December 2014 Letnik 9 / številka 1 in 2

ČASOPIS SEKCIJE ZA POTUJOČE KNJIŽNICE

Izvsebine

4 StatistikaPotujočihknjižnicSlovenijezaleto2013Tjaša Mrgole Jukič

7 RollingbusesuWajdušniArtur Lipovž

9 Izprveroke…Vera Božič

11 KakosmomerilitrgindrugezgodbeIgor Lavrenčič

13 BibliobusnibienalenanašemparketuMatjaž Stibilj

16 OnlinebibliobusvsistemuCOBISSMag. Matjaž Cigrovski

20 PokretnaknjižnicaizEUfondovaFrida Bišćan

23 Samoreci„da!“zavelikogoričkibibliobusKatja Matković Mikulčić in Ivana Grubačević

26 Izpreteklostivprihodnost,40letpotujočeknjižniceMariborReferatspridihomdramatizacijeKsenija Trs

34 PotujočaknjižnicaKnjižniceDomžalevvrtcuIhanVojka Sušnik

35 Sivelisealikakšnajedostopnostdoslovenskihknjižnic?Mag. Gorazd Vodeb

36 ObiskšolskeknjižniceinbiblobusaSuzana Žnider

37 OdTonetovegakovčkadoJanezovegakombijaMirko Kunšič

38 Programdelazaleto2015Tjaša Mrgole Jukič

POTUJOČE NOVICE ČASOPIS SEKCIJE ZA POTUJOČE KNJIŽNICE

ZVEZA BIBLIOTEKARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE

Letnik 9 (2014), številka 1 in 2Izdaja: ZBDS Sekcija za potujoče knjižniceISSN 1855 - 1718

Glavna urednica: Tjaša Mrgole JukičSodelavki: dr. Melita Ambrožič, Mojca Gomboc

Fotografija na naslovnici: Polona IpavecFotografije: Polona Ipavec, arhiv Sekcije za potujoče knjižnice, Free Images Oblikovanje: s.kolibriTisk: Repro studio Lesjak / Naklada: 150Ptuj, december 2014

Naslov uredništva: Tjaša Mrgole Jukič, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, Prešernova 33–35, 2250 Ptuj T: 031 388 241E: tjasa.mrgole-jukic@knjiznica-ptuj.si

Avtorji člankov odgovarjajo za vsebino. Vsebino člankov je brez pismenega dovoljenja uredništva prepovedano razmnoževati v kakršnikoli obliki.

UVODNIKSpoštovana bralka, spoštovani bralec, dragi kolegi!

Velikosemrazmišljalaotem,kajnajnapišemzauvodnik…,odločilasemse,dasevmislihinsprstinatipkovnicisprehodimskoziletošnjeleto.

Januarja se je upokojil naš kolega Janez Bohinec. V Tržiču so mu pripravili slavje, na katero sem bila povabljena kot predsednica Sekcije za potujoče knjižnice. Velikokrat sem slišala: »Naš Janez je legenda«. Ne le da so mu besede namenile sedanja in bivša direktorica ter zdaj že tudi bivše sodelavke, temveč so mladi pripravili in uprizorili igro, ki je prikazovala Janezovo delo v knjižnici. Janeza je igral »pravi« (ne knjižnični) igralec. Nasmejali smo se kot že dolgo ne. Slovesnosti se je udeležil tudi župan Tržiča.

Pomislim tudi na to, da smo potujočniki kolektiv, v katerem se bo vsako leto kdo upokojil. Če se ne motim, drugo leto kar dva kolega.

Januarja so me predsedniki sekcij izvolili za predsednico strokovnega odbora. Velika čast, a tudi velika odgovornost in dodatno delo. Zaradi pomanjkanja financ je bilo letos dogovorjeno, da sekcije ne bodo več prirejale lastnih srečanj, pač pa jih bomo združili na enem mestu. Skupno srečanje je bilo 18. in 19. septembra v Laškem z naslovom Skupaj smo močnejši. Dogovorili smo se, da bo vsaka sekcija pripravila predavanja, uvodoma pa bodo predstavitve sekcij, saj smo ugotovili, da slabo poznamo specifike našega dela.

Februarja in marca sem zbirala statistiko, ki je bila pred-stavljena v Ajdovščini in tudi pričujoči številki Potujočih novic.

Marca smo v sekciji že začeli z intenzivnimi pripravami na naše srečanje in festival. Zaradi aktivnega, strokovnega in inovativnega sodelovanja s sodelavci iz ajdovske knjižnice je bil dogodek, ki je trajal od 16. do 17. maja 2014, ne le uspešen, ampak zelo uspešen.

Srečanje smo začeli s tiskovno konferenco. Veseli smo bili, da se nam je pridružila predsednica ZBDS, mag. Sabina Fras Popović. Na trgu so se zbrale vse slovenske potujoče knjižnice, za nameček pa še nov kombi iz Karlovca, kupljen iz evropskih sredstev. Otvoritveno slovesnost so pripravili sodelavci ajdovske knjižnice v sodelovanju s šolami, ob bibliobusih pa je bilo še cel kup aktivnosti. Odlično. Potem smo opravili še strokovni del, v večernih urah pa je bila slovesnost ob 150-letnici Lavričeve knjižnice Ajdovščina. V parku, na poti iz mesta do knjižnice, so bile na drevesih obešene slike bibliobusov, ki so jih narisali mladi. Super.

Naslednje jutro smo v konvoju krenili v Vipavo, kjer nas je čakala godba na pihala in skupaj smo vkorakali – se pripe-ljali – v mesto. Sledil je otvoritveni dogodek in predstavitev bibliobusov. Ogledali smo si tudi prenovljeno knjižnico v Vipavi. Hvala organizatorjem za odlično opravljeno delo!

To leto smo vse skupaj še nadgradili. Ker je vipavska do-lina tako lepa, je padla ideja, da bi bili zanimivi posnetki konvoja iz zraka, zato smo angažirali avion in snemalca. Dogovorili smo se, da bomo posneli film o potujočih knji-žnicah Slovenije. S pomočjo direktorja filma in scenarista Arturja Lipovža smo film tudi naredili in si ga premierno ogledali septembra v Laškem.

Naša sekcija se je predstavila s filmom, dogodek pa je popestril še Matjaž Stibilj, »oblečen« v bibliobus. Za delo smo bili pohvaljeni. Predavanja, ki jih je organizirala naša sekcija, pa so pripravili mag. Gorazd Vodeb (NUK) in Iva Pezer (gradska knjižnica Vinkovci), predsednica sekcije za potujoče knjižnice v Republiki Hrvaški. Povzetek prispevka je objavljen v publikaciji Skupaj smo močnejši, ki je objavljena v e-obliki na strani ZBDS. Predstavila sta se bibliobusa iz Nove gorice in Ajdovščine. Za mnoge bibliotekarje je bil to prvi ogled in obisk knjižnice na kolesih, zanimivo pa je bilo tudi za mnoge učence, ki so si organizirano ogledali oba bibliobusa, saj na območju Celja nimajo potujoče knjižnice.

Seveda smo člani IO sekcije že sprejeli program dela, ki ga objavljamo. Tukaj boste našli tudi program strokovne ekskurzije, ki smo ji že določili kraj in datum. Kontakti s knjižnico so vzpostavljeni, to delo je prevzela Andreja Žele.

Če se ozrem v leto 2014, ugotovim, da smo bili delovni in uspešni. Pravzaprav je leto že za nami, pred nami pa novi izzivi. Veselim se jih, saj jih bomo uresničevali skupaj. Mi potujočniki pa smo itak najboljša družba!

Dragi moji, v letu 2015 vam želim veliko lepih trenutkov doma in v službi, veliko zadovoljnih uporabnikov in veliko prijaznih in varnih poti …!

Vaša Tjaša Mrgole Jukič

2 3

Statistika Potujočih knjižnic Slovenije za leto 2013 Tjaša Mrgole Jukič

Kotvsakoleto,smotudivletu2014opravilistatistikodelavslovenskihpotujočihknjižnicah.

Podatki se iz leta v leto bistveno ne spreminjajo, zato bi se morda komu zdelo, da je delo, ki ga opravljamo nesmiselno. Temu seveda ni tako, saj si s podatki lahko bistveno pomagamo na dolgi rok – tukaj pa so pomembne spremembe – ali tudi, pomembno je, če sprememb ni.

Tako lahko ugotavljamo, da se v vseh letih, odkar vodimo statistiko (oziroma od leta 2003) ni spremenilo število potujočih knjižnic. Ugotovimo tudi, da se ni spremenilo število delavcev, ki opravljajo delo na bibliobusih. Ugotovimo tudi, da se pravzaprav ne spreminja število postajališč. Zaradi potreb ali želja se kakšno doda, zaradi ne-obiska pa odvzame, kar je naravno. Edina posebnost, ki je uni-kum, je bila ukinitev postajališč, ker občine niso hotele

Tabela 1Bibliobusi Letoizdelave Vrstavozila Dolžinavozila Št.prevoženihkm Načrtujetenovbibliobus?Ajdovščina 2012 tovornjak 10,00 4.718 neDomžale 2012 kombi 7,00 4.400 neKamnik 4.680 neKoper 1997 tovornjak 10,30 9.500 neLjubljana 2007 avtobus 12,50 8.988 neMaribor 1998 avtobus 12,50 17.795 daMurska Sobota 2000 avtobus 12,00 13.594 ne (obnovljen)Nova Gorica 2005 avtobus 10,60 7.326 neNovo mesto 1999 tovornjak 10,60 8.406n nePostojna 1998 tovornjak 8,50 9.500 nePtuj 2002 tovornjak 10,60 7.593 neTolmin 2001 tovornjak 10,60 10.000 neTržič 2005 kombi 6,00 2.266 ne

Tabela 2Bibliobusi Vozi Št.postajališč Kolikodni Časpostankavmin. Kolikoobčin Dneviizostanka vtednuvozite obiskujeteAjdovščina Dop in pop. 62 (+ 5 - 1) 4 55 3 -Domžale pop. 23 (+ 1 -1) 3 30 2 1 x vremeKamnik pop. 24 (+ 6 -1) 4 45 1 2 x vreme Koper dop. in pop. 64 4 45 6 9 x vreme Ljubljana pop. 46 5 (tudi v nedeljo) 60 10 -Maribor dop. in pop. 47 (+ 1) 6 60 11 -Murska Sobota dop. 82 (- 1) Madžarska 6 37 12 3 x vreme 1 x okvaraNova Gorica dop. in pop. 82 (+ 1 - 2) Italija 4 47 8 (6 + 2) 1 x vreme 1 x okvara Novo mesto dop. in pop. 59 (+ 2 - 3) 4-5 60 10 -Postojna pop. 62 5 45 2 -Ptuj dop. in pop. 51 4 45 17 -Tolmin dop. in pop. 80 (+ 4) 4 40 3 2 x vremeTržič pop. 22 2-3 43 1 -

Tabela 3 / Članstvo 2013PK Aktivničlani Odrasli Mladina Novičlani Odrasli MladinaAjdovščina 1.351 668 663 84 33 51Domžale 391 257 134 101 40 61Kamnik 351 202 149 86 48 38Koper 1.634 728 906 168 52 116Ljubljana 1.481 1.034 447 163 104 59Maribor 3.143 1.504 1.639 354 55 299Murska Sobota 2.118 645 1.473 237 48 189Nova Gorica 1.967 1.125 842 194 64 130Novo mesto 1.261 634 627 94 23 71Postojna 672 328 344 46 21 25Ptuj 1.618 500 1.118 226 33 193Tolmin 1.043 665 378 68 37 31Tržič 328 187 141 23 11 12

Tabela 5 / Izposoja 2013PK Obisk Izposoja Knjižno Neknjižno SerijskeAjdovščina 10.523 54.601 50.253 4.348 -Domžale 2.612 4.596 4.492 104 -Kamnik 3.090 12.365 11.553 812 -Koper 9.457 74.500 Ljubljana 13.143 59.627 48.954 10.673 -Maribor 28.378 151.488 143.764 6.528 1.196Murska Sobota 14.391 42.018 34.497 5.310 2.211Nova Gorica 17.227 67.846 57.194 10.639 13Novo mesto 7.518 87.884 82.568 5.200 116Postojna 7.655 36.590 33.941 2.535 114Ptuj 11.226 91.246 79.804 8.206 3.236Tolmin 8.612 51.665 48.041 1.900 1.724Tržič 3.099 16.288 13.314 2.563 351

Tabela 4 / Članstvo po letihLeto Aktivničlani Mladi Odrasli Novovpisani Mladi Odrasli2013 17.348 8.881 8.467 1.844 1.275 5692011 16.725 8.544 7.891 1.672 1.250 4962010 17.135 9.545 7.590 1.732 1.274 458

plačati uslug mariborski knjižnici. Lahko pa ugotovimo, da se država in seveda knjižnice trudijo svoje bibliobuse držati v dobri kondiciji, zaradi starosti pa tudi nabaviti nove. Tako smo leta 2012 zamenjali kar dva, nova sta bila bibliobus v Ajdovščini in kombi v Domažalah-Kamniku. Najstarejša sta Koprski (1997) in Mariborski (1998), ki pa že pričakuje novega. Otvoritev bo leta 2015.

V Sloveniji imamo 12 potujočih knjižnic, ki delujejo v 13. knjižnicah. Slovenski bibliobusi so v povprečju stari 10 let. Imamo 6 tovornjakov, 4 avtobuse in 2 kombija in skupaj smo dolgi 104 m. V letu 2013 smo prevozili 108.766 km. (Tabela 1)

Večina potujočih knjižnic še vedno vozi dopoldan in po-poldan. V Sloveniji, Italiji in na Madžarskem obiskujemo 704 kraje, kar pomeni, da imamo 704 splošne knjižnice na kolesih.

V povprečju vozimo 4 dni v tednu. Na postajališču stojimo povprečno 47 min. Obiskujemo 86 slovenskih občin. V letu 2013 smo zaradi vremena (sneg) izostali 13 krat, zaradi okvare vozila 2 krat. (Tabela 2)

Zanimivo je, da je kljub družbenim spremembam od leta 2009 članstvo stabilno, beležimo približno enak vpis, pri mladih večjo fluktuacijo, kar je seveda normalen pojav.

Edina večja sprememba je upad članstva v Mariboru leta od leta 2009 - 4.290, do leta 2013 na 3.143, kar pa pripi-sujemo že omenjeni ukinitvi postajališč. (Tabeli 3 in 4)

V letu 2014 nas je obiskalo 136.931 članov, ki so si izposodili 750.702 enot gradiva. (Tabela 5)

Ko govorimo o stroških uporabnikov se spomnimo nekaj let nazaj, ko so bile usluge pri vseh potujočih knjižnicah zastonj, brez članarine. Leta krize so prinesle tudi ta strošek. Nekatere knjižnice, posebej pa tudi knjižničarji, se trudijo in jim uspeva obdržati to tradicijo. Kar 9 potujočih knjižnic ne zaračunava članarine, kar je seveda odlično, saj prav mi, ki delamo na terenu najbolje poznamo resnično stanje. Naj povem primere iz prakse. Nekaj članov (in prav vsi so bili upo-kojenci) smo izgubili samo zato, ker bi morali plačati članarino. Statistika je le predstavitev številk in njihova interpretacija, pa naj prekršim to pravilo in povem, a me je bolelo srce, ko so uporabniki povedali, da si ne morejo privoščiti plačila članarine. (Tabela 6)

Najbolj pa se je kriza pokazala pri nabavi knjižničnega gradiva. Tukaj številke najbolj govorijo same zase. V letu 2014 smo skupaj nakupili 19.000 enot. (Tabela 7)

4 5

Tabela 6 / ZaračunavanjePK Istaizkaznica Članarina Opomini ZamudninaAjdovščina da ne da daDomžale da ne ne neKamnik da ne ne neKoper da ne da neLjubljana da ne da daMaribor da da 2013 da neMurska Sobota da ne ne neNova Gorica da ne da daNovo mesto da da da daPostojna da ne ne daPtuj da da da daTolmin da ne da daTržič da da da da

Če naredimo primerjavo po letih pa dobimo sledeče številke. Ob primerjavi in grafih pa ne smemo prezreti tudi dejstva, da prejšnja leta nismo pridobili podatkov za Kamnik, kar pomeni, da je razlika v nabavi realno še večja. (Tabela 8)

Če pogledamo še število zaposlenih ugotovimo, da gre za zelo stabilno stanje. Vseh, ki delamo v potujočih knjižnicah v Sloveniji je 35 in številka se z leti ne spreminja. Pomembno dejstvo je tudi, da tisti, ki vzljubi to delo, kar pa se pokaže zelo hitro, na tem delovnem mestu tudi ostaja. Fluktuacija je izredno nizka.

Tabela 9 / Število zaposlenih po letihPK 2008 2009 2010 2013Ajdovščina 2 2 2 3Domžale 2 2 2 2Kamnik 2 2 2Koper 2 2 2Ljubljana 5 5 5Maribor 5 5 5 5Murska Sobota 4 4 4Nova Gorica 2 2 2 2Novo mesto 2 2 2 2Postojna 2 2 2 2Ptuj 2 2 2 2Tolmin 2 2 2 2Tržič 2 2 2 2

Tabela 10 / PK KdonadomeščašoferjaAjdovščina sodelavecDomžale najemKamnik najemKoper sodelavecLjubljana sodelavecMaribor sodelavecMurska Sobota sodelavecNova Gorica sodelavecNovo mesto najemPostojna sodelavecPtuj sodelavecTolmin najemTržič sodelavec

Tabela 7 / Gradivo 2013Bibliobusi Zalogagradiva Gradivonabusu Prirastgradiva ZadnjainventuraAjdovščina 26.966 6.550 954 2013Domžale 1.523 1.372 118 2011Kamnik 5.941 2.800 412 2013Koper 35.362 6.500 1.338 -Ljubljana 61.456 7.500 2.059 2010Maribor 108.215 11.848 4.318 2007Murska Sobota 59.629 6.200 2.160 -Nova Gorica 47.762. 6.045 2.213 2010Novo mesto 32.987 6.188 952 2011Postojna 21.025 3.300 567 2010Ptuj 50.728 6.500 2.740 2012Tolmin 25.884 7.720 1.177 2001Tržič 4.452 2.781 322 2010

Tabela 8 / Nabava gradiva po letihPK 2008 2009 2010 2013Ajdovščina 1.419 1.189 1.118 954Domžale 1.658 1.321 1.159 118Kamnik 412Koper 1.459 1.670 1.338Ljubljana 2.401 2.841 2.059Maribor 4.676 3.611 3.824 4.318Murska Sobota 2.124 2.681 2.160Nova Gorica 2.542 3.017 2.757 2.213Novo mesto 1.760 1.437 2.192 952Postojna 888 790 567Ptuj 4.577 3.802 3.635 2.740Tolmin 1.344 1.526 1.444 1.177Tržič 446 398 398 322

Zanimivo je tudi, kako imajo knjižnice različno rešene zamenjave šoferjev, ki so zaradi svoje specifike dela (izpit avtobus) ponavadi v sami hiši nena-domestljivi. Tudi tu se je z leti vendar nekaj spremenilo, vedno več knjižnic ima nadomestilo v sodelavcih, kar se seveda izkazuje ne le enostavneje, temveč tudi ceneje. Če so bili včasih šoferji bibliobusov le šoferji, so danes tudi knjižničarji, celo bibliotekarji. Bravo. (Tabeli 9 in 10)

Torej kdo smo in kaj delamo?V Sloveniji imamo 12 potujočih knjižnic, ki se letno ustavijo na 704 postajališčih in prevozijo 108.766 km. Dnevno po Slovenskih cestah vozimo preko 75.000 enot knjižničnega gradiva. Delamo 10 mesecev, 4 dni v tednu, izposojamo povprečno 4 ure na dan. Imamo preko 17.000 aktivnih članov, ki nas letno obiščejo preko 150.000 krat in izposodimo okoli 750.000 enot gradiva. To delo opravi 35 zaposlenih.

Rolling buses* u Wajdušni Artur Lipovž

* V prostem prevodu: kotaleče se (potujoče) knjižnice; potujoče knjižnice med vožnjo

Vpetek,16.insoboto,17.majajevAjdovščiniinVipavipotekalo18.strokovnoposvetovanjeinsrečanjepotujočihknjižnicSlovenije.Pripravonamjeob150-letniciustanovitveajdovskeČitalnice,kijoštejemozapredhodniconašeknjižnice,zaupalaSekcijazapotujočeknjižnicepriZBDS.Kersejevsedržavnosrečanjepotujočihknjižnicprepletalosslovesnostjoobnašiobletnici,jebilaorganizacijatakoprvegakotdrugezahtevna,zatopaizziv.

O možnosti, da bi srečanje pripravili v Vipavski dolini, smo se resda začeli pogovarjati že v Mariboru leta 2012, ko smo se strokovni in širši javnosti predstavili z novim bibliobusom, ki smo ga ravnokar dobili. Čeprav je bilo na uradno potrdi-tev potrebno še čakati, smo potihoma le pričakovali takšno odločitev. Ko je padla, nas je pa le nekoliko tesnobno streslo: punce in fantje, zdaj pa gre zares, zdaj bomo morali pa tudi pokazati, da zmoremo! Prvi koncept, še zdaleč ne popoln, je bil pripravljen oktobra in predstavljen kolektivu. To je bila tudi podlaga za finančni načrt, ki smo ga predložili občina-ma Ajdovščina in Vipava. Nato pa: kje začeti? Pri začetku, torej pri ljudeh, ki o potujočih knjižnicah največ vedo. Pri potujočnikih, seveda – poznate koga, ki se ne bi znašel, če gre med terenom kaj narobe? No, vidite! Ekipo so oblikovali voznik in izposojevalec Igor Lavrenčič, Hilarija Kete in Matjaž Stibilj, ki se izmenjujeta na bibliobusu. V njej je bila še Vera Božič, nekoč »potujočnica«, ki redno »vskoči« na bus, ko je to potrebno - pozna pa zares vse ekipe vseh bibliobusov v državi. Direktor, torej podpisani, pa tako in tako mora biti zraven pri vsaki procesiji. Koordinacijo med Sekcijo in ekipo ter med člani skupine smo zaupali Matjažu.

Oblikovali pa smo tudi skupino za pripravo 150-letnice v Ajdovščini in predlagali Sekciji, da pripravimo oba dogodka na isti dan, torej v petek, 16. maja. Lokacijsko in časovno bi bila ločena, bi se pa vsebinsko in organi-zacijsko dopolnjevala – na ta način bi bili učinki večji, stroški pa posledično nižji. Predlog je Sekcija podprla, seveda pa smo se zavedali, da je organizacija s tem postala veliko bolj zahtevna.

Izbor lokacije – Lavričev trg v Ajdovščini, v Vipavi pa Glavni trg – je prispeval, da je bilo dogajanje privlačno, varno in obvladljivo. Z odločitvijo je napočil čas za razdelitev nalog. Sam sem skrbel za formalne postopke in soglasja za zapore, finančne zadeve, usklajevanje s službami, oblastmi in policijo, pripravil scenarij za Ajdovščino in Vipavo ter za našo osrednjo slovesnost, se dogovarjal s podjetji za sponzorstva in z gradbinci, da zaključijo dela. Nujno je bilo obveščanje, dogovori za snemanje, z glasbeniki …

6 7

Iz prve roke … Vera Božič

Teden pred srečanjem ni bilo mogoče dobiti dopusta, saj nas je vse čakalo ogromno dela, od redno zaposlenih do javnih delavcev. V knjižnici ni bilo nikogar, ki ne bi pomagal, kolikor je bilo potrebno. Zadolžitve so bile raznovr-stne: dogovori s sodelujočimi, nabave materialov, izdelava informacij, tisk in raznos plakatov in obvestil, dvakratno »listkanje« vozil v Ajdovščini in Vipavi z opozorilom o zaporah, sprejem gostov, sodelovanje na strokovnem posvetu, vodenje gostov po mestu, usklajevanje … Samo v ilustracijo: še dva dni pred srečanjem bibliobusovje bilo mestno središče razkopano na dveh mestih; kjer smo želeli postaviti oder, je bilo zamreženo gradbišče. Pa naj še kdo reče, da organizacija takšnega dogodka ni dobra za cirkulacijo krvi po žilah!

Pokazalo se je, da smo se odločili prav, ko smo pripravili srečanje bibliobusov in 150-letnico na isti dan. V javnosti sta bila izpostavljena tako prvi kot drugi dogodek. Srečanje je v govoru pozdravil pristojni minister dr. Uroš Grilc, čestitali so iz kabineta predse-dnika Republike Boruta Pahorja. Dan smo zaključili na dvorišču knjižnice, ob glasbi in v veselem razpoloženju.

Treba je zapisati: naši ljudje so bili najboljša ekipa, vsak je naloge opravil odlično, isto velja za prostovoljce in nekdanje sodelavke in sodelavce, ki so okrepili naše vrste. Zvečer nas je čakala še slovesnost ob 150-letnici v matični knjižnici, ki tistega petka sploh ni zaprla vrat.

V soboto smo se v več kot kilometer dolgem konvoju odpeljali v Vipavo, kjer smo srečanje tudi zaključili in ga zaokrožili s skupnim kosilom ob izvirih Vipave. Naj dodam: tudi vreme smo obvladovali, kot iz škafa se je izlilo šele, ko so se iztekale zadnje sekunde programa. Kdor zna – ta zmore!

Upamo, da smo uspeli potujoče knjižni-ce predstaviti kot kulturno, tehnično in tehnološko atrakcijo, kot vseslovenski dogodek in seveda tudi kot dogodek posebne vrste na Primorskem. Člani naše skupine so vsak zase zapisali, kako so krmarili skozi priprave. Naj dodam: upam, da ste se udeleženci strokovnega srečanja in festivala potujočih knjižnic pri nas počutili tako dobro, kot smo bili mi veseli vašega prihoda!

Pa smo dočakali, da sta se Ajdovščina in Vipava 16. in 17. maja kar bleščali od živopisanihbibliobusov iz vse Slovenije, prišli so tudi sosedje iz Hrvaške. Tako velikega dogodka pri nas še ni bilo. Tega smo se še kako zavedali že pred dvema letoma, ko smo se šele dogovarjali o organizaciji srečanja potujočih knjižnic. Ma – če so vsi speljali, bo tudi nam uspelo, sem si mislila sama pri sebi.

Na potujoči knjižnici sem bila zaposlena skoraj trinajst let, in to ti priraste k srcu. Zato sem se počutila zavezano prispevati svoj delež. V skupini smo si porazdelili naloge, sama sem imela na skrbi zbiranje informacij o prehrani, sprejem udeležencev in pogostitev, info-točko, vsebino map z gradivi, skrb za tekoče vzporedno dogajanje ob strokovnem posvetu …

Dan D se je začel s sprejemom in registracijo udeležencev, kar je potekalo na meni znanem »terenu«, na domačem bibliobusu. Budno je bilo treba paziti, kdaj je prispela katera od potujočih knjižnic, da sem ulovila njeno posadko. No, tistim, ki ste morali nekoliko počakati, se opravičujem, saj sva s sodelavko urejali še zadnje priprave v dvorani, kjer je potekal strokovni del srečanja. Vesela sem, da ste upoštevali navodila o zgodnejšem prihodu, kot je bilo sprva rečeno. Posebna zahvala vam, Štajerci in Prekmurci, ker ste morali vstati neprimerno bolj zgodaj, da ste prišli pravočasno. Pa saj vemo, da se na naše šoferje (in šoferko) lahko zanesemo! Ko sem ugotovila, da imam registrirane vse razen enega, mi je odleglo. Kot bi mignil, se je začela uradna otvoritev festivala. »Še strokovni del, pa bo polovica za nami«, sem pomislila. In že je bil čas, ko je bilo treba kaj prigrizniti, saj se je tistim od daleč že oglašal želodec. Nekaj nevšečnosti, povezanih s predolgim čakanjem na kosilo, smo vsi že pozabili.

Strokovni del srečanja v Domu krajanov so lepo popestrili kolegi iz mariborske potujočke s simpatičnim skečem. Popoldne je hitro minilo, in že je bila uradna slovesnost ob 150-letnici knjižničarstva v Ajdovščini. Potekala je pred knjižnico in se nato spremenila v druženje s kolegi in z domačini.

Ko smo v poznih urah pospravljali prizorišče, me je pre-šinilo: kaj pa bibliobusi, bo ponoči vse v redu? Se menda ne bo našel kdo, ki bi hotel ponagajati?

V soboto zjutraj je bilo stanje takšno: busi lepo parkirani, ponoči je bilo vse v redu. Jutranji obiskovalci, mamice z otroki, upokojeni domačini, mimoidoči ... so si pred odhodom v Vipavo še zadnjič z zanimanjem ogledovali vozila. Slišim gosta pred lokalom Sončna ura: »Ma se vidi, da ima majster kilometrino za sabo. Sam pogledi, kaku elegantnu, v dvejh putezah je zapejlu zi parkirišča u konvoj.« (Opomba: za prevod poklicati Vero Božič). Seveda je mislil na mariborskega šoferja Jožeta. Ja, taki so naši fantje. Zanesljivi, skrbni, točni ...

Konvoj proti Vipavi je v spremstvu policije krenil na pot točno po urniku, domača ekipa je bila na čelu. Ko smo iz krožišča v centru krenili proti Vipavi, nam je naša vsakodnevna obiskovalka, 86-letna Nada Kostanjevic, kot običajno oprtana z nahrbtnikom, veselo pomahala. Že dan prej mi je povedala, da je obiskala tudi potujočo knjižnico iz Karlovca (gospa je v mladosti živela na Reki in delala v tamkajšnji knjižnici).

8 9

Na drugem krožišču sva z Igorjem dobila po telefonu navodilo, naj vozimo bolj počasi, ker nas bodo snemali tudi iz zraka. Nato kliče sodelavka Hilarija, ki je bila v Vipavi v polnih pripravah za začetek dogajanja: »Oj, kje ste? Ko boste v Logu, mi sporoči, v Vipavi že čaka pihalna godba, da pospremi bibliobuse do Glavnega trga«. Vozimo mimo vojašnice. Pri stari šoli že vidimo mladce in mladenke iz pleh-muzike. Godba nas spremlja do trga, kjer se zlagoma zbirajo ljudje. Parkiramo diagonalno čez trg, razstavimo panoje, nato se začne program.

Zanimanje obiskovalcev je (sobota!) manjše kot v Ajdovščini, toda dovolj veliko. Najmlajši z zanimanjem opa-zujejo maskoto potujoče knjige (naša Irina na kotalkah), ki radodarno deli bombone, tu so radovedni in zvedavi šolarji, dogajanje je očitno zanimivo odraslim. Program teče po načrtu, tudi vreme počaka, da še pospra-vimo opremo, nato se zares ulije. Na biliobuisih in v podhodu pošte počakamo, da dež poneha, sledi ogled Lanthierijevega dvorca, dela Vipave in naše knjižnice. Zaključimo v Podskali s skupnim kosilom.

Utrujeni smo, čeprav zadovoljni. Ko se poslovimo še od zadnjih potujočnikov, se na trgu še slikamo z gasilci prostovoljci, in se z našim pisanim bibliobusom odpravimo proti Ajdovščini. »Pospravljali bomo v ponedeljek, dovolj je bilo», smo si enotni.

Dovolj, pa tudi lepo. Upam, da tudi za vas, slovenski in hrvaški potujoči knjižničarji!

Kako smo merili trg in druge zgodbe Igor Lavrenčič

Sedelismovdirektorjevipisarni:Hilarija,Matjaž,Verainjaz.Temasestanka:pripravenasrečanjepotujočihknjižnic.Kajbomopripravili?Kako?Kjegapripraviti?Vprašanjjevelikovečkotodgovorov.ZVerosvabilasicernavečsrečanjih,todanikolisenisvaspraševala,kakoseizpeljetakovelikdogodek.Tudiscenarijjebilvsakokratdrugačen.Sprvavečmogočihlokacijsmoskrčilinasrediščumesta–posprejemuodločitvejebilovselažje,mogočesijebilorazdelitinaloge.Ponudilsem,daposkrbimzaparkiranje,elektriko,varovanje…Že-že,todakakoselotiti.Sledilojenekajdnituhtanja.

Po glavi se mi mota: bo na Lavričev trg sploh šlo 13 vozil? In če bo slabo vreme? In če, in če … Ni druge: »Plac« smo z Matjažem in direktorjem premerili in takoj sem vedel, da bo šlo.

Naslednji korak: elektrika. Skočim do rajona Elektro Primorska, šef me sprašuje, koliko priključne moči potrebujemo. Znova sva na začetku. Na vprašanje kaj bomo priklopili, se znajdeva pri vremenu. 16. maj zna biti vroč, treba je priklopiti klime v vseh vozilih, zvečer napolniti akumulatorje itd. Dogovor: najvišjo priključno moč. Spotoma se domeniva (pssst!) še: plačamo priklop, drugo gre pod sponzorstvo.

Točka 3 so bile zapore trga v Ajdovščini in v Vipavi in varovanje prireditve. Ajdovski prostovoljni gasilci obljubijo pomoč: Ko ob opozorilu, da je petek neroden dan, ker je delovni in so ljudje po službah, študentje pa v šolah. Vidi moj zaskrbljeni obraz, me poveljnik potolaži: bomo že, bomo poklicali »tastare«, ki so v penziji. Ne bodo pa

10 11

smeli usmerjati konvoja na cesto, so opozorili. Srečamo se še z vipavskimi gasilci – ni težave, to delamo vsako leto ob Vipavski trgatvi, zagotovijo fantje.

Dobimo prva soglasja za zapore, do-voljenja za hrup, spisek o številu ljudi za varovanje … Da se trg izprazni, pa morate poskrbeti sami, opozorijo. Sledi vnovičen obisk oddelka za okolje in prostor na občini – fantje nam zares veliko pomagajo. Zagotovijo, da bodo na dan prihoda bibliobusov že ob petih na trgu. S Komunalo se uskladimo glede zapore in prometnih znakov, direktor skuša še zbiti višino pristojbi-ne –pristanemo pri polovici. V tednu pred dogodkom kar dvakrat zasujemo avtomobile na trgu v Ajdovščini in Vipavi z vljudnimi letaki, damo jih v poštne nabiralnike: želimo, da je srečanje namenjeno vsem. Obiščemo trgovine, lokale, ustanove in jih ob-vestimo, da bo trg dan in pol zaprt.

Petek, 16. maj. Dan D! Ajdovščina, ura je pet zjutraj.Po slabo prespani noči sem na trgu, občinski redar Dragan in njegov kolega Jošt sta že tam. Na trgu je kljub obve-stilom kakih 10 avtomobilov. Čim je redar začel odstranjevati prvo vozilo, so se ostala vozila v nekaj minutah čudežno umaknila - vozniki si zaspano mencajo oči. Komunalci postavijo zapore, odžagajo nekaj prenizkih vej na predvidenih parkirnih mestih. Gasilci držijo besedo in so na mestu.

Naše vozilo parkiramo na osrednje mesto, saj služi kot info-točka. Prvi so prispeli kolegi od najbolj daleč, iz Maribora, Ptuja in Murske Sobote. Dogajanje je steklo, časa za tremo ni več. Načrt parkiranja je bil dorečen in vozila so brez težav zavzela svoja mesta, kolegom izrekamo dobrodošlico. Vse poteka po načrtu.

Pozno popoldan imamo v knjižnici še slovesnost ob 150-letnici. Dan zaključimo z druženjem potujočnikov na dvorišču, ki ga začinijo še Podokni-čarji – iz Nove Gorice se četverica s svojimi inštrumenti pritepe po deseti zvečer in naredi izjemno vzdušje. Le vstati bo težko, saj nas čaka še sobota!

Sobota, 17. maj, šesta zjutraj, VipavaMoški del je dogovorjen v Vipavi, kjer smo že dva dni prej pripravili vse za postavitev odra. Gasilci že postavlja-jo zapore. Oder je pripravljen, vse drugo tudi – med kavo Pri Marjanci zaskrbljeno gledamo v vse temnejše nebo. Nič – kar bo, pač bo! Ob 8. sem znova v Ajdovščini, kjer se dobimo z vsemi šoferji in s policijo, ki je varovala prometne poti. Proti Vipavi odpeljemo točno po urniku.

Sobota, 17. maj, ob 16. uri, spet Ajdovščina. Kolegi so iz Vipave odpeljali vsak na svoj konec, tudi sami se odpeljemo v Ajdovščino, kjer iz busa razložimo le nujne stvari. Kolegi se poslovimo, moški oddelek pa se sicer utrujen, toda zadovoljen, usede na stopnice pred knjižnico. Z Matjažem prižgeva zasluženi cigareti, direktor Artur naju pogleda in pravi: »daj še meni en tobak«. Z neba se obeta nova ploha, a ta nas ne skrbi več …

Vsem, ki so nam pomagali z delom in nasveti, bi se rad še enkrat lepo, lepo zahvalil! Bibliobusni

bienale na našem parketuMatjaž Stibilj

Glasovi,dabibilaVipavskadolinaprimernazasrečanjepremikajočihseknjižnihomarkolosalnihdimenzij,sozačelikrožitiže,kosmoleta2014AjdovcidobilinovbibliobusinseznjimpokazalinasrečanjuvMariboru.Srečanjesenedogajavsakdan,pačpavsakidveleti.Glasovisoseuresničiliintakojetabibliobusnibienalemajaletospristalnadomačemparketuajdovskeknjižnice.

4. aprila letos so bile na sestanku Sekcije za potujoče knjižnice pri ZBDS do-rečene še glavne zadeve, ki so potrdile in dale končni pospešek poprejšnjim pripravam – te so v naši knjižnici potekale že od začetka leta.

Za organizacijo tovrstnih dogodkov nevajenih knjižničarjev je bilo vse skupaj precejšen zalogaj. Začelo se je z izbiro prostora. Ne gre ravno v vsako špranjo spraviti vse slovenske bibliobuse in še kakega tujega zapovrh (13 vozil). Po glavi se nam je podilo kar nekaj lokacij, a nobena izmed njih ni imela vseh zaželenih odlik. Nazadnje smo se odločili za glavna trga v Ajdovščini in Vi-pavi. »Ne vem, če bojo vsi stali tu? Bomo morali katerega poslati domov?'« je skrbelo moško trojico naše knjižnice, ki je z metri in notesi korakala po trgu in pretresala možne parkirne scenarije. Mimoidoči znanci so nas izpod čela spraševali, če smo morda odprli v knjižnici geodetski odsek. Zaključek ogleda se je glasil: »Bo šlu, ma n'tjesnu«. Z izbiro Lavričevega trga v Ajdovščini smo

12 13

hoteli v središče mesta vnesti iz njega uhajajoče življenje. Je pa to pomenilo več organizacijskega in logističnega usklajevanja, saj je bilo potrebno zapreti trga za promet in organizirati varovanje. Še prej je bilo treba pridobiti potrebna dovoljenja za zaporo cest in obvestiti stanovalce, da morajo

avtomobile tisti dan parkirati nekje drugje. Nekaj okoliških stanovalcev, do katerih obvestila o zaprtju trga menda niso prišla, je 16. maja zjutraj presenečeno iskalo svoje avtomobile, ki so jih občinski redarji ''odnesli'' s kraja prizorišča. Vabila so bila poslana dolgo pred Dnevom D, za primerno

Kot domačini smo bili zadolženi, da poskrbimo za ljudi, ki bodo skrbeli, da je medtem, ko bodo ekipe na strokovnem posvetu ali na kosilu, na vozilih vse v redu, torej za hostese. Veliko usklajevanja in dogovorov je bilo potrebno za razpored »žive sile« izmed zaposlenih, saj smo se dogovorili, da bomo imeli knjižnico ne glede na dogajanje, v petek redno odprto.

Bilo je še milijon drugih reči: poskrbeti za infrastrukturo tako v Ajdovščini kot naslednji dan v Vipavi, brez katere srečanja ni mogoče izpeljati. S Sekcijo je bilo treba uskladiti vabila, pripraviti prijavnice in posredovati informacije o prenočiščih, cenah, kotizaciji, dostopih na festival. Razmisliti smo morali, kako pripraviti prihod ekip, za katere smo »izumili« olimpijske table, pa tiste, na katerih so bili podatki o bibliobusih. Udeležence strokovnega posvetovanja, potujočnike in organizatorje smo mo-rali označiti s priponkami, poskrbeti za mape s spremljajočimi gradivi.

obveščanje smo poskrbeli s plakati, ki jih je oblikoval David Ličen, avtor poslikave našega bibliobusa. Njegova je tudi zamisel o maskoti festivala.

Knjižnica je imela za domačo nalogo seveda tudi pripravo spremljevalnega programa.

Ta je obsegal otvoritveno slovesnost, kjer je bilo treba poskrbeti za scenarij, se dogovoriti za nastope in vsebino, glasbo in ozvočenje, uskladiti nastope. In seveda, na koga naj se obrnemo? Kaj ponuditi v obliki delavnic in vzporednega dogajanja? Kako bi simbolno povezali našo knjižnico s trgom, smo se vprašali - ali bi povabili k sodelovanju otroke, ki bi pot od knjige v knjižnici do knjige na bibliobusih označili s svojimi likovnimi izdelki? Nismo smeli pozabiti na pridelovalce domačih pridelkov in izdelkov, ki smo jim ponudili stojnice, na katerih so razstavili svojo ponudbo.

Ne smemo pozabit i na strokovno posvetovanje, potekalo je v Domu krajanov. Organizirati je bilo treba pogostitve, v petek zvečer poskrbeti za skupno večerjo gostujočih ekip in v soboto za zaključno druženje v Vipavi. S kolegi smo si porazdelili zadolžitve, moja je bil med drugim koordinacija nalog in ljudi – pravzaprav skrb, da smo vsak hip vedeli, kaj kdo počne in pripravlja.

V petek, 16. maja smo v matični knjižnici v poznopo-poldanskih urah pripravili tudi slovesnost ob 150-letnici Lavričeve knjižnice. Zato je bilo nekaj več»letanja« s prizorišča na prizorišče in tudi nekaj slabe volje …

Organizacijski odbor: Hilarija Kete, Igor Lavrenčič, Vera Božič, Matjaž Stibilj, Tjaša Mrgole Jukič in Artur Lipovž.

14 15

Online bibliobus v sistemu COBISS Mag. Matjaž Cigrovski

Kako zagotoviti ažurnost podatkov?Obstoječa rešitev je bila zastavljena leta 1997, ko smo pripravili prototipno izvedbo in jo kmalu implementirali v Mariborski knjižnici, ki je takrat kupilanov bibliobus. Osnovna ideja tega koncepta je, da predstavlja izposoja na bibliobusu samostojno okolje. V matični knjižnici je okolje izposoje povezano z bazami podatkovna strežniškem sistemu Itanium (prej Alpha) z operacijskim sistemom OpenVMS. Povezava je stalno vzpostavljena, saj so izpo-sojevališča v matični knjižnici opremljena s terminali, ti pa so neposredno povezani z računalnikom. V času avtomatizacije izposoje na bibliobusu stalne povezanosti z matično knjižnico nismo mogli zagotoviti, zato smo izbrali rešitev, pri katerise bibliobus opremi s svojim računalniškim sistemom, ta pa omogoči neposredno povezavo z izposojevališčem na bibliobusu. S tem sta definirani dve okolji:

• okolje izposoje v matični knjižniciin

• okolje izposoje na bibliobusu.

Osnovna ideja prehoda na online bibliobus je v tem, da se iz bibliobusa odstrani strežnik Alpha s pripadajočim okoljem za izposojo, namesto tega pa se uporabi terminal z neposrednim dostopom do okolja COBISS2/Izposoja v matični knjižnici preko mobilnega signala. Terminal je nameščen na lokalnem prenosnem računalniku, ki mora imeti nameščenterminalski emulator COBISS/Connect. Takšna rešitev poleg stalne povezanosti zagotavlja tudi enostavnejšo strojno opremo: zadošča osebni računalnik (notesnik) s pripadajočo programsko opremo, ki omogoča terminalski dostop do bazepodatkovv matični knjižnici. Priporočljivo je, da ima računalnik diskovno enoto SSD (SolidStateDrive), ki nima gibljivih delov in je zato manj občutljiva na tresljaje, poleg tega je računalnik tišji in porabi manj energije. Danes se na tržišču že dobijo pre-nosni računalniki zahtevane konfiguracije v cenovnem razredu do 1000 EUR.

Poleg osebnega računalnika s pripadajočo programsko opremo posamezno izposojevališče na bibliobusu potrebuje še naslednjo opremo:

• Čitalnik črtne kode, ki podpira identifikacijo gradiva in članskih izkaznic; opcijsko je možna tudi podpora tehnologiji RFID.

• Če prenosnik nima ločene numerične tipkovnice, je nujna dodatna (brezžična) numerična tipkovnica za uporabo hitrih (ukaznih) tipk v aplikaciji COBISS2/Izposoja.

• Usmerjevalnik mobilnega signala s podporo 2G in 3G, ki omogoča prenos preko mobilnih omrežij GSM in UMTS, z možnostjo ojačitve preko zunanje antene. Takšni usmerjevalniki so danes cenovno že zelo dostopni, v svojih paketih jih ponujajo tudi mobilni operaterji.

• Zunanja antena za ojačitev mobilnega signala na po-dročjih, kjer je signal šibkejši.

• SIM-kartica z naročnino za podatkovni dostop. Danes mobilni operaterji v svojih paketih ponujajo neomejen dostop za nekaj deset evrov na mesec.

• Baterije za napajanje s pretvornikom iz enosmernega toka napetosti 12V v izmenični tok napetosti 230 V.

Poleg strojne opreme pa je potrebna tudi pripadajoča programska oprema, in sicer:

• operacijski sistem MS Windows 7 ali 8, Linux ali drug sistem, ki podpira Javo,

• Java, različica1.7 ali novejša,

• COBISS/Connect kot terminalski emulator,

• segment programske opreme COBISS/Izposoja – off-line bibliobus in

• tiskalnik za izpis zadolžnic.

SegmentprogramskeopremeCOBISS2/Izposojaomogočaavtomatizacijopostopkovizposojev

knjižnici,pričemerupoštevatudiposebnostiizposojenabibliobusu.Največjiizzivjezagotavljanje

ažurnostipodatkovizposojenabibliobusuinvmatičniknjižnici.Dozdajsmoproblemreševaliz

ločenimokoljemizposojenabibliobusu,pričemerjenabibliobusunameščenavsapotrebnastrojnain

programskaoprema.Največjapomanjkljivosttegakonceptajevtem,dastabazipodatkovločeniinju

jetrebavsakodnevnousklajevati.Razvojmobilnetehnologije,pokritostssignalom3Ginnižanjecene

prenosapodatkovsoomogočilipripravorešitve,kizagotavljaneposredenonlinedostopdobaze

podatkovvmatičniknjižnici.Čenisignalaalidostopadointerneta,uporabimolokalnoaplikacijo,kibeleži

transakcijeizposoje,podaljšanjainvračanjagradiva;obponovnivzpostavitvipovezavesetransakcije

prenesejoinintegrirajovokoljeizposoje.Konceptonlinebibliobusajezastavljentako,dagabobrez

spremembestrojneinprogramskeoprememočuporabljatitudipoprehodunaCOBISS3/Izposojo.

Značilnosti obstoječe rešitve računalniške podpore knjižničnega poslovanja na bibliobusuSegment programske opremeCOBISS2/Izposoja smo začeli postopoma uvajati v knjižnično poslovanje leta 1990. V tem času smo glede na potrebe knjiž-nic dopolnjevali funkcionalnosti avtomatizirane izposoje, tako da je danes računalniško podprta večina aktivnosti v knjižnici. Ob uvedbi avtomati-zacije knjižničnega poslovanja na bibliobusu je bilo treba programsko podpreti še tiste aktivnosti, ki so specifične za izposojo na bibliobusu. To so:

• Označevanje lokacije gradiva:Za tistega, ki si želi izposoditi knjigo, ni vseeno, ali je gradivo na bibliobusu ali v skladišču potujoče knjižnice. Da bi bil prikaz stanja gradiva v knjižnici realen, je ob prenosu gradiva iz skladišča na bibliobus trebaz ukazom CHECKIN (CIN) označiti, da je gradivo na bibliobusu, ob vračilu gradiva iz bibliobusa v skladišče pa je treba z ukazom CHECKOUT (COUT) označiti, da je gradivo v skladišču.

• Označevanje lokacije postajališča: Ob vsakem postanku bibliobusa se označi lokacija postajališča, tako da se pri prijavi vsegment COBISS2/Izposoja iz menija izbere šifra lokacije. To je pomembno za statistike in druge evidence, iz katerih želimo razbrati aktivnosti po postajališčih, npr. število izposoj na postajališčih določene občine.

• Zagotavljanje ažurnosti podatkov: Čeprav je bibliobus mobilna enota, ki izvaja svoje storitve na terenu, bi morali biti vsi podatki ažurni in takoj na razpolago. Enako velja tudi za matično knjižnico, kjer naj bi bil ažuren vpogled v stanje na bibliobusu.

Največja slabost obstoječe rešitve je v tem, da mora biti bibliobus opremljen s kompleksno strojno opremo; raču-nalnik Alpha je strežniški sistem, namenjen za uporabo v stacionarnem prostoru. Občutljiv je za premike in tresljaje, zato je lahko vključen samona postajališču. Dvig in spust sistema sta počasnain na enem postajališču trajata nekaj minut. Računalnik zahteva stalno in zanesljivo napajanje, kar morajo omogočiti zmogljive baterije preko pretvornika izenosmerne napetosti 12 V vizmenično napetost 230V. Zapletena je tudi komunikacijska oprema za povezavo z matično knjižnico, največja slabost pa je v tem, da takrat, ko bibliobus nima povezave z matično knjižnico, stanje v obeh okoljih ni usklajeno. Za zagotavljanje ažurnosti je enkrat dnevnotreba uskladiti podatke v obeh okoljih, kar se mora izvesti zunajdelovnega časa matične knjižnice.

Prehod na online bibliobusČeprav se je obstoječi koncept s potujočim strežnikom na bibliobusu z leti uveljavil in ga uspešno uporabljajo knjižnice širom Slovenije, se je sčasoma krepilo prepričanje v možnost rešitve, ki bi omogočala stalno povezanost izposojevališča na bibliobusu z računalnikom matične knjižnice. V tem času je zelo napredovala tehnologija mobilnega prenosa podatkov, povečala se je pokritost z mobilnim signalom, prav tako pa je tudi padla cena prenosa podatkov.

16 17

Kaj pa, če na postajališču ni signala in ni dostopa do interneta?V tem primeru sta možni naslednji dve rešitvi:

• alternativna oblika povezave(preko omrežnega kabla ali preko brezžične povezave WiFi) ali

• beleženje offline izposoje.

Offline izposoja predstavlja beleženje aktivnosti na biblio-busu, ko ni vzpostavljena povezava z matično knjižnico, tj. ko ni internetne povezave. Gre za lokalno aplikacijo, ki transakcije zapisuje na lokalni disk. V tem času ni nobenih informacij o članu in gradivu, zato so aktivnosti omejene samo na beleženje transakcij, ni panjihove kontrole. Tako niso možni vpis novega člana, spreminjanje podatkov o članu, delo z blagajno in podobno, možni pa soevidentiranje člana preko članske izkaznice ter izposoja, vračilo (brez kontrole zamude!) in podaljšanje roka izposoje.

V času odsotnosti signala, ko ni dostopa do interneta, s klikom na ikono na namizju aktiviramo program COBISS/Izposoja – off-line bibliobus in se avtoriziramo s svojo uporabniško šifro, kakršno imamo v okolju COBISS3.

Odpre se okno, v katerem najprej iz desnega pada-jočega menija izberemo postajališče, nato pa v zgor-njem levem okviru vnesemo evidenčno številko člana, v spodnjem okviru pa vnaša-mo inventarne številke in s klikom na gumb določimo eno od aktivnosti (Izposodi, Vrni, Podaljšaj). Ob koncu obiska s klikom na gumb Zadolžnica izpišemo še (ano-nimno) zadolžnico s podatki o izposojenem, vrnjenem in podaljšanem gradivu (samo inventarne številke). Ob vnosu nove vpisne številke člana se zbriše seznam od-čitanih inventarnih številk prejšnjega člana in postopek se ponovi.

Ko je signal in internetna povezava ponovno na voljo, zabeležene transakcije prenesemo v okolje izposoje matične knjižnice tako, da izberemo paket in kliknemo gumb Prenesi.

Na strani aplikacije COBISS2/Izposoja moramo prenesene transakcije integrirati v obstoječe okolje izposoje. Pri tem se izvedejo kontrole (veljavnost vpisne številke člana in inventarne številke), v primeru vračila s prekoračitvijo pa se evidentira morebitna zamudnina.

Integracijo podatkov dosežemo z ukazom BUS_IMPORT v ukazni vrstici osnovnega menija. Kontrole veljavnosti in morebitne interakcije (evidentiranje zamudnine) se pojavljajo sproti v takšnem vrstnem redu, kot so bile zapisane transakcije v offline načinu.

Z ukazom ?BUS_IMPORT in izbiro časovnega intervala (začetnega in končnega datuma) dobimo izpis vseh trans-akcij, ki so bile v tem obdobju izvedene v offline načinu. V izpisu je viden tudi status prenosa transakcij (uspešno ali neuspešno prenesene).

ZaključekOnline izposoja ima v primerjavi z obstoječim konceptom z ločenimi bazami podatkov več prednosti. Največja prednost je vsekakor ta, da je okolje izposoje na bibliobusu ves čas povezano z okoljem izposoje v matični knjižnici. Pomanjkljivost online izposoje je v tem, da zahteva stalno povezavo, ki je iz objektivnih razlogov ni možno zagotoviti vedno in povsod. Zato smo razvili programsko opremo, ki omogoča beleženje izposoje, vračila in podaljševanja gradiva tudi v času, ko ni povezave.

S prehodom na segment programske opreme COBISS3/Izposoja bo obstoječa konfiguracija z ločenimi bazami podatkov, kot jo poznamo zdaj, dokončno ukinjena. Zato je prehod na koncept online izposoje na bibliobusu potreben in zadosten pogoj za uvedbo segmenta COBISS3/Izposoja tudi v matični knjižnici. Ob prehodu iz COBISS2/Izposoje na COBISS3/Izposojo na bibliobusu ne bo potrebna nova strojna in programska oprema.

Literatura• M. Cigrovski: Analiza zahtev in okvirni predlog računalniške podpore v potujoči knjižnici – posvet Sekcije potujočih

knjižnic, ZBDS, 18. 7. 1997

• J. Sande: Online izposoja na bibliobusih: ocena možnosti – Organizacija znanja, Letnik 16, Zvezek 4, 2011

• Uporabniški priročnik COBISS2/Izposoja – dodatek G

• Pokritost signala mobilnih operaterjev: http://www.telekom.si/pomoc-in-podpora/teme-pomoci/pokritost-in-dostopnost/pokritost-mobilnega-omrezja http://www.komuniciraj.eu/ponudniki/simobil-dd http://www.komuniciraj.eu/ponudniki/tu%C5%A1mobil-doož

18 19

Pokretna knjižnica iz EU fondovaFrida Bišćan

Kako bismo ostvarili zacrtane zadatke, svjesni kako trenutno od osnivača i ostalih mjerodavnih institucija ne možemo očekivati sredstva za nabavu još jednog vozila, okrenuli smo se europskim fondovima. Kako bismo to ostvarili, bilo je potrebno proučiti fondove Europske unije, tj. saznati kakve projekte i na koji način financira EU. Saznanja su sljedeća:

• sredstva koja daje Europska unija zapravo je novac poreznih obveznika EU i ona se dodjeljuju po zadanim pravilima.

• sredstva se dodjeljuju sa svrhom implementacije projekata i aktiv-nosti koje su povezane s pojedinim politikama Europske unije, pa se stoga i dodjeljuju sukladno tome tj. za istraživanja, obrazovanje, zdravlje, zaštitu okoliša i potrošača itd.

• sredstva se uglavnom daju javnim i privatnim organizacijama, a od poduzeća prednost se daje MSP

EU projekti Gradske knjižnice „Ivan Goran Kovačić“Analizirajući ponuđene programe EU-a u kojima je Hrvatska mogla sudjelovati, izdvojili smo dva vezana za kulturu u koja su se mogli uklopiti knjižnični programi i aktivnosti. To su Kultura 2007.-2013. i IPA.

Instrument pretpristupne pomoći (IPA) je pravni i finan-cijski instrument Europske unije za razdoblje od 2007. do 2013. godine koji je zamijenio nekoliko dotadašnjih EU programa (CARDS, PHARE, ISPA i SAPARD), namijenjen je za države kandidatkinje ili potencijalne kandidatkinje, a sastoji se od pet različitih komponenti.

1. Pomoć u tranziciji i izgradnja institucija;

2. Prekogranična suradnja (s članicama EU i drugim državama prihvatljivima za IPA-u);

3. Regionalni razvoj (razvoj prometa, okoliša i gospodarstva);

4. Razvoj ljudskih resursa (jačanje ljudskih potencijala i borba protiv socijalne isključenosti);

5. Ruralni razvoj.

Važno je napomenuti kako se područje kulture podupire isključivo komponentom II. Programa koji se odnosi na prekograničnu suradnju (s članicama EU i drugim državama prihvatljivima za IPA-u). Operativni program (OP) je dokument koji sadrži programsku strategiju i implementacijske aranžmane za prihvatljivo područje.3

Nakon prvog uspješno odrađenog projekta u sklopu IPA-e s Knjižnicom Mirana Jarca Novo mesto (Besede i riječi – BeRi, koji je trajao od 2009. do 2011. godine), odlučili smo i drugi projekt raditi u suradnji sa susjedima.

Prekogranični program između Hrvatske i Bosne i Herce-govine provodi se u razdoblju od 2007. - 2013., a zasniva se na zajedničkom planiranju hrvatskih i bosanskih strana u okviru EU IPA. Ciljano programsko područje ovog programa je područje uz granicu Republike Hrvatske i Bosne i Hercegovine. Programsko područje čine „prihva-tljiva“ i „pridružena“ (tj. susjedna) područja. Prihvatljivo područje uključuje 9 hrvatskih županija i 95 općina u Bosni i Hercegovini.

Ciljevi programa su:

• poduprijeti osnivanje prekograničnih mreža i partner-stva te razvoj zajedničkih prekograničnih aktivnosti kako bi se revitaliziralo gospodarstvo/ekonomija, zaštitila priroda i okoliš te povećala socijalna kohezija programskog područja,

• izgraditi sposobnost lokalnih, regionalnih i nacionalnih institucija radi upravljanja programima EU i pripremiti ih za upravljanje budućim prekograničnim programima

KarlovačkažupanijanalaziseusredišnjojHrvatskojijednajeodvećihžupanijauRepubliciHrvatskoj.Gradskaknjižnica„IvanGoranKovačić“jematičnaknjižnicazapodručjeKarlovačkežupanije.OsimstručnogisavjetodavnognadzoranadnarodnimiškolskimknjižnicamauŽupaniji,jedanodosnovnihzadatakajojjerazvojmrežeknjižnicanasvompodručju.Svihpetgradovaimajuustanovljeneknjižnice,aliodukupno17općina,15ihnemanarodnuknjižnicu.IakovelikidioovogpodručjapokrivajuuslugenašeBibliobusneslužbe,postojetzv.Bijelapodručjabezikakvihknjižničnihusluga.Kaomatičnojknjižnici,zadataknamjeuspostavaknjižničnihusluganapodručjucijeleŽupanije.Sobziromnaograničenafinancijskasredstvamalihopćina,bibliobusisunajboljerješenjezaispunjavanjeovezadaće.

• s obzirom da potpore pokrivaju različita područja, uvjeti za dobivanje sredstava variraju od programa do programa, stoga je potrebno proučiti uvjete svakog programa zasebno.

• Europska unija nikada ne financira 100% od iznosa projekta, zato treba već pri izradi projekta razmišljati o tome kako osigurati ostatak do punog iznosa projekta

• sredstva su predviđena isključivo za pokrivanje troškova projekta i ne smiju generirati prihod.1

Svrha programa koje financira EU-a je dati potporu unutarnjim politikama Europske unije. To su akcijski programi osmišljeni prvenstveno kao sredstva za postizanje ciljeva postavljenih od strane Europske unije i njezinih država članica, temeljem određenih stavaka proračuna. Međutim, neki su programi EU-a otvoreni zemljama u procesu pristupanja Europskoj uniji. Kao takvi, smatraju se jednim od važnijih instrumenata pretpristupne strategije, odnosno sredstava upoznavanja država kandidatkinja s politikama i metodama rada Europske unije.

Važan dio tih programa čine Lisabonska i Goetheburška strategija, zato ih je prilikom pisanja projekta potrebno na adekvatan način integrirati u projekt.

Lisabonska strategija ima strateški cilj prema kojemu bi EU trebala postati najkonkurentnije i najdinamičnije gospodarstvo svijeta utemeljeno na znanju, te sposobno za održivi go-spodarski rast, s najvećom stopom zaposlenosti i snažnom gospodarskom i socijalnom kohezijom. Ciljevi su stvaranje prekograničnih poslovnih mreža u segmentima ekonomije (ra-zvoj gospodarstva), socijalne politike i ekologije.

Goetheburška strategija temelji se na konkurentnosti i održivom razvoju, te promociji i razmjeni kulture i kulturnih sadržaja.

Temelj za sudjelovanje Hrvatske u programima EU-a čini Okvirni spo-razum između Republike Hrvatske i Europske zajednice o općim načelima sudjelovanja Republike Hrvatske u programima Zajednice (Službeni glasnik Europske unije, L 192/2005 od 22. srpnja 2005.)2

1 Dostupno na: http://www.delhrv.ec.europa.eu

2 Dostupno na: http://www.delhrv.ec.europa.eu/?lang=hr&content=1130

Ti će se ciljevi postizati kroz provedbu mjera u okviru sljedećih prioriteta:

Prioritet 1. Stvoriti zajednički gospodarski/ekonomski prostor

Prioritet 2. Poboljšati kvalitetu života i socijalnu koheziju.4

Svaki prioritet sastoji se od mjera unutar kojih se provode i odvijaju aktivnosti. Prioritet 2. sadrži Mjeru 2.2. Poboljšanje dostupnosti svih usluga u lokalnoj zajednici u pogranič-nom području koja podržava razvoj „people-to-people“ prekograničnih aktivnosti, a bavi se potrebama lokalne zajednice u područjima obrazovanja i rada, društvene i zdravstvene skrbi, kulture i sporta. Ona podupire stvaranje ili učvršćivanje prekograničnih mreža i partnerstva u sklopu aktivnosti poboljšanja dostupnosti svih usluga u lokalnoj zajednici u pograničnom području, socijalne kohezije te uključivanje lokalne vlasti, civilnog društva i socijalnih partnera. Inicijative koje se promiču ovom mjerom također moraju pridonositi poboljšanju prekograničnih odnosa.

Karlovačka županija – stanje i potrebeS obzirom da Matična služba Knjižnice redovito prati stanje knjižničarstva i pokrivenost mrežom knjižnica u Županiji, ustanovljeno je kako neujednačen regionalni razvoj prati i neujednačena mreža knjižnica. Planom matične knjižnice o razvoju mreže knjižnica u Županiji ova područja, do osnivanja narodnih knjižnica, mogla bi se pokriti uvođenjem druge smjene bibliobusne službe i nabavom manjeg vozila (bibliokombi) što je uvjetovano geografskim karakteristikama terena. Pokretne knjižnice djelotvorno doprinose smanjivanju društvene isključenosti i podižu kvalitetu života u zajednici. Analizom statistke stanovništva, nezaposlenosti i obrazovanja uvidjeli smo da problem siromaštva i socijalne isključenosti uslijed ekonomske nejednakosti (u regionalnom razvoju gospodar-stva) uzrokuje neadekvatan pristup novim informacijskim i komunikacijskim tehnologijama što ove članove društva čini još ranjivijim. Istovjetni su problemi i JU Kantonalne i univerzitetske bilioteke Bihać u pograničnom području BiH, Unsko-sanski kanton.

Europska sredstva IPA prekograničnog programa Hrvatska - Bosna i Hercegovina otvorila su mogućnost rješavanja ovog problema. Dugogodišnja uspješna suradnja naših dviju ustanova bila je dobra osnova za zajednički projekt kojim bismo riješili istovjetne probleme. S obzirom da su knjižnice usmjerene na promicanje kulture čitanja i omogućavanje pristupa informacijama, one bibliobusima dodatno podižu razinu kulture življenja jer svojim prisu-stvom i u najudaljenijim i prometno izoliranim mjestima svima pružaju jednake mogućnosti učenja i obrazovanja.

3 Dostupno na: http://www.uzuvrh.hr/stranica.aspx?pageID=24

4 Dostupno na: http://www.cbc-cro-bih.net/hr/o-programu/prioriteti-i-mjere.html

20 21

Osiguravajući temelje cjeloživotnog učenja, nastojimo osposobiti stanovnike da prihvate promjene kao priliku za unapređenje i postanu aktivni sudionici u kreiranju napretka i unapređenju života svoje zajednice.

Na temelju uočenih problema i nedo-stataka u našim područjima, odlučili smo prijaviti projekt kojim ćemo apli-cirati za dobivanje kombija koje ćemo preurediti u pokretne knjižnice. Pisanje projekta uključivalo je popunjavanje dokumentacije u zadanim obrascima na engleskom jeziku. Logička matrica važan je dio dokumentacije koji mora sadržavati ciljeve, indikatore, izvore i pretpostavke za projekt s naglaskom na aktivnostima, rezultatima i održivosti projekta.

IPA prekogranični program Hrvat-ska - Bosna i Hercegovina osmišljen je i prijavljen 2012. godine u okviru Prioriteta 2. Poboljšati kvalitetu ži-vota i socijalnu koheziju, Mjera 2.2: Poboljšanje dostupnosti svih usluga u lokalnoj zajednici u pograničnom području.

Opći cilj projekta je omogućiti zajednici pristup uslugama koje potiču cjeloživo-tno učenje i uspostaviti prekograničnu mrežu ruralnih zajednica u Karlovačkoj županiji i Unsko sanskom kantonu.

Specifičan cilj je poticanje razvoja međusobne suradnje i razvoj demokra-cije u ruralnim pograničnim zajedni-cama kroz uspostavu kontinuiranog i kvalitetnog pristupa informacijama putem pokretnih knjižničnih usluga.

Naglasak smo stavili na osnovna obilježja i prednosti pokretnih knji-žnica, a to je mogućnost da istim fondom, osobljem i opremom pruža knjižnične usluge stanovništvu na međusobno udaljenim područjima. Odredili smo ciljane skupine korisnika (djeca, stariji, nemoćni), s naglaskom na ranjive skupine korisnika. Bitni su rezultati usluga, tj. uključivanje šire zajednice u raznovrsne programe čime smanjujemo društvenu isključenost i podižemo kvalitetu života u zajednici.

Projekt smo nazvali Mobil librarie service for life long learning in rural

communities of Karlovac County and Una Sana Canton – MOBILLL (Usluge pokretne knjižnice za cjelo-životno učenje u ruralnim sredinama Karlovačke županije i Unsko-Sanskog kantona), akronim MOBILLL. Pred-viđeno vremensko trajanje projekta bilo je 12 mjeseci (kasnije je produženo na 14 mjeseci). Ukupna vrijednost projekta je 111.504,05 eur, od toga je EU financirala 92.344,05 eur.

Projekt obuhvaća sljedeće aktivnosti:

1. Koordinacija i vođenje projekta

2. Uspostavljanje usluga mobilne knjižnice u ruralnim dijelovima područja projekta

3. Organizacija edukativnih i kulturnih aktivnosti

4. Uspostava suradnje s lokalnom samoupravom u realizaciji pokretne knjižnice koja bi rezultirala održi-vosti uvedenih usluga

5. Promocija i vidljivost projekta.

Važno je napomenuti kako su projekti prekogranične suradnje specifični po zrcalnosti, naime sve aktivnosti unutar projekta provode oba partnera. Tako su obje knjižnice nabavile i opremile bibliokombi, kulturne aktivnosti su uključivale razmjenu kulturne baštine obiju zemalja, a uključivanjem lokalne uprave osigurali smo održivost usluga i nakon službenog završetka projekta.

Zaključak

• pokretne knjižnice su već dugi niz godine neizostavan dio knjižnične prakse i knjižnične djelatnosti. Kao djelatnost koja je usmjerena na promicanje kulture čitanja i omo-gućavanje pristupa informacijama, knjižnice bibliobusima dodatno podižu razinu kulture življenja jer svojim prisustvom i u najudaljenijim i prometno izoliranim mjestima svima pružaju jednake mogućnosti učenja i obrazovanja

• pokretne knjižnice djelotvorno doprinose smanjivanju društvene isključenosti i podižu kvalitetu života u zajednici

• multikulturalni projekti doprinose koheziji prekograničnog područja

• nove mogućnosti suradnje u području gospodarske, kulturne i znanstvene suradnje

• doprinos ciljevima Lisabonske stra-tegije stvaranjem prekograničnih poslovnih mreža

• Goetheburška strategija – čuvanje kulturnih vrednota regije kao za-jedničkue prekogranične baštine

• prepoznavanje doprinosa svih kultura europskom društvu

Samo reci „DA!“ za velikogorički bibliobus

Posterskoizlaganjena39.skupštiniHrvatskogaknjižničarskogdruštvaod15.do18.listopada2014.godineuSplitusatemom„Knjižnice–odmisijedostrategije“tekjepočetakzagovaranjavelikogoričkihknjižničarazavažnostuspostavljanjabibliobusneslužbenapodručjuGradaVelikeGorice.Sobziromdajetemeljnamisijasvakedobreknjižniceučinitiknjigudostupnomkorisniku,razvojnastrategijaGradskeknjižniceVelikaGoricakrećeseupravotimputem–učinitidostupnomknjigusvimstanovnicimaokolicešestogpoveličinigradauRepubliciHrvatskoj.

Postersko izlaganje na 39. skupštini Hrvatskoga

knjižničarskog društva, 15. – 18. listopada 2014., Split

Katja Matković Mikulčić i Ivana Grubačević

Ono što naše zagovaranje na putu do konačnog cilja – pokretanja prvog velikogoričkog bibliobusa – čini aktu-alnim su dvije činjenice:

1. u tijeku je izrada Razvojne strategije Grada Velike Gorice za šestogodišnje razdoblje od 2014. do 2020. godine, u što je kao gradska institucija kojoj je Grad Velika Gorica osnivač uključena i Gradska knjižnica Velika Gorica

2. Gradska knjižnica Velika Gorica ide ususret 130. obljetnici svog osnutka što bismo željeli obilježiti projektom koji smatramo važnim za razvoj lokalne zajednice

Svoja ćemo nastojanja nastojati ostvariti uvrštavanjem plana o pokretanju bi-bliobusne službe u Razvojnu strategiju koja je u izradi i to putem ukazivanja na probleme kojima bi pokretanje takve službe moglo biti rješenjem.

Razvoj knjižnica u velikogoričkom kraju od 1886. do 2014. godineTradicija knjižničarstva na velikogo-ričkom području započinje prije 128 godina osnivanjem Prve čitaonice u Turopolju čija je pravna slijednica i današnja Gradska knjižnica Velika Gorica. Od samog početka zadaća čitaonice, a kasnije i knjižnice, bila je prosvjećivanje, širenje znanja, ali i sklonosti prema knjizi i čitanju općenito. Velika Gorica je već u doba osnivanja Prve čitaonice 1886. godine bila najveće i najznačajnije naselje u Turopolju sa od 2.871 stanovnikom1.

Na prosvjetiteljskom valu početkom dvadesetog stoljeća zalaganjem turo-poljskog župana Franje pl. Lučića u Turopolju su osnovane brojne čitaonice u malim, seoskim sredinama koje postaju žarištima društvenog života i kulturno-prosvjetnog djelovanja. Tako je 1920. godine na području Turopolja djelovalo 10 aktivnih seljačkih sučij-skih2 čitaonica3.

Do početka Drugog svjetskog rata većina se tih seoskih čitaonica ugasila, a nakon rata ponovno se otvara niz kotarskih, školskih i seoskih, knjižnica i čitaonica. Na području Turopolja u tom poslijeratnom periodu aktivno je 36 seoskih knjižnica raznolike veličine i strukture fondova, a „spominje se u postojanje odnosno rad triju pokretnih knjižnica, sa po osamdesetak knjiga.“4 Ono što je bitno je da je putem tih malih seoskih i školskih knjižnica knjiga bila dostupna takoreći na kućnom, „seo-skom“ pragu, a o interesu za čitanje i u malim sredinama govori i činjenica da je velik broj knjiga nakon zatvara-nja knjižnica nepovratno izgubljen u zaduženjima korisnika po selima.5 Sve seoske knjižnice s vremenom su ugasle, njihovi su fondovi prešli u sastav školskih knjižnica te više nisu bile namijenjene široj javnosti.

Kontinuitet je zadržala narodna knji-žnica u Velikoj Gorici koja od 1953. do 1960. godine djeluje kao samostalna ustanova nakon čega ulazi u sastav Narodnog sveučilišta. Razvoju knji-žničnih usluga tih godina pogoduje i

1 Velika Gorica. Velika Gorica : Pučko otvoreno učilište, Odjel za kulturu, 1999. Str.133.

2 sučija: povijesna zemljišna jedinica u Turopolju

3 Pernar-Robić, Ljubica: Knjižnice i čitaonice u Turopolju, jučer i danas. Velika Gorica : Matica hrvatska, Ogranak Velika Gorica, 1996. Str. 18 – 19.

4 Isto. Str. 32.

5 Isto. Str. 33.

22 23

donošenje prvog Zakona o knjižnicama 1960. godine, te 1963. knjižnica dobiva svoje stalne prostorije u zgradi u kojoj se i danas nalazi Gradska knjižnica Velika Gorica.

Još jedna ključna godina je 1980. kada je otvoren ogra-nak – današnja Područna knjižnica Galženica. Potreba za dodatnim knjižničnim prostorom je bila prepoznata uslijed brzog širenja gradskog područja izgradnjom novih naselja te naseljavanjem velikog broja novih stanovnika. Početkom osamdesetih godina djeluje i jedna pokretna knjižnica koja je opsluživala sedam radnih organizacija velikogoričkog područja.6

Iako je tijekom svojeg postojanja djelovala pod različitim imenima – Prva čitaonica, Kotarska narodna knjižnica, Općinska narodna knjižnica – Gradska knjižnica Velika Gorica ipak je zadržala kontinuitet i do danas ostala jedina aktivna narodna knjižnica turopoljskog kraja.

Aktualna situacijaPrema posljednjem popisu stanovništva iz 2011. godine Grad Velika Gorica s okolnim naseljima ima 63.511 sta-novnika. U sastavu grada ukupno 58 naselja raspršenih na području od Posavine na sjeveru do Pokupljana jugu, te od Siska na istoku do Zagreba na zapadu. Nijedno od tih mjesta izuzev Općine Pokupsko nema javnu knjižnicu. Područne škole u manjim naseljima opremljene su malim brojem knjiga za učeničku posudbu, zagrebački bibliobus obilazi dva naselja, a svi oni koji žele čitati moraju se uputiti, ponekad i uz dodatne troškove, u prometno slabo i rijetkim linijama povezanu Veliku Goricu ili čak Zagreb.

Gradska knjižnica Velika Gorica jedina je narodna knji-žnica koja djeluje na tom raspršenom području i sa svoje tri postojeće lokacije – Središnjim odjelom za odrasle, Područnom knjižnicom Galženica i Dječjim odjelom – pruža knjižnične usluge posudbe knjiga, čitanja dnevnog, tjednog i mjesečnog kao i stručnog tiska, korištenja računala i sudjelovanja u organiziranim animacijskim programima za djecu i odrasle. Na ukupnom prostoru od 730 m2 (u tu kvadraturu uključeni su i dislocirani depoi) knjižnica opslužuje 10.860 korisnika7, a radi nedostatnog prostora u postojećim lokacijama nije u mogućnosti ponuditi neke od usluga koje su već postale standard suvremenog knjižničarstva (multimedijska zbirka, posebni prostori za organizirane susrete i aktivnosti te za korištenje računala i učenje).

Od ukupno 58 naselja u sastavu Grada Velike Gorice veći-na ih je ruralnog karaktera s još uvijek prevladavajućim poljoprivrednim stanovništvom. Tek neka od njih imaju organizirane oblike kulturnog djelovanja – kulturno umjetnička društva, ogranke društva „Seljačka sloga“,

dramske skupine, a mali broj njih posjeduje prostore za djelatnosti kulturnog karaktera poput zadružnih ili vatrogasnih domova. Osnovne škole imaju organizirane školske knjižnice, no po kvaliteti i (ne)brojnosti njihovih fondova vidljiv je nedostatak sredstava za nabavu čak i obveznih lektirnih naslova, tako da o nabavi knjiga izvan nastavnog programa za djecu u postojećoj situaciji nema niti govora. Što se tiče knjižnične usluge za djecu školske dobi Gradska knjižnica Velika Gorica neprestano je suočena sa molbama za donacijama dječjih knjiga koje nam upućuju školski knjižničari iz četiriju gradskih, relativno dobro opremljenih osnovnih škola, tako da je moguće zamisliti alarmantnost stanja u seoskim školskim knjižnicama.

Jednako tako i odrasli stanovnici seoskih sredina, kako je već navedeno slabo prometno povezanih naselja (neka naselja sa po tek linijom ili dvije dnevno), po knjižnične usluge prisiljeni su odlaziti u knjižnice u Velikoj Gorici ili čak Zagrebu ili Sisku, ako su uz potonje gradove vezani poslom ili nekom drugom vezom. Poseban je to problem za osobe starije životne dobi koji uz to nisu imali prilike steći naviku odlaska u knjižnicu ili pak slabo pokretne osobe kojima putovanje predstavlja i dodatan napor ili čak nemogućnost.

Velikogorički bibliobus – od misije do strategijeS obzirom na navedenu aktualnu situaciju u prethodnom poglavlju (brojnost i raspršenost naselja na velikogoričnkom području, slaba prometna povezanost većine naselja, nedo-statak zadovoljavajućih ili potpuni izostanak knjižničnih usluga), jasno je da Gradska knjižnica Velika Gorica rješenje dijela ovih problema vidi u pokretanju bibliobusne službe koja bi osim u udaljenijim dijelovima grada svoje stalne postaje imala i u spomenutim malim seoskim sredinama čiji stanovnici trenutno nemaju neposredan pristup željenim knjižničnim uslugama. Naša je misija doprijeti do korisnika svih dobi, te svima omogućiti pristup prije svega mediju knjige kako bi posredstvom pisane riječi korisnici došli do informacija, znanja i razonode u svojoj užoj lokalnoj sredini. Također želimo omogućiti nov, osmišljen, orga-niziran i kontinuiran kulturni sadržaj za korisnike svih dobnih skupina i bez obzira na stupanj obrazovanja, te svakome ponuditi zanimljive sadržaje. Bibliobusi, jednom kad se korisnici upoznaju s tom vrstom usluge i naviknu na stalnost njihova dolaska, mogu postati žarišne točke kulturnog života malih, pogotovo zabačenih mjesta i zaselaka, a mogućnosti knjižničnog djelovanja bibliobusne službe raznoliki su i, ovisno o kreativnosti knjižničara, mogu pokrivati polja zanimanja zajednice, ali i upoznavati s novim, zanimljivim i do tada nepoznatim sadržajima.

Gradska knjižnica Velika Gorica od 2014. godine kreće sa zagovaranjem za prvi velikogorički bibliobus iz dva već u uvodu navedena razloga koja ćemo ovdje ponovno iznijeti:

1. u tijeku je izrada Razvojne strategije Grada Velike Gorice za šestogodišnje razdoblje od 2014. do 2020. godine, u što je kao gradska institucija kojoj je Grad Velika Gorica osnivač uključena i Gradska knjižnica Velika Gorica

2. Gradska knjižnica Velika Gorica ide ususret 130. obljetnici svog osnutka što bismo željeli obilježiti projektom koji smatramo važnim za razvoj lokalne zajednice

Gradska knjižnica Velika Gorica od početka izrade Razvojne strategije Grada Velike Gorice za razdoblje od 2014. do 2020. godine uključena je u izradu strategije te je zajedno sa ostalim srodnim institucijama bila slobodna predložiti programe i projekte koji bi pridonijeli napretku grada na planu kulturnog razvoja. Već tijekom siječnja 2014. godine prilikom izrade godišnjeg Izvješća o ostvarenom programu u Gradskoj knjižnici Velika Gorica za razdoblje od 01.01.2013. do 31.12.2013. u njega su uvrštena sljedeća zapažanja: „Kako se Grad Velika Gorica iz dana u dan sve više razvija i povećava, nameće se potreba za promišljanjem nove samostalne zgrade Gradske knjižnice u kojoj će biti moguće pokrenuti nove programe u skladu s razvojem novih medija i tehnologija, a koji su već postali sastavni dio redovnih usluga proširenih djelatnosti u knjižnicama. O tome bi trebalo voditi računa pri izradi razvojne strate-gije Grada Velike Gorice, kao i pri planiranju strateškog razvoja ustanove.

Kako se u sastavu Grada Velike Gorice nalazi 58 naselja, od kojih su neka dosta loše povezana s gradom te je kori-snicima otežan dolazak u Gradsku knjižnicu, rješenje se može naći u nabavci bibliobusa koji bi dostavljao knjige i ostalu knjižnu građu u udaljena naselja velikogoričkog područja. Bibliobuse imaju Koprivnica, Križevci, Karlovac, Bjelovar, Zadar (2), Rijeka i Zagreb.“8 Daljnji su koraci po-duzeti upravo sudjelovanjem ravnateljice Katje Matković Mikulčić na izradi same razvojne strategije Grada čiji je nacrt u listopadu 2014. godine objavljen na mrežnim stranicama Grada Velike Gorice, te se nadamo da će u konačnu verziju te strategije biti uvrštena i realizacija projekta pokretanja prvog velikogoričkog bibliobusa.

Godine 2016. Gradska knjižnica Velika Gorica obilježit će 130. obljetnicu kontinuiranog djelovanja i pokretanjem prvog bibliobusa ne bismo samo dostojno obilježili tu oblje-tnicu, već i ostvarili napredak naše knjižnice u stručnom smislu – širenjem mreže svojih usluga u novom obliku, za nove korisnike i na nov i zanimljiv način.

Svjesni smo da je ostvarenje ovog projekta financijski i kadrovski zahtjevno, i upravo zato što nam je za to nužna podrška našeg osnivača – Grada Velike Gorice – nastojat ćemo kroz mini reklamnu kampanju koju smo započeli ovim posterskim izlaganjem osvijestiti među odgovornim osobama kao i među građanima Velike Gorice potrebu za bibliobusnom službom na velikogoričkom području, kako bi nas i oni poduprli u našim nastojanjima da širem lokalnom stanovništvu pružimo kvalitetnu bibliotečnu uslugu.

ZaključakGradska knjižnica Velika Gorica kao jedina narodna knji-žnica na nevelikom, ali po brojnosti i raspršenosti naselja te broju stanovnika, ipak zahtjevnom knjižničarskom terenu – turopoljskom kraju – s postojećim prostornim kapacitetima nije u stanju pružiti razinu kvalitete usluga kojoj kao knjižnica sa 130. godina kontinuiranog kvalitetnog djelovanja nastoji i dalje težiti. Od njezina osnutka pa sve do danas broj stanovnika ovog područja kontinuirano raste, a broj aktivnih knjižnica opada. Unatoč razvoju cestovnih mreža još uvijek postoje mjesta koja su slabo ili nikako prometno povezana s Velikom Goricom, pa i s glavnim gradom Republike Hrvatske Zagrebom.

S obzirom da je temeljna misija svake dobre knjižnice učiniti knjigu dostupnom korisniku, razvojna strategija Gradske knjižnice Velika Gorica kreće se upravo tim putem – učiniti dostupnom knjigu svim stanovnicima okolice šestog po veličini grada u Republici Hrvatskoj. Kad korisnik ne može knjizi – onda knjiga mora korisniku! Rješenje za to Gradska knjižnica Velika Gorica vidi u pokretanju bibliobusne službe za područje velikogoričke okolice kojim bi se oživio kulturni i književni život malih seoskih sredina, tako blizu, a tako daleko od najvećeg kulturnog centra naše države.

6 Isto. Str. 41.

7 Usp. Izvješće o ostvarenom programu u Gradskoj knjižnici Velika Gorica za razdoblje od 01.01.2013. do 31.12.2013. Dostupno na: http://www.knjiznica-vg.hr 8 Izvješće o ostvarenom programu u Gradskoj knjižnici Velika Gorica za razdoblje od 01.01.2013. do 31.12.2013. Str. 4. Dostupno na: http://www.knjiznica-vg.hr

LiteraturaPernar-Robić, Ljubica: Knjižnice i čitaonice u Turopolju, jučer i danas. Velika Gorica : Matica hrvatska, Ogranak Velika Gorica, 1996.

Izvješće o ostvarenom programu u Gradskoj knjižnici Velika Gorica za razdoblje od 01.01.2013. do 31.12.2013. Str. 4. Dostupno na: http://www.knjiznica-vg.hr

Velika Gorica. Velika Gorica : Pučko otvoreno učilište, Odjel za kulturu, 1999.

24 25

Iz preteklosti v prihodnost40 let potujoče knjižnice Maribor Referat s pridihom dramatizacije

Jože Antolič kot Simon Petrovič, prvi potujoči knjižničar na Ptuju

Peš, z javnimi sredstvi, s kolesom, kar je našim ptujskim kolegom zelo znano, saj njihov prvi potujoči knjižničar, Simon Petrovič, to počne poleti in pozimi – če to ni NORO…!

Poln koš knjig, dolgotrajno pešačenje, kufri gor in dol – vse to sčasoma pusti posledice: boleč križ in sklepi terjajo svoje! Seveda je tu še čas, ki spreminja svet in nas! Slovensko potujočništvo se posodobi, začne se kotaliti s časom, pojavijo se prvi bibliobusi! Koper je že lani povedal svoje, Ljubljana malo prej, sedaj pa bomo povedali svoje še mi, Mariborčani!

Tekst in scenarij: Ksenija Trs Fotografije: Jože Antolič

Ksenija Trs Matjaž Stibilj

KSENIJA: Ko mi je kot majhni deklici prišla v roke prva knjiga, sem »padla« vanjo ter postala nora na knjige! Ko sem prestopila prag moje prve knjižnice v življenju, sem postala nora na knjižnice, in ko sem se v knjižnici zaposlila, sem ugotovila, da če hočeš biti potujoči knjižničar, moraš biti vsaj malo nor! Nor na: Bregače, globače, ostre ovinke, bralce, knjige, minimalen delovni prostor, delo nad 40 stopinj, delo pod 0 stopinj!

Skozi vsa leta mojega potujočništva ter raziskovanja o njem, sem prav tako spoznala, da se je tudi sam začetek slovenskega potujočega knjižničarstva začel NORO …

JOŽE: Bogdaj, dober dan!

KSENIJA: Bogdaj, g. Stepišnik! Kam ga pa mahate? A lezete gor, v pohorske bregače, ali prihajate dol.

JOŽE: Zg. Ložnico sem obhodil, pri kmetih zamenjal nekaj knjig, ampak jih je premalo, tako da jih moram na hitro nekaj prepisati, da si povečam zalogo! Nasvidenje!

KSENIJA: Srečno g. Stepišnik, in obilo uspeha še nadalje! Pa, dobro letino želim!

Jože Antolič kot Lovro Stepišnik

No, in če ta ni NOR? Prepisuje knjige, da veča izposojevalni fond! In kako je predan svojemu delu! Gor in dol, navkreber in navzdol, s košem knjig na rami, samo da širi bralno kulturo! In to mlinar, samouk, ki nikoli ni obiskoval šole! Ustanovi Bukvarnico (1863 – Zg. Ložnica), ki postane prva Po-tujoča knjižnica na slovenskem in baje celo na Balkanu! Sledijo potujoče knjižnice v obliki lesenih potujočih kovčkov, ki jih potujoči knjižničarji na razne načine dostavljajo do bralcev.

Akcija za nabavo prvega bibliobusa se začne leta 1972, ideja o njem, pa se porodi že kar nekaj let prej, saj kolekcije knjižničnega gradiva niso več dovolj, da bi pokrile potrebe po le-tem med prebivalstvom! Predvsem ljudje v oddaljenih krajih, ki imajo pre-daleč do stacionarne knjižnice, čutijo pomanjkanje kulturnega dogajanja, kakor tudi pomanjkanje knjižničnega gradiva! Na tem področju so najbolj prikrajšani kmetje, gospodinje in delavci, kar se je v poznejših letih, pri obisku in izposoji gradiva na bibliobusu, tudi potrdi!

Prvi bibliobus 1974 – 1985

In tu je, aleluja- leto gospodovo 1974, natančneje 13. november, ko takratni ravnatelj Mariborske knjižnice, prof. Ignac Kamenik, preda prvi bibliobus prvi ekipi, ki jo sestavljata voznik Tone Stipič ter knjižničar Ernest Vodopivec,

ki ga kasneje zamenja ter polepša ekipo, knjižničarka Anica Siranko. Zeleni bibliobus začne nabirati kilometre po Dravskem polju, okoliških krajih Maribora, Lenarta, Slovenske Bistrice ter za kratek čas- občine Radlje .

HANIKA: » Dober den!«

KSENIJA: »Dober dan, gospa! Kam pa tako naglo…?«

HANIKA: »Eh, kaj bom jaz gospa, saj pa vidite, da sen kar z njive, pa da mam motiko na rami, pa škorne na nogah…Jaz poznam samo njivo, kuhno pa štalo! Pa kakšo gasilsko veselico…!«

KSENIJA: »Preberete tudi kaj, kašen časopis, kakšno knjigo?«

HANIKA: »O, to pa ja, to pa ja! Kmečki glas prav pride! Knjige mam pa itak rada! Takšne, kmečke, od Mohorjeve založbe! Vam povem, mi kmeti, pa penzionisti smo hudo zadovoljni s totim avtobusom! Zato pa se mi zaj tak mudi, ko je pa v ves prišo avtobus, na katerem talajo knjige! Nimam niti časa, da bi se preoblekla! Srečno te!«

KSENIJA: »Srečno ga. Hanika in dobro izbiro želim!«

26 27

Tako naš prvi bibliobus s svojim knjiž-nim bogastvom kar 11 let razveseljuje predvsem gospodinje, delavce, pionirje, študente…, in glej ga zlomka, čas zahteva svoje in bibliobus mrkne! Na veliko žalost bralcev in knjižničarjev on – mrkne! In kaj se zgodi? Kaj drugega kot ponovni mrk, tokrat finančni, ki poskrbi, da drugi biliobus krene na pot šele leto in pol kasneje.

Vmes pride ga. Katica, ki je zelo osamljena in potrebuje pogovor.

Mojca kot Kurbusova Hanika - kmetica

Drugi bibliobus 1987–1998

HANIKA: Opet mam puni firtoh knjig. Kak sem vesela! Gnes sem si še vzela Ašiča. Si tu pa tam kakšni obkladek naredim! Pa še nekaj o vrti, stalno pride prav! Zaj pa hitro za šporhet, če ne, bo naš jezen!

Jože Antolič kot delavec Impola

Takšno veselje se nadaljuje od 13. aprila 1987, z dvema postajališčema več (v občini Lenart). Število članov, obisk ter izposoja strmo rastejo, zato začne bibliobus v letu 1990 voziti v dveh izmenah, z dvema ekipama na 49 postajališč, med njimi tudi v tovarni Zlatorog ter Impol!

JOŽE: »Dober dan! Sem mojster Sternad, tu z Impola in sem malo prišo pošpegat k vam! Vsi vas hvalijo, pa še mene zanima ali imate mogoče knjigo »Mojster za vse!« Pa še kakšni lovski priročnik! Mogoče lov na divje svinje! Jih šicam, pa šicam, pa do zaj še nisn nobene trofo! Kaj mi predlagate?«

KSENIJA: Gospod Sternad, dobrodošli na bibliobusu! Kar se tiče tehničnih zadev je precej literature! Priročnika: »Kako se divji prašič sam ustreli!« pa še žal nimamo! Upam, da ga bo kdo v kratkem napisal, da vam bomo lahko v pomoč! Se vidimo naslednjič?! Lepo bodite in srečno!«

Šest let kasneje začnemo še obiskovati VDC POLŽ, kjer so zaposleni odrasli ljudje s posebnimi potrebami! Komaj čakajo, da se vsak prvi petek v mesecu pripeljemo. Zelo so navezani na nas in zahtevajo maksimalno pozornost vsakega od nas!

Porast obiska in izposoje se odraža tudi z obiski šol in vrtcev.

Sodelovanje z njimi se še okrepi z biblio-pedagoškimi uricami, pravljicami in vzajemnim sodelovanjem z vzgojitelji

Obisk bibliobusa v VDC POLŽ

in učitelji, predvsem tistimi, ki imajo sami radi knjige in jim ni vseeno za bralno pismenost naših nadebudnežev!

Bibliobus v povezovanju s šolami in vrtci…

Ljudmila Podlesnik kot osamljena bralka Katica…

KSENIJA: »Dober dan ga. Katica! Kaj ste tako žalostni?«

KATICA: »Čisto sama sem doma in sem vas prišla malo obiskat!«

KSENIJA: »Lepo, da ste nas prišli obiskat! Vam lahko kako pomagam?«

KATICA: »Ne danes ne! Sem pa vam prinesla en mali kolaček, pa eno klobasico! Če ste pa vedno tako prijazni!«

KSENIJA: »Joj, gospa, res hvala, ampak je preveč in po pravilniku ne smemo…tu smo zato, da vam pomagamo pri izbiri literature!«

KATICA: »Pol bom pa tak naredila (vzame nož, nareže kruh in klobaso)! Po pravilniku pa menda lahko malicate! Jaz sedaj grem, bi pa prosila, da mi do naslednjič pripravite knjige o visokem pritisku! Vsak, ki ima pet minut časa, mi ga že dvigne! Se vidiva čez 14 dni!«

KSENIJA (zbranim): »Se opravičujem, sedaj imam pol ure malice (začnem jest), ali pa tudi ne!«

Pride Simona kot ravnateljica Zorica.

takšne na višjem nivoju, veste! Imeti morajo vsebino, da se ti krepi samopodoba!«

KSENIJA: »Spoštovana ga. ravnateljica, ne dvomim, da je vaša šolska knjižnica dobro založena, vendar vam moram povedati, da mi poleg izposoje gradiva, tudi svetujemo pri

ZORICA: »Dober dan! Zorica Veselko, ravnateljica te šole! Veste, sem prišla malce pogledat, kaj sploh ponujate, in če ima sploh smisel, da naši učenci zamujajo pouk, ko pridejo k vam, glede na to, da šolska knjižnica vseeno ni tako slabo založena! Pa tudi jaz nisem z vsako knjigo zadovoljna! Berem

28 29

Čas teče, nič ne reče, pokaže pa! Na knjižničarjih gube, na bibliobusu pa rjo, kašljajoč motor, saj veste, kako to gre. Nič ne pomaga, njegov čas se izteka! Hudo nam je! Ko pa ga imamo tako radi! Tudi tega! Tako kot na prvega! Prav noro smo navezani nanj, slovo je res težko…, dokler ne zagledamo novega, lepega, noro dobrega, fantastičnega znotraj in zunaj in spet smo prav noro zatreskani vanj, prav tako kot ravnateljica Mariborske knjižnice, Dragica Turjak!

izbiri literature, predvsem mladim bralcem! Kar se pa vaše izbire knjig tiče, me veseli, da imate takšen prefinjen okus, in sem globoko prepričana, da boste pri nas našli nekaj za dušo in srce!«

ZORICA: »Aha, a da je tako! Sicer pa vidim, da imate res založen ta vaš avtobus!«

KSENIJA: »Bibliobus!«

ZORICA: »Kako? Aha, bibliobus! Tudi zame, vidim da bi se kaj našlo! Moram reči, da ste me kar navdušili! Sem se odločila, da bom kar danes razposlala okrožnico po razredih, za obisk na tem avtobusu!«

KSENIJA: »Bibliobusu!«

ZORICA: »Kako? Aha, bibliobus! Kako ste že rekli, da priha-jate? Bomo naredili seznam po razredih…!«

KSENIJA: »Prihajamo vsakih 14 dni ob isti uri v isti kraj! Če dovolite, vam predlagam, da prihajajo razred za razredom vsakih 10 minut! Dobrodošli, veseli bomo vsakega vašega obiska! Prav tako obiska vseh vaših učencev!«

Vmes že pride »študentka« Mojca in se ogleduje

KSENIJA: »Dober dan želim! Kako lahko pomagam!«

MOJCA: »Najprej me zanima, ali se da pri vas dobiti kaj študijskega gradiva, pripravljam se na diplomo z naslovom, Ekonomski vidik kakovosti semena govedi v Sloveniji!«

KSENIJA: »Seveda! Gradivo lahko najdete tukaj, ali pa vam ga pripravimo ob naslednjem vašem obisku! Če ste že včlanjeni v kateri od naših enot, potem ta izkaznica velja tudi pri nas! Tiste knjige, ki si jih izposodite pri nas, vrnete kjerkoli na bibliobusu!

Kar se tiče literature za vašo diplomsko nalogo, le-te ni veliko, ampak bo šlo! Poiskali jo bomo v našem depoju! Če bo premalo, bomo pogledali ali je na razpolago v ostalih enotah Mariborske knjižnice! Seveda se lahko dogovorimo za medknjižnično izposojo iz ostalih slovenskih knjižnic!

Če dovolite, vam predlagam, da se mogoče obrnete tudi na VURS, saj razpolagajo s podatki o najbolj kvalitetnih bikih v Sloveniji!

Najprej me pa zanima ali ste že včlanjeni v kateri enoti naše knjižnice?«

MOJCA: »Sem včlanjena v knjižnici Rotovž. Zanima me, kdaj prihajate v naš kraj, kako dolgo je lahko gradivo doma…!«

KSENIJA: »Če ste včlanjeni v osrednji knjižnici Rotovž, potem ta izkaznica velja tudi v vseh naših enotah, tudi pri nas! Prihajamo pa vsakih 14 dni, kar je tudi razvidno na našem urniku, ki ga boste dobili ob odhodu!«

Zato se lepe jesenske noči leta 2001 odpravimo z njim na 1250 km dolgo pot, naravnost do Nizozemske, kjer poteka srečanje evropskih bibliobusov, hkrati pa tudi tekmovanje za oh in ah evropski bibliobus! 22 bibliobusov, dodelanih, okrašenih, s tehnično opremo, da dol padeš, konkurenca je velika. Moramo dati vse od sebe!

Pridejo Mojca, Jože, Milka in nizozemska žirantka Simona. Zraven prinesejo piknik košaro s potico, buteljko, kruhom, klobaso!

KSENIJA: In tudi damo, z vsemi dobrotami, kar jih imamo! S pomočjo kolegov iz Murske Sobote, Kopra, Ljubljane, ter Sl. Bistrice predstavimo naš bibliobus, naš Maribor, našo Slovenijo! Fasciniramo obiskovalce, ki jih ni bilo malo! Vedno znova in znova se vračajo k nam.

SIMONA (nemško): »To je ta lepi bibliobus iz Slovenije ter edinstvena ekipa iz Slovenije, o kateri se danes toliko govori tukaj, v Tiburgu! Lepo, lepo!«

Simona Ornik kot nizozemska žirantka

Milka ji ponudi kruh s klobaso, (Simona jo vprašujoče pogleda in poskus): »Schweine, klobasa, Slovenska domača klobasa!«

JOŽE : (ji ponudi kozarček!) Pokaže na kruh in reče: »Pohorski Brot und mariborski Wein!«

Mojca (ji ponudi potico): »Und das ist Pohorska potica!«

SIMONA: » Mmm, gut!« (hrana in vino)! »Schön!« (pokaže na bibliobus).

Simona odide in prinese nagrado ter sporoči, da je naš bibliobus postal MISTER EUROPE 2001

KSENIJA: Sicer pa smo to tako ali tako pričakovali! Po telefonu pokličem ravnateljico: »Ja, halo,… ravnateljica! Sporočamo ti, da smo na Nizozemskem glavni, in da je naš bibliobus postal naj bibliobus Evrope! Si kaj vesela? Se vidimo! Mogoče! »

30 31

Število postajališč se povečuje, kar naenkrat smo pri 54-tih, obisk raste, izposoja še bolj, da o informacijah sploh ne govorim, zato se nam pridruži še peti član, ki je enkrat moški, pa ženska, in svet se vrti naprej!

Bibliobus: člani, obisk, izposoja 1997-2013 Člani Obisk Izposoja1997 3.383 29.999 103.1171998 3.669 29.632 104.8101999 4.222 32.624 121.0992000 4.112 33.480 136.0132001 4.068 34.166 152.4472002 4.553 37.503 165.3482003 4.408 36.269 156.8522004 6.451 37.878 153.1242005 4.272 38.236 173.9342006 4.324 36.220 157.1312007 4.398 35.170 154.9142008 4.290 35.695 164.3442009 4.206 35.188 168.4302010 3.894 31.586 153.7842011 3.550 29.808 155.5842012 3.357 29.978 160.7532013 3.143 28.378 151.488

SIMONCA: »Zdravo! Zadnjič pa vas ni bilo?«

KSENIJA: »Veš, Simonca, naš biliobus je že malce star, in ga dajejo razne tehnične bolezni! Potrebuješ kaj?«

SIMONCA: »Aha! Mama potrebuje, saj mi je napisala! Že iščem listek!«

KSENIJA: »Simonca, da ne bo tako kot zadnjič, saj veš!«

SIMONCA: »Ja, ko ste mi dali knjige za vzrejo kokoši, mi pa jih sploh nimamo!«

KSENIJA: »Kako jih nimate, če pa ste jih imeli!«

SIMONCA: »Jih nimamo več! Je mama rekla, da ji živce žrejo in kri pijejo!«

KSENIJA: »Simonca, če takrat ne bi izgubila listka, bi mama dobila knjige, ki jih je želela…«

SIMONCA: »Ja, o manikuri in pedikuri!«

KSENIJA: »Če bi zadnjič tako lepo povedala, kot si danes, ne pa da si rekla, da mama želi knjige o kurah…«

SIMONCA: »Veš kaj pravi moj ata?«

KSENIJA: »Ne vem, kaj pravi tvoj ata?«

SIMONCA: »Da kar se tiče pedikure in manikure ima najraje pohano kuro! Jaz pa ne najdem listka. Pridem nazaj! Adijo!«

KSENIJA: Nasvidenje, Simonca! Če boš hitra se srečamo še na tem bibliobusu, ali pa novem, ki se nam obeta čez kakšno leto! Vsaj tako pravijo! Se ga veselimo? Se ga, čeprav ne vemo, kakšen bo!

Čas hiti, te vleče s seboj! Tako odvleče tudi našega prvega voznika knjižničarja, Toneta Stipiča! Ampak se vedno znova vrača in vrača in obuja stare spomine in nikakor se ne more sprijazniti s svojim penzionom, saj si vedno znova in znova sposoja Mladino!

Pride Milka, se obrača in gleda in gleda …

KSENIJA: Gospa, a vam lahko pomagam? Potrebujete kaj?

MILKA: Ja, ključe!

KSENIJA: Kakšne ključe?

MILKA: Od bibliobusa!

KSENIJA: Teh vam pa ne dam! Lahko dobite knjige, če ste vpisani, če pa ne, pa še to ne!

MILKA: Ampak, jaz bi vseeno ključe, kako pa naj vozim?

KSENIJA: Koga naj vozite?

MILKA : Vas!

KSENIJA: Mene? S čim?

MILKA: Z bibliobusom! Sem vaša nova šoferka!

KSENIJA: No, serbus Milka! Pa jo imamo: prvo in edino voznico bibliobusa v Sloveniji!

Voznica knjižničarka Ljudmila Podlesnik

In tako ga »furamo« skozi vesele in žalostne čase! Na naših srečanjih slovenskih potujočnikov, naš bibliobus žanje priznanje za priznanjem, tako da nam je nerodno! Ampak, občutek je dober! Žalostni časi nam vzamejo 8 postajališč. Kar se tega tiče, upam da se zgodovina ne bo ponavljala! Potujoča knjižnica je še kako pomembna! Posebej v teh težkih časih, ko ni služb in denarja! Ljudje nas imajo radi, težko pričakujejo naš naslednji obisk! Ljudje nas cenijo in nam zaupajo! To pove tudi podatek, da sta nam bralca – zakonca, zaupala ključe lastnega doma! Ker sta velikokrat pri zdravniku, jima dostavljamo gradivo v hišo!

Dogajajo se nam anekdote, ob katerih se še dolgo smejimo!

Vsak knjižni(čar) ima svoj čar, potujoči knjižničarji pa imamo še božji dar, da v vsak pleh na kolesih, vdahnemo dušo!

Scena: Smo skupaj, in se kregamo!

MOJCA: »Ksenija, ne nakladaj toliko…!«

SIMONA: »Pa saj ne naklada, samo malo preveč govori!«

JOŽE: » Milka, že spet si pozabla…!«

MILKA: »Ti pa nikoli nič ne pozabiš…!«

KSENIJA: »Kako ste vsi skupaj tečni!«Smoekipa,kidrugnadrugegavčasihzareži,spetdrugičsmovsipocukraniakojetreba,pataekipavednoskupajdrži!

Opomba: Referat je bil predstavljen na 18. Strokovnem posvetovanju in Festivalu potujočih knjižnic Slovenije. Srečanje je potekalo 16. in 17. maja v Ajdovščini ter Vipavi.

32 33

Sive lise

Mag. Gorazd Vodeb

Referatizhajaizrazvojneproblematikepodeželjainnujnostizagotavljanjaprimerljiveravnikvalitetebivanja.

negativni spirali, ko slabša kvaliteta življenja pomeni odhajanje prebival-stva, zmanjševanje njegovega števila pa vodi v nadaljnje krčenje storitev. Raziskave omrežja centralnih naselij namreč ugotavljajonjihovo krčenje na določenih območjih. Različne raziska-ve vidijo vzvod razvoja podeželja v naslonitvi na endogene potenciale in samoiniciativnost. V bibliotekarstvu je dostopnost splošnih knjižnic že dolgo predmet raziskav. Tuji avtorji ugotavljajo velik vpliv oddaljenosti od kraja bivanja na uporabo knjižnice. Pri tem ima vlogo mobilnost prebivalstva, razpoložljivost javnega ali zasebnega prevoza, geografske ovire itn. Kako prebivalci Slovenije percipirajo do-stopnost splošnih knjižnic, je med ostalimi vprašanji poskušala izvedeti javnomnenjska raziskava Združenja splošnih knjižnic (2011). Kar 29 % neuporabnikov je prepoznalo preveliko oddaljenost kot razlog za neuporabo knjižnice, slabe prometne povezave pa 21 % neuporabnikov. S projektom »Prostorska analiza knjižnične mreže« smo želeli v Narodni in univerzitetni knjižnici, Centru za razvoj knjižnic, uporabiti tehnologijo geoinformacij-skih sistemov (GIS) za raziskovanje dostopnosti slovenskih splošnih knji-žnic. Projekt je stekel z letom 2013, njegov rezultat pa je vzpostavljena geopodatkovna zbirka s povezanimi prostorskimi, sociodemografskimi in knjižničnimi podatki. Povezali smo podatke Geodetske uprave Repu-blike Slovenije, Statističnega urada Republike Slovenije ter Narodne in univerzitetne knjižnice, poleg tega pa smo vsem krajevnim knjižnicam, postajališčem bibliobusov in premičnih zbirk določili geolokacije. Urbanistični

inštitut Republike Slovenije je v sklopu projekta opravil študijo »Zasnova pro-storske analize dostopnosti dejavnosti splošnih knjižnic za prebivalstvo«. V njej je ocenjena dostopnost lokacij splošnih knjižnic prebivalcem Slovenije glede na zračno razdaljo. Kot lokacije so bile upoštevane krajevne knjižnice, postajališča premičnih zbirk in posta-jališča bibliobusov. Študija ugotavlja, da je kraj bivanja za 77 % prebivalcev Slovenije manj kot 2 km oddaljen od najbližje knjižnične lokacije, za 20 % prebivalcev med 2 in 5 km, za 3 % med 5 in 10 km, medtem ko je za 0,03 % prebivalstva oddaljen več kot 10 km. Če upoštevamo le dostopnost krajevnih knjižnic, je ta slabša: 60 % prebivalcev je oddaljenih do 2 km, 26 % 2-5 km, 12 % 5-10 km in 2 % več kot 10 km. Te ugotovitve študije kažejo na velik pomen bibliobusov pri zagotavljanju dostopnosti splošnih knji-žnic. Karte, ki jih izdelamo s pomočjo GIS, nam lahko služijo predstavitvi stanja mreže na nekem področju. Na ta način lahko ponazorimo razlike glede pokritosti prebivalstvamed nekaterimi osrednjimi knjižnicami. Možnost uporabe orodij za analizo v GIS pa nam lahko da vpogled v velikost gravitacijskih območij bibliobusov in pokaže razlike med posameznimi bibliobusi.Pri načrtovanju postajališč moramo raziskati značilnosti lokalnih skupnosti od poselitve, prometnega omrežja, sociodemografskih zna-čilnosti in mobilnosti prebivalstva, gospodarskega stanja itn. Ustrezna lokacija postajališč uveljavlja potujočo knjižnico kot dejavnik enakopravnosti pri zagotavljanju knjižničnih storitev prebivalstvu.

ali kakšna je dostopnost do slovenskih knjižnic?

Splošno knjižnico vidimo kot enega izmed elementov te ravni.Dostopnost splošnih knjižnic je v bibliotekarski znanosti že dolgo predmet obravnave. V Centru za razvoj knjižnic Narodne in univerzitetne knjižnice smo v projektu »Prostorska analiza knjiž-nične mreže« uporabili tehnologijo geoinformacijskih sistemov (GIS) za raziskovanje dostopnosti slovenskih splošnih knjižnic. V geopodatkovni zbirki smo povezali podatke Geodetske uprave Republike Slovenije, Statistič-nega urada Republike Slovenije ter Narodne in univerzitetne knjižnice, poleg tega pa smo vsem krajevnim knjižnicam, postajališčem bibliobusov in premičnih zbirk določili geoloka-cije. Urbanistični inštitut Republike Slovenije je v sklopu projekta opravil študijo »Zasnova prostorske anali-ze dostopnosti dejavnosti splošnih knjižnic za prebivalstvo«. V njej je ocenjena dostopnost lokacij splošnih knjižnic prebivalcem Slovenije glede na zračno razdaljo. Kot lokacije so bile upoštevane krajevne knjižnice, posta-jališča premičnih zbirk in postajališča bibliobusov. Študija ugotavlja, da je kraj bivanja za 77 % prebivalcev Slovenije manj kot 2 km oddaljen od najbližje knjižnične lokacije, za 20 % prebivalcev med 2 in 5 km, za 3 % med 5 in 10 km, medtem ko je za 0,03 % prebivalstva oddaljen več kot 10 km. Na nekaj primerih mrež bodo prikazane tudi razlike v pokritosti prebivalstva med določenimi osrednjimi knjižnicami.

Ko obravnavamo dostopnost splošne knjižnične dejavnosti, ugotavljamo, da jo je najtežje zagotoviti prebivalcem na podeželju. Strategija razvoja sloven-skega podeželja opozarja na njegovo praznenje. Različni avtorji govorijo o

Potujoča knjižnica Knjižnice Domžale v vrtcu IhanVojka Sušnik

Potujočaknjižnica,kiobiskujeoddaljenekrajevobčinahDomžaleinLukovica,jevtorekinsredo,26.in27.marca,obiskalavrtecKrtekvIhanu.

Bibliobus, ki si ga delita Matična knjiž-nica Kamnik in Knjižnica Domžale, že eno leto vozi z novim vozilom po oddaljenih krajih občin Kamnik, Domžale in Lukovica. Na bibliobusu deluje računalniška izposoja, izposoditi pa si je možno poleg knjig tudi revije, CD-je in DVD-je.

Bibliobus ima v Ihanu postajališče ob šoli in vrtcu, zato smo jih obiskali z namenom, da jim predstavimo naše vozilo in knjige, revije ter DVD-je v

njem. Otroci iz skupin Stonoge, Go-senice, Polžki, Čmrlji, Žabice, Metulji, Čebelice in Kresničke so najprej v svoji sobi poslušali pravljico in si nato prišli ven pogledat še potujočo knjižnico.

Kolegica Stanka Zanoškar je v vsaki skupini izvedla bibliopedagoško uro s pravljico. Po pravljici so otroci barvali maskote mladinskega oddelka knjižnice Domžale in si nato ogledali še potujočo knjižnico. Nad pisanim kombijem, v katerem je bilo veliko

knjig, so bili vsi zelo navdušeni. Vse skupine smo povabili, da postanejo naši člani in redni obiskovalci knjižnice na kolesih. Zato je vsaka skupina prejela člansko izkaznico z imenom skupine. Potujoča knjižnica obišče Ihan vsako drugo sredo v mesecu (14.00–14.45) in takrat si lahko otroci z vzgojiteljicami izposodijo knjige.

34 35

Obisk šolske knjižnice in biblobusa Suzana Žnider

Od Tonetovega kovčka do Janezovega kombija Mirko KunšičČeželimo,dasebootrokrazvilvzavzetegabralca

moramointereszabranjeinpozitivenodnosdoknjigzačetispodbujatiževpredšolskemobdobju.Najnovejšemednarodnepatudislovenskeraziskavepoudarjajopomembnostbranjaodraslihotrokuvpredšolskemobdobju.Projekt,kigavOŠKidričevoPEvrtecKidričevoizvajamovšolskemletu2013/2014spodbujakbranjustaršeinotroke.

V mesecu februarju ob slovenskem kulturnem prazniku, nam je bila rdeča nit knjiga. Obiskali smo šolsko knjižnico, kjer nas je sprejela prijazna knjižničarka Jasna. Popeljala nas je med knjižnimi policami z raznovrstno literaturo, pokazala nam je knjige vseh velikosti, nas seznanila s potekom dela in se z nami pogovorila o vedenju v knjižnici. Preden smo se odpravili nazaj v vrtec nam je knjižničarka prebrala nekaj ugank, na katere so otroci z veseljem odgovarjali. Sposodili smo si knjige in obljubili, da se kmalu vrnemo.

17. februarja 2014, nas je v vrtcu obiskala Potujoča knjižnica Ivana Potrča iz Ptuja. Na BIBLIOBUSU sta nas prijazno sprejela g. Srečko in ga. Tjaša, ki vodita potujočo knjižnico. Otroci so z zanimanjem poslušali g. Srečka, ki nas je seznanil o poteku dela, o tem kaj potujoča knjižnica ponuja in kako se s knjigami ravna. Ga. Tjaša pa nam je ob slikah povedala

pravljico in otroci so z zanimanjem vsrkavali vsak njen stavek ter spremljali pravljične junake pri njihovih peripetijah. Pred odhodom sta nas pogostila z bomboni, mi pa smo jima podarili nekaj otroških izdelkov.

JanezBohinc,kiživivBistricipriTržiču,sejekotlegendaposlovilodkolegicinkolegovtržiškeknjižnicedr.TonetaPretnerja.LanijebilboternagrajeneraziskovalnenalogeNikeŠtirninNežeTeziev,devetošolkOsnovnešoleKriže,kistapodmentorstvommag.AndrejePolanšekpripravilinalogo»Odkovčkadokombija«.

Nalogo je pohvalila tudi Tjaša Mrgole Jukič iz Sekcije za potujoče knjižnice pri Zvezi bibliotekarskih društev Slove-nije. V Sloveniji je 10 bibliobusov in dva kombija. Lovro Stepišnik s Pohorja je bil prvi slovenski potujoči knjižničar, ki je knjige prenašal v košu. Pred 39 leti se je na Stepišnikovo pot podal Janez Bohinc.

Že deset let pred Janezom se je s kovčkom, polnih knjig napotil po strmi tržiški cesti v Lom pod Storžič, takrat še študent Tone Pretnar, eden največjih tržiških frajgaj-stov, prehitro umrli doktor po katerem so poimenovali knjižnico.

V večnamenskem prostoru knjižnice so predstavili nagrajeno nalogo. V nadalje-vanju so pripravili nekdanji in sedanji zaposleni potujočemu knjižničarju Janezu niz prijetnih presenečenj. Toliko spro-ščenega, nalezljivega smeha, že dolgo ni bilo v Tržiču.

O Janezu so pripovedovale njegove tri sodelavke, Maršičeva, Ahačičeva in Kunšičeva, ki so zdaj že upokojene. S kasnejšo vodjo knjižnice, Marijo Maršič je Tržičan preživel v službi v teh letih kar 73 080 ur. Nedvomno je bil Janez sinonim za potujočo knjižnico, vedno ustrežljiv in pripravljen pomagati. Višek je bil zaigrani skeč o Janezu, ki so ga pripravile sedanje sodelavke in najeti igralec iz Sebenj, ki se je dobro vživel v vlogo potujočega knjižničarja.

Tudi tržiški župan, mag. Borut Sajovic, ki ima resnično rad tudi knjige, je pohvalil način slovesa in ga dal za zgled vsem, kako lahko naredijo kaj dobrega za sodelavce in sodelavke pa tudi zase. Iskrivo je dodal

piko na i, da je že tržiški ljudski pesnik, Vojteh Kurnik opisoval take ljudi, kot je bil do danes potujoči knjižničar Janez Bohinc.

Na koncu je Janez simbolično predal ključe kombija mlajšemu kolegu Nejcu Perku, ki je bil ta večer

tudi eden treh članov ansambla Lajb. Sedanja direktorica knjižnice, Marinka Kenk – Tomazin mu je ponudila nož, Janez pa je zarezal v sadno čokoladno torto kombija potujoče knjižnice.

Prisluhnili smo zgodbi »Zrcalce« in zadovoljni zapustili potujočo knjižnico.

Obiskali smo šolsko knjižnico.

36 37

2. Izobraževanje• Udeležba na enem strokovnem srečanju v tujini (pred-

sednica sekcije), udeležba in referat na 12. okruglom stolu o pokretnim knjižnicama u Republiki Hrvatski i 6. festival hrvatskih bibliobusa, Bjelovar, 17. 4. 2015

• strokovna ekskurzija (11.–13. junij 2015 Francija – Arles, obisk knjižnice in bibliobusa Médiathèque d'Arles )

• Udeležba na kongresu ZBDS (Laško, september 2015)

3. Publicistična dejavnost• Priprava in izdaja dveh številk revije Potujoče novice,

(uredniški odbor Tjaša Mrgole Jukič, Mojca Gomboc, Melita Ambrožič, vsebino potrdi IO sekcije) in distribucija v vse slovenske splošne knjižnice.

4. Drugo delo• Praznovanje 20 letnice delovanja Potujoče knjižnice

Murska Sobota, maj 2015,

• promocija naše dejavnosti,

• mreženje delavcev v potujočih knjižnicah,

• skrb za ažurno adremo,

• obveščanje članov o aktivnostih,

• sprejem letnega delovnega načrta,

• sprejem letnega poročila o delu,

• dopolnjevanje spletne strani ZBDS/Sekcija za potujoče knjižnice in ZBDS,

• delo za Stepišnikov sklad (predsednica Barbara Cesar in člana).

Tjaša Mrgole Jukič, predsednica Sekcije za potujoče knjižnice

ZVEZA BIBLIOTEKARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE

SEKCIJA ZA POTUJOČE KNJIŽNICE

Turjaška 1, 1000 Ljubljana Tel.: (01) 20 01 193 Fax: (01) 42 57 293

Program dela za leto 2015UvodSekcija za potujoče knjižnice pri ZBDS združuje 12 Slovenskih potujočih knjižnic (Ljubljana, Maribor, Nova Gorica, Ajdovščina, Ptuj, Murska Sobota, Koper, Novo mesto, Postojna, Tolmin, Tržič in Domžale - Kamnik) in matične knjižnice, ki oskrbujejo uporabnike s premičnimi zbirkami.

Na volitvah zbora ZBDS je bila za predsednico Sekcije za potujoče knjižnice pri ZBDS izvoljena Tjaša Mrgole Jukič.

Sekcijo bo v letu 2015 vodil izvršni odbor, ki ga sestavljajo: Mojca Gomboc, Miran Treplak, Franko Cergol, Andreja Žele, Karel Šavel, Kristina Galun in Tjaša Mrgole Jukič. Članom se mandat izteče konec decembra leta 2017.

V sekciji za potujoče knjižnice deluje tudi Stepišnikov sklad, ki ga v tem mandatu vodi Barbara Cesar.

V letu 2015 bomo člani sekcije opravili naslednje (v srednjeročnem planu) že načrtovano delo:

1. Redno delo• Dva sestanka članov IO sekcije: v Murski Soboti (maj

2015) in Kamniku

• izdelava statističnega pregleda delovanja potujočih knjižnic, ki bo objavljen v Potujočih novicah

• aktivno sodelovanje s člani sekcije

• aktivno sodelovanje z vsemi potujočimi knjižnicami v Sloveniji in tujini

• priprava in izvedba strokovne ekskurzije v Francijo

• sodelovanje z ZBDS in drugimi sekcijami

• pregled načrtovanja, naročil in izdelava bibliobusov v Sloveniji (oblikovanje podrobnega seznama-opisa strokov-nih in tehničnih priporočil in zahtev za izdelavo novih bibliobusov, s tehničnega in bibliotekarskega vidika).

ČlaniIOsekcijezapotujočeknjižnicepriZBDSsmonadopisniseji7.novembra2014potrdilisledeči

Provansa Azurna obala1. dan: Nočna vožnja Ljubljana – Milano – Torino – Gap

2. dan: Vožnja do planote Valensole, znane po prostranih poljih sivke in sončnic. Nadaljevanje vožnje do Avignona, ogled srednjeveškega obzidja, Papeške palače in knjižnice. Nadaljevanje poti do Arlesa. Nastanitev v hotelu, večerja in nočitev.

3. dan: Po zajtrku ogled znamenitosti Arlesa vključno z areno, nato pa strokovni del programa: Arles, obisk knjižnice in bibliobusa Médiathèque d'Arles.Sledi vožnja mimo Salon de Provence, Aix en Provence do Cannesa. Nastanitev v hotelu, večerja in nočitev.

4. dan: Po zajtrku krajši ogled Cannesa, Nice, v vasici Eze obisk parfumerije, ogled Monaca in povratek domov.

Cena potovanja: 285,00 EUR / min 45 oseb 335,00 EUR / min 30 oseb

Vcenojevključeno:

• Avtobusni prevoz po programu,

• cestnine, takse in pristojbine,

• stroški 2 voznikov,

• hotelsko – gostinske storitve po programu na bazi polpenziona v hotelu***,

• vsi ogledi po programu brez vstopnin,

• vodenje vodnika z licenco,

• osnovno nezgodno zavarovanje potnikov v času potovanja,

• 22% DDV,

• organizacija potovanja.

Doplačilo:vstopnine

Vabljeni na prijetno strokovno ekskurzijo!

EUROPA PARTNER d.o.o. Osojnikova cesta 21, 2250 Ptuj T: 02 745 01 82, F: 02 745 01 83 e-mail:info@europapartner.si

www.europapartner.si

38 39

Vesele božične praznike in srečno novo leto