број 68јуни 201150 денwww.ffrm.org.mk

Заштита од крлежи Одгледување

крап

Модерна свињарска фарма

Сушење на кајсии

МЛЕЧОТ НАЈИСПЛАТЛИВ

Машини за вадење кромид

oqtwzo

Spisanieto „Moja zemja” iz ­le guva mese~ no i e vo sop ­st venost na Federacija ta na farmeri te na Repub li­ka Ma kedonija. Prviot broj iz leze kako orga ni zaciski bil ten na FFRM vo april 2003 godina, a od dekemvri 2006 se dis t ri bu ira kako me se~ no spe cijalizirano spi sa nie za zem jodelstvo i ru ra len raz voj.

Po~ ituvani ~ itateli, site sugestii, zabele{ ki, pra{ awa i kritiki, Ve molime, da gi ispra} ate na mail adresite navedeni vo impresumot. So toa } e vlijaete na kvalitetot na sodr ̀ inata i } e dobiete informacii za Va{ e podobro i pokvalitetno zemjodelsko proizvodstvo ili razvoj na sredinata. Zatoa, redakcijata Ve ohrabruva da ni pi{ uvate.

UREDNI^KI ZBOR

Vo momentot vo Makedonija ima mnogu sonuva~i, odnosno site sme sonuva~i za podobri ne{ta i razvoj.

Konkretno – vo zemjodelstvoto.

Zemjodelcite sonuvaat nivnoto proizvodstvo da stane profitabilno i da imaat pogolema zarabotuva~ka. Tie sonuvaat deka kone~no } e dojde ~ovek koj vistinski }e im pomogne za re{avawe na nivnite problemi.

Vakvi sni{ta imaat i politi~arite. Tie velat deka ovie sni{ta }e stanat realnost koga tie }e dojdat na vlast ili ako ostanat na vlast. Toga{ }e im pomognat na zemjodelcite da stanat vis­tinski biznismeni i nivnite proizvodi }e bi­dat konkurentni na pazarite.

Otkupuva~ite sonuvaat deka }e kupuvaat zem­jodelski proizvodi za niski ceni, a }e gi prepro­davaat za povisoki ceni.

Sopstvenicite na vinariite, tutunskite kombi­nati, prerabotuva~ite sonuvaat deka i ponatamu }e mo`at da gi manipuliraat zemjodelcite i }e gi zemaat nivnite proizvodi za bez pari.

Gra|anite, pak, sonuvaat deka cenite na hra­nata }e opa|aat i }e konsumiraat kvalitetni i ekolo{ki zdravi proizvodi za pristojni ceni.

Eve vakvi sonuva~i vo posledno vreme site stanavme. Nekoi od ovie sni{ta }e stanat real­

nost za ednite, a ko{mar za drugite. Os­tanuva otvoreno pra{aweto koga site }e imame eden zaedni~ki son koj } e bide realnost i ubav `ivot za site. Jas imam takov son i se nadevam deka vo bliska idnina toj nema da bide son tuku vistina.

So po~it,

m­r Biljana Petrovska ­ Mitrevska

SODR@INA

Sonuva~i8

16

19

25

38

Gradinarstvo

SO KALEMEWE DO POKVALITETNO PROIZVODSTVO

Za{tita

PEPELNICATA - OPASNOST ZA ZELENITE DELOVI NA

RATENIETO

Industriski kulturiODGLEDUVAWE NA TUTUN

Lozarstvo

DEFOLIJACIJA NA VINOVA LOZA

Fertirigacija

NEDOSTIG NA @ELEZO KAJ RASTENIJATA

1 € mese~no =informirani i educuraniIndividualno ~lenstvo vo

Moja zemjaJuni 2011

Izdava~ :FFRM MedijaUl. Gigo MihajlovskiBr. 3, 1000 SkopjeTel/Faks: 02 3099042e­mail: mojazemja@gmail.com

Broj na ̀ iro smetka:380­1­645333 001­46 Prokredit banka

Upravitel i marketingBlagoj~e Najdovski 070/937132blagojce.najdovski@ffrm.org.mk

Glaven i odgovoren urednikBiljana Petrovska Mitrevskabiljana.petrovska@ffrm.org.mk

UrednikMarjan Kirovskimarjan.kirovski@ffrm.org.mk

Foto vest - naslovnaBlagoj~ e Najdovski

LektorVerica Nedelkoska

SorabotniciMarija \o{eva Kova~evi}Stojan LazarovElizabeta Ristevska

Stru~ ni sorabotniciprof. d­r Krum Bo{kov, dipl. in`. agr. Stojan Gligorov, prof. d­r Slobodan Banxo, dipl. in`. Franc Kotar, dipl. agr. Zoran Golubovski, dipl. agr. in`. Valentin Zahariev, d­r Jovana Stefanovska, prof. d­r Ordan ^ukaliev, prof. d­r Dragi Taneski, prof. d­r Mi{o Hristovski, Irena Mandevska, prof. d­r Zoran Dimov, dipl. zemjod. in`. Marijana Spirkovska, prof. d­r Qubica Karaka{ova, dipl. zemjod. in`. Ilija Kocevski, dipl. zemjod. in`. Blagoj~e Dimitriev,

Dizajn: Brigada dizajn [brigada.mk]

Pe~ ati: Propoint, Skopje

4 | MOJA ZEMJA

AktuelnostiFFRM

Pi{uva: Marjan Kirovski

Federacijata na farmeri­te na RM vo Kumanovo odr`a redovna godi{na sed nica na Generalnoto

Sob ranie na koja be{e prezentira­no srabotenoto od 2010 godina, ka ko i novinite {to }e bidat rea­li zirani vo sledniot period. Na sednicata se razgleda i usvoi godi{niot izve{taj na Nadzoren Odbor za 2010, finansiskiot iz ve­{taj na FFRM za 2010, planot za rab­ota vo 2011, buxetot za 2011, go di{­na ~lenarina za 2012, namaluva we na brojot na upravuva~kite or gani na FFRM i izbor na nov pretse­da tel na Izbornata Komisija. „Fe deracijata ima kapacitet da odgovori na predizvicite vo zem jo­del stvoto i da gi {titi in te re site na zemjodelcite. ]e pro dol ̀ ime da gradime partnerski od nosi so sli~ni organizacii. Sek torski gi analizirame proble mi te i nudime ekonomsko organi zi rawe na farmer­ite {to e pred us lov za profitabil­nost na fa r merite”, izjavi Andrija Seku lov ski pretsedatel na FFRM. Fe deracijata kako del od aktiv­nos tite go izdvojuva lobira­we to kaj nadle`nite institu­cii za odredeni zakonski od luki pri {to se za{tituvaat in teresite na zemjodelcite. Na Generalnoto Sobranie, FFRM ja prodol`i sorabotka ta so LRF ([ved skata federa ci ja na farmeri), po {to i dvete or ganizacii gi stavi­ja svoite pot pisi na memorandumot. „Ka ko zemjodelci treba da proizve­du vame mnogu pove}e hrana i ener­gi ja, bidej}i se soo~uvame so se po golema brojka na naselenie. Far­me rite mora zaedni~ki da rabotat za da se spravime so ovoj prediz­vik. Sredbite me|u farmerite od razli~ni dr`avi se osobeno zna~­aj ni”, veli Anika Nigord zamenik pret sedatel na {vedskata federa­cija na farmeri

FFRM odr`a redovna godi{na sednica na Generalnoto Sobranie

Andrija Sekulovski, pretsedatel na FFRM

„Ona {to e zna~ajno da se istakne za organizacijata e deka problemite vo zemjodelstvoto nemo`at da se re{avaat preku no} i so politi~ki odluki, tuku so dobro analizirani problemi i izdr`ani re{enija kako i so direktni pregovori me|u zasegnatite strani, toa e noviot pristap na FFRM.

Podgotvenata programa za subvencionirawe za 2011 godina e sublimat od pred­lozi i re{enija koi gi nudi FFRM za profitabilno zemjodelstvo, no i dokaz deka e edinstvenata organizacija na zemjodelci vo RM koj ima vakov dokument so koj na transparenten na~in i pomaga na dr`avnite institucii da donesu­vaat pokvalitetni re{enija.

Odlukata na UO na FFRM da sektorski gi analizira problemite e nov pri­stap koj gi dade ve}e prvite rezultati, no od vakviot pristap vo idnina se o~ekuvaat pokvalitetni re{enija. Ova e zna~ajno {to vakviot koncept go prifati i ministerstvoto za zemjodelstvo.

Se zapo~na so realizacija na proektot smetkovodstvena evidencija i analiza na zemjodelsko stopanstvo vo pove}e zna~ajni zemjodelski sektori {to e pre­duslov za kvalitetni analizi, pregovori, lobirawe i zastapuvawe na farme­rot.

Prodol`ivme so aktivnosti koi se povrzani so ekonomskoto organizirawe na farmerite, kako edno od realnite re{enija za profitabilen farmer. Odr`avme me|unarodna konferencija se so cel da se zbli`at i razmenat iskustva na menaxerite na ovie pazarno orientirani organizacii (zadrugi, kooperativi i sl.)

Vo pove}e regioni se odr`aa forumi i tribini kade se analiziraa sektorski problemite (so lozarite, tutunarite, proizvoditelite na `ito i t.n.), kade akcent i prioritet za prvpat se dava{e na direktni pregovori na zasegna­tite strani i istite gi nudea re{enijata.

Zna~aen ~ekor koj go prezede FFRM vo izminatata godina e voveduvaweto na mo`nosta za Individualno ^lenstvo i toa samo za edno evro mese~no, kako alatka za podemokratski razvoj na organizacijata, za poinformirani i poeducirani farmeri.”

Potpi{uvawe na memorandum za sorabotka so LRF

JUNI 2011 | 5

Federacijata na farmeri potpi{a memorandum za sorabotka so Centarot za razvoj

na pelagoniskiot region

Rabotilnici za revidirawe na strategijata na FFRM

Federacijata na farmerite na RM i Cen­tarot za razvoj na pelagoniskiot planski region vo Bitola potpi{aa memorandum za sorabotka. Dvete organizacii se obvrzaa na razmena na informacii, zaedni~ki proekti i transfer na iskustva. Celta na ovoj doku­ment e da se unapredi zemjodelstvoto vo re­gionot.

„Zemjodelstvoto e zna~ajno kako granka za nadopolnuvawe na semejniot buxet, a is­tovremeno sakame da doka`eme deka toa e dvi`e~ka sila na ekonomijata” izjavi Andri­ja Sekulovski, pretsedatel na FFRM.

Profesionalni zemjodelci i podgotovka na zemjodelskite proizvodi za konkurent­nite evropski pazari e celta na Federaci­jata na farmeri.

Emilija \eroska, direktor na Centarot za razvoj na pelagoniskiot planinski re­gion istakna deka ovoj memorandum ja opfa} a sorabotkata vo delot na me|usebna razmena na informacii i razmena na ekspertiza koja dvete organizacii ja imaat generirano i vakvite memorandumi se va`ni da najdat prakti~na vrednost preku proekti. (M.K.)

Federacijata na farmerite na RM kako or­ganizacija koja ima strate{ka opredelba da gi {titi interesite na svoite ~lenovi so cel podobro da odgovori na nivnite barawa, organizira{e rabotilnici za revidirawe i prilagoduvawe na strategijata na organizaci­jata.

„Celta e da se animira po{irokata javnost vo procesot na redefinirawe na strate{kiot plan so cel da gi odrazuva potrebite na po{irokata javnost i da ovozmo`i razvoj na instituciite”, veli Nata{a Qubeckij An|eli}, konsultant na FFRM.

Kako del od ovoj proces na strate{ko plani­rawe, federacijata organizira{e ~etiri re­gionalni rabotilnici vo Bitola, [tip, Gos­tivar i Strumica so cel za podobruvawe na funkcionalnosta, efikasnosta i transparent­nosta.

Na ovie rabotilnici bea pokaneti zemjodel­ci, predstavnici na organizacii i institucii i drugi u~esnici koi ne se ~lenovi na FFRM, a se aktivno vklu~eni i rabotat vo zemjodelskiot sektor. (M.K.)

6 | MOJA ZEMJA

Promocijata i plasmanot na vinoto klu~ni za stariot sjaj na lozarstvoto

AnalizaFFRM

Pi{uva: Aleksandar Ristovski, ~len na UO na FFRM

Za razvoj na zemjodelstvoto, kako i na sekoja stopanska granka voop{to, od klu~na va`nost e sorabotkata

pome|u avtoritetite koi gi done­suvaat odlukite i onie koi aktivno u~estvuvaat vo samoto proizvod­stvo. Samo preku zapoznavawe so stavovite na dvete strani mo`e da se dojde do vistinskoto re{enie. Sekoe proizvodstvo vklu~uva i svoi tro{oci. Proda`bata na groz­jeto po cena pod negovata vrednost nosi zaguba. Vo situacija koga 20 godini cenata na grozjeto ostana­la ista i poniska, a tro{ocite za proizvodstvo stanuvaat sè povi­soki, namaluvaweto na rodot na grozjeto mora da bide sleden so zgolemuvawe na cenite na groz­jeto, a takva informacija ili apel od strana na Ministerot nema{e. Do sega vinariite cenite na groz­jeto gi objavuvale po po~etokot na berba, mnogu po objavuvaweto na kriteriumite za kvalitet za ot­kup na grozje. Zatoa FFRM ve}e po­dolg period im predlaga{e na site

otkupuva~i i prerabotuva~i na zemjodelski proizvodi sklu~uvawe na dogovori za proizvodstvo, do­govarawe na koli~ini, kvalitet, na~in na pla} awe i sl. za da se po stigne sigurnost, kvalitet na surovina i sekako podobar kva­li tet na gotoviot proizvod. De nes, Makedonija izvezuva okolu 70% od vkupnoto proizvodstvo na vi no vo svetot, od koi najmnogu vo Ev ropskata Unija. Me|utoa, lo{ata vest vo ovoj podatok e skriena vo po detalnata analiza na sekto­rot kade {to mo`e da se vidi deka najgolemiot del od vinoto (preku 70%) e izvezeno kako nalivno so prose~na cena od 25 do 45 evro centi po litar. Takva struktura na izvozot na vino od Makedonija trae ve}e 60 godini. U{te polo{a vest e deka denes vo svetot vino se proizveduva na site kontinenti, i vo zemji vo koi do pred 20­30 godini voop{to nemalo proizvodstvo na vino, a toa zna~i “poplava” od vino. Od druga strana pak, na{ite priva­tizirani vinarii ve}e 20 godini nemaat postignato ama ba{ ni{to vo promenata na kvalitet na vino­to i negovata pogolema proda`ba na stranskite pazari. Va`nosta na potenciraweto na stranskite pazari le`i vo samiot fakt {to so prose~na potro{uva~ka na vino od 7 litri na `itel, najniska vo Evropa, Makedonija e prinudena na izvoz na vinoto. Zgolemenata potro{uva~ka na vino vo Makedonija i podobra promocija i plasman na vinoto vo

stranstvo se klu~ni za vra}awe na stariot sjaj na lozarstvoto i vi­narstvoto. Vo vinarstvoto, element od klu~na va`nost e potekloto na vinoto, odnosno brendot. Ona {to mo`e da se prezeme po ova pra{awe vklu~uva celosen anga`man od dr`avata vo promovirawe i lobi­rawe na makedonskoto vino za toa da stane op{to prifaten brend. Site vinarii vo Makedonija pri otkup na grozje planiraat kakvo vino }e pravat i na koj pazar po koi ceni }e go prodavaat. Soodvetno na toa se pravi plan na otkup i selekcija na grozje. Taka na primer, nekoi vinarii za kvalitetni vina dogovorite gi sklu~uvaat vo mart koga zapo~nuva lozarskata sezona i takvoto grozje go pla}aat po povi­soki ceni, davaat bonusi, odredu­vaat koga i kako da se bere groz­jeto i t.n. Toa zna~i deka samite pazarni uslovi nametnuvaat i kri­teriumi za kvalitet na grozjeto. Ako nekoja vinarija od Makedonija pravi nalivno ili trpezno vino vo plasti~ni {i{iwa i go prodava po cena soodvetna za takvite vina, pra{aweto e kako so podobro grozje }e napravi podobro vino i istoto }e go prodade po povisoka cena, koga cenata na vinoto ne mo`e da se zgolemi. So drugi zborovi, proiz­vodstvo na pokvalitetno grozje } e dade pokvalitetno vino po poviso­ka cena po koja nema da mo`e da bide prodadeno takvoto vino, zatoa {to vinariite nemaat pazar za skapi vina.

JUNI 2011 | 7

Sostojbata vo lozarskiot sektor

Vo Makedonija so lozarstvo se zanimavaat pribli`no 49.000 individualni zemjodelski stopanstva {to e pove}e od 25% od vkupniot broj na individualni stopanstva vo site zemjodelski granki.

Spored statisti~kiot popis za zemjodelstvo, individualniot sektor obrabotuva 17.000 ha od vkupno 24.584 ha (70%) pod lozovi nasadi, a ostanatite 7.424 ha (30%) se obrabotuvaat od samo 54 delovni subjekti (glavno vinarii koi sè pove}e odgleduvaat sopstveni nasadi za proizvodstvo na surovina vo nivniot prerabotuva~ki kapacitet).

Vo izminatiot period, vladinite politiki bea kreirani da se zgolemat povr{inite pod lozovi nasadi, so cel da vlezeme vo EU so pogolemi povr{ini poradi nemo`nosta od ponatamo{no pro{iruvawe. Me|utoa realnosta uka`uva na sprotiven efekt. Povr{inite se namaluvaat i ima sè pomal interes za ovoj sektor osobeno poradi katastrofalnite sostojbi so otkupot na gro­zjeto vo poslednite nekolku godini. Trendot na namaluvawe se dvi`i od 25.000 ha vo 2005 godina za da dostigne pribli`no 20.000 ha vo 2009 godina.

Od vkupnite povr{ini pod lozovi nasadi, 87% se nasadeni so vinski sorti i 13% so trpezni sorti.

Sprotivno na namaluvaweto na povr{inite, imame zgolemuvawe na proizvodstvoto, kako i na izvozot na grozje.

Proizvodstvoto na grozje vo periodot od 2007 do 2009 godina ima visok trend na zgole­muvawe i toa od 209.700 toni na 253.456 toni.

Izvozot na grozje vo prosek iznesuva 14% od vkupnoto proizvodstvo vo periodot od 2005 do 2009 godina, so najgolem del vo 2007 godina koga izvozot na grozje dostignal 22%.

Izvozot na vino ima ist trend na dvi`ewe kako i izvozot na grozje koj e najgolem vo 2007 so 93,6 milioni litri, najmal vo 2009 godina so 68,8 milioni litri za vo 2010 go­dina da ima malo zgolemuvawe na izvozot, odnosno toga{ iznesuval 76,1 milioni litri. Podatocite uka`uvaat deka izvozot na vino vo Makedonija vo 2010 godina zabele`uva po­rast vo odnos na 2008 i 2009 godina i pokraj katastrofalnata godina so otkupot na gro­zjeto, ekonomskata kriza i vi{ocite na vino {to se javija na svetskite pazari. Spored ovie podatoci, se nametnuva pra{aweto za „real­noto” prika`uvawe na neprodadeno vino kako zalihi vo vinariite, kako i opravdanosta na donesenata merka za finansiska poddr{ka na vinariite za namaluvawe na ovie zalihi.

Spored vrednosta na izvozot, vo 2010 (51 milioni dolari), i pokraj zgolemeniot trend na izvezenoto koli~estvo, taa e pomala spore­deno so 2009 (vrednosta e 52,8 milioni dol­ari) i 2008 godina (57,2 milioni dolari), a vo 2007 godina, koga imame i najgolem izvoz vo analiziraniot period, iznesuva 60 milioni dolari. (M.\.K.)

25.04424.266

21.312 21.767

19.960

2005 2006 2007 2008 2009

265.717

254.308

209.701

236.834

253.456

2005 2006 2007 2008 2009

93.597.200

70.337.541 68.768.651

76.132.858

2007 2008 2009 2010

Izvoz na vino vo litri 2007-2010

46.250.422

30.481. 182

24 .113.693

31 .667.696

2007 2008 2009 2010

Izvoz na grozje vo kg 2007-2010

Proizvodstvo na grozje t 2005-2010

Povr{ini so lozovi nasadi po hektar

8 | MOJA ZEMJA

NadnaslovRUBRIKA

restrukturirawe vo zemjodelstvoto

INTERVJU so Bernar Leva{e, pretsedatel na GEOPA (organizacija na zemjodelski rabotodavci vo EU)

Koja e „Kopa”?

- Se raboti za konfederacija na zemjodelski profesionalni organizacii, kade {to pret-

stavnici od pove}e zemjodelski orga-nizacii se sobiraat vo Brisel, dodeka „Ko`eka” e druga organizacija koja e nadle`na za rabotata na kooperativite, pa zatoa naj~esto ka`uvame Copa-Cogeca. Ovie dve organizacii go pretstavuvaat celiot proces od proizvodstvo do trgov-ija ili sorabotka.

[to pravi Kopa vo odnos na poskapu-vaweto na hranata?

- Pred direktivite da bidat izgla-sani od strana na Evropskata Komisija ili, pak, na Parlamentot, diskutirame so drugite partneri, so cel da ja razgledame Zaedni~kata zemjodelskata politika (vo momentov za 2013 godina) vo Evropa i zaed-no da najdeme mislewe i dobar stav za site zemjodelski pra{awa i problemi. Bidej} i Kopa kako organizacija ne mo`e da se gri`i za sè, vo ramkite na Kopa postoi i edna grupa koja se vika „Geopa” ~ija cel e da gi regrupira site rabotodava~i vo zem-jodelskiot sektor i se gri`i za dobriot odnos me|u rabotodava~ot i vraboteniot, bidej}i spored Lisabonskiot dogovor, Evropskata Komisija sekoga{ treba da go zeme predvid stavot na organizaciite-partneri.

Od isklu~itelna va`nost se vakvite organizacii, bidej}i vo Brisel pred da se izglasa nekoj dogovor ili pred da se donese kakva bilo odluka, Evropskata Komisija treba da se konsul-tira so nas i nie da go dademe svoeto mislewe.

Dali vo ramkite na Kopa se pregov-ara?

- Ne, Kopa ne e pregovara~ki organ. Mo`ebi taa pregovara so Evropskata Komisija, no vo ramkite na edna zemja toa se nacionalnite organizacii ili feder-acii koi{to pregovaraat na nivo na zem-jata, a potoa zemjata pregovara vo Nacio-nalnata komisija ili, pak, pri Sovetot na ministri. Vo ramkite na Kopa, 27-te part-neri ne se sekoga{ zadovolni, odnosno ne go delat sekoga{ misleweto za dadeno pra{awe. Redovno prisustvuvaat komesa-ri od Evropskata Komisija da gi nabqudu-vaat sostanocite, ne samo za rabotata na Kopa kako konfederacija, tuku za stavot na edna zemja ~lenka, no kako {to ka`av, ne site zemji imaat ist stav kon zemjodel-skite pra{awa i zaedni~kata zemjodelska politika.

Na {to najmnogu ste fokusirani? - Kopa se zalaga evropskiot zemjodel-

ski buxet da ne se namali, zatoa {to zaedni~kata zemjodelska politika e edin-stvenata od vakov tip. Zemjodelstvoto e ona {to go hrani svetot i treba da mu se dade zna~itelna vrednost. Zemjodel-skiot buxet na Evropa e mnogu nizok za razlika od ostanatite, no mnogu zna~aen

za razvoj na zemjodelstvoto i ishranata. Koga „utre” }e imame devet milijardi lu|e {to }e treba da se prehranat na Zemjata, ako zazemame pove}e ekolo{ki stav, toga{ pomalku proizvodstvo dobivame.

Kako Kopa ja gleda Zaedni~kata zem-jodelska politika vo idnina?

- Zemjodelstvoto e zna~ajna granka vo Evropa i treba da im se objasni na poli-tikite deka treba da se odvoi od nivniot buxet za zemjodelstvoto za vo idnina da se bide samostoen. Ako go zemam prim-erot so Francija kade {to pred 50-tina godini ima{e 4.000.000 zemjodelci-proizvoditeli, denes sme 400.000, a za deset godini }e bidat 200.000. Takvata evolucija ne se slu~uva od denes za utre, tuku toa e proces {to trae i ne mo`eme da im nalagame na zemjite {to sakaat ili tuku{to vlegle vo EU deka treba da go zabrzaat razvojot za nekolku godini vo odnos na nas koi{to toa sme go pravele za 50 godini. Zatoa velam deka buxetot na zemjodelstvoto e mnogu biten bidej}i samo taka }e napravime restrukturirawe vo zemjodelstvoto. Na politikite treba da im se objasni deka sè ne mo`e da bide vedna{ sraboteno. Za da se dobie rezul-tat, potreben e razvoj na podolg rok.

Pi{uva: Marjan Kirovski

Buxetot e klu~en za

Nadnaslov RUBRIKA

So kalemewe do pokvalitetno proizvodstvo

APRZ GRADINARSTVO

Kalemeweto pretstavuva eden od na~inite na vegeta-tivno razmno`uvawe kaj rastenijata. So kalemewe po ve{ta~ki pat se spojuvaat dva dela od isti ili od razli~ni vidovi na rastenija. Sovremenoto zem-

jodelstvo, pokraj ostanatite aktivnosti, bazira i na nekolku osnovni dejnosti: reunizacija, specijalizacija (koja ima niza prednosti, kako i nedostatoci, na primer: plodoredot koj{to ne se primenuva, t.e. monokultura, potoa okrupnuvaweto na nasadite i, na krajot, obrazovanieto na proizvoditelite i farmerite, odnosno edukacija).

Dokolku ne se primenuva plodoredot, doa|a do zgolemu-vawe na populacijata na {tetnite organizmi, bolesti kaj ras-tenijata, {tetni insekti, nematodi i razna plevelna flora, a uni{tuvaweto e mnogu te{ko i se vr{i po priroden pat ili primena na plodored, po fizi~ki pat so koristewe na visoki temperaturi ili po hemiski pat so pesticidi. Vakvite tret-mani za suzbivawe na bolestite i {tetnicite se mnogu dol-gotrajni i skapi. No, dokolku rastenijata mora da se odgledu-vaat vo plodored kako monokultura, so kalemeweto mo`e da se postigne poprofitabilno proizvodstvo.

I pokraj dobrite sorti i semenski materijal, kalemeweto e zadol`itelno vo slu~ai koga korenoviot sistem na nekoi ras-tenija (osobeno onie sorti koi se visokokvalitetni i barani na pazarot) e mnogu ~uvstvitelen na razni nepovolni faktori vo po~vata vo koja se odgleduva kulturata. Korenot na rastenieto koe se koristi kako podloga e pove}e podlo`en na {tetnite or-

ganizmi i na drugite negativni vlijanija vo po~vata.Vo po~etokot, kalemeweto se vr{elo poradi namaluvawe

na pojavite od fuzarium, verticiliozno veneewe, bakterioza i nematodi. Denes kalemeweto se vr{i poradi osetlivosta na rastenieto na niski temperaturi, soleni po~vi za pogolema sposobnost na korenot za koristewe na voda i hranlivi mate-rii od po~vata, prodol`uvawe na plodonoseweto i niza drugi prednosti.

Po kalemeweto, delot od rastenieto {to se nao|a vo po~vata na koj se vr{i kalemewe se narekuva podloga, delot koj se ka-lemi na podlogata se narekuva kalem (pitomka). Kalemeweto e pomo{en na~in za razmno`uvawe na rastenijata bidej}i genera-tivnoto razmno`uvawe (so seme) e daleku pozna~ajno.

Kaj nas kalemeweto mnogu slabo se primenuva, osven kaj odre-deni kulturi, no toa e poznato u{te od 1920 godina. Prvi so ka-lemewe zapo~nale Japoncite, a po niv i Korejcite, so kalemewe na lubenica na razni tikvi.

Izborot na podlogi zavisi od mnogu faktori. Na primer, ako krastavicata se odgleduva za rano proizvodstvo vo zatvo-ren prostor dodeka po~vata e ladna, taa se kalemi na obi~na tikva, no ako se odgleduva vo tekot na celoto leto, se kalemi na druga podloga kako {to e Sintozowa (me|uvidov hibrid). Iako kaj nas kalemeweto (osven kaj bostanot) sè u{te nema zemeno golem zamav, vo ponatamo{niot period }e zazeme vidno mesto vo zem-jodelskoto proizvodstvo bidej}i }e stane neophodno vo tekot na proizvodstvoto, a i poradi toa {to rastenijata sè pove}e se odgleduvaat vo zatvoreni i za{titeni prostorii, {to zna~i na isto mesto no bez primena na plodored. Denes vo na{ite labo-ratorii najmnogu pristignuvaat primeroci zaboleni od verti-cilium, fuzarium, nematodi. Procesot na nivnoto uni{tuvawe e dolgotraen, a hemiskoto i fizi~koto uni{tuvawe e mnogu skapo, {to zna~i deka preostanuva kalemeweto kako edna od merkite za nadminuvawe na del od problemite nastanati vo tekot na proiz-vodstvoto.

Denes, osobeno vo aziskite zemji, redovno se vr{i kalemewe na lubenica (Citrillus lanatus) glavno na tikva (Lagenaria lanatus) ili na hibrid nastanat so vkrstuvawe na Cucurbita maxima x Cu-curbita moschata, orientalna diwa (Cucumis melo var.makuwa). Kako podloga pootporna na nematodi kaj krastavicata se ko-risti Sycios angulatus L., kaj domatot (Lycopersicum esculentum), kaj modar patlixan (Solanum melongena) koja e otporna na bak-teriozi i virozi. Metodot na kalemeweto na rastenijata }e go obrazlo`ime vo nekoi od slednite prilozi na spisanieto.

Pi{uva: dipl. agr. in`. Stojan Gligorov

I pokraj dobrite sorti i semenski materijal, kalemeweto e zadol`itelno vo slu~ai koga korenoviot sistem na nekoi rastenija (osobeno onie sorti koi se visokokvalitetni i barani na pazarot) e mnogu ~uvstvitelen na razni nepovolni faktori vo po~vata vo koja se odgleduva kulturata. Korenot na rastenieto koe se koristi kako podloga e pove}e podlo`en na {tetnite organizmi i na drugite negativni vlijanija vo po~vata.

10 | MOJA ZEMJA

Koga se koristi efektot na dobar sosed (prijatelski, korisni rastenija), potrebno e da se primenuvaat site agrotehni~ki merki, koi ovozmo`uvaat optimalni uslovi za odgleduvawe na vidovite. Samo optimalno razvien posev mo`e da gi iskoristi site pozitivni efekti od so`ivotot so druga gradinarska, aromati~na, cvetna ili poljodelska kultura. Na primer, za podobar rast i za{tita od lisni vo{ki na zelenata salata, krastavicata, kromidot i tikvata treba da se odgleduva kopar (Anethum graveolens).

Rastenija – dobri sosedi

Efekti na prijatelskite rastenijaGRADINARSTVO

Mnogu rastitelni vidovi sodr`at prirodni materii vo korenot, stebloto, listot i cvetot koi privlekuvaat

ili odbivaat {tetni insekti. Ovie vidovi pomagaat vo podobruvaweto na prinosot i kvalitetot na gradinar-skite kulturi.

Pozitivnite karakteristiki na ko-risnite rastenija se del od integral-nata za{tita na gradinarskite kulturi. Korisnite ili rastenijata-prijateli, odnosno dobri (prijatni) sosedi }e pri-donesat i za odr`uvawe ramnote`a vo ekosistemite i prirodniot izgled na zelen~ukovite gradini. Korisnite ras-tenija (companion plants) pripa|aat na grupata lekovito-aromati~ni rastenija, odnosno cvetni i zelen~ukovi vidovi. Tie se seat ili sadat na kraevite vo zelen~ukovata gradina kako me{ani pos-evi (red do red naizmeni~na seidba na korisnite i gradinarskite vidovi, potoa seidba okolu gradinarskite vidovi ili kako individualni rastenija-stapici rasporedeni okolu gradinata) ili kako koridori so {irina 1-2 m za sekoi 50-100 m vo poleto.

Korisni efekti na prijatelskite rastenija

Biohemiskite supstancii koi gi proizveduvaat i la~at (so korenot ili nadzemnite delovi od rastenija), ras-titelnite vidovi gi odbivaat {tetnite insekti i taka gi ~uvaat rastenijata-sosedi. Taka kadifica sekretira tiolen koj gi odbiva nematodite. Denes, nevenot (Calendula officinalis) se koristi kako

biolo{ki sterilizator na po~vata vo za{titenite prostori i gradinite. So seidba i odgleduvawe kako prethodni kulturi po~vata se ~isti od nematodi i {tetni gabi (osobeno e va`no za odg-leduvawe na domati, kromid i morkov). Sli~en efekt ima crniot sinap (Brassica nigra), koj e dobar i za zeleno |ubrewe. Za kontrola na plevelite se koristi i zelen mul~ od 'r`. Hemiskite materii od 'r`ta go spre~uvaat 'rteweto na semeto od plevelite, no ne se {tetni za odgledu-vawe na zelen~uk so rasaduvawe.

Rastenijata „stapici” se mnogu privle~ni za nekoi {tetni insekti vo zelen~ukot. Na primer, bakla (Vicia faba) i son~ogled (Helianthus annus) se do-ma }i ni za crnata, crvenata i zelenata lisna vo{ka, dodeka keqot (Brassica oleracea var. acephala) ja privlekuva lisnata bolva (Epitrix sp.) i na toj na~in vr{i za{tita na drugite zelkovi kul-turi. Ovie rastenija poseani vo gradi-nata go namaluvaat napadot od {tetnite insekti i se vistinski stapici za {tet-nicite.

Korisnite rastenija se pribe`i{te za korisnite insekti i predatori (para-zitski osi, bubamara i dr.) koi se sos-taven del od integralnata i biolo{kata za{tita na zelen~ukot. So svojata razli~nost na mirizbi i boi na cveto-vite (neven, facelija, kopar, heqda) i na~inot na odgleduvawe vo gradinata (vo redovite na leite, kako i rabnici, okolu zelen~ukot ili vo grupi), se privle~ni mesta za korisnite insekti. So zgolemu-vawe na brojot na korisnite se namaluva

Pi{uva: prof. d-r Zlatko Arsov

Son~ogled (Helianthus annus) Neven (Calendula officinalis)

JUNI 2011 | 11

RUBRIKA

brojot na {tetnite insekti. Na primer, ako gradinata ima bubamara, }e nema na-pad na lisni vo{ki i razvoj na virusni bolesti na kulturite.

Denes, ovie vidovi se koristat kako zadol`itelni rastitelni koridori vo nivskoto organsko proizvodstvo na pol-jodelskite i gradinarskite kulturi.

Koridorite vo nivite se mesta za `ivot na korisnite insekti i nivnoto prezimuvawe. Vo koridori spa|aat i me|ite pome|u obrabotlivite povr{ini ako vo niv se zastapeni navedenite vi-dovi i drugi divi vidovi na rastenija. Za-toa denes na me|ite se gleda od pozitiven aspekt, a ne kako porano, samo kako na mes-to-rasadnik na pleveli i `iveali{te na {tetnite insekti.

Za{tita na kultiviranite rasteni-ja se ovozmo`uva i so odgleduvawe vo zaedni~ki posev na nekolku kulturni vi-dovi. Najstar primer e odgleduvaweto na p~enka za zrno. P~enka, grav i tikva, kako primer na pozitivni me|usebni odnosi, se osnovata na tradicionalnata gra-dina. P~enkata pravi dobra mikroklima za gravot i istovremeno mu slu`i kako potkrepa za stebloto. Gravot, pak, vr{i

zbogatuvawe na po~vata so azot, tikvata so dolgoto i poleglivo steblo i golem-ite listovi pravi dobar mal~, so {to ja ~uva vla`nosta na po~vata i go spre~uva rastot na plevelite. Pokraj ovie vidovi vo severniot del na gradinite sekoga{ se odgleduva son~ogled kako za{tita od veter i stapica za lisnite vo{ki.

Denes {iroka primena vo site ekolo{ki metodi na odgleduvawe imaat dva ve}e dobropoznati gradinarski vi-dovi koi „se sakaat”. Toa se morkovot i kromidot. Morkovot so svojata mirizba i so korenskite sekreti ja odbiva kromi-dovata muva, a kromidot ja odbiva muvata na morkovot. Kako i nekoi drugi korisni i prijatelski rastenija, i tie se karakter-iziraat so visoka sodr`ina na eteri~ni masla i nivnoto me|usebno vlijanie se bazira na biohemiskite efekti.

Koga se koristi efektot na dobar sosed (prijatelski, korisni rasteni-ja) potrebno e da se primenuvaat site akrotehni~ki merki, koi ovozmo`uvaat optimalni uslovi za odgleduvawe na vi-dovite. Samo optimalno razvien posev mo`e da gi iskoristi site pozitivni efekti od so`ivotot so druga gradinar-

ska, aromati~na, cvetna ili poljodel-ska kultura. Na primer, za podobar rast i za{tita od lisni vo{ki na zelenata salata, krastavicata, kromidot i tikva-ta treba da se odgleduva kopar (Anethum graveolens). Fenikulumot (Feniculum offi-cinalis) popoznat kako anason i morkovot ne se dobri sosedi, bidej}i se od ista botani~ka familija i stradaat od isti bolesti i {tetnici!

Otpornost kon patogeni gabi i podobruvawe na vkusot na zelkata i krastavicite se postignuva ako okolu niv se posee kamilica. Site zelkovi kulturi intenzivno rastat, stanuvaat pootporni na {tetnici i bolesti ako pokraj niv ili okolu niv se odgleduva nane, kopar, ruzmarin, kamilica i `al-fija, no ne i fenikulum (anason). Dobri ~ista~i na po~vata (namaluvawe na bro-jot na nematodi i patogeni gabi) se neven i crn sinap. Ovie vidovi specifi~nata dezinfekcija na po~vata ja izveduvaat so sekretite od korenot i zatoa tie treba da se seat ili sadat kako prethodna, odnosno posledovatelna kultura vo gra-dinarskiot plodored.

Nane (Mentha piperita)Facelija (Phcelia)

Morkov (Daucus carota)

Fenikulum (Feniculum officinalis)

Tikva (Cucurbita maxima)

12 | MOJA ZEMJA

Obuki za ovo{tarstvo

OVO[TARSTVO Standardizirano neformalno obrazovanie

Na prezentacijata na sovremenite praktiki za organizirawe na ovo{tarskoto proizvod­stvo koi{to gi praktikuvaat razvienite ovo{tarski zemji, {to se odr`a vo Resen,

dogovoren e proekten tim za inicijativa za izrabot­ka na vizija i strategija za razvoj na makedonskoto ovo{tarstvo vo sostav: Andrija Sekulovski – FFRM, Blagoj~e Najdovski – spisanieto „Moja zemja“, Aleksan­dar Tomoski – „Tetovsko jabolko“ i „InveR Tetovo“ vo formirawe i Franc Kotar – proekten konsultant za ovo{tarstvo od Republika Slovenija kako nadvore{en sorabotnik na firmata „Tetovsko jabolko“ od Tetovo.

Standardizirano neformalno obrazovanie za ovo{tarite vo RMKako eden od najva`nite prioritetni potproekti na ovoj proekt e postaveno standardiziranoto neformal­no obrazovanie na osnova na iskustvata vo Slovenija, Hrvatska i Republika Srpska i {to pobrza primena na takvite {koli vo zna~ajnite ovo{tarski regioni vo Makedonija, a istovremeno i primena na sovremenite sovetodavni metodi vo ovo{tarstvoto so pomo{ na specijalizirani (onlajn) internet­programi za u~ewe, informirawe, komunicirawe, standardizacija, op­erativen konsalting i kontrola so analiza na opre­mata koja e potrebna za agrometeo, pedo­, hidro­, feno­, fito­, endomonitoring.

Visokostandardiziranite znaewa na osnova na provereni uspe{ni razvojni modeli e osnova na sovre­menite tehnologii vo ovo{tarskoto proizvodstvo.

Poradi toa, osnovnata edukacija e osnova za uspe{en razvoj na semejni ovo{tarski stopanstva, a osobeno so efektivno koristewe na dr`avnite, regionalnite ili EU­subvenciite.

Za nadgraduvawe na osnovnite znaewa e postaven efektiven sistem na sovetodavni slu`bi (javni, privatni, zadru`ni) koi gi poddr`uvaat sovremenite informacioni tehnologii, kako i standardiziran monitoring, {to zaedno pretstavuvaat temel na kon­tinuirana obuka na ovo{tari preku tie metodi i preku institucii na sezonski standardizacii.

Standardiziranite obuki na ovo{tarite im

ovozmo`uvaat sproveduvawe na najsovremeni tehnologii na

proizvodstvo (gust nasad na kru{i so Bi-Baum sadnici)

So kompjuteri i sovremeni informacioni tehnologii do podobro ovo{tarstvo

Sovremenite informacioni tehnologii im kori­stat na stopanskite dejnosti da ja zgolemat prednosta vo odnos na onie {to ne ja upotrebuvaat naprednata tehnologija. Informacionite tehnologii vo taa smisla ja podignale uspe{nosta na rabotata. Taka e i vo ovo{tarstvoto. Kompjuterite denes najmnogu se upotrebuvaat za:

Brzo i evidentirano komunicirawe so imejl, ~et­programi, specijalizirani stru~ni programi za ovo{tarstvo;

Op{ta razmena na podatoci, znaewa, informacii (ovo{tarski portali: „Vocarski portal“, „Portal Agrou-pozorenje“);

Interna podgotovka na podatoci, vodewe eviden­cija, kontrola i, kone~no, izrabotka na analizi;

Primenata na informacionata tehnologija e klu~na za kone~nata uspe{nost na sekoj ovo{tar.

Na{ite iskustva vo postavuvaweto na takviot standard na informaciska komunikacija na primer­ite na „Fruit Discovery“, specijalizirani ovo{tarski tehnolo{ki aplikacii i ovo{tarski portali, inter­net­stranici za delewe soveti za tehnolo{ki znaewa i agropredupreduvawa za vodewe uspe{na za{tita na rastenijata od bolesti i {tetnici za site zemjodel­

Edna od standardiziranite obuki vo Hrvatska

JUNI 2011 | 13

ski kulturi na osnova na egzaktno postaven onlajn monitoring poka`aa deka vakov oblik na rabota im e potreben na ovo{tarite i deka toj mo`e da se sov­lada od mnozinstvoto ovo{tari vo pove}e od 90% od slu~aite.

Izgled na osnovnata stranica na FT (Fruit Discovery), internet-alatka za informirawe, komunicirawe, konsalting, kontrola i analiza

Ovoj pristap e od osobeno zna~ewe za upotrebata na ovo{tarsko­agronomski znaewa vo praktikata i nivno integrirawe (edukacija, nauka, aplikativni opiti, operativna praktika, a osobeno iskustvata na samite ovo{tari), a so toa i integralen razvoj na ovo{tarstvoto kako granka so precizni i prov­ereni znaewa. Pogolemiot broj ovo{tari, koi{to se osposobeni i organizirani na takov na~in, se sistemski vklu~eni vo pribiraweto fenolo{ki, agrometeorolo{ki, pedolo{ki i ostanati podatoci, pa na toj na~in mo`e na najdobar na~in pedoklimatski da se bonitiraat golem broj ovo{tarski mikroloka­cii, a so toa da se sprovede i dolgoro~na reonizacija na ovo{tarstvoto.

Javen Povik

Proekt: Standardizirana obuka za ovo{tarstvo - 2011 vo sorabotka so „Moja zemja“ - InveR - Tetovo (Tetovsko jabolko)

Vo proektot za izrabotka na vizijata i strategi­jata za razvoj, a so toa i standardizacija na makedons­koto ovo{tarstvo, proektnite partneri vo 2011 godi­na }e sprovedat standardizirana obuka ({koluvawe) na zainteresirani makedonski ovo{tari po primerot na {kolite za ovo{tarstvo {to ve}e gi sproveduvaat kompaniite „Inventivna re{ewa“ od Velika Gorica, Hrvatska, i „InveR“ od Republika Srpska.

Takvata obuka pretstavuva najniska potrebna standardizacija na znaewa za uspe{na aplikacija na minimalnite ovo{tarski znaewa – SOS (Semejni ovo{tarski stopanstva) {to mora (zakonski) da ja po­mine sekoj korisnik na dr`avni, regionalni ili EU­subvencii.

Obukata se sostoi od ~etiri sezonski obuki po pet ~asa teorija i tri ~asa prakti~na nastava.

Protokol na obukatal Prijavite za obukata se dostavuvaat do spisani­

eto „Moja zemja“ najdocna do 20.6.2011 godina na tel. broj: 02/3099­042 ili na e­mail: mojazemja@gmail.com, andrija.sekulovski@ffrm.org.mk ili po po{ta, na adresa ul. „Gigo Mihajlovski“ br.3, 1000 Skopje.

l Organizacioniot modul na {kolata e minimum 20, a maksimum 30 lica.

l Terminite na odr`uvawe na obukata se: 1. den (25.6.2011), 2. den (20.8.2011), 3. den (22.9.2011), 4. den (22.10.2011) so po~etok vo 9 ~asot i zavr{etok vo 19 ~asot (po primerot na prviot modul. Terminite za vtoriot ili tretiot modul }e bidat dopolnitelno dogovoreni).

l Prvoto kontrolno testirawe e na po~etokot na teo­retskiot del na obukata i testirawata i na krajot na sekoj den po predavawata.

l Kontinuirana onlajn komunikacija pome|u predava~ot i u~esnicite na obukata so internet­alatkata Fruit Discovery.

l Digitalni onlajn materijali od site predavawa vo Power Point prezentacii so 500 slajdovi.

l Zavr{no teoretsko­prakti~no testirawe – ispit na 19.11.2011 godina.

l Podelba na sertifikati Vocar C po 19.11.2011 godina.l Koordinator na obukata i voditel na prakti~nata

nastava: Franc Kotar.l Predava~i: renomirani ovo{tarski stru~waci od

Slovenija, Hrvatska, Srbija, Republika Srpska i Makedonija.

l Lokacijata na obukata }e bide logisti~ki pris­posobena vo regionot so najgolem broj prijaveni ovo{tari (na primer, Resen).

l Cenata na obukite e 6.500 denari uplateni na `.s. 210064342740123 Tutunska Banka AD.

Online-imetos agrometerolo{ki

stanici

14 | MOJA ZEMJA

Javen povikOVO[TARSTVO

Programa na obukite Теорија Практичен

дел

Часови 20 12

Минути 1.200 720

1. ДЕН 300 180

Основи на познавање на агроеколошките фактори на овоштарското производство – почва 30 15

Основи на познавање на агроеколошките фактори на овоштарското производство – клима 30 15

Морфологија на овошките 45 15

Физиологија на овошките 45 30

Овоштарот како личност, визија и стратегија на развој на СОС (Семејно овоштарско стопанство)

30

Овоштар – едукација, информирање, комуницирање, консалтинг и контрола 30

Технологија на овоштарско производство – проретчување на плодови 45 45

Технологија на овоштарско производство, одгледување на овошки и помотехника – 1. дел 45 60

2. ДЕН 300 180

Болести на овошките – 1. дел 45 15

Штетници на овошките – 1. дел 45 15

Подигнување на овоштарник – 1. дел 45 45

Технологија на овоштарско производство, фенологија и мониторинг 30 15

Економика на овоштарско производство – 1. дел 30

Организација на овоштарството – 1. дел 30

Технологија на овоштарско производство - Берба на овошје 30 45

Технологија на овоштарско производство – одгледување на овошки и помотехника – 2. дел 45 45

3. ДЕН 300 180

Технологија на овоштарско производство – одгледување на овошки и помотехника – 3. дел 45 45

Технологија на овоштарското производство – обработка на почвата 30 15

Технологија на овоштарското производство – прихрана, ѓубрење на овошките 45 15

Болести на овошките – 2. дел 45 15

Штетници на овошките – 2. дел 30 15

Економика на овоштарското производство – 2. дел 30

Организација на овоштарството – 2. дел 30

Подигнување на овоштарник – 2. дел 45 75

4. ДЕН 300 180

Опрема и механизација во овоштарството 45 15

Заштита на овошките – техника на апликација 45 15

Заштита на овошките – фитофармација 45 15

Наводнување на овошките 30 15

Складирање на овошјето 30 30

Подготовка на овошјето за пазар 30 30

Продажба на овошјето и овошните преработки 30 15

Преработка на овошјето 45 45

Иницијативен одбор: Франц Котар, Андрија Секуловски, Благојче Најдовски, Александар Томоски

JUNI 2011 | 15

Feromonskimamci

BIOLO[KA ZA[TITA

Feromoni se mirisni materii {to gi la~at insektite za me|usebna komunikacija vo ramki na vidot. Insektite mo`at da ispu{taat razli~ni mirisni materii koi mo`e da dejstvuvaat privle~no, odbiv-no ili da imaat nekoe drugo dejstvo vrz edinkite od istiot vid. Vo

zemjodelskata praktika naj~esto se upotrebuvaat seksualnite feromoni. Toa se mirisni materii {to naj~esto gi ispu{taat `enkite koga se spremni za parewe i na toj na~in gi privlekuvaat ma`jacite i od pogolemi distanci za da mo`at da gi najdat, da se oplodat i da polo`at jajca. Denes feromonite ve{ta~ki se sintetiziraat i se koristat vo za{titata na rastenijata, za registrirawe na pojavata na {tetnite vidovi, za prognoza i odreduvawe na vremeto za hemiska za{tita na rastenijata ili duri i za onevozmo`uvawe na oploduvaweto na `en-kite na nekoi {tetni insekti.

Vo svetot, upotrebata na feromonite za utvrduvawe na prisutnosta na nekoj {tetnik naj~esto se koristi od strana na instituciite koi se zadol`eni za sledewe na pojavata na karantinskite i ekonomski zna~ajnite {tetnici. Na prim-er, Upravata za za{tita na rastenijata vo Soedinetite Amerikanski Dr`avi vo tekot na edna godina koristi preku 250.000 feromonski lovni mamci za sledewe na {ireweto na arealot na gubarot niz listopadnite {umi vo Amerika. Karantin-skata slu`ba na Soedinetite Amerikanski Dr`avi, isto taka, koristi sistem na feromonski mamci za lovewe na karantinski {tetni insekti vo pristani{tata i tovarnite `elezni~ki stanici za rano detektirawe na eventualen vlez na nekoj karantinski {tetnik. Ova im ovozmo`uva brza reakcija i mo`nost za eradikacija na nepo`elnite {tetni insekti pred da se rasprostranat niz celata dr`ava.

Sepak, feromonite naj~esto se upotrebuvaat za utvrduvawe na najdobroto vreme za primena na merkite za za{tita na proizvodstvoto. Pritoa e mo{ne va`no da postojat to~no utvrdeni pragovi na lov za odredeni {tetni insekti, {to zna~i da se znae kolku edinki trebe da bidat uloveni vo odreden vremenski period za da se po~ne so hemiskata za{tita na posevite ili nasadite. Mo{ne va`no e dobro da se poznava biologijata na {tetniot insekt. Ako za primer go zememe jabolkoviot crv, potrebno e da se znae deka ma`jacite eklodiraat 2-5 dena pred ̀ enkite, a ̀ en-kite po~nuvaat so polagawe na jajcata 3-6 dena po eklozijata dokolku no}nite tem-peraturi ne pa|aat pod 15ºS. Znaej}i gi ovie podatoci, lesno mo`e da se odredi naj-dobriot period za po~nuvawe so hemiska ili biolo{ka za{tita i da se postignat odli~ni rezultati so dva ili maksimum tri tretmani {to e zna~itelno pomalku od 5-7 insekticidni tretmani vo sezonata kolku {to prakti~no se primenuvaat. Ako pritoa se sporedi cenata za upotrebata na feromoni po hektar vo tekot na vegetacijata na jabolkoto (8-12 evra/ha) so cenata na eden hemiski tretman (100-200 evra/ha, zavisno od mehanizacijata i izbranite hemiski sredstva) i na toa se dodadat ekolo{kite benefiti od namaleniot broj tretirawa, stanuva evidentna korisnosta od upotrebata na feromonite vo sovremenoto zemjodelstvo.

Pri integralnata za{tita, a posebno pri organskoto proizvodstvo, sè po~esto se koristat feromonite za onevozmo`uvawe na oploduvaweto na `enkite na nekoi {tetni insekti. Povtorno za primer }e go zememe jabolkoviot crv: ako znaeme deka oploduvaweto na ̀ enkite se slu~uva vo ve~ernite ~asovi, deka ma`jacite gi nao|aat `enkite po mirisot, a neoplodenite `enki voop{to ne polagaat jajca, toga{ upotrebata na visoka koncentracija na feromoni vo vozduhot im onevozmo`uva na ma`jacite da gi lociraat ̀ enkite i da gi oplodat poradi {to ̀ enkite ne polagaat jajca i populacijata na jabolkov crv vo ovo{tarnikot ostanuva na nivo pod pragot na {tetnost. Cenata na ovoj na~in na za{tita e sli~na so cenata na hemiskata za{tita, no ekolo{kite benefiti se golemi poradi {to e naj~esto poddr`an od dr`avata preku sistemot za subvencionirawe. Za `al, vo Makedonija feromonite se koristat edinstveno vo eksperimentalni celi. Osnovni pri~ini za toa se sla-bata popularizacija na feromonite kako sredstva za nabquduvawe i za{tita, no i zakonskata regulativa koja insistira na celosno registrirawe na feromonite kako pesticidi duri i vo slu~ai koga tie se koristat samo za nabquduvawe na popu-lacijata na {tetnite insekti {to poradi maliot pazar predizvikuva nezaintere-siranost na proizvoditelite i distributerite da ja otpo~nat registracionata procedura.

Pi{uva: prof. d-r Slobodan Banxo

Feromonska lovilka za tuta, Mersin Tur

Feromon za sledewe na p~enkin plamenec

Feromonska lovilka za jabolkov crv

Feromon vo {umarstvo

16 | MOJA ZEMJA

Pepelnicata – opasnost za zelenite delovi na rastenieto

Pepelnicata na vinovata loza za prv pat e zabele`ana vo Amerika, me|utoa se smeta deka poteknuva od Japonija. Denes e zastapena niz celiot svet, onamu kade {to se odgleduva vinovata loza. Pepelnicata (Uncinula necator) gi napa|a site Vitaceae, me|u koi vo najosetlivite se

vbrojuva evropskata vinova loza Vitis Vinifera. Pepelnicata gi napa|a site zeleni delovi: lisjata, lastarite, cvetovite i groz-

dovite. Stepenot na o{tetuvawe glavno zavisi od organot koj e zarazen i od vremeto na zarazuvawe. Osobeno e opasno zarazuvaweto na grozjeto kade {to doa|a do pukawe na zrnata {to podocna pretstavuva vlezna vrata za zarazite od pri~initelot na sivoto gniewe. Simptomite prvo se javuvaat na listovite na koi se zabele`uvaat poedine~ni zarazi od beluzlav micelium koj brzo se razviva i gi zafa}a celite lis-ki. Zelenite lastari se osetlivi (u{te od svoeto poteruvawe) dokolku se razvivaat od zarazeni pupki. Zarazenite lastari se poslabo razvieni, so kratki internodii, sitni listovi i celite se pokrieni od bel micelium so konidiofori i konidii od gabata t.n. beli lastari. Zarazenite lastari nedovolno sozrevaat i ne mo`at da se upotrebat za kalemewe. Kako posledica, vo zima pri niski temperaturi ~esto izm-rznuvaat. Cvetovite, isto taka, mo`at da bidat zarazeni od pepelnicata. Gabata gi napa|a pred samoto oploduvawe, so formirawe na bel micelium i konidii. Takvite cvetovi te{ko se otvoraat, se su{at i opa|aat. Najgolemite zarazi od pepelnica se manifestiraat na zrnata. Tie podlegnuvaat na zaraza od svoeto zametnuvawe, pa sè do po~etokot na zreeweto. Na zarazenite zrna se obrazuvaat golem broj konidiofori so konidii. Takvite zrna ~esto izumiraat i opa|aat. Najgolemi {teti od pepelni-cata doa|aat vo fazata na intenziven porast na zrnata, pri golemina kolku zrno gra{ok, pred zatvorawe na grozdovite. Poradi razvojot na parazitot vrz poko`icata na zrnoto, a brziot porast na zrnata, epidermisot ne mo`e da go izdr`i pritisokot i lu{pata puka. Puknatinite se tolku golemi {to se gledaat semkite. Pri zaraza vo faza na dozrevawe zrnata retko pukaat, me|utoa miceliumot se razviva na lu{pata i li~i na 'r|ava navlaka {to go namaluva kvalitetot na grozjeto. Pepelnicata pret-stavuva obligaten parazit. Se razviva epifitno na napadnatite delovi od loza-ta. Infekcijata se ostvaruva direktno preku kutikulata. Gabata vo na{i uslovi prezimuva naj~esto vo vid na hifi, odnosno micelium pome|u za{titnite listovi i vo pupkite. Masovnoto obrazuvawe na konidii se slu~uva pri toplo i vla`no vreme, po do`d, po obrabotka na po~vata ili po navodnuvawe na nasadite, koga poradi ispa-ruvaweto na vlagata od po~vata se sozdavaat idealni uslovi i toga{ pepelnicata se razviva so silen intenzitet.

So ogled na biolo{kite karakteristiki na parazitot, nevozmo`na e prognoza kako kaj plamenicata. Spored toa, za{titata na lozata od pepelnica se izveduva glavno so hemiski sredstva. Za spre~uvawe na pepelnicata postojat kontaktni i sistemski fungicidi. [irokata paleta na „Hemomak Pesticidi”, kako glaven pret-stavnik na germanskata kompanija BASF, nudi kompletna za{tita za suzbivawe na pepelnicata. Vivando e fungicid so preventivno i kurativno dejstvo so visoka otpornost na izmivawe od do`d. Se koristi vo doza od 0,2 l/ha. Collis pretstavuva sistemski i kvazisistemski fungicid so preventivno i kurativno dejstvo. Za suz-bivawe na pri~initelot na pepelnicata se koristi vo doza od 0,4-0,5 l/ha. Propi-conazol pretstavuva sistemski fungicid so preventivno i kurativno dejstvo protiv pepelnica vo doza od 0,25 l/ha. Kako kontakten fungicid se koristi Kumulus vo doza od 3 kg/ha, koj pretstavuva sulfuren fungicid so preventivno i kurativno dejstvo. Cabrio Top se koristi za suzbuvawe na pepelnica i plamenica vo doza od 2 kg/ha. Ima odli~no kurativno i kvazisistemsko dejstvo so izrazito za{titno, eradikativno i translaminarno dejstvo. Site pesticidi od kompletnata programa na „Hemomak Pes-ticidi” se dozvoleni za upotreba i se nao|aat na zelenata Aneks 1 lista.

Pi{uvaat: dipl. zemjod. in`. Ilija Kocevski, dipl. zemjod. in`. Blagoj~e Dimitriev

ZA[TITA Hemomak Pesticidi

Pepelnicata – opasnost za zelenite delovi na rastenieto

Dokolku ne se posveti vnimanie na suzbivaweto na ovaa bolest, taa mo`e da zafati golem broj od rastenijata vo nasadot i da pri~ini golemi {teti. Kolku pove}e bolesta napreduva i se {iri vo rastenieto, doa|a do izumirawe (su{ewe) na lastarite, potoa i celi krakovi, a kone~no izumira i celoto rastenie (ottamu doa|a i narodnoto ime „mrtva raka”).

Crna damkavost na vinovata loza

Koga }e se spomene poimot „bo-lesti na vinovata loza”, sek-oga{ prvite asocijacii se na plamenica, pepelnica i sivo

gniewe, a mnogu retko ili re~isi niko-ga{ i ne pomisluvame na crnata damka-vost ili t.n. „mrtva raka”.

Dokolku ne se posveti vnimanie na suzbivaweto na ovaa bolest, taa mo`e da zafati golem broj od rastenijata vo na-sadot i da pri~ini golemi {teti. Kolku pove}e bolesta napreduva i se {iri vo rastenieto, doa|a do izumirawe (su{ewe) na lastarite, potoa i celi krakovi, a kone~no izumira i celoto rastenie (ot-tamu doa|a i narodnoto ime „mrtva raka”).

Crnata damkavost na vinovata loza (Phomopsis viticolla) go zapo~nuva razvojot rano naprolet i gi zafa}a site vegeta-tivni delovi od rastenieto (list, last-ari, plod) i so pravo se vbrojuva kako edna od najzna~ajnite bolesti na ovaa kultura.

Gabata prezimuva na samite rastenija, obi~no pod korata na zarazenite last-ari. Vo tekot ili pred krajot na zimata korata na zarazenite lastari dobiva beluzlava boja (navleguva vozduh pod ko-rata), a na tie mesta vo tekot na prolet-ta se pojavuvaat crni to~ki koi so vrvot izleguvaat nad povr{inata (piknidii).

So po~etokot na vegetacijata na vino-

vata loza se {iri i zarazata od bolesta. Kako posledica od zarazite vo prethod-nata godina ~esto se slu~uva zimskite pupki voop{to da ne se razvijat.

Prvo se zabele`uvaat kafeavo-crni damki koi postepeno dobivaat izdol`ena

forma, a podocna vo sredinata pukaat – se otvoraat rani.

Bolesta ne go zafa}a celoto rastenie (vo visina), tuku voobi~aeno napreduva do ~etvrtata ili pettata internodija (mnogu retko se javuvaat simptomi i do sedmata internodija).

Takviot razvoj na bolesta zna~i deka mnogu lesno mo`e da se prenese i vo zo-nata na grozdovite, da gi zarazi i niv i direktno da go zagrozi kvalitetot i kvan-titetot na prinosot. Prvite simptomi na mladite grozdovi se javuvaat na ra~kata, a podocna se {irat na celiot grozd koj kone~no se su{i.

Prvite simptomi na listovite se vo forma na ̀ olto-kafeavi damki koi poste-peno nekrotiraat i doveduvaat do pred-vremeno propa|awe na lisnata masa.

Suzbivaweto na crnata damkavost zapo~nuva rano naprolet, koga se ot-voraat pupkite i poteruvaat novite las-tari. Prviot tretman e so BRAVO 500 SC (koga novite lastari se so dol`ina 5-10 sm), potoa sleduva tretirawe so QUADRIS 25 SC (lastari 20-25 cm) i vo vreme pred i po cvetaweto so RIDOMIL GOLD COMBI 45 WG. Ovie fungicidi istovremeno ja suz-bivaat i plamenicata na vinovata loza, taka {to odli~no se vklopuvaat vo pre-ventivnata programa za za{tita.

Naesen, po zavr{uvaweto na vegetaci-jata (i pred po~etokot na do`dovnata sezona) treba da se izvr{i tretirawe so fungicidot NORDOX 75 WG i toa treba da se povtori i pred krajot na zimata, odnosno vo rana prolet (pred otvorawe na pupkite).

Pokraj hemiskoto suzbivawe na boles-ta, mo`e da se dejstvuva i so drugi merki za namaluvawe na potencijalot za nejzin razvoj. Edna od tie merki e da se vnimava vo vreme na rezidbata da ne se re`e pri vla`no vreme (koga rosi do`d ili vedna{ po prekin na do`dot), a vtorata merka e da se odr`uva rastenieto (i celiot nasad) vo dobra kondicija so optimalno prihranuvawe, zatoa {to prvi stradaat

rastenijata {to se pod stres.

Pi{uva: dipl. agr. Zoran Golubovski

„Hromos Pesticidi” D.O.O. - Skopje LOZARSTVO

JUNI 2011 | 19

Nadnaslov RUBRIKARezidba na zeleno LOZARSTVO

Letna ampelotehnikaLetnata ampelotehnika, ili rezid-

bata na zeleno, se vr{i vo tekot na veg-etacijata. Taa gi opfa}a merkite za ureduvawe na lastarite, ureduvawe na grozjeto i primenata na bioregulatorite koi vlijaat na porastot i sozrevaweto na organite na vinovata loza. Letnata ampelotehnika e mnogu zna~aen del od tehnologijata za odgleduvawe na vinovata loza. Celta e da se izvr{at korekcii na rezidbata na zrelo, so dimenzionirawe na odnosot pome|u lisnata masa i grozdo-vite, kako i ureduvawe i dimenzionirawe na grozdot. Ovie merki imaat direktno i mnogu zna~ajno vlijanie na kvalitetot na grozjeto. So primenata na merkite se postignuva finalno utvrduvawe na pri-nosot i kvalitetot na grozjeto.

La~ewe Ovaa merka se izveduva vo tekot na

maj, koga dol`inata na lastarite izne-suva 15-35 cm. Se otstranuvaat zelenite lastari koi ne se potrebni vo tekot na vegetacijata, no glavno se otstranuvaat lastarite koi direktno poteruvaat od mnogugodi{nite delovi na lozata odnos-no jalovacite.

Potkr{uvawe na glavnite lastari – osnovna cel e otstranuvawe na vrvot na zelenite lastari koi tro{at golemo koli~estvo na hranlivi materii za svojot porast i razvoj i so toa pretstavuvaat konkurencija za hranlivi materii na cve-tovite odnosno grozjeto. Se vr{i vo juni i juli, odnosno vo onoj moment koga na ze-leniot lastar }e se razvijat 16-17 listovi. Pretstavuva redovna ampelomerka so koja se otstranuva vrvot na zeleniot lastar so mladi listovi koi se golem potro{uva~ na hrana. Hranata sozdadena vo listovite sega se naso~uva kon grozdovite i last-arite. So otstranuvawe na vrvovite na zelenite lastari se ovozmo`uva podobar protok na mehanizacijata vo redot, podo-bra osvetlenost i provetrenost, so {to se podobruva fotosintezata i se spre~uva razvojot na bolestite.

Potkr{uvawe na filizitePojavata na filizite na glavniot la-

star e sortna karakteristika, no tie se pojavuvaat i pod opredeleni uslovi. Na nivnata pojava najmnogu vlijae premnogu kratkata rezidba na zrelo, pinsiraweto ili o{tetuvaweto na vrvot na zeleniot lastar i horizontalnata polo`ba na ze-leniot lastar.

Filizite (zapercite) koristat golemo koli~estvo hranlivi materii za svojot po-rast, go zgusnuvaat prostorot na glavnite

lastari i so toa ja namaluvaat osvetleno-sta i provetrenosta vo zonata na grozdot. Me|utoa nivnite listovi kon krajot na av-gust i septemvri imaat pogolema fotosin-tetska aktivnost od glavnite lastari. Zatoa se prepora~uva potkr{uvawe na filizite so ostavawe na 2-4 lista. Ovaa merka se vr{i istovremeno so vrzuvaweto i potkr{uvaweto na glavnite lastari, odnosno vo juli, do po~etokot na avgust. Otstranuvaweto ili prekratuvaweto na filizite e merka so koja se vlijae na {e}ernosta na sortata.

Defolijacija (otstranuvawe na dol-nite listovi)

Se otstranuvaat nekolku listovi vo zonata na grozdot. Naj~esto se otstranu-vaat prvite listovi do grozdot, dodeka listot koj e na istoto kolence so groz-dot se ostava. Vo fazata na zreewe imame podobra osvetlenost i provetrenost so {to grozjeto podobro se obojuva i se spre~uva razvojot na botritisot i fo-mopsisot. So defolijacijata se olesnuva za{titata na lozata bidej}i kapkite od preparatite nepre~eno se apliciraat na grozdot. Ovaa merka se primenuva vo severnite reoni za proizvodstvo na vin-sko grozje vo uslovi na golema vlaga. Vo ovoj slu~aj so otstranuvawe na listovite vo zonata na grozdot se sozdavaat uslovi za pobrzo su{ewe na lastarite i groz-dot. Vo ju`nite reoni e redovna merka vo proizvodstvoto na trpezno grozje na odrina i na {palir. Kaj trpeznoto grozje se postignuva i pogolema preglednost vo fazata na berba. Rabotnikot ima uvid i gi bere grozdovite koi odgovaraat na stan-dardite na kvalitet.

Sepak ovaa merka mora vnimatelno da se sprovede imaj}i go predvid momentot na defolijacija i starosta na listovite. Za odredeni sorti e {tetno da se vr{i de-folijacija bidej}i se ~uvstvitelni na di-rektna son~eva svetlina i kaj niv e mo`na pojava na 'r|esti to~ki koi go namaluvaat kvalitetot na grozjeto. Defolijacijata e {tetna za belite vinski sorti kaj koi e mo`na pojava na posilno obojuvawe na zrnoto, pove}e fenoli. So defolijacija se podobruva osvetlenosta na grozdot, se zgolemuva temperaturata vo zonata na grozdot, toj pobrzo sozreva i se zasu{uva. Zasu{uvaweto na grozdot doveduva do zgolemeno koli~estvo na {e}eri i fenol-ni materii i namaleno koli~estvo na kiselini i aromati~ni materii, pojava koja e nepo`elna za proizvodstvo na beli vina.

Pi{uva: prof. d-r Krum Bo{kov

Defolijacija na vinova loza

Дефолијација – потоа

Дефолијација – пред

Filizewe

Јаловаци помногугодишното стебло

20 | MOJA ZEMJA

NadnaslovRUBRIKA

„Vadeweto na mle~ot od }elijata go vr{am so silikonska lopatka ili so pomo{ na pogolem {pric (naj~esto od 50 kubici). Otkoga }e se napolni {pricot, se stava vo miniladilnikot. Mle~ot go filtriram niz gaza i gi polnam prethodno podgotvenite {i{enca za koi se prepora~uva da bidat od temno staklo. Mle~ot mo`e da se ~uva na -6ºS, no jas go ~uvam na -18ºS zatoa {to na taa temperatura mo`e da trae pove}e godini”, veli Karanfilovski.

Mle~otProizvodstvo na mati~en mle~P^ELARSTVO

Pi{uva: Marjan Kirovski

P~elarstvoto e dejnost koja bara makotrpna rabota i celosna posvetenost, no vo isto vreme e i mo{ne profitabilna. Rade Karanfilovski od Bitola ve}e 40 godini se zanimava so p~elarstvo. Iako po~nal aktivno od svojata 23. godina, u{te od mali noze (3-4 godi{na vozrast) mu pomagal na tatko si

vo rabotata. Rade ima sedum p~elarnici rasporedeni vo ekolo{ki ~isti sredini, prete`no vo

bitolskiot region i eden vo Ki~evsko. Toj ima vkupno 280 sandaci so p~eli. Vo bitolskiot region, Rade e osobeno poznat po proizvodstvoto na mati~en mle~. Toj

izdvoi del od svoeto vreme da ni ja opi{e interesnata procedura pri proizvodstvo na mati~en mle~.

Pred da se po~ne so proizvodstvo na mle~, treba da se podgotvat p~elnite semejstva i da se odredi koi od niv }e bidat vklu~eni vo proizvodstvoto. Tie se opredeluvaat spored brojnosta najmalku 40 iljadi p~eli. Otkako }e se odberat p~elnite semejstva, od niv se vadi maticata (obezmati~uvawe). Potoa se ~eka nekolku dena da se poklopi otvorenoto leglo, koe se smestuva okolu ramkite vo koi }e bidat presadeni larvi. Kra-jnite ramki se dve so med i dve so polen.

„Otkoga }e se podgotvi semejstvoto, se preminuva na presaduvawe na larvite. Pred presaduvaweto gi pu{tam mati~nite ~auri na ~istewe i na feromonizirawe. Potoa gi vadam i presaduvam larvite vo posebno dru{tvo. Otkoga }e gi izvadam ramkite so mati~nicite, se odi na presaduvawe. Va`no e prostorijata vo koja }e se presaduva da bide dobro osvetlena i temperaturata da bide okolu 30ºS, so vla`nost na vozduhot od 80 do 90%. Ramkata ne se zadr`uva podolgo od 25 minuti na otvoreno, dodeka larvite mo`at da stojat i podolgo”, objasnuva Karanfilovski.

Presaduvaweto na mati~niot mle~ se razlikuva od presaduvaweto za dobivawe ma-tici. Vo prvoto mo`e da se koristat i postari larvi (postari od 12 ~asa). Postarite larvi se pokrupni i so niv polesno se izvr{uva presaduvaweto. Ramkata za presaduvawe larvi treba ima svetlokafeava boja za da mo`e polesno da se raspoznaat larvite. Pre-saduvaweto se vr{i so igla za presaduvawe: so iglata se trgnuva od ispap~eniot del na larvata (grbot) so ne`no pritiskawe pod dnoto na }elijata i zaedno so mle~ot se vadi.

JUNI 2011 | 21

RUBRIKA

najisplatlivMo`e da se izvr{i i vla`no presaduvawe na larvite pri {to

prethodno se podgotvuva mle~ rastvoren vo malku voda i se stava po edna kapka vo sekoja }elija. So ova polesno legnuva larvata i se ovozmo`uva nejzino polesno prefrlawe vo }elijata. Na ~etvrtiot den od presaduvaweto se vadi mle~ot, no dokolku se koristat pos-tari larvi, mo`e duri i na tretiot den.

Spored Rade, suvoto presaduvawe e porizi~no zatoa {to imame pomalo prifa}awe.

[to se odnesuva do }eliite, Karanfilovski na po~etokot sa-miot gi izrabotuval so liewe vosok, no zaradi podobar kvalitet, podocna po~nal da kupuva plasti~ni }elii. Pri vadewe na mle~ot potreben e miniladilnik vo koj vlo{kite treba da bidat dobro izladeni zatoa {to izvadeniot mle~ mora da ima temperatura od najmnogu 6 stepeni, za{to vo sprotivno gubi od kvalitetot.

„Vadeweto na mle~ot od }elijata go vr{am so silikonska lopat-ka ili so pomo{ na pogolem {pric (naj~esto od 50 kubici) i otkoga }e se napolni {pricot se stava vo miniladilnikot. Mle~ot go fil-triram niz gaza i gi polnam prethodno podgotvenite {i{enca za koi se prepora~uva da bidat od temno staklo. Mle~ot mo`e da se ~uva na -6ºS, no jas go ~uvam na -18ºS zatoa {to na taa temperatura mo`e da trae pove}e godini”, dodava Karanfilovski.

Cenata iznesuva 150 denari za eden gram ~ist mle~. Rade veli deka pove}eto kupuva~i ne baraat ~ist mle~, tuku me{avina od mle~, polen i propolis. Mati~niot mle~ ima {iro-ka primena: za zgolemuvawe na imu-nitetot i za rast kaj decata, pomaga

pri lekuvawe na razni zaboluvawa, osobeno pomaga pri sterilitet, odli~no sredstvo za postoperativno zakrepnuvawe, a go koristat i sportisti. Sostavot ne e celosno ispitan, no poznato e deka sodr`i 21 od 23-te esencijalni aminokiselini za ~ove~kiot organizam.

Pokraj proizvodstvo na mati~en mle~, Rade e eden od retkite vo Makedonija koi zarabotuvaat od proizvodstvo na p~elin otrov, koe{to e mo{ne profitabilno. Pokraj toa, Rade proizveduva med, propolis, polen, kako i matici i roevi.

22 | MOJA ZEMJA

Tehnologija za su{ewe na kajsiiOVO[TARSTVO

Pi{uva: prof. d-r Qubica Karaka{ova

Solarno su{ewe nakajsii voMakedonija

Su{eweto na ovo{jeto e eden od najstarite na~ini na negovo konzervirawe. Suviot proizvod mo`e da se ~uva podolgo vreme i vo obi~ni uslovi, vo pakuvawa i skladi{ta. Poradi site ovie prednosti, ovoj na~in

na konzervirawe se primenuva i denes. Klimatskite i po~venite uslovi vo Makedonija se mo{ne

povolni za proizvodstvo na kvalitetni kajsii za sve`a kon-sumacija i za prerabotka. Vedroto nebo, niskata relativna vla`nost na vozduhot, kako i intenzivnata insolacija uslovu-vaat dobivawe na kajsii so karakteristi~na aroma, boja, vkus i nadvore{en izgled.

Vo potoplite reoni, onamu kade {to son~evata radijacija e intenzivna i dolgotrajna, su{eweto mo`e da se izveduva di-rektno na sonce ili vo solarni su{nici. Direktnoto su{ewe na sonce na otvoren prostor trae podolgo vreme so {to plodovite mo`at da se kontaminiraat so pra{ina, da se inficiraat so mi-kroorganizmi i insekti.

So prerabotka i solarno su{ewe na kajsiite mo`e da se do-bie proizvod so izvonredna dietalna i zdravstvena vrednost.

Kajsijata (kako sve`a, taka i su{ena) pretstavuva prirodno bogatstvo koe obezbeduva za{titni materii: vitamini i miner-alni materii koi se neophodni za razvitok, zdravje i rabotna sposobnost na ~ovekot.

Plodovite od kajsija se podlo`ni na brzo propa|awe. So cel da se so~uvaat nejzinite prirodni sostojki vo prili~no neizme-neta sostojba, za podolg vremenski period, najdobro e da se vr{i nivna prerabotka po pat na su{ewe.

Su{eweto na ovo{je so pomo{ na son~eva energija pretstavu-va eden od najstarite na~ini na konzervirawe na hranata.

Vo ponovo vreme su{enite proizvodi se mnogu interesni na evropskite i drugite pazari i nivnata potro{uva~ka odi po na-gorna linija.

Tehnolo{ka postapka za dobivawe na su{eni kajsiiPodgotovka na kajsiite za su{ewePred da se zapo~ne so procesot na su{ewe potrebno e da se

napravi podgotovka na plodovite. Podgotovkata za su{ewe na kajsiite e sostavena od pove}e

tehnolo{ki operacii.Kalibrirawe, Miewe na plodovite, Se~ewe na plodovite i

oddeluvawe na koskata, Inaktivirawe na enzimite, Postavu-vawe na plodovite na lesi i su{ewe

Kalibrirawe – So cel da se dobijat kvalitetni i uedna~eni su{eni plodovi od kajsii, so izedna~ena sodr`ina na vlaga, potrebno e da se vr{i kalibrirawe na plodovite, odnosno od-birawe po golemina i masa na plodot.

Miewe na plodovite – Se vr{i so cel da se otstranat mehani~kite ne~istotii i najgolemiot del na mikroorganizmite (epifitnata mikroflora), od nivnata povr{ina. Po pravilo, prerabotkata na ovo{jeto zapo~nuva so negovoto miewe.

Se~ewe na plodovite i oddeluvawe na koskata – Se izveduva so cel da se zgolemi dopirnata povr{ina na plodovite so zagre-aniot vozduh, a na toj na~in se zabrzuva i procesot na su{ewe. Se~eweto na plodovite se izveduva po nadol`nata brazda na plodot, a plodovite se se~at so no`evi napraveni od ~elik koj ne r|osuva. Su{eweto mo`e da se izvede i na celi plodovi, no vo toj slu~aj se prodol`uva vremeto na su{ewe.

Inaktivirawe na enzimite – Poznato e deka so samoto se~ewe na plodovite doa|a do aktivirawe na enzimite, potem-nuvawe i oksidacija. Za da se spre~i ova nepo`elno dejstvo, potrebno e sulfurirawe na plodovite. Sulfuriraweto e neo-phodna postapka pred su{eweto, a se izveduva so cel da se za-pazi prirodnata boja na plodovite i da se onevozmo`i nivno muvlosuvawe i rasipuvawe. Sulfurniot dioksid e verojatno najstariot konzervans.

Postavuvawe na plodovite na lesi i su{ewe – Po se~eweto i oddeluvaweto na koskata, plodovite se postavuvaat na drveni lesi na koi ima postaveno sitesti mre`i napraveni od materi-jal koj nema {tetno vlijanie vrz plodovite i koj ne r|osuva. Na povr{ina od 1 m2 mo`e da se postavat okolu 10 kg kajsija, ise~eni na polovinki. Kajsiite se postavuvaat svrteni so presekot nagore za da se spre~i istekuvaweto na sokot. Po izvr{enoto sulfurirawe, lesite so surovinata se postavuvaat vo su{nica. Su{eweto se izveduva na temperatura od 50 do 60ºS, za vremen-ski period od 2-3 dena vo solarnite su{nici, a e vo direktna zavisnost od sostavot na surovinata i klimatskite uslovi. Kra-jnata sodr`ina na vlaga vo su{enite kajsii treba da iznesuva okolu 20%.

Makedonska solarna su{nica

JUNI 2011 | 25

Od 16 dekari, ~etiri toni tutun

Odgleduvawe na tutun INDUSTRISKI KULTURI

Pi{uva: Elizabeta Risteska

Tutunot e za{titniot znak na Prilep kade {to ima najpovolni uslovi za negovo odgleduvawe. Nadaleku poznatiot orientalen tutun, koj vo Prilep e zasta­pen so okolu 95%, se koristi kako za~in vo proizvod­

stvoto na cigari. Semejstvoto na Todor Risteski od Prilep so proizvodstvo

na tutun se zanimava so godini nanazad i toa za niv pret­stavuva edinstvena egzistencija.

„Otkoga znam za sebe, jas i moeto semejstvo se zanimavame so proizvodstvo na tutun. Vo poslednite godini bevme pri­nudeni da go zgolemime proizvodstvoto zatoa {to toa ni e edinstveno sredstvo za egzistencija. Lani, na povr{ina od 16 dekari, proizvedovme ~etiri tona tutun. I ovaa godina planirame da go dostigneme minatogodi{noto koli~estvo. So zgolemuvaweto na upotrebata na mehanizacijata vo proiz­vodstvoto na tutun, posebno vo rasaduvaweto i ni`eweto, malku e olesneto proizvodstvoto, no toa ne zna~i deka e le­sno da se proizveduva tutun”, veli Risteski.

Poradi povolnite po~veno­klimatski uslovi, odnosno biolo{kite svojstva, tutunot mo`e da se odgleduva na po~vi so ponizok bonitet (5­7 klasa). Toa zna~i deka vo ovoj region, dokolku se odgleduva druga poljodelska kultura, ne mo`e da se dobie pogolem prihod vo odnos na proizvodstvoto na tutun.

Spored Todor, terenot na leite treba da bide son~ev, za{titen od vetrovi, so pristap do ~ista voda. Po~vata treba da bide plodna i ocedna. Vo blizina na leite ne treba da se odgleduva zelen~uk, bidej}i se prenesuvaat bolesti na tutunskite rastenija (osobeno virusnata nekroza), terenot za sadewe treba da se menuva sekoja godina ili najmnogu na 2­3 godini. Risteski veli deka pri podgotovka na mestata na leite se ora dva pati (edna{ vo tekot na letoto i edna{ naesen), a 2­3 dena pred podigaweto na rasadot (leata) treba da se izvr{i freziraweto (po~vata da se izramni i da ima dovolno vlaga).

„Leata ne treba da ima dol`ina pogolema od 20 m (za da se izbegne {irewe na bolesti i da se postigne dobro prove­truvawe), da ima {irina 1 m (za polesno presmetuvawe na koli~estvoto seme, |ubre, hemiski za{titni sredstva) i vi­sina ne pogolema od 20 cm (za dobro oceduvawe).

Povr{inata na leite mora da bide sovr{eno ramna, za da ne se zadr`uva voda. Svodovite so koi gi potpirate najlonite treba da imaat visina ne pomala od 50­70 cm”, objasnuva Risteski.

„Koga nema vrne`i, po~vata na leata treba da se navodnuva nekolku dena pred dezinfekcijata. Ne treba da ima mnogu vl­aga, tuku po~vata da bide rovka. Pred dezinfekcija, po~vata treba da se razdrobi, da se is~isti od kamewa i da se izram­ni”, veli Todor.

[to se odnesuva do |ubreweto na leata, Risteski veli deka se vr{i 2­3 dena pred seeweto, se rasfrla ramnomerno i se vklopuva na dlabo~ina 5­8 cm so greblo. Toj veli deka tre­ba da se vnimava da ne se ostavi |ubre na povr{inata za da ne izgori semeto, no i da ne odi pod 8 cm, dodeka povr{inskoto |ubrewe se prepora~uva samo koga rastenijata se `olti po­radi nedostig na azot.

Spored Todor, pred seeweto na tutunskite lei po~vata treba da bide ramna i nabiena, bez grutki i neramnini.

„Za seewe se koristat 5 grama sertificirano seme na 10 metri lea. Leata se pokriva so arsko |ubre ili pesok so debe­lina od okolu 0,5 cm. Dokolku koristime arsko |ubre, mora da bide dobro proseano. Od seidbata do rasaduvaweto treba da pominat 45 do 50 dena. Optimalen period za seewe na semeto e od 1 do 30 mart”, objasnuva Risteski i dodava: „Se poleva rasadot, zavisno od vremenskite uslovi i od kvalitetot na po~vata. Treba da se vnimava da ne se polee so pogolemo koli~estvo voda za da ne se pojavi gniewe i stagnirawe na rasadot. Pred da se korne rasadot za rasaduvawe, treba do­bro da se navodni za polesno da se korne”.

[to se odnesuva do rasaduvaweto, Todor potencira deka po~vata za proizvodstvo na tutun treba da bide rastresita, ocedna i lesna za obrabotka, a sodr`inata na humus ne treba da bide pogolema od 2%.

„Prvoto orawe se vr{i naesen za da se zaoraat ostatocite od prethodnite kulturi i za da mo`e da se zadr`i vodata od zimskite do`dovi, dodeka vtoroto lesno orawe se vr{i nap­rolet zaedno so freziraweto na po~vata”, zavr{uva Risteski.

26 | MOJA ZEMJA

Kultivirawe na kamilica

Vo grupata na najeksponirani vidovi, kamilicata e vode~ka kultura so lekoviti svojstva. Nitu oficijal-nata nitu narodnata medicina ne mo`e da se zamisli bez ova rastenie. Se koristi cvetot od kamilicata

(Chamomillae flos) i eteri~noto maslo (Chamomillae aethero-leum). So ogled na toa deka pobaruvawata za kamilica kako surovina sekojdnevno se zgolemuvaat, pred pedesetina godini se zapo~nalo so planta`no odgleduvawe. Kamilicata izobi-luva so aktivni materii od koi najva`no e eteri~noto maslo vo koncentracija od 0,3 – 1,3%, no sodr`i i flavonoidi, gliko-zidi i vitamin C. Masloto e temnosino ili zeleno, vo zavis-nost od koli~estvoto na bezbojniot prokamazulen (matricin). Imeno, prokamazulenot pri postapkata na destilacija pr-eminuva vo temnosin kamazulen, od kade {to doa|a i bojata na masloto. Kvalitetot na eteri~noto maslo se ocenuva spored sodr`inata na kamazulen i α-bisabolol.

Ekolo{ki uslovi za odgleduvaweZa uspe{en razvoj rastenieto bara umerena klima i sredni

temperaturi. Fazata 'rtewe i niknuvawe zapo~nuva pri tem-peratura od 6ºC, me|utoa optimalnite temperaturi treba da se dvi`at vo granicite od 20 do 25ºC. Vo fazata na formirawe na cvetnite glavi, dnevnite temperaturi poniski od 20ºC nega-tivno vlijaat vrz kvalitetot. Vo tekot na vegetacijata bara mnogu svetlina i dokolku vo periodot od butonizacija do polno cvetawe svetlinata kako faktor otsustvuva, eteri~noto maslo nema da sodr`i prokamazulen {to prili~no negativno }e se odrazi vrz negoviot kvalitet. Su{ata dobro ja podnesuva, no do-kolku po~venata povr{ina ne e dovolno vla`na, semeto nema da prorti.

IshranaKamilicata e rastenie na siroma{ni po~vi i prili~no e

skromna vo odnos na potrebata od hranlivi elementi. Za prinos od eden ton i tri tona herba, potrebno e da se upotrebat okolu 20 kg fosfor, 50 kg azot i 80 kg kalium. Po pravilo, azotot se primenuva vo proletniot period, kako prihrana. Vo zavisnost od obezbedenosta na po~vata so ovoj element, koli~estvata mo`e i da se zgolemat, do 80 kg/ha, no vakvite dozi vo golema mera predizvikuvaat polegnuvawe na posevot.

SeidbaVo na{i uslovi optimalni se esenskite seidbeni rokovi,

od sredinata na septemvri do krajot na oktomvri. Dokolku ra-sporedot na esenskite vrne`i e povolen i tie se ramnomerno rasporedeni, so prodol`enite seidbeni rokovi se postignuva

zadovolitelen efekt. Vo isklu~itelno su{ni reoni, rasteni-jata pouedna~eno niknuvaat i rastat dokolku seidbata se izvr{i vo podocne`niot rok. Semeto od kamilica 'rti samo vo uslovi na dovolno svetlina, pa mora da bide ostaveno na samata po~vena povr{ina. Za seidba se koristi me{avina sostavena od 25 do 30% seme i 70–75% pulvis (delovi od cvetnite glavi) od sood-vetnata sorta/hibrid. Vo zavisnost od 'rtlivosta na semeto i sortata, potrebno e od 7 do 9 kg me{avina/ha. Seidbata vo nikoj slu~aj ne treba da se izveduva pri posilen veter. Pri seidba vo prviot rok zadol`itelno e da se izvr{i valawe na po~vata, op-eracija {to ne e potrebno da se izveduva pri podocnata seidba.

Proletnata seidba treba da se izbegnuva zatoa {to prin-osite se poniski prose~no za 40%.

BerbaNajkvalitetnata kamilica se upotrebuva za dobivawe na dro-

ga. Za site ostanati prerabotki se koristat poniskite klasi od sve`ata ili otpadot od dorabotenata suva kamilica. Periodot na berba zavisi od op{tata sostojba na posevot, no najdobro e da se zapo~ne koga 70% od cvetnite glavi se fiziolo{ki zreli (semeto sè u{te ne e oformeno, a jazi~estite cvetovi imaat horizontalna polo`ba), {to se postignuva so prodol`uvawe na esenskite rokovi na seidba. Vo sprotivno, so berba se zapo~nuva pred 60% od cvetnite glavi da navlezat vo fiziolo{ka zrelost. Dokolku 5 do 6 dena po ranoto pribirawe padnat do`dovi ili posevot se navodnuva, za dve nedeli mo`e da se izvr{i i vtoro pribirawe, so koe se dobiva duri i do 50% prinos na prvata ber-ba. Dokolku prvata berba se oddol`i, se javuvaat golemi zagubi. Vo slu~aj da procvetaat 90% od rastenijata, mnogu od cvetovi-te koi prvi procvetale se osipuvaat, a pri 100% procvetuvawe kvalitetot na eteri~noto maslo e zna~itelno namalen. Koga posevot pod kamilica ne e polegnat i nema pleveli, pri berba so `iten kombajn se dobivaat 65–70% cvetovi od prva klasa (so cvetna dr{ka do 10 cm), 20–25% cvetovi od vtora i treta klasa i samo 5% stebla bez cvetovi.

Vo zavisnost od vremenskite uslovi vo tekot na vegetacijata, prinosot na sve`i cvetovi se dvi`i od 3,0 do 6,0 t/ha, od koi 60% se od prva klasa. Ako posevot e polegnat ili od koi bilo drugi pri~ini e onevozmo`eno ma{insko pribirawe, najdobro e da se kosi celo rastenie i da se destilira bez prethodno odvo-juvawe na cvetovite. Od kamilicata od treta klasa se dobiva od 0,3 do 0,5 kg eteri~no maslo. Prinosot na seme e varijabilen i iznesuva od 80 do 250 kg/ha.

Pi{uva: prof. d-r Zoran Dimov, dipl. zemjod. in`. Marijana Spirkovska

NadnaslovRUBRIKAPOLEDELSTVO Alternativni industriski kulturi

JUNI 2011 | 27

NOVITETI - MIKROBIOLO[KI PREPARATI

Vo interes na perspektivniot razvoj na ekolo{koto organsko zemjodelsko proizvodstvo vo Republika Makedonija ovozmo`ena e primena na novi organski preparati koi se kombinacija od poznati soevi mikroorganizmi.Fondacijata za podr{ka i razvoj-Prilep, soglasno barawata sodr`ani vo Regulativata (EC) br.183/2005 na Evropskiot Parla-ment, koja gi sodr`i barawata za higiena na hranata (proveri: Official Jurnal L35, 8/2005 str. 1-22) ovozmo`i uvoz na ovie organ-ski preparati.Deklaracijata na ovie preparati e sertificirana od Danskiot inspekciski sistem za za{tita na organskata hrana, Regulativa na Sovetot (EEC) br. 2029/91.Toa se proizvodi na baza na kulturi na prirodni mikroorganizmi, koi se nao|at vo prirodna sredina. Ovie kulturi kako mati~en proizvod se proizveduvaat vo firma BIOSA/ Biosa vo Danska. Kako ekskluziven proizvoditel za ju`na i isto~na Evropa se javuva firmata Eko–Agrotech /Eko–Agroteh, a distributer e firmata Greecon/Greekon i dvete od Polska so koi sorabotuvame nie.Upotrebata na tie proizvodi rezultira so:

1. Namaleno koristewe na ve{ta~ki |ubriva i hemiski sredstva za za{tita na rastenijata2. Zgolemuvawe na prinosot i istovremeno reduciirani tro{oci vo tekot na proizvodstvoto3. Zgolemen imunitet kaj `ivotnite i rastenijata,4. Podobrena sostojba na oranicite i vo po{iroka smisla na zborot podobruvawe na prirodnata sredina vo koja rastat

zemjodelskite kulturiToa e ovozmo`eno so primena na slednite organski preparati:

Terra Biosa / Tera Biosa (NATURAL) toa e univerzalno mikrobiolo{ko sredstvo, proizvedeno na baza na kulturi od `ivi bakte-rii od mle~nata kiselina, kvasec i maja fermentirani so ekstrakti na 20 bilni rastenija .Ova sredstvo pred se slu`i za:kondiconirawe na po~venite svojstva,hemiskite elementi vo po~vata od nedostapna forma preminuvaat vo dostapna za zaseanite kulturiintenzivno sozdavawe na humufikacionen sloj vo po~vata,intenzivno raspa|awe na vegetacionata masa i drugite organski ostatocite posle `etvata i sobiraweto na prinosot,podobruvaweto na vodnite i vozdu{nite proporcii vo po~vata,

Terra Biosa se upotrebuva vo proizvodstvoto na semenski materijal i rasaden materijal i toa kako dodatok za podobruvawe na semeto i za rastenija podgotveni za sadewe/sad nici ({titi od pojava na fuzarium),so preparatot se tretiraat i zemjodelskite rastenija vo razni periodi na nivnoto rastewe/vegetacija. So toa rastenijata zajaknuvaat, se pootporni na su{a i bolesti , se izdol`uva i razgranuva korenovata masa {to rezultira so zna~itelno zgolemuvawe na prinosot.

Terra Biosa / Tera Biosa (FORTE) e isto taka mikrobiolo{ki preparat dvojno fermentiran koncentrat so intenzivno dejstvo. Se rastvora vo nehlorirana voda, dava vidlivi rezultati kratok period posle tretmanot, pred se se upotrebuva za uni{tuvawe na gabi~nite zaboluvawa kaj kulturite, gi {titi kulturite od pojava na muvla isto taka vr{i eliminirawe na polskite {tet-nici.

Animal Biosa dopolnitelna probioitska me{avina za hrana kaj dobitokSe upotrebuva vo razni proporcii vo hrana na doma{ni `ivotni i `ivotni odgleduvani vo farmi, i pridonesuva za slednoto:Kaj `ivotnite odgleduvani vo golemi farmi ( eliminacija na prolivite, namaluvawe na gabi~nite zaboluvawata, spre~uvawe pojava na truewe so hranata),vidlivo namaluvawe na proizvodstvenite tro{oci ( namaluvanie na tro{oci za veterinarna intervencija ),namaluvawe na periodot za odgoj, namaluvawe na somatskite kletki vo mlekoto, poefikasno iskoristuvawe na hranata za goewe na `ivotnite.

Doctor BI/ Doktor BI Probiotikot Doktor BI ima va`na uloga vo odgleduvaweto na p~elnite familii.Se upotrebuva kako dodatok za pothranuvawe. Istiot sozdava otpornost na pesticidi upotrbuvani vo zemjodelstvoto. Se koristi na esen za efikasno pre`ivuvawe na p~elnite familii do prolet. Pomaga vo borba protiv pojava na varoza i nosemoza.

ФОНДАЦИЈА ЗА ПОДДРШКА И РАЗВОЈ-ПРИЛЕПУл. Цар Самоил бб, 7 500-Прилеп

Kontakt telefoni:072/205-250, 077/888-493

28 | MOJA ZEMJA

Elektri~naOBNOVLIVI IZVORI NA ENERGIJA

So ogled na trendot na zgolemuvawe na site tro{oci (osobeno na cenata na elektri~nata energija), sè pove}e }e stanuva praktika iskoristuvaweto na obnovlivite izvori {to nè opkru`uvaat. Eden od

na~inite za namaluvawe na ovie tro{oci e samostojno proiz-vodstvoto na elektri~na energija na farmite.

Proizvodstvoto na elektri~na energija na farma mo`e da bide od razli~ni izvori. Najlesno proizvodstvo na elektri~na energija od obnovlivi izvori e so upotreba na fotovoltaici koi se sostaveni prete`no od monokristalen, polikristalen ili amorfen silikon koj son~evata svetlina t.e. radijacija di-rektno ja pretvora vo elektri~na energija.

Na farma mo`eme da proizvedeme i elektri~na energija od veter so pomo{ na veternici. So pomo{ na kineti~kata ener-gija na veterot se pridvi`uvaat perkite na veternicata, koi pridvi`uvaat generator koj ja pretvora mehani~kata energija

od vratiloto vo elektri~na energija. Ovie sistemi rabotat na pogolema brzina na vetrot i za niv se potrebni merewa na lo-kacijata na koja{to }e se postavat.

Ovie izvori mo`e i da se kombiniraat so toa {to se dobi-va poavtonomen sistem (hibriden sistem), koj dava pogolema sigurnost vo proizvodstvoto na elektri~na energija. Kaj ovie sistemi ~esto pati se koristat i baterii za skladi-rawe na elektri~nata energija za taa da mo`e da se koristi i vo no }ni te ~asovi.

Elektri~na energija mo`e da se proizvede i od drugi alter-nativni/obnovlivi izvori {to gi poseduvame na farmata. Eden takov primer e proizvodstvo na elektri~na energija od biogas proizveden na farmata. Biogasot mo`eme da go proizvedeme od rastitelen ili `ivotinski otpad so pomo{ na biodigestori (koi ja imitiraat rabotata na `eludnikot na kravite). Toj se sostoi od pribli`no 75% metan i ostanatoto e SO2. Ovoj gas

Pi{uvaat: dipl. zemjod. in`. Damjan Surleski, Dejan Filiposki, sektor za OIE i EE

Za proizvodstvo na elektri~na energija od biogas, cenata na investici-jata mo`e da bide mnogu razli~na vo zavisnost od na~inot na izgradba i kapacitetot. Edna opcija e celiot sistem da bide napraven so grade`ni materijali dostapni na {irokata javnost. Vtora opcija e da se kupi eden del od opremata (rezervoar, generator i dr.), a ostanatoto da se dogradi so dostapnite materijali. Treta opcija e da se kupi celosen sistem koj ~ini pove}e od prethodnite dve opcii i e malku zastapen na makedonskiot pazar.

Biogas pogonuva agregat na gas

farma

JUNI 2011 | 29

mo`e da se koristi kako direktno gorivo za proizvodstvo na toplinska energija ili kako gorivo za generator koj proizveduva elektri~na energija. Generatorot koj raboti na biogas mnogu na-likuva na generator za struja koj e pogonuvan od dizel ili benzin kako gorivo. Kako nus-proizvod od biodigestorot se javuva |ub-rivo za na|ubruvawe na zemjodelskite povr{ini (cvrsto i te~no) koe{to ima visok kvalitet.

Vo Makedonija, iako mnogu malku se koristat ovie izvori na energija, osobeno za proizvodstvo na elektri~na ener-gija (naj~esto poradi neznaeweto na farmerite ili poradi po~etnata investicija {to treba da se napravi), sepak postojat zemjodelci koi po~nuvaat da gi praktikuvaat na svojata farma. Edna od pri~inite e toa {to se prinudeni poradi nemaweto

elektri~na mre`a vo ruralnite oblasti ili vi-sokata cena za priklu~ok. Kako dobar primer bi ja poso~ile organskata kozarska farma „Me~koec” vo op{tina Gradsko. Sopstvenikot na farmata in-vestiral vo fotovoltai~ni paneli i veternica (sistem so baterii) so cel da se zadovolat celos-nite potrebite na negovata farma. Toj e celosno nezavisen od elektri~nata mre`a. Na ovoj sistem toj ima priklu~eno pove}e potro{uva~i kako: os-vetluvawe, televiziski i radiouredi, hidrofor za voda, molzni aparati za kozite, fri`ideri i sli~ni uredi koi mora da se poseduvaat na edna takva farma za neprekinato proizvodstvo. Otkako }e se napolnat bateriite, sistemot mo`e da se odr`uva tri dena bez povtorno polnewe, a pritoa da gi zadovoli sekojdnevnite potrebi za struja na farmata.

Pri proizvodstvo na elektri~na energija na farma treba da se ima predvid i efikasnosta na potro{uva~ite. Za sistemot da ima pomala po~etna investicija, treba da se koristat uredi koi kon-

sumiraat pomalku elektri~na energija od tradi-cionalnite (op{topoznati na javnosta), a sepak da ja vr{at nepre~eno istata funkcija za koja se name-neti. Preporaki za namaluvawe na potro{uva~kata na elektri~na energija se: koristewe na efikasni svetilki (fluorescentni, LED diodi); zapazuvawe

na energetskata efikasnost na uredot {to se kupuva/zamenuva (na skoro site elektri~ni uredi ima oznaka za potro{uva~ka na energija i kategorija na efikasnost – prepora~livo e A bidej}i postojat uredi koi rabotat so zastarena tehnologija i koristat minimum dvojno pove}e elektri~na energija od ponovite; namalu-vawe na potro{uva~kata za greewe, ladewe i klimatizacija so zgolemuvawe na energetskata efikasnost na objektot; pravilno postavuvawe na objektot za celosno iskoristuvawe na son~evata svetlina; popolnuvawe na site mali otvori i procepi kade {to se pojavuva zaguba na energija koi se navidum nebitni no mnogu polezni za zgolemuvawe na energetskata efikasnost i drugi praktiki koi bi ja namalile potro{uva~kata na elektri~na en-ergija.

Momentalnata cena na fotovoltai~ni paneli na pazarot vo Make-donija iznesuva okolu 3 €/W, a za sistem so baterii okolu 4,5 €/W. Na ova se dodavaat i tro{ocite za invertor i pridru`na oprema za sistemot da bide funkcionalen.

Cenata na najmalata veternica {to mo`e da se najde na pazarot vo Makedonija iznesuva okolu 500 € (so mo}nost od 200 W). Na ova se dodavaat i tro{ocite za baterii, invertor i pridru`na oprema.

energija od

30 | MOJA ZEMJA

NadnaslovRUBRIKA

Kapacitet zaModerna sviwarska farmaSTO^ARSTVO

Odgleduvaweto mladi prasiwa kako proizvodstvena granka bara kompe-tentnost, moderna oprema, rabota i posvetenost za da se dobijat pozi-tivni rezultati.

Goran Angelovski od Veles se zanimava so odgleduvawe na prasiwa i vo 2008 izgradil farma za taa namena. „Poradi nemawe dovolno izgradeni kapaciteti za ovoj tip na proizvodstvo, re{ivme na{ata dejnost da bide odgleduvawe na pod-mladok (prasiwa do 25 kg ̀ iva mera) koi ponatamu bi se prodavale na drugi farmi za doodgleduvawe (goewe)”, veli Angelovski.

Kapacitetot na farmata iznesuva 90 mesta za matorici i proizvodstvo na 2.000 prasiwa godi{no, a indeksot na prasewe kaj matoricite e 2,3 na godi{no nivo. Farmata opfa}a povr{ina od 700 m2 so dvorno mesto od 1.600 m2.

„Vo na{ata farma se zastapeni rasite „daland”, „landras” i „pijetren”. Os-emenuvaweto na matoricite se izvr{uva po ve{ta~ki pat, vo sorabotka so repro-centarot „EUROGEN” od Skopje, od kade {to se nabavuva genetikata i koj voedno e zastapnik na programata TOPIGS od Holandija za RM”, dodava Goran.

Pi{uva: Marjan Kirovski

Vo na{ata farma se zastapeni ra-site „daland”, „landras” i „pi-jetren”. Osemenu-vaweto na mator-icite se izvr{uva po ve{ta~ki pat vo sorabotka so reprocentarot „EUROGEN” od Skopje, od kade {to se nabavuva genetikata i koj voedno e za-stapnik na pro-gramata TOPIGS od Holandija za RM”, veli Goran.

JUNI 2011 | 31

Nadnaslov RUBRIKA

Prv ~ekor vo proizvodstveniot proces na farmata e nabavka na pedigrirani nazimki-hibridi od reprocentrite vo RM koi se vseluvaat vo delot nare~en propustili{te vo grupni boksovi. So postignata te`ina od 120 do 130 kg se smestuvaat vo individualni boksovi kade {to se ~eka da se pojavi estrus i se vr{i ve{ta~ko os-emenuvawe.

„Vo ovie boksovi ̀ ivotnite ostanuvaat okolu eden mesec. Vo ovoj period, so pomo{ na eho-aparat, se utvrduva sprasnosta. Ako se pot-vrdi sprasnost, se preseluvaat vo prostorijata nare~ena ~ekali{te kade {to ostanuvaat do 110. den od osemenuvaweto. So navr{uvawe na 110. den od sprasnosta, `ivotnite se nosat vo prasili{te. Samoto prasili{te e opremeno so oprema od renomiraniot proizvoditel BIG DUTCHMAN”, objasnuva Angelovski.

Matoricite se oprasuvaat i ostanuvaat so prasiwata odreden period. Po 28 dena prasiwata se razdeluvaat od majkite i se nosat vo prostorijata b-faza (opremena so BIG DUTCHMAN oprema) kade {to ostanuvaat u{te 30-tina dena i otkako }e postignat te`ina od 25 kg, se prodavaat. Po razdeluvaweto od prasiwata, matoricite se nosat vo propustili{te i procesot zapo~nuva od po~etok.

Angeleski ja vr{i nabavkata na hrana za potrebite na ̀ ivotnite vo farmata (vo vid na `itarki, mineralni komponenti i sli~no) preku doma{ni snabduva~i, dodeka samata podgotovka ja vr{i vo farmata.

„Temperaturata vo prasili{teto i b-fazata vo farmata se regu-lira so pomo{ na grejni plo~i, grejni lambi i infrared-grealki koi se reguliraat so termostati koi ja odr`uvaat posakuvanata tem-peratura. Ventilacijata, koja e od osobeno zna~ewe vo proizvodst-veniot proces, se obezbeduva so pomo{ na aksijalni ventilatori so 6-stepenska regulacija”, objasnuva Goran i za kraj dodava: „Na{ata farma koristi stru~ni soveti od pove}e strani, upotrebuvame softver za vodewe na mati~no stado (Porcitec 2011), spisanija (Pig progress) i sli~no”.

90 matorici i2.000 prasiwa

Infrared lamba

Ventilacijata, koja e od osobeno zna~ewe vo proizvodstveniot proces, se obezbeduva so pomo{ na aksijalni ventilatori so 6-stepen-ska regulacija

32 | MOJA ZEMJA

100.000 cve}iwa na eden dekar

Odgleduvawe na cve}iwa

Na periferijata na Ko~ani, semejstvoto Kocevi se zanimavaat so odgleduvawe na cve}iwa. Vo svojot plastenik tie proizvedu-vaat 100.000 cve}iwa na povr{ina od eden dekar. Kiro Kocev se zanimava so gradinarstvo i cve}arstvo u{te od detstvoto.

Foliite za proizvodstvo na ranogradinarski kulturi i cve}iwa opfa- }aat vkupno dva dekari povr{ina. Godinava, vo negoviot plastenik bea proizvedeni 25.000 petunii, 25.000 inpatii, 25.000 tagetisi, 15.000 ver-beni i 15.000 cve}iwa od sortata vinka.

Vo po~etokot na fevruari semeto se see vo saksii t.n. bonbonierki i toa po edna semka vo sekoja saksija. Vo foliite, saksiite se ~uvaat na temperatura od 18-20oC, koja se postignuva so zagrevawe so drva i toa vo period od 24 ~asa. Pritoa, redovno se navodnuvaat so sistemot kapka po kapka. Kon krajot na fevruari se vr{i rasaduvawe vo saksii polni so tre-set so golemina od 6h8 sm. Tresetot go nabavuvaat od Skopje, od firmata „Evgeni”.

Po petnaesetina dena, cve}iwata se spremni za proda`ba. Spored Ko-cev, ovoj vid na biznis ovozmo`uva udobna egzistencija za ~etiri~leno semejstvo. Toj vo idnina razmisluva za pro{iruvawe na povr{inite pod fo-lii i zgolemuvawe na brojot i sortite na cve}iwa.

Pi{uva: Stojan Lazarov

CVE]ARSTVO

JUNI 2011 | 33

Osiguruvaweto spas od grad

Osiguruvawe na primarnoto zemjodelsko proizvodstvo

I ovaa godina dr`avata go subvencionira osiguru-vaweto na primarnoto zemjodelsko proizvodstvo so 60% od visinata na premijata za osiguru-vawe, odnosno samo za osiguruvawe od osnovnite

rizici.Korisnici na subvencii mo`at da bidat zemjodelci koi

gi poseduvaat maksimalnite povr{ini po korisnik do 5ha za lozovi i ovo{ni nasadi, do 2ha za gradinarski kulturi, do 1ha za tutun, do 10ha za `itni kulturi i do 100 p~elni semejstva.

„Predmet na osiguruvawe mo`at da bidat site zemjodel-ski kulturi vo neo`neana i neobrana sostojba. Osigurenite opasnosti-rizici od osnovnata grupa se grad, po`ar i grom, i dopolnitelnite rizici vo koi spa|aat proleten mraz, poplava i luwa. Osiguruvaweto od dopolnitelni rizici mo`e da se sklu~i samo ako prethodno se sklu~i osiguru-vawe od osnovnite rizici”, velat od Vardar Osiguruvawe

Isto taka, od Vardar soop{tuvaat deka predmet na osig-uruvawe mo`at da bidat i zdravi doma{ni `ivotni koi se odgleduvaat vo soodvetni zoohigienski uslovi, pravilno se iskoristuvaat i se do opredelena starost. Rizicite koi gi osiguruvaat od ovaa kompanija se uginuvawe na `ivotnoto poradi bolest ili nesre}en slu~aj i prinudno kolewe i kolewe od nu`da.

„Vo osiguruvaweto ne se vklu~eni zaraznite bolesti koi se suzbivaat so zakon (tuberkuloza, bruceloza, infektivna anemija kaj kopitarite, ligavka i {ap, ~uma kaj sviwi, leu-koza i dr.) Dodeka pak, vo nesre}en slu~aj spa|a ubivawe ili uginuvawe na `ivotnoto od po`ar, udar od grom, eksplozija, poplava, lizgawe i odronuvawe na teren, pregazuvawe od vozila, me|usebno tepawe na `ivotnite, davewe vo voda, udar od elektri~na struja, truewe so hemiski otrovi i dr”, potenciraat od Vardar Osiguruvawe

Osiguruvaweto na zemjodelskite kulturi zapo~na od april i trae do zavr{uvaweto na rekoltata, a izdavaweto na potvrdite vo podra~nite edinici e do 30 avgust.

Spored kompanijata Vardar Osiguruvawe, najgolemata opasnost od pojava na grad e vo letniot period. Ottamu apeliraat deka poradi promenlivite vremenski uslovi, zemjodelcite treba blagovremeno da gi osiguraat svoite posevi.

„Naplatata na premijata se vr{i: 20% vo gotovo pri sklu~uvaweto na polisata a ostanatoto po zavr{enata rekolta, najdocna do 20 dekemvri od tekovnata godina. So finansiskata podr{ka od strana na Vladata, osigurenikot pla}a 20% vo gotovo pri sklu~uvaweto na polisata, 60% u~estvuva Agencijata za finansiska podr{ka na zemjodelie-to a ostanatite 20% osigurenikot gi pla}a do 20 dekemvri od tekovnata godina”, istaknuvaat od kompanijata

Ovaa godina Dr`avata zapo~na da go subvencionira i osiguruvaweto na p~eli pri {to korisnici na subven-cii mo`at da bidat p~elari koi poseduvaat do100 p~elni semejstva. Vo Vardar sumata na osiguruvawe (vrednosta) na 1 p~elna ko{nica e 6.000den. a premijata 300 den. po ko{nica.

Pi{uva: Marjan Kirovski

34 | MOJA ZEMJA

NadnaslovRUBRIKA

Odgleduvawe NadnaslovRUBRIKA Toplovodni ribniciRIBARSTVO

Ribata e eden od najstarite vidovi hrana {to gi ko-risti ~ovekot. Interesot na ~ovekot za koristewe na ribite datira od najstarite vremiwa. Ribarstvoto vo Makedonija kako tradicija bazira na lov na riba

okolu Ohridsko, Prespansko i Dojransko Ezero, kako i kaj po-golemite blata (mo~uri{ta) pokraj rekite. Iako ribolovot na otvoreni vodi vo Makedonija ima dolga tradicija, akvakul-turata odnosno proizvodstvoto na riba vo ribnici datira od ponovo vreme. Imeno, prvite ribnici za proizvodstvo na riba se izgradeni vo 60-tite godini, odnosno ribnikot „Bel Ka-men” – Bitola za toplovodni i „Vrutok” za ladnovodni ribi.

Spored intenzitetot na eksploatacija, postojat tri vida na toplovodni ribnici: ekstenzivni (500 kg/ha), poluinten-zivni (800-1.500 kg/ha) i intenzivni (mali parceli 10.000 kg/ha; kafezi 25-50 kg/ha recirkulacioni bazen~iwa 100 kg/m). Po-delbata i osnovnite karakteristiki na trite sistemi baziraat vrz gustinata na nasadot na ribi i na~inot na koj se obezbeduva hrana za odgleduvanite ribi. Krapot, kako naj~esto odgleduvana riba vo toplovodnite ribnici, e so golema adaptivnost kon razli~ni uslovi na vodnata sredina, kako i so re~isi univer-zalni naviki na ishrana.

IZGRADBA NA TOPLOVODNI RIBNICI ZA KRAPZa izgradba na toplovoden ribnik za krap (za ekstenzivno,

intenzivno ili poluintenzivno proizvodstvo) osnovno e da se isplanira koli~estvoto riba {to bi se proizveduvalo, vrz os-nova na povr{inata {to ja imame na raspolagawe, kvalitetot i koli~estvoto voda, konfiguracijata na terenot, pedolo{kiot sostav vo odnos na strukturata i propustlivosta. Vodata vo

toplovodnite ribnici treba da gi ima minimum slednive kara-kteristiki: sodr`ina na elementite vo mg/l toplovodni ribnici

temperatura vo ºS 0-28

proyirnost delumno proyirni

kislorod 4-9

jaglerod dioksid do 15

amonijak do 0,8

fosfati do 0,5

nitrati do 10,0

solenost % do 5,0

tvrdost ºdH do 20,0

`elezo (vkupno) do 1,0

`elezo (dvovalentno) do 0,1

pH vrednost 7-8 (6,5-9,0)

Lokacijata za gradba na toplovodnite ribnici mora da ima ramnomerno niveliran teren so pad kon objektite za ispu{tawe na vodata od ribnicite, a ova barawe mora da bide zadovoleno bidej}i vodata od ribnikot mora da bide totalno isprazneta.

Polnosistemnite ribici, pokraj prostoriite na mre sti-li{teto, gi imaat slednite kategorii na ribnici (ezera):

Mati~nik – odgleduvawe i ~uvawe na maticite (3%)Mrestili{te – mrest na maticite (0,5%)Rastili{te – odgleduvawe na mladi rip~iwa (3%)

Pi{uva: prof. d-r Mi{o Hristovski, Irena Mandevska

na krap

JUNI 2011 | 35

Nadnaslov RUBRIKA

Mladi~nici – odgleduvawe na podmladok (16%)Odgleduvali{ta (tovili{ta) – odgleduvawe na konsumna

riba (75%)Zimovnici – za zimuvawe na ribite (1,5%)Nasipi - Najva`ni hidrotehni~ki objekti na ribnikot se

nasipite. Pri nivnata izgradba treba da se posveti najgolemo vnimanie. Osnovnata namena na nasipite e da ja zadr`at vodata vo ribnikot odnosno da ima {to pomalo proceduvawe na voda niz niv.

Goleminata na nasipot zavisi od goleminata i namenata na ribnikot. Visinata na nasipot treba da bide okolu 1 m nad opti-malnoto nivo na voda vo ribnikot. [irinata na krunata treba da bide dovolna za dvi`ewe na transportnite sredstva koi bi se dvi`ele po nego. Kosite strani se pravat so kosina od 1:1,5 do 1:3.

Drugi pova`ni objekti {to go so~inuvaat ribnikot, pokraj nasipite, se i dovodnite kanali. Tie slu`at za polnewe na rib-nikot so voda i se dimenzioniraat spored goleminata na rib-nikot, odnosno spored potrebnoto koli~estvo voda. Bo~nite strani se pravat kosi (so pad 1:1), dodeka padot na dnoto treba da bide 0,5-3‰.

Gradiwaci - Postojat vlezni i izlezni gradiwaci. Vleznite slu`at za regulirawe na koli~estvoto voda za polnewe na rib-nikot i za postavuvawe pre~ki za da ne vleze diva riba, dodeka izleznite gradiwaci slu`at za ispu{tawe na vodata od rib-nikot.

Odvodnite kanali – se gradat na najniskiot del na terenot, a so dlabo~inata i padot mo`at da ja soberat celata voda od izlezniot gradiwak.

Dnoto na ribnikot – e najva`no za produktivnosta, odnosno za koli~estvoto na prirodna hrana vo ribnikot. Treba da bide ramno, so pad kon izlovniot lovniot kanal i bez depresii kade {to bi ostanuvale ribi.

Izlovniot lovniot kanal – se nao|a na 5-10 m od nasipot i e za 50 cm ponizok od koj bilo del od ezeroto. Toj ima pad kon izlezniot gradiwak so mo`nost da se ispu{ti celata voda od ribnikot. Goleminata na izlovniot lovniot kanal (dol`ina i {irina) se dimenzionira spored goleminata na ezeroto odnos-no spored koli~estvoto na riba vo ezeroto.

Pokraj klasi~nite ribnici za krap, ovaa riba se odgleduva vo kafezi i plasti~ni bazen~iwa (silosi). Tie se pravat od go-tov materijal i se dimenzioniraat spored koli~estvoto riba {to treba da se proizvede.

RAZMNO@UVAWE NA KRAPPrvata skala vo odgleduvawe na krapot e dobivawe na pod-

mladok, odnosno mrestewe. Razmno`uvaweto na krapot mo`e da se sprovede na tri na~ini: priroden mrest, polukontroli-ran mrest i kontroliran mrest. Za na{eto podnebje mrestot po~nuva na 1050º ( zbirna temperatura po denovi) denovi koga temperaturata na vodata e nad 16ºS, dodeka vremeto na inku-bacija e 60-80º denovi. Sekoja `enka dava okolu 80.000 ikri na kilogram, dodeka teoretski 100.000-1.500.000 edinki.

Priroden mrest na krapot – Bidej}i vo Makedonija nema ve{ta~ko mrestili{te za krap, mresteweto na krapot se odviva so priroden mrest. Prirodniot mrest mo`e da se vr{i vo golemi i mali ezera (Dubi{ev sistem).

Polukontroliran mrest – Od prethodniot se razlikuva po toa {to se hipofiziraat maticite.

Ve{ta~ki mrest – Se vr{i vo strogo kontrolirani uslovi so hipofizirawe na maticite, a inkubacijata na ikrite se odviva vo Zuger-aparati. Li~inkite se izvaluvaat za okolu 75

~asa. Za da se napravi dobar mrest i da se dobie kvaliteten pod-mladok, treba da se napravi dobra selekcija na matici. Matic-ite, spored nekoi avtori, se ~uvaat odvoeno (ma`jaci od `enki), a spored drugi – zaedno vo Zuger-aparati

ODGLEDUVAWE NA KRAPOdgleduvaweto na podmladok na krap go opfa}a periodot od

stadium na li~inka do ednogodi{en krap, a trae od proletta do esenta istata godina. Po izvaluvaweto, li~inkite se stavaat vo rastili{te so gustina 1-3 milioni li~inki na hektar, kade {to se odgleduvaat 30-40 dena (1-1,5 g). Od rastili{teto se prefrlaat vo mladi~nik so gustina 300.000-500.000 edinki na hektar. Vo klasi~nite ribnici rastili{tata i mladi~nicite se edna parcela, odnosno rip~iwata od li~inka do edna godina ostanuvaat vo ista parcela.

Odgleduvaweto na konsumen krap se vr{i vo odgleduvali{ta so razli~na golemina, zavisno od vidot na toplovodniot rib-nik. Ekstenzivnite i poluintenzivnite ribnici se so razli~ni golemini od 20 do 200 hektari. Vo niv naj~esto krapot se odg-leduva vo polikultura, zaedno so amurot i tolstolobikot. In-tenzivniot na~in na odgleduvawe e poraznoviden od ovie dva na~ina i mo`e da se sretnat razli~ni golemini i tipovi na odgleduvali{ta. Pokraj odgleduvaweto na mali parceli do dva hektara, krapot na intenziven na~in se odgleduva vo kafezi i plasti~ni bazen~iwa so razli~na golemina i recirkulacija na vodata. Prednosta na ovoj tip na proizvodstvo e {to naj~esto se vr{i vo zatvoren prostor (obi~no hala), kade {to imame posto-jana temperatura na vodata, postojan (reguliran) kvalitet na vodata, golema gustina na ribite i nulta opasnost od preda-tori, paraziti i bolesti. Pod poribuvawe na ribnik se po-drazbira vkupen broj na poribeni ekonomski korisni ribi, a se

izrazuva vo broj~ena ili te`inska vrednost po ed-inica povr{ina (ha/m2). Za sostavuvawe na planot za poribuvawe potrebno e da se znae biologijata na ribata, bonitetot na ribnikot, planiraniot intenzitet na rast i na~inot na odgleduvawe.

Vrz osnova na iskust-voto i znaeweto se pra-vi matemati~ki model

koj slu`i za poribuvawe na ribnikot. Modelot na poribu-vawe na ribnikot treba da bide adekvaten na klimatskite, hidrolo{kite i hidrohemiskite uslovi. So hranewe se po~nuva koga temperaturata na vodata }e dostigne 15ºS. Potrebnite koli~estva na dodatna hrana vo ribnicite za krap se dvi`i vo slednite granici na dneven obrok, vo zavisnost od vkupnata masa na ribi vo odgleduvali{teto.

Vo klasi~nite ribnici ribite se hranat prete`no so ̀ itar-ki, dodeka vo kafezite i recirkulacionite sistemi so granuli.

LOV, ZIMUVAWE I TRANSPORT NA KRAPKlasi~nite ribnici se lovat voobi~aeno kon krajot na ok-

tomvri i po~etokot na noemvri. Pred da se po~ne so lov, vodata od ezerata se ispu{ta, odnosno voda ostanuva samo vo izlovnite kanali, kafezite i vo recirkulacionite sistemi. Tie se hra-nat isklu~itelno so granulirana hrana. Ribite se lovat so povle~ni mre`i, ~ija dol`ina i visina odgovara na {irinata i visinata na izlovniot kanal. Po lovot, ribite se prenesuvaat vo zimovnici od kade {to se vr{i proda`bata.

Mesec dnevni koli~ini na hrana vo %

april 0,5

maj 1,0-1,5

juni 2,0-2,5

juli 2,5-3,5

avgust 3,5-4,5

septemvri 2,5-1,5

oktomvri 1,0-1,5

Krle`ot – opasnost {to demneP

roletta e vreme koga se se -} avame deka prirodata post-oi, no i vreme koga se budat insektite, vklu~uvaj}i gi i

krle`ite.Krle`ite (ixodes ricinus) se ektoparaz-

iti koi gi napa|aat site cica~i i ptici. Tie se sostaveni od telo, ~etiri para noze i usten aparat so koj cicaat krv. Se razvivaat vo faza na jace, larva, ninfa i adulten oblik. Site razvojni oblici, so isklu~ok na jajcata, cicaat krv. Postojat golem broj razli~ni vidovi na krle`i koi mo`e da ̀ iveat na eden ili pove}e vidovi `ivotni. Nivnata va`nost e golema zatoa {to pri cicaweto krv prenesuvaat golem broj protozoi, bakterii i virusi, kako kaj `ivotnite, taka i kaj lu|eto.

Postojat meki i tvrdi krle`i. Mekite naj~esto `iveat vo nastambi, a tvrdite vo visokite trevi i grmu{ki. Dokolku se prisutni vo golem broj kaj doma{nite `ivotni, osven toa {to gi prenesuvaat gorenavedenite agensi, mo`e da predizvi-kaat i anemija, parezi, paralizi, pa duri i smrt. @enkata mo`e da iscica i 4-5 ml krv i da polo`i i pove}e od 100.000 jajca. Klini~kata slika, isto taka, zavisi i od toa koj infektiven agens go prenele na `ivotnoto dodeka cicale krv.

Interesno e toa {to krle`ite mo`at da pre`iveat mnogu godini i so malku cicawe krv, a so toa pre`ivuvaat i in-fektivnite agensi {to tie gi prenesu-vaat. Tie se rasprostraneti na celata planeta i te{ko se kontroliraat zatoa

{to se nao|aat nasekade. Prskaweto so insekticidni sredstva

na pasi{tata i trevata mo`e da dovede do uni{tuvawe na vegetacijata i truewe na ̀ ivotnite. Po`elno e visinata na tre-vata da se odr`uva na najnisko nivo, zatoa {to topli i suvi uslovi mo`e da dovedat do nivno uni{tuvawe. Pri tretirawe na `ivotnite, potrebno insekticidnite rastvori da se apliciraat na celoto telo.

Postojat i sredstva koi mo`e da se apliciraat injekciono, da dejstvuvaat protiv krle`ite i da go za{titat `ivot-noto vo odreden period, obi~no do eden mesec. Kaj malite `ivotni najmnogu se upotrebuvaat repelentni sredstva, koi naneseni vo oblik na te~nost na vratot go {titat `ivotnoto vo odreden period. Kaj golemite `ivotni, isto taka, postojat repelentni (puor-on) sredstva koi se po-sipuvaat na grbniot del od teloto i go {titat `ivotnoto vo odreden period.

Lu|eto koi na sebe }e zabele`at krle` koj ve}e navlegol vo potko`jeto, mo`e da se obidat da go izvadat na toj na~in {to }e go fatat {to poblisku do ko`ata i ne`no, bez mnogu da go stiskaat, treba da go povle~at nagore. Toa se pravi so pince-ta ili so tenki gumeni rakavici, za da ne se dojde vo kontakt so mo`nite infekti vo krle`ot. Po`elno e krle`ot da se vidi mikroskopski, za da se utvrdi dali mu se izvadeni site delovi na usniot aparat. Pogre{no e krle`ot da se posipuva so petroleum, zejtin ili drugi rastvori, za-toa {to toa mo`e da predizvika pogolemo ispu{tawe na plunka, a so toa i dopol-nitelno osloboduvawe na infektivnite agensi dokolku gi poseduva. Neophodno e, vo konsultacija so infektolog, da se napravi ispituvawe na Lajmska bolest ili drugi endemski bolesti karakteristi~ni za toj region. Pri pe{a~ewe vo priroda, po`elno e nogavicite da se staveni vo vi-soki ~orapi, zatoa {to krle`ite naj~esto napa|aat od trevata.

Pi{uva: d-r Jovana Stefanovska, Fakultet za veterinarna medicina Skopje

Prskaweto so insekticidni sredstva na pasi{tata i na trevata mo`e da dovede do uni{tuvawe na vegetacijata i truewe na `ivotnite. Po`elno e visinata na trevata da se odr`uva na najnisko nivo, zatoa {to topli i suvi uslovi mo`e da dovedat do nivno uni{tuvawe. Pri tretirawe na `ivotnite, potrebno e insekticidnite rastvori da se apliciraat na celoto telo.

Za{tita od krle`iVETERINA

JUNI 2011 | 37

Ma{ini za vadewe kromid

MEHANIZACIJA

Kromidot spa|a vo specifi~nite gradinarski kul-turi poradi barawata vo pogled na mehaniziranoto vadewe na lukovicite. Procesot na vadewe na kro-midot e tesno povrzan so su{eweto na lukovicite

i se~eweto na listovite i za ispolnuvawe na tie barawa se primenuvaat razli~ni metodi za vadewe na lukovicite. Izborot na ma{inite za vadewe na lukovicite zavisi od na~inot na proizvodstvo (ramna povr{ina i lei-gredici).

Kromidot naj~esto se proizveduva od arpaxik, a vo uslovi na navodnuvawe, kromidot mo`e da se proizveduva direktno od seme ili rasad. Pribiraweto na kromidot po pravilo se vr{i koga okolu 50% od rastenijata se polegnati. Vadeweto na kro-midot pretstavuva poseben problem pri mehanizirano proiz-vodstvo na ovaa kultura. Poradi nedostigot od ma{ini, ovaa rabotna operacija denes vo golem broj slu~ai se vr{i ra~no. Postojnite re{enija na ovie ma{ini vo svetot sè u{te ne se {iroko dostapni na na{ite proizvoditeli.

Mehaniziranoto vadewe na kromidot mo`e da se vr{i edno-fazno, pri {to vo ist prood se vadi kromidot i se tovara vo transportno sredstvo i dvofazno, koga izvadeniot kromid se ostava vo lenti na parcelata kade {to se su{i, a potoa meha-nizirano se tovara vo transportno sredstvo.

Dvofaznoto vadewe se izvr{uva vo dve fazi. Vo prvata faza, so pomo{ na ma{ina-vada~ka se vadi kromidot i se ostava na povr{inata na parcelata vo edna lenta so cel da se isu{i vo traewe od 8 do 10 dena. Vo vtorata faza, so pomo{ na ma{ina, se sobira od lentata i istovremeno se prosejuva po~vata, a po-toa se tovara vo transportno sredstvo koe se dvi`i paralelno. Nekoi ma{ini imaat stojali{ta na koi stojat rabotnicite i ra~no gi oddeluvaat kamewata, krupnite grutki po~va, plev-elite i drugite primesi.

Ma{inata za vadewe kromid ima zada~a da go vadi kromi-dot, da go ~isti od po~venite primesi i da go ostava vo edna lenta na povr{inata na po~vata. Ma{inata e pogodna za rabota na povr{ina so posev vo lenti so me|uredovo rastojanie od 25 do 30 cm i me|u lentite od 40 do 45 cm. Direktnoto vadewe so koristewe na transporter – tovara~ e vozmo`no samo na lesni

po~vi, kade {to koli~estvoto na primesi vo izvadeniot kromid e vo granicite na agrotehni~kite barawa. Ma{inata na pred-niot del se sostoi od dva potkopuva~ki ralnici koi se postave-ni pod agol od 17º i se vrtat odnadvor kon vnatre. Osven ralnic-ite, ima i trkala za kopirawe, vertikalni diskovi koi slu`at za se~ewe na plevelite i za ograni~uvawe na rabotnata {iro~ina, transporter so ured za vibracija i odlo`uva~i na kromidot na povr{inata na po~vata vo edna lenta.

Tehnolo{kiot proces na vadeweto na lukovicite se odviva na sledniot na~in:

Potkopuva~kite diskovi, koi se konstruirani za rabota na odredena dlabo~ina, ja potkopuvaat po~vata i zaedno so lukov-icite ja predavaat na transporterot. Dvata vertikalni dis-kovi (no`evi) ja ograni~uvaat {iro~inata na lentata i gi pot-sekuvaat plevelite. Za vreme na pominuvaweto na lukovicite preku vibracioniot transporter, del od po~vata se prosejuva, a lukovicite se podigaat kon transporterot koj gi ostava na po~vata vo lenta so {iro~ina od okolu 50 cm.

Po su{eweto od 10 do 14 dena lukovicite, so istata ma{ina, povtorno se sobiraat od lentata. Vo ovoj slu~aj ma{inata za vadewe lukovici e nadgradena so transporten tovara~. Pro-cesot se odviva na sledniot na~in. Potkopuva~kite diskovi se spu{taat na dlabo~ina, koja odgovara na slojot na izvadenite lukovici. Zaedno so lukovicite, diskovite zafa}aat i del od po~vata. Potoa materijalot odi na osnovniot i tovara~kiot transporter kade se presejuva po~vata. O~istenite lukovici se sipuvaat od transporterot vo transportnoto sredstvo koe {to se dvi`i paralelno so ma{inata.

So ovaa ma{ina se postignuva okolu 100% vadewe na lukovic-ite so 0,8-1,3% povredi. Ma{inata se pridvi`uva so traktor i pri brzina na dvi`ewe od 1,5 do 4 km/h postignuva realizacija od 12 do 15 dekari za vreme od edna smena.

Spored na~inot na rabota i vidot na rabotnite organi, kombajnite za vadewe kromid mo`at da bidat: potkopuva~ki, kube~ki, so aktivni diskovi i pasivni no`evi, kako i so verti-kalno potkopuva~ki diskovi.

Pi{uva: prof. d-r Dragi Tanevski,

Fakultet za zemjodelski nauki i hrana – Skopje

Kombajn za vadewe kromid Kombajn za vadewe na mlad kromid

@elezoto e eden od najrasprostranetite elemen-ti vo zemjinata kora. Spa|a vo grupata na mikro-elementi, odnosno elementi koi se potrebni vo pomali koli~estva. Interesno e deka iako vo

po~vata ima zna~ajni koli~estva na `elezo, a rastenijata imaat potreba od mali koli~estva od ovoj element, sepak nedostigot na `elezo e eden od naj~estite problemi vo ishranata na rastenijata. Nedostigot na `elezo naj~esto ne se javuva poradi nedostig na ovoj element vo po~vata, tuku poradi negovata nedostapnost za rastenijata. @elezoto naj~esto se nao|a vo kristalnata struktura na mineralite i kako takvo e nedostapno za rastenijata. Isto taka, rastvor-livosta na oksidite na trivalentnoto `elezo e mnogu niska, pa poradi toa iako vo po~vata ima `elezo, toa e nedostapno za rastenijata. Problemot na dostapnosta na `elezoto u{te pove}e se potencira kaj karbonatni i alkalni po~vi (pH nad 7,5) kaj koi koli~estvoto na rastvorlivo `elezo e minimalno.

Od seto ova se zaklu~uva deka nedostigot na `elezo e rezultat na negovata nedostapnost za rastenijata i treba da se o~ekuva kaj po~vi koi imaat alkalna reakcija i se bo-gati so karbonati, koi se mnogu ~esti kaj nas. Nedostigot na `elezo se javuva skoro kaj site kulturi, a kako najosetlivi se: ovo{kite, vinovata loza, leguminozite, sojata, p~enkata, sirakot i domatite.

@elezoto ima zna~ajna uloga kaj rastenijata, a pred sè vo formiraweto na hlorofilot. Poradi toa, kaj rastenijata so

nedostig na `elezo ima pomalku hlorofil. Simptomite na nedostig na `elezo se hloroza (po`oltuvawe na listovite), koja po pravilo se javuva na pomladite listovi (noviot po-rast). So ovaa hloroza mo`e da bide zafateno celoto ras-tenie ili, pak, da se javi samo na odredeni granki. Pritoa nervite na listovite ja zadr`uvaat zelenata boja. Vo slu~aj na pogolem nedostig na `elezo, listovite se skoro beli i brzo uginuvaat. Nedostigot na `elezo negativno vlijae i vrz razvojot na korenot i vo krajna linija vrz prinosite, koi se namaluvaat. Poradi toa, potrebno e da se reagira navre-meno so folijarna aplikacija na `elezo ili so dodavawe na `elezo preku fertirigacija. Poradi faktot deka nedostigot na `elezo e rezultat na negovata nedostapnost, treba da se koristat lesno dostapni formi, pred sè, `elezo vo helatna forma. Se prepora~uva |ubreto da se aplicira so vodata za navodnuvawe i toa preku sistemot za mikronavodnuvawe, bidej}i helatot vo po~vata, preku vodata koja mu e potrebna na rastenieto za negov rast i razvitok, se dvi`i i se locira vo korenoviot sistem, od kade {to se osloboduva hranliva materija vo dostapna forma, koja mnogu lesno i efikasno se usvojuva od rastenieto. Efikasnosta mu se namaluva na silno kiseli i silno bazni po~vi, poradi {to kaj vakvite tipovi po~va se prepora~uva folijarna aplikacija.

Vo prilog se dadeni preporakite za primena na te~noto |ubre magni fer helat (helatno `elezo) od doma{niot proiz-voditel „Alkaloid“.

Култура Период на аплицирање

Број на апликации

Дозирање l/1000 m2 со 1 апликација

Градинарски култури

Почетно и масовно плодоносење

4-5 апликации на 10-14 дена

8 l ѓубре со најмалку 4.000 l вода

Полeделски култури

Во тек на вегетација

2 апликации

3-4 l ѓубре со најмалку 3-4.000 л вода

Овошни култури и винова лоза

Пораст на плод-зрно

4 апликациина 10-14 дена

9 l ѓубре со најмалку 4.500 l вода

Култура Период на аплицирање

Број на апликации

Дозирање ml/1000 m2 со 1 апликација

Градинарски култури

Почетно и масовно плодоносење

3-4 апликации на 10-14 дена

300 ml ѓубре со 100 l вода

Полeделски култури

Во тек на вегетација 2 апликации 200 ml ѓубре

со 100 l вода

Овошни култури и винова лоза

Пораст на плод-зрно

3-4 апликации на 10-14 дена

300 мл ѓубре со 100 л вода

Nedostig na `elezo kaj rastenijata

FERTIRIGACIJA

Pi{uvaat: prof. d-r Ordan ^ukaliev, doc. d-r Vjekoslav Tanaskovi}

Nedostig na `elezo kaj domat

Sporedba na simptomi na nedostig na `elezo i noramelno ishranet list

Folijarna aplikacija

Nedostig na `elezo kaj jabolka (levo) i jagoda (desno)

Nedostig na `elezo kaj vinova loza

Preku sistem kapka po kapka i so polevawe

HEMOMAK PESTICIDItel: 043-212-552, 043-212-553, fah: 043-243-210

www.hemomakpesticidi.com.mk

e-mail:hemomak@t-home.mk