane pro-grame za logična in koračna krmilja,

• n a č r t o v a t i r e ž i m e obratovanja,

• odkrivati in odpravljati napake,

• pravilno priključiti električne, pnevmatične in hidravlične izvršilne elemente,

• uporabiti frekvenčni regulator MICROMASTER,

• snovati porazdeljene krmil-ne sisteme z uporabo omrežij

MPI, Profibus DP, Profinet, • uporabiti krmilnik kot dvo-

položajni in PID regulator, • uporabljati programsko orod-

je za vizualizacijo Wincc flexi-ble ter

• izvesti vizualizacijo krmilnega sistema s pomočjo spletnega strežnika krmilnika. Pri delu kandidati uporablja-

jo najnovejšo tehnologijo vodil-nih svetovnih proizvajalcev, kar zagotavlja hiter prenos znanja iz učnega v realno delovno okolje, pravijo v Celju. Tečaji potekajo v slovenskem jeziku v skupinah do največ osem kandidatov, tako da se predavatelji lahko posve-tijo posameznim udeležencem. Vzdrževalcem in snovalcem av-tomatiziranih sistemov lahko vsebino tečaja prilagodijo glede na njihovo predznanje in potre-be. Po končanem tečaju kandi-dati prejmejo potrdila o udeležbi in osvojenem znanju.

Za obvladovanje robotskih sistemov je ▶

MEHATRONIKA IN ROBOTIKAFINANCE, petek, 22. januarja 2010, št. 15www.finance.si 31

Šolski center CeljeVišja strokovna šolaPot na Lavo 22, 3000 Celje

Uvajamo program

solarne tehnikein inteligentnih

inštalacij

Litostrojska cesta 51Ljubljana

www.ssts.siTehnik mehatronike (4 leta)

Tehnik računalništva (3+2 leti)

Elektrotehnik (3+2 leti)

Računalnikar 3 leta

Elektrikar 3 leta

obijo službo

Prvi industrijski robot je bil pa-tentiran, izdelan in nameščen leta 1961 v General Motorsu in je imel hidravlične pogone. Leta 1974 je Asea montirala prvega elek trično gnanega robota, od tedaj je robot kombinacija strojništva, elektro-tehnike in računalništva, pravi Marko Munih, vodja laboratorija za robotiko z ljubljanske fakultete za elektrotehniko. Električni mo-torji, močnostne stopnje, senzorji in krmilna vezja so samo okolje za kompleksno programsko opremo, ki sproti zagotavlja gladko gibanje, varnost, povezave z bližnjo okoli-co in menedžerskimi nadzornimi sistemi.

Roboti delujejo v številnih industrijah ...

Roboti so v elektrotehniški industriji nenadomestljivi kot proizvodne celice z enim ali več sodelujočimi roboti. Industrijski roboti so ključna komponenta v avtomatizaciji katerekoli proi-zvodnje. Največ robotov je danes instaliranih v avtomobilski indu-striji in industriji avtomobilskih podsklopov, v industriji elek-tronskih komponent, v kemični, gumarski in industriji plastike, v kovinskopredelovalni pa tudi že v živilskopredelovalni industriji.

Marko Munih vidi za razvoj robotike številne razloge:• znižanje operativnih stroškov,• povečanje kakovosti proizvodov

in njihove identičnosti,• izboljšanje delovnih razmer za

delavce v kombinaciji s standar-di varnosti in zdravja,

• povečanje proizvodnih količin,

• povečanje fleksibilnosti pro-izvodnje, hiter preskok med

proizvodi,• zmanjšanje izmeta materiala in

povečanje izkoristka,• prihranek visokokakovostnih

proizvodnih površin.

… prodirajo pa na nova področja

Roboti se širijo na nova po-dročja. Globalno je bilo leta 2008 prodanih prek 63 tisoč raznih ser-visnih profesionalnih robotov, od tega prek 30 odstotkov na področju obrambe, reševanja in varnosti, kar 23 odstotkov v mlečni industriji, sledijo roboti za čiščenje, v medicini in podvodni roboti. Več je instalacij v gradbeništvu, razgradnji, mobil-nih robotskih platform nasploh in tistih v logističnih sistemih. Skupni vrednostni obseg robotizacije zna-ša 11,2 milijarde evrov.

Servisnih robotov je bilo do le-ta 2009 prodanih kar 4,4 milijona enot za domačo uporabo ter 2,8 milijona za zabavo in prosti čas. Ta tip robotov se spremlja posebej, saj se proizvajajo v velikih količinah in po bistveno nižjih, širši množi-ci uporabnikov dostopnih cenah. Med servisne robote za osebno in domačo uporabo prištevamo predvsem samodejne sesalnike in kosilnice kot tudi modele za zabavo in prosti čas, denimo robote igrače, hobi sisteme, robote za izobraže-vanje in trening.

Trg robotov za pomoč bolnim in starejšim je še vedno majhen, ven-dar se pričakuje rast v prihodnjih letih. Prav tako se bo povečalo šte-vilo sistemov za transport, razna področja varnosti in nadzora. Samo v letu 2008 je bilo prodanih okrog 940 tisoč vakuumskih sesalnikov robotov, kar je skoraj 50 odstotkov več kot leto prej. Samodejnih ko-silnic je bilo v letu 2008 prodanih kar 21 tisoč.

Roboti bodo v pomoč človeku ...

Marko Munih pravi, da se bo v prihodnje industrijska robotika predvsem razširila na geografskih območjih, kamor doslej iz različ-nih razlogov še ni prodrla, kar bo

bistveno povečalo skupno število instaliranih robotov. Ni pa priča-kovati velikega povečanja števila robotov denimo v avtomobilski industriji v EU, Ameriki, na Ja-ponskem ali v Koreji.

V teh predelih sveta bo največji razcvet doživljala servisna robo-tika. Avtonomni vozički denimo, ki jih že poznamo v avtomobilski industriji, bi svoje mesto lahko našli tudi v bolnišnicah in drugje. Poleg tega bi podoben mobilni varnostnik neutrudno preverjal prostore. Zaradi staranja prebival-stva v najbolj razvitih delih sveta lahko pričakujemo razvoj in rast števila robotov na raznih področjih medicine in rehabilitacije. Robot lahko denimo omeji gibanje kirur-ga pri vrtanju luknje v kolčno kost in s tem prepreči pregloboko ali neokroglo izvrtino. Lahko je orodje v rehabilitacijskem urjenju nog ali rok, razlaga sogovornik.

... delala bosta z roko v roki Trenutne raziskave v robotiki

so zelo usmerjene v medsebojno sodelovanje človeka in robota pri raznih opravilih. Ključni pri tem so kompleksni senzorni sistemi z visoko zanesljivimi informacijami. V bližnji prihodnosti se bodo preiz-kušali sistemi za samodejno vožnjo avtomobilov (robotov) po avtoce-stah, v vlakovnih skupinah. Že leta 2005 je na Darpa Grand Challen-geu pet samodejnih avtomobilov prišlo do cilja 240 kilometrov dolge dirke v času sedmih ur po asfaltnih, gorskih in makadamskih poteh. V letu 2007 pa tudi ob upoštevanju prometnih pravil in drugih udele-žencev prometa.

Evropa veliko vlaga v raziskave kognitivnih sistemov v robotiki, Japonska pa predvsem na področju humanoidne robotike, pri čemer gre za dolgoročne naložbe.

Z modeliranjem in simuliranjem prihranimo

Tudi pri načrtovanju in obliko-vanju robotov ali robotskih siste-mov se uporabljata modeliranje in simuliranje. »Vsak mehanski

sestavni sklop robota je danes najprej narejen na računalni-ku, znane so dimenzije, mase in druge lastnosti. Podobno velja za električne motorje in lastno-sti elektronike, model je torej v računalniški obliki na voljo za simulacije, pisanje programske opreme vodenja na različnih rav-neh in oceno lastnosti brez ene-ga samega izdelanega sestavnega dela. Mogoča je optimizacija se-stavov, modelov vodenja in druge kode glede na želene parameter,« razlaga Marko Munih.

Takšen način omogoča znatne prihranke. Poleg ekonomskega učinka pa je ključen izkoristek časa, saj je mogoče hkrati testira-ti in vnaprej optimizirati različne sklope, nekateri so v fizični obliki že morebiti dokončani, drugi šele v zasnovi. Kompleksni modeli se kasneje izračunavajo na robotskem krmilniku med samim delovanjem, kar omogoča doseganje želenih lastnosti.

Danes sta postopka modelira-nja in simuliranja zelo pomemb-na pri izgradnji celih robotskih linij ali otokov. V model proi-zvodne celice je mogoče vnesti model želenega robota z vsemi lastnostmi ter tudi modele dru-gih sklopov in orodij, napisati ustrezen program ter prikazati naročniku film delovanja že pred samim naročilom. Tak program kasneje sprejme dejanski krmil-nik robota, ki bo deloval enako z le manjšimi korekcijami. Pri se doseže prihranek v času in de-narju za samo programiranje, v vnaprejšnji oceni izvedljivosti in optimizaciji ciklov. Bistveno krajša je tudi končna optimizacija na sistemu.

Modeliranje in simuliranje ne le olajšata uvajanje sistemov v realno okolje, ampak se morata v vedno več sistemih odvijati sproti med samim delovanjem naprav. Računalnik motorja v avtomobilu upošteva model samega motorja, enako krmilnik robota, podobno tudi drugi visokotehnološki izdel-ki, pravi Marko Munih.

Roboti delajo in pomagajoUporabljajo se v industriji, selijo se tudi v storitvene dejavnosti

Industrijski roboti počasi prodirajo tudi v manj razvite države. V razvitih državah pa je stopnja opremljenosti z industrijskimi roboti sorazmerno visoka, zato se te naprave vse bolj selijo v storitvene dejavnosti, kjer so v pomoč človeku.

izobraževanje, in tako letos prvič omogočajo nadaljevanje šolanja v programu poklicno tehniškega izo-braževanja za tehnika mehatroni-ke, kjer imajo razpisanih 32 mest, razlaga Zorman. Tudi v programu nižjega poklicnega izobraževanja imajo v Šolskem centru Velenje program pomočnik v tehnolo-ških procesih, ki so ga z izbirnimi moduli usmerili v mehatroniko, s čimer so povezali izobraževanje na celotni vertikali centra.

Zorman pravi, da se na višji strokovni šoli število študentov, vpisanih v program mehatronika, v rednem študiju povečuje, medtem ko se število študentov v izrednem zmanjšuje. Na srednji šoli je vpis konstanten, pri čemer je najpo-membneje, da je zelo dober v pri-merjavi s preostalimi tehniškimi programi.

Zaposlitvene možnosti diplo-mantov programa mehatronika so ne glede na gospodarsko kri-zo zelo dobre, pravi Zorman. V okviru izobraževalnega procesa dajejo velik poudarek praktično uporabnim znanjem, ki omogočajo

študentom čim lažjo vključitev v gospodarstvo. Teže pa je oceniti zaposlitvene možnosti na srednje-šolski ravni, saj prve generacije iz-obraževanje šele zaključujejo.

V Šiški mehatronika z osnovami robotike

Na Srednji šoli tehniških strok Šiška izvajajo program SSI (štiriletni) tehnik mehatroni-ke. V četrtem letniku se dijaki seznanijo tudi z osnovami ro-botike. Na mehatroniki in raču-nalništvu se vpis povečuje, delno tudi na račun elektrotehnike, ki posledično stagnira. Na vseh nji-hovih programih so zaposlitvene možnosti dobre. »Naših fantov ni na zavodu za zaposlovanje,« pravi Zdravko Žalar, ravnatelj šole. Izboljšave v šoli na tem po-dročju merijo zato predvsem na dvig kakovosti izobraževanja v smislu potreb delodajalcev (no-ve tehnologije, pouk bliže naravi dela v poklicu, odnos kakovo-sti in rezultatov dela, timsko delo …) in splošnega uveljavlja-nja v družbi po šoli.

potrebno kompleksno znanje.

OGLASNA PRILOGA FINANCE, petek, 22. januarja 2010, št. 15www.finance.si32

Povezovanje šol, ki izobražu-jejo za tehniške poklice, z go-spodarstvom postaja vse po-membnejše. Še zlasti to velja za mehatroniko, ki je zaradi svoje interdisciplinarnosti povsod po svetu gospodarska dejavnost, kjer kakovostnih, praktično iz-urjenih kadrov primanjkuje.

Na Višji strokovni šoli, ki delu-je v okviru Tehniškega centra Kranj, smo v program mehatro-nika prve študente vpisali v letu 2005/2006, konec leta 2007 smo dobili prve diplomante. V študij-

skem letu 2009/2010 že drugo leto izvajamo izobraževanje po prenovljenem, modularno sesta-vljenem programu mehatronika, ki študentom omogoča večjo izbirnost, skupne module z dru-gimi višješolskimi programi, in-terdisciplinarnost in horizontalno prehajanje ter povezovanje teore-tičnega in praktičnega izobraže-vanja. Študenti pridobijo znanja in usposobljenost za reševanje konkretnih strokovnih nalog v podjetjih na področju mehatron-skih sistemov, za uporabo sodob-

ne računalniške in IK-tehnologi-je, organiziranje ter vodenje del in tehnoloških procesov.

Osrednja pozornost strokovnih delavcev višje šole je namenjena študentom in s tem zagotavljanju pogojev za uspešen potek in za-ključek študija. Zavedamo se, da sta učenje skozi delo (learning-by-doing) in timsko projektno delo na tako interdisciplinarnem in kompleksnem področju, kot je mehatronika, trenutno najboljši način izobraževanja, zato veliko pozornost namenjamo razvoju didaktične opreme in opremlja-nju naših laboratorijev z najso-dobnejšimi napravami. Trudimo se, da študente oborožimo s kar največ praktičnimi znanji, zato jim omogočamo, da delajo na »živih« sistemih. V ta namen smo v minulem študijskem letu odprli nov, sodoben laboratorij za me-hatroniko in robotiko, ki ima 18 delovnih mest. Vsa imajo najso-dobnejšo opremo, ki študentom omogoča pridobivanje sodobnih znanj s področja mehatronike in robotike ter spoznavanje so-dobnih postopkov načrtovanja in simuliranja kompleksnih me-

Učenje skozi delo – pridobivanje praktičnih izkušenj med študijem mehatronike

učenje. Iz izkušenj lahko povem, da sem v podjetju potreboval pri-bližno šest let, da sem prišel do znanja, ki ga lahko študenti pri-dobijo že v enem letu študija,« dodaja Gracelj.

Vse hitrejši razvojni tempo v industriji in nenehne nadgradnje tehnološke opreme zahtevajo od uporabnika, da opremo podrob-no pozna. Le tako namreč lahko zares učinkovito izkoristi vse njene zmogljivosti. Ne glede na to, s kakšnim uspehom študent diplomira in kako nadarjen je, za delodajalca ni nujno upora-ben že takoj ob zaposlitvi. Zato je zelo pomembno, da se štu-denti že med študijem naučijo uporabljati opremo, ki jo bodo kasneje srečevali na svojih de-lovnih mestih.

Mag. Branka Jarc Kovačič, organizatorica PRI na VSŠ,

TŠC Kranj

jem, saj ga to obogati z ogromno izkušnjami in mu da samozavest za nove izzive.

Kako pomembno je pridobiti občutek pravega industrijskega okolja že med študijem, potrju-je tudi diplomant višješolskega programa mehatronika Andrej Gracelj. Kot pravi, je prednost uporabe tehnološke opreme med študijem tudi ta, da se kasneje v praksi ne ustrašimo dela z neka-terimi sistemi. »Ker gre za dokaj kompleksne in specifične napra-ve, je pot do praktičnih znanj precej težka. Največja težava je v tem, da so nekatere naprave kot tudi pripadajoča programska oprema zelo drage. To posredno pomeni, da te opreme nimaš na voljo, učenje na strojih, ki so ves čas v obratovanju, pa tudi ne pride v poštev. Tako je možnost spoznavanja opreme omejena le na tiste trenutke, ko so naprave v okvari, kar pa ni pravi čas za

stajajo številna diplomska dela, od aplikativnih raziskav, rešitev konkretnih problemov do racio-nalizacije proizvodnih procesov.

Taka oblika partnerskega sodelo-vanja med šolo in gospodarstvom je primerljiva z uspešno evropsko prakso in je posebno primerna za strokovno izobraževanje, kjer se študenti usposabljajo za potrebe konkretnih delovnih okolij.

S pridobitvijo univerzitetne li-stine Erasmus šola omogoča študentom opravljanje prakse tudi v tujini. Cilj te mobilnosti je, da študent med študijem pre-živi določeno obdobje v podjetju v drugi sodelujoči državi z name-nom, da se prilagodi potrebam novega evropskega trga dela, pridobi specifične spretnosti in izboljša razumevanje ekonomske in socialne kulture države gosti-teljice. Tako je v okviru mobil-nosti študentov za prakso študent drugega letnika Jaka Grošelj v minulem študijskem letu preživel tri mesece v podjetju Homag v Nemčiji. Pravi, da je praksa v tu-jini nekaj, kar mora vsak študent preizkusiti vsaj enkrat med študi-

hatronskih sestavov in sistemov.Hkrati je delo v laboratoriju za-snovano tako, da spodbuja tim-sko sodelovanje, strokovno kom-petentnost in inovativnost, saj se študenti seznanijo z naprednimi postopki in orodji za načrtova-nje. Pri opremljanju laboratorija so nam zelo pomagala številna podjetja, ki so šoli donirala naj-sodobnejšo opremo.

Odlično partnersko sodelovanje s podjetji je šola vzpostavila tudi na področju praktičnega izo-braževanja študentov. Slednje pomeni usklajevanje in prenos znanja med vsebinami posame-znih modulov izobraževalnega programa in delovnim procesom, nalogami in tehnološkimi zahte-vami, ki jih postavlja posamezno delovno okolje. V mrežo podje-tij, ki sodelujejo s šolo in prevze-majo izvajanje praktičnega dela študija, je vključenih že več kot 280 podjetij. V okviru praktične-ga izobraževanja velja omeniti pomembno vlogo zaposlenih v podjetju, ki so mentorji študen-tom in pod katerih vodstvom na-

Spremljanje novosti na področju krmiljenja pnevmatike

Mehatronski sistem v podjetju Ho-mag v Namčiji

Predstavitev dela na praktičnem izobraževanju v podjetju Homag Nemčija. Študent VSŠ TŠC Kranj Jaka Grošelj

Spoznavanje proizvodnje v podje-tju Homag.

Elektro Gorenjska, ogled stikališča Zlato polje.

Kidričeva cesta 55, 4000 Kranjtel.: (04) 280 40 00, faks: (04) 280 40 35http://www.tsckr.si

Včeraj in danes poteka v Novi Gorici olimpijada pokli-cev v kategorijah mehatronika in informatika. Ta tekmovanja vključujejo samo kategorije, v katerih se nastopa na evropskem tekmovanju v poklicnih spre-tnostih Euroskills ali enakem svetovnem tekmovanju World-skills z enakim načinom tekmo-vanja (sodelovanje tekmovalcev ali tekmovalnih ekip).

Poudarek na uporabnih znanjih

Euroskills je tekmovanje v poklicnih spretnostih, na ka-terem lahko sodelujejo mladi med 18. in 25. letom starosti. Od tekmovalcev se pričakuje, da že imajo razvite nekatere poklicne spretnosti. Poudarek je na aplikativnih znanjih in v tem smislu so sestavljene tudi tekmovalne naloge.

Zmagovalni ekipi obeh kate-gorij olimpijade poklicev v Novi Gorici bosta skupaj z ekipami frizerjev, lesarjev, aranžerjev

in gostincev sestavljali sloven-sko državno reprezentanco. Ta bo novembra letos potovala na Portugalsko, kjer bo pote-kalo vseevropsko tekmovanje Euroskills.

Na kvalifikacijah bosta po-leg študentov višjih strokovnih šol in dijakov srednješolskih strokovnih programov iz vse Slovenije sodelovali tudi eki-pi študentov iz Višje strokov-ne šole Tehniškega šolskega centra Kranj (VSŠ TŠC Kranj). Ekipo za mehatroniko sesta-

vljata študenta drugega le-tnika programa mehatronike Primož Jene in Blaž Korošec. Pod mentorstvom predavate-ljev VSŠ TŠC Kranj Tomaža Štularja, Tomislava Canjuge in laboranta Andreja Graclja sta se zavzeto pripravljala dva meseca.

Pripravljati se je treba na ustrezni opremi

Tekmovanje v mehatroniki poteka na mehatronskih sis-temih podjetja Festo, zato je

izjemno pomembno, da imajo tudi šole ustrezno opremo, na kateri se lahko študenti in dijaki pripravljajo. Prizorišče tekmo-vanja je urejeno kot simulacija dejanskega delovnega okolja, v katerem tekmovalci postavljajo različne sisteme in odpravljajo napake. Tekmovalci bodo pod tekmovalnim pritiskom opra-vljali različne operativno na-ravnane naloge, ki bodo od njih zahtevale številne kompetence, zbranost, umirjenost, hitrost in rutino.

Zahtevne naloge Vsaka ekipa tekmovalcev

bo uporabljala tri postaje, ki opravljajo proces prelaganja, testiranja in sortiranja. Tek-movalne naloge bodo obsega-le izvedbo procesa krmiljenja vseh treh postaj, povezovanje parov postaj v večji delujoči sistem in odpravljanje napak v sistemu (vzdrževalski poseg). Tekmovalci bodo morali narisa-ti pnevmatična vezja in krmilne načrte, izpolniti prireditveno tabelo za vhodne in izhodne spremenljivke, napisati pro-gram za krmilnike, preveriti in demonstrirati delovanje sistema, odkriti nedelujoč(e) element(e) v sistemu ter ga (jih) zamenjati.

Študenta VSŠ TŠC Kranj, ki sta zadnja meseca preživela v šolskem laboratoriju, pravita, da jima tekmovanje pomeni izziv in izkušnjo. Svoje znanje si želita preizkusiti tudi v de-janskem okolju.

Tekmovanje tudi v informatiki

Ekipo za informatiko VSŠ TŠC Kranj pa sestavljajo štirje tekmovalci. Na tekmovanje se je pod mentorstvom ravnate-ljice in predavateljice VSŠ TŠC Kranj Gabrijele Krajnc ter pre-davatelja dr. Iztoka Humarja pripravljalo sicer šest študen-tov: Miha Petran, študent prve-ga letnika programa informati-

ka, ter študenti drugega letnika istega programa Marko Gradi-šek, Uroš Vidmar, Zoran Štucin, Luka Berčič in Mitja Draksler. Njihova naloga bo postavitev vse potrebne informacijske-komunikacijske tehnologije (konfiguracija, instalacija stroj-ne, komunikacijske (Cisco) in programske opreme (odprto-kodne in Microsoftove)), ki bo omogočala izvajanje storitev v podjetju, ki ima svoje podru-žnice v več slovenskih regijah. Vsaka ekipa bo imela vodjo. Ta bo skrbel za dokumentacijo, komunikacijo med sodniki in tekmovalci ter za končno pred-stavitev projekta.

Oba dneva tekmovanja bodo vzporedno potekale tudi tehni-ške delavnice lesarstva, stroj-ništva, logistike, avtoservisne dejavnosti, elektronike, energe-tike, zdravstva, naravovarstva, kmetijstva in živilstva za učen-ce, ki bodo prišli iz številnih se-vernoprimorskih osnovnih šol. Hkrati pripravljajo tudi pred-stavitve delodajalcev, društev, združenj in šol.

Dobra popotnica za zaposlitev

V tekmovanju vsi udeleženci vidijo velik izziv. Simulacija re-alnega okolja in izvedba praktič-ne naloge je dobra popotnica za reševanje problemov, s katerimi se bodo študenti zagotovo sre-čali v podjetjih.

V Novi Gorici poteka tekmovanje iz mehatronikeNa njem sodelujeta tudi študenta Višje strokovne šole Tehniškega šolskega centra Kranj, ki si želita izbojevati nastop na evropskem tekmovanju Tekmovanje v mehatroniki v okviru olimpijade poklicev poteka v razmerah, ki so zelo podobne dejanskim delovnim pogojem v pod-jetjih. Tako si tekmovalci pridobijo veliko znanja, ki ga bodo lahko uporabili pri reševanju problemov, s katerimi se bodo srečali v podjetjih.

Tekmovalca Blaž Korošec (levo) in Primož Jene na delu▶