Oddajanje turistom

Primerjalni pregled (PP)

Avtorji: Nina Zeilhofer, MBA

mag. Igor Zobavnik

2

: 38/2017

Datum in kraj: Ljubljana, 18. 12. 2017

Kontakt:

Raziskovalno-dokumentacijski sektor:

tatjana.krasovec@dz-rs.si

Raziskovalni oddelek:

mag. Igor Zobavnik, vodja, igor.zobavnik@dz-rs.si

3

I. UVOD Spletne platforme, ki omogočajo oddajanje nepremičnin turistom (npr. Airbnb, Booking, Wimdu in druge) so postale pomemben dejavnik v turizmu. Ko govorimo o platformi Airbnb, pravzaprav govorimo o katerikoli platformi, ki se ukvarja s posredovanjem nepremičnin za turiste. Airbnb je ime, ki trenutno najbolje označuje ta pojav. Airbnb velja za začetni pojav delitvene ekonomije1, kjer je bil prvotni namen ustanoviteljev platforme Airbnb gostiti gosta v lastnem stanovanju in si s tem zmanjšati lastne stroške najemnine, obenem pa naj bi gostu gostitelj nudil pristen stik z lokalnim okoljem. Danes je izraz ekonomija delitve ostal, čeprav večinoma ne označuje brezplačne delitve in souporabe, ampak trgovanje med ljudmi prek spletnih strani, katerih lastniki si vzamejo delež zaslužka (povzeto po Mladina). Poznavalci menijo, da gre za drugačen pojav, kjer podjetja (ali platforme) ponujajo uporabnikom priročen dostop do cenovno ugodne storitve (poslujejo pa brez lastnih sredstev). Po mnenju nekaterih si npr. stranke Airbnb sploh ne želijo stika z lastnikom, temveč le poceni nastanitev (spletna stran Hbr.org). Platforme pa prispevajo tudi k temu, da je iz občasnega dodatnega zaslužka oddajanje nepremičnin preraslo v (ponekod velik) posel2. Oddajanje nepremičnin turistom prek platform ima učinke na raznih področjih. V turističnih mestih se na primer odraža v krčenju stanovanjske ponudbe za domačine. V turistični dejavnosti so pod pritiskom drugi turistični ponudniki. In nenazadnje, ker številni posamezniki oddajajo mimo zakonskih obveznosti, predvsem plačila davkov, se širi siva ekonomija (Lutter J.). Odziv evropskih držav in mest na delovanje turističnih platform je različen. Prisotnost platform in ukvarjanje posameznikov z oddajanjem svojih nepremičnin turistom prek platform večinoma sprejemajo kot neizogibno dejstvo, vendar ga želijo urediti. Gre za pomemben in rastoč trend, ki terja prilagoditev pravnega okvira v vseh državah EU. Temeljni evropski dokument, ki pokriva delovanje turističnih platform kot oblike sodelovalnega gospodarstva, je Evropska agenda za sodelovalno gospodarstvo (junij 2016). Agenda izpostavlja pomen in potencial sodelovalnega gospodarstva za gospodarsko rast, nove zaposlitvene priložnosti, večjo izbiro za potrošnike, racionalno rabo virov in trajnostni razvoj. Evropska komisija poziva države članice EU, naj pregledajo in po potrebi revidirajo veljavno zakonodajo v skladu s temi smernicami. Evropska komisija je državam članicam tudi priporočila, naj bo popolna prepoved takšnih dejavnosti, kot je oddajanje nepremičnin prek portala Airbnb, »le skrajni ukrep« (Marn U.). V Sloveniji je vedno več zasebnih ponudnikov turističnih nastanitev, ki samostojno ali pa prek spletnih platform ponujajo turistom bivanje v svojih nepremičninah. Da bi bila dejavnost skladna z zakonodajo, morajo upoštevati številne določbe slovenske zakonodaje. Gre za dejavnost (ki jo ureja Zakon o gostinstvu), s katero se lahko posameznik ukvarja kot sobodajalec ali kot samostojni podjetnik. Številni menijo, da so pogoji pri tem prezahtevni, postopki pa preveč komplicirani. Drugi menijo, da oddajanje na črno pomeni nelojalno konkurenco in pritisk na nižanje cen registriranih nastanitvenih ponudnikov, da se zmanjšujejo prihodki občin in države, zavira razvoj malega podjetništva in ruši trg najemniških stanovanj (spletna stran VisitLjubljana).

1. Delitvena ekonomija (sharing economy) predstavlja ekonomski model, v katerem velja načelo delitve

dobrin med ljudmi na vseh družbenih področjih (ZRC). 2 Socialni vidik je izgubil na pomenu, saj se je v praksi pogosto izkazalo, da niti ne drži, da si

posamezniki lahko ustvarijo dodatne prihodke za izboljšanje svojega materialnega stanja, saj pogosto nimajo primernih stanovanj na primernih lokacijah za oddajanje (Lutter J.).

4

V raziskovalni nalogi smo predstavili predvsem novosti v zakonodaji na področju oddajanja nepremičnin turistom s strani posameznikov prek spletnih platform (kot je Airbnb in druge) v naslednjih državah: Slovenija, Avstrija, Hrvaška, Italija, Nemčija ter Španija. Podrobno je bila tematika (veljavni pravni okvir in obveznosti ponudnikov turističnih namestitev) prikazana v raziskovalni nalogi Kratkoročno oddajanje stanovanj turistom (št. 14/2016), ki je bila narejena junija leta 20163. Vsebina te naloge je še vedno aktualna. Podatke smo črpali iz številnih spletnih virov in odgovorov pristojnih organov ter strokovnjakov na tem področju iz Slovenije in iz drugih držav. II. ZASEBNO ODDAJANJE NEPREMIČNIN TURISTOM V NEKATERIH DRŽAVAH EU 2.1 Slovenija V Sloveniji, posebno v Ljubljani4 in nekaterih turističnih krajih, je vse več posameznikov, ki oddajajo svoje nepremičnine preko platform, kot je Airbnb. V Ljubljani se razmere na nepremičninskem trgu nekoliko spreminjajo z rastjo najemnin (v manjši meri kot v nekaterih drugih turističnih evropskih mestih), vendar se ne razmišlja o omejitvi zasebnega oddajanja turistom. Hoteli so polno zasedeni, zasebne kapacitete pa ponudbo dopolnjujejo in privabljajo nov segment gostov. Ti gostje porabijo več od povprečne porabe turistov za hrano in pijačo, izlete in podobne storitve. Oddajanje stanovanj je po mnenju nekaterih moteče le za majhen del meščanov (7 %) (Marn U.). Kaj je torej pri zasebnem oddajanju turistom potrebno urediti? »Pred internetno dobo so stanovanja bolj ali manj oddajali profesionalci. S prihodom sodobnih načinov trženja pa se je možnost dodatnega zaslužka ponudila tudi širši množici« (spletna stran Delo). Posamezniki so dobili možnost dodatnega zaslužka z oddajo svojega stanovanja ali svojih turističnih apartmajev ali vikendov, vsaj v času, ko jih sami ne uporabljajo. Iz občasnega dodatnega zaslužka pa je tako oddajanje nepremičnin pri nekaterih preraslo v posel. Ne glede na velikost zaslužka pa gre za dejavnost, ki se mora izvajati v skladu z zakonodajo. Pri tem so obveznosti dokaj številne in po mnenju številnih najemodajalcev, jih je zelo težko izpolniti, zato mnogi ne delujejo skladno z zakonodajo. Preko Airbnb je leta 2016 oddajalo približno 2.900 gostiteljev. Za primerjavo, v poslovni register je bilo poleti leta 2016 vpisanih samo 1.107 sobodajalcev (spletna stran RTV). V Sloveniji so se v zadnjem času rešitve iskale predvsem v smeri, kako legalizirati dejavnost oddajanja z namenom zmanjševanja sive ekonomije. Sprejete so bile tudi nekatere novosti, ki deloma olajšujejo postopek oddajanja. »Ob prizadevanjih za enostavnost poslovanja je treba skrbeti tudi za to, da se preprečuje nelegalne aktivnosti in da se vsi dohodki, ki se dosežejo skozi izvajanje dejavnosti, na primeren način tudi vključijo v obdavčitev. Zaradi tega se mi zdi pomembno, da se tudi dohodki, ki izvirajo iz oddajanja nepremičnin v najem turistom, vključijo v davčne obveznosti posameznikov. Na ta način se zmanjšuje sivo ekonomijo na tem področju.« (Odgovor na poslansko vprašanje). Posameznik lahko oglašuje in oddaja namestitve v turistične namene (npr. prek Airbnb) le, če ima to dejavnost ustrezno registrirano. Oddajanje nastanitev turistom je dejavnost, ki jo je treba registrirati in plačevati davek. Sicer gre lahko za delo na črno in nedovoljeno oglaševanje (FURS 1). Mnogi menijo, da dejavnost oddajanja nepremičnin turistom ni dovolj urejena, spet drugi, da je pretirano urejena. Pravni okvir in obveznosti zasebnih ponudnikov turističnih namestitev so

3 Naloga je v PDF formatu dostopna na spletni strani: http://www.dz-

rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/raziskovalnaDejavnost/RaziskovalneNaloge/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivT39gy2dDB0N_P28XA08Q4OMXP08nY0M3I30wwkpiAJKG-AAjgb6BbmhigCgfm8e/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/ . 4 Ocenjuje se, da se »na črno« turistom oddaja okoli 75 % stanovanj v Ljubljani (VisitLjubljana).

5

opisani v raziskovalni nalogi Kratkoročno oddajanje stanovanj turistom (št. 14/2016). Vsebina te naloge je še vedno aktualna. V nadaljevanju dodajamo predvsem novosti v zakonodaji. Fizične osebe, ki želijo turistom oddati v najem sobo ali stanovanje za kratko časovno obdobje, lahko to dejavnost opravljajo na dva načina, in sicer kot samostojni podjetniki, ki so registrirani za opravljanje gostinske dejavnosti, ali kot registrirani sobodajalci. Kot slednji lahko nepremičnino oddajajo le občasno, skupaj ne več kot pet mesecev v letu, gostom nudijo do 15 ležišč in so vpisani v poslovni register. Za opravljanje dejavnosti sobodajalstva morajo biti izpolnjeni številni pogoji. Da bi lastnik nepremičnino zakonito oddajal, potrebuje za to med drugim dokazilo o lastninski ali razpolagalni pravici, uporabno dovoljenje, najmanj 75-odstotno soglasje preostalih etažnih lastnikov v večstanovanjski stavbi, kategorizacijo namestitve, vpis v register nastanitvenih obratov, mora izdajati in davčno potrjevati račune, pravočasno prijavljati in sporočati podatke o gostih, plačati turistično takso ter prispevke in davke na dejavnost in DDV na storitev provizije. Dohodek sobodajalca je obdavčen kot dohodek iz dejavnosti. Davčna osnova se lahko ugotavlja z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov. V tem primeru se dohodek iz dejavnosti všteva v letno davčno osnovo za odmero dohodnine, pri čemer se davčna obveznost odmeri po progresivni lestvici z upoštevanjem davčnih olajšav. Možno je tudi ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov v višini 80 odstotkov predvidenih prihodkov. V tem primeru se dohodek iz dejavnosti ne všteva v letno davčno osnovo za odmero dohodnine. Ta se obračuna po proporcionalni stopnji 20 odstotkov, pri čemer se davčne olajšave ne priznajo. Sobodajalec, ki v zadnjem letu ni presegel ali ni verjetno, da bo presegel znesek 50.000 evrov obdavčljivega prometa, se načeloma ni dolžan identificirati za namene DDV. Ko ta prag preseže, mora od opravljenih storitev iz tujine obračunavati DDV. Platforme (Airbnb, Booking) nimajo sedeža v Sloveniji, zato so se sobodajalci dolžni identificirati za DDV in od prejete storitve nudenja oglasnega prostora plačati DDV v Sloveniji po splošni 22-odstotni stopnji (FURS 1). Sprejeto je bilo nekaj novosti, ki so delno olajšale opravljanje dejavnosti (npr. sprememba pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih5, poenostavitev poročanja o gostih). Obenem je decembra 2017 Finančna uprava RS sprožila obširno akcijo, v kateri obvešča o obvezni registraciji turističnih namestitev. Glavna novost spremembe Zakona o gostinstvu je vzpostavitev registra nastanitvenih obratov. Izvajalci nastanitvene dejavnosti morajo obstoječe nastanitvene obrate, v katerih gostom nudijo nastanitev, vpisati v Register nastanitvenih obratov (15. člen Zakona o gostinstvu) v zakonsko določenem trimesečnem roku za vpis (prehodnem obdobju od 1. 12. 2017 do 28. 2. 2018). Nastanitveni obrati bodo na podlagi vpisa v register, ki bo javen, dobili enotno identifikacijsko številko. Če nastanitveni objekt ne bo vpisan v register, so predvidene globe od 300 evrov do 2.000 evrov za posameznike ali s.p.-je. Vpisu v register sledi vpis v davčni register.

5 Nov Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in o obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti

je začel veljati z dnem 22.7.2017. Pravilnik prinaša posodobitve in razbremenitve minimalnih standardov in obsega storitev v prehrambnih in gostinskih obratih. Ključne novosti, ki jih prinaša pravilnik so: - poenostavljeni kriteriji minimalnega obsega storitev in opreme v sobi, - poenostavljen minimalni kriterij velikosti sob in velikosti postelj, - poenostavljen minimalni kriterij stranišč, - črtani minimalni kriteriji komunikacijskih poti (hodniki, dvigala), parkirišč, dnevnega bivalnega

prostora za goste, - poenostavljeni kriteriji minimalne komunalne oskrbe (zgolj pitna voda in odvajanje komunalnih

voda, ne pa več: električna energija, dostop do javne ceste, telefon), - dodane so izven standardne oblike nastanitve (npr. glamping, hiške na drevesih, vinski sodi,

čebelnjaki ipd. inovativne oblike nastanitve) (Svet sobodajalcev).

6

Novost je tudi poenostavitev poročanja o gostih. Od 1. januarja 2018 se bodo podatki o gostih pošiljali le na en naslov, in sicer prek spletnega portala AJPES. AJPES je vzpostavil spletno aplikacijo eTurizem za poročanje podatkov o gostih in prenočitvah (iz knjige gostov) za namen vodenja evidence gostov, za namen spremljanja obračuna in plačila turistične takse ter za statistične namene. Ta novost je pomembna, ker olajša delo in zmanjša stroške. Do zdaj je bilo treba podatke o vsakem gostu poslati na tri naslove – policiji (evidenca gostov), občini (za turistično takso) in statističnemu uradu (turistična statistika). Tako so na Ministrstvu za gospodarstvo izračunali, da je to poročanje turistične ponudnike vsako leto stalo nepotrebnih 560 tisoč evrov, poleg tega je bil še strošek 150 tisoč evrov za javni sektor. Po podatkih statističnega urada so podjetniki samo za izpolnjevanje obrazcev za statistično poročanje, ki so bili v papirnati obliki, porabili 24 minut na mesec (spletna stran Finance). Finančna uprava RS (FURS) bo v začetku leta 2018 izvajala poostrene aktivnosti nadzora pri fizičnih osebah, fizičnih osebah z dejavnostjo in pri pravnih osebah, ki so dosegale dohodke z oddajanjem nepremičnin v turistični najem (tudi preko platform Airbnb, itd). FURS je namreč pridobila podatke o dohodkih, doseženih z oddajanjem nepremičnin v turistični najem. Preverjali bodo tako ustrezno registracijo ponudnikov storitev kot tudi izpolnjevanje davčnih obveznosti. V kolikor zavezanci svojih davčnih obveznosti v zvezi z oddajanjem nepremičnin v turistični najem ne bodo izpolnili oziroma bodo nadaljevali z oddajo v najem nezakonito, bo zoper njih FURS uvedel postopek o prekršku, v zvezi s katerim bo lahko izrečena globa od 400 do 30.000 evrov (FURS 2). Za številne najemodajalce, ki so do sedaj oddajali svoje nepremičnine brez upoštevanja zakonskih obveznosti, je prehod na urejeno in z zakoni skladno poslovanje dokaj težaven. Izpolnjevanje vseh pogojev in obveznosti dejansko terja veliko angažiranja in časa. Glavni razlog za oddajanje na črno je po besedah uporabnikov preveč zapletena birokracija (spletna stran Slovenske novice.si). Nekateri pa menijo, da je zapletenost postopkov le »priročen izgovor, saj kdor obvlada internet in zna oglaševati na portalu Airbnb, mu tudi legalizacija ne bi smela delati težav« (Černič B.) 2.2 Avstrija S temo privatnega oddajanja nastanitev turistom in platformami kot je Airbnb, se v zadnjem času precej ukvarjajo tudi v Avstriji, predvsem na Dunaju. Vseh obveznosti pri tej dejavnosti se drži le manjšina privatnih ponudnikov turističnih namestitev ali lastnih nepremičnin. V nadaljevanju prikazujemo, kako so se s problematiko soočili na Dunaju in kakšne so nedavne spremembe zakonodaje na tem področju (Dunajski zakon o pospeševanju turizma, Wiener Tourismusförderungsgesetz). Več o veljavnem pravnem okviru in obveznostih ponudnikov turističnih namestitev smo za Avstrijo obširneje prikazali v raziskovalni nalogi Kratkoročno oddajanje stanovanj turistom (št. 14/2016)6.

6 Za sobodajalstvo v manjšem obsegu kot dopolnilno dejavnost v gospodinjstvu (največ 10 ležišč) ni

treba imeti posebnega dovoljenja. Zasebno oddajanje sob z največ 10 ležišči in z nudenjem nekaterih storitev (hrana, pijača) pa je opredeljeno kot gostinska dejavnost, ki jo ureja Obrtni red in za katero je potrebno obrtno dovoljenje. Pri oddajanju sob v večjem obsegu (nad 10 ležišč) gre za gostinstvo kot poslovno dejavnost, kjer pa so pogoji še bistveno strožji, saj mora nosilec dejavnosti upoštevati vse predpise, ki urejajo opravljanje dejavnosti in imeti poseben izpit oziroma potrdilo o usposobljenosti. Oddajanje stanovanj v turistične namene ni dovoljeno v primeru, da gre za javno (občinsko) stanovanje. Če gre za lastniško stanovanje, se lahko oddaja za turistične namene le, če je pridobljeno soglasje vseh lastnikov stanovanj v stanovanjski skupnosti. Obveznosti ponudnikov nastanitev za turiste so plačevanje davkov (davek na dohodek in davek na dodano vrednost) in turistične takse, prijava gostov, mesečno poročanje o številu gostov in nočitev in po novem poročanje podatkov o naslovu namestitve oziroma registracija namestitve (povzeto po Nalogi 14-2016).

7

Dunaj Prek platforme Airbnb oddaja stanovanja vse več ponudnikov v Avstriji in večina teh je na Dunaju. Da bi to področje ustrezno uredili, je mesto Dunaj leta 2016 pripravilo ukrepe7 o poročanju, obdavčitvi in kaznih. Mestna uprava Dunaja (Magistrat) želi delovati tako, da omogoča podjetniško delovanje s čim manj ovirami. Vendar so siva ekonomija, davčne utaje in dumpinške cene nedopustni pojavi, zato so se aktivno posvetili problematiki turističnega oddajanja prek spletnih platform (povzeto po odgovoru mestne uprave Dunaja, 28. 4. 2016). V mestni upravi Dunaja deluje delovna skupina, v kateri sodelujejo gospodarska zbornica, hotelska zbornica in predstavniki štirih oddelkov mestne uprave (za finance in davke, za gospodarstvo, delo in statistiko, za stanovanjske zadeve, za poslovanje in trgovino ter vodstvo mestne uprave). Ugotovili so, da zasebni ponudniki nastanitev za turiste, posebno tisti, ki delujejo prek spletnih platform, ne poznajo dovolj dobro pravnega okvira in predpisov, ki jih je treba upoštevati. Zato so v prvi fazi ponudnike nastanitev seznanili s vsemi potrebnimi informacijami. Leta 2016 so pričeli z intenzivno kampanjo s komunikacijskimi in informacijskimi aktivnostmi, kot so: - spletna stran, ki vsebuje vse nujne informacije za ponudnike nastanitev8, - obvestilo najemnikom javnih stanovanj o zakonodaji, - informacije za medije, - sodelovanje s spletnimi platformami. Airbnb je pristopil k tej akciji z objavo na svoji spletni strani, kjer so opisana osnovna navodila za upoštevanje zakonodaje (povzeto po odgovoru mestne uprave Dunaja). Mesto Dunaj je definiralo stališče mesta9 do ekonomije souporabe (se nanaša predvsem na platforme v turizmu). Izbrano geslo »Iz ekonomije souporabe bomo naredili ekonomijo pravičnosti« nakazuje, da morajo za vsakogar veljati enaka pravila igre, kar pomeni, da je treba vzpostaviti pravično konkurenco. Stališča Dunaja glede ekonomije souporabe so: - Dunaj ima načeloma pozitivno stališče do raznih oblik ekonomije souporabe, kamor do

določene mere sodi tudi delitev domov; - zagotoviti je treba pravično konkurenco: davčno zakonodajo oz. predpise morajo

spoštovati vsi; - za zagotovitev upoštevanja vseh zakonskih okvirnih pogojev morajo mestni uradi imeti

možnost preverjanja. V ta namen morajo imeti na razpolago vse potrebne podatke; - delitev med nepridobitnimi in pridobitnimi dejavnostmi: nepridobitne oblike so dobrodošle

in ustrezajo ideji trajnostne in učinkovite rabe virov; pridobitne dejavnosti pa je treba obravnavati enako kot druge dejavnosti in izvajalci se morajo držati obstoječih pravil (spletna stran Wien.gv).

Dunajski zakon o pospeševanju turizma (Wiener Tourismusförderungsgesetz, WTFG) je bil spremenjen februarja 2017 z namenom, da bi na zakonodajni ravni uredili intenzivno dogajanje v turizmu (veljati je pričel avgusta 2017). Namen Zakona WTFG je bil prilagoditi vse večjemu pomenu zasebnih nastanitev in spletnih platform in bil zagotoviti pošteno konkurenco med vsemi udeleženci na trgu (kot so klasične nastanitve turistov in privatne nastanitve preko platform) in povečati učinkovitost pri pobiranju davkov.

7 Dokument, z naslovom Turning the Sharing Economy into a Fair Economy in Vienna, je na voljo (v

angleščini) na spletni strani: https://www.wien.gv.at/wirtschaft/standort/pdf/share-economy-in-vienna.pdf. 8 Video je na voljo na spletni strani (v nemščini): https://www.wien.gv.at/wirtschaft/standort/share-

economy/privat-vermieten.html 9 Pretirana regulacija sicer ni cilj. Nekatera mesta, kot so Berlin in New York, so privatno turistično

oddajanje regulirala veliko strožje kot Dunaj, ki se je usmeril predvsem v boljše informiranje (ORF.at).

8

Novosti WTFG10 so: - za spletne platforme: uvedba nove obveznosti poročanja podatkov mestnim oblastem.

Podatki morajo vsebovati ime ponudnika nastanitve in naslov nastanitve. Sporočati morajo tudi podatke, potrebne za promocijo turizma (Turističnemu združenju Dunaja);

- za ponudnike nastanitev: izrecna določba o obveznosti poročanja mestnim oblastem o podatkih o naslovu namestitve (registracija); (prej je obveznost poročanja velja v okviru poročanja za namene turistične takse);

- povišane globe za ponudnike, ki svojih nastanitev ne registrirajo (iz 420 evrov do 2.100 evrov). Mesto izvaja večji nadzor nad platformami in podatki.

Bolj natančno so spremembe zakona naslednje: - zakon je bil spremenjen v 11. členu11 z bolj obširno opredelitvijo obveznosti za plačilo

turistične takse. Bolj podrobno je opredeljeno, kdo mora odvajati turistično takso. Poimenovani so ponudniki namestitev, ki morajo odvesti turistično takso, med njimi so omenjene tudi druge nastanitve, kot so sobe, ki se lahko uporabljajo za bivanje ali spanje;

- zakon je v 15. členu12 že vseboval obveznost poročanja v okviru obveznosti za turistično takso. Na novo se uvaja obveznost poročanja lastnikov namestitvenih objektov mestnim oblastem podatke o nastanitvenem objektu (kot so ime, naslov, kontaktni podatki). Mestna uprava lahko te podatke preverja. Obenem pa so po novem o nastanitvah obvezane poročati tudi platforme (3. odstavek 15. člena WTFG). Sporočiti morajo podatke o ponudnikih turističnih namestitev, ki oglašujejo na platformi. Sprememba zakona določa tudi, da so mestne oblasti pooblaščene, da lahko sklenejo sporazum s platformami glede plačevanja turistične takse. V skladu s takšno pogodbo se lahko platforma strinja s tem, da posreduje mestu Dunaj turistično takso svojih strank, tj. pri platformi registriranih zasebnih najemodajalcev, če to omogoča poenostavitev davčne obveznosti. Mestna uprava ima možnost, da preverja popolnost in pravilnost plačila turistične takse preko platform (spletna stran Wien1x1);

- v 19. členu zakona13 je dodano, da imajo tudi platforme obveznost, da sporočajo informacije za namene statistike in pospeševanja turizma in o turistih pristojni turistični organizaciji;

- v 20. členu so se povišale globe za ponudnike, ki svojih nastanitev ne registrirajo oziroma ne sporočijo podatkov o tem mestnim oblastem oziroma za kršitve členov 13, 15, 16 in 19 WTFG, iz 420 evrov na do 2.100 evrov. Mesto Dunaj izvaja večji nadzor nad ponudniki namestitev tudi nekatera druga mesta, npr. Beljak) (spletna stran Gabler-Gibel.com).

Iz dunajskega Magistrata so nam sporočili, da so identificirali 16 platform na področju oddajanja turistom na Dunaju. Osem platform je posredovalo podatke skladno z veljavnim zakonom, z dvema še potekajo dogovori, šest pa je bilo oglobljenih, ker podatkov niso poslale (odgovor mestne uprave Dunaja z dne 1. 12. 2017).

10

Zakon WTFG je na voljo na spletni strani: https://www.ris.bka.gv.at/Dokument.wxe?Abfrage=LgblAuth&Dokumentnummer=LGBLA_WI_20170217_7 11

Primerjava starega in novega 11. člena WTFG: https://www.jusline.at/paragraphs/history/456519723 12

Primerjava starega in novega 15. člena WTFG: https://www.jusline.at/paragraphs/history/456519716 13

Primerjava starega in novega 19. člena WTFG: https://www.jusline.at/paragraphs/history/456519709

9

2.3 Hrvaška Veljavni pravni okvir in obveznosti ponudnikov turističnih namestitev smo za Hrvaško prikazali v raziskovalni nalogi Kratkoročno oddajanje stanovanj turistom (št. 14/2016)14. Na Hrvaškem je bil maja leta 2015 sprejet nov Zakon o gostinski dejavnosti. Nove pravne rešitve so razširile možnosti za oddajanje na več vrst prostorov (tudi tistih, ki za to niso bili prvotno namenjeni), večjemu krogu oseb (tudi pravnim osebam v stanovanjskih objektih). Zakon je uvedel centralni register za gostinstvo in turizem. Nov elektronski sistem eVisitor združuje prijavo in odjavo gostov ter omogoča nadzor nad plačilom turistične takse. Glede oddajanja nepremičnin preko Airbnb, je bila tudi na Hrvaškem dana pobuda (s strani Hrvatske turističke zajednice), da bi se na Airbnb, pa tudi na nekaterih drugih podobnih platformah, smele oglaševati samo tiste nastanitvene kapacitete, ki so kategorizirane, ki imajo registrirano turistično dejavnost, torej tiste, ki pravilno plačujejo davke in turistično takso. Tudi nekateri drugi vidni predstavniki turizma na Hrvaškem so izpostavili problem sive ekonomije in se za začetek s pristojnim ministrstvom dogovorili za večji nadzor v letu 2017. Kot primer dobre prakse so izpostavili Slovenijo (spletna stran Hrturizam.hr). Vendar sprememb zakonodaje v tej smeri ni bilo (spletna stran Jutarnji.hr 1, Akcija HTZ). Po nekaterih podatkih je na Hrvaškem kar 30 % delež sive ekonomije v turizmu (spletna stran Hrturizam.hr). Statistika hrvaške davčne uprave prikazuje, da samo 12,5 odstotka od skupaj 76.989 zasebnih najemodajalcev, ki služijo dohodek od oddaje apartmajev in sob, plača DDV za storitve provizije Airbnb ali Booking. Samo toliko jih je namreč zahtevalo dodelitev DDV identifikacijske številke (do februarja 2017), ki je potrebna pri plačevanju za storitve (provizije) podjetjem iz tujine (spletna stran Jutarnji.hr 2). Za Hrvaško velja omeniti, da manjši privatni ponudniki turističnih namestitev (do 20 postelj) plačajo letni pavšalni davek. Osnova za izračun je število postelj. Ne upošteva se število realiziranih nočitev. Število postelj se pomnoži z zneskom 300 kun (približno 40 evrov) in s koeficientom področja, prišteje se še krajevni prispevek. Podoben, pavšalni način, velja tudi za plačilo turistične takse (spletna stran Apartmanija.hr). Iz Ministrstva za turizem Hrvaške so odgovorili, da „kar se tiče Airbnb in tudi širšega koncepta delitvene ekonomije, se trenutno ukvarjajo z analiziranjem stanja in možnih sprememb z namenom definiranja kvalitetne regulative in standardov, ki so potrebni za zaščito potrošnikov in da se omogoči enakopravno delovanje na tržišču“ (odgovor z dne 14. 12. 2017).

14

Na kratko povzeto iz naloge: Na Hrvaškem privatni ponudniki namestitev predstavljajo zelo pomemben segment turizma. Nastanitev turistov je opredeljena kot nudenje gostinskih storitev s strani fizičnih oseb v gospodinjstvu in jo ureja Zakon o gostinski dejavnosti. Opravljanje gostinske dejavnosti je urejeno podobno kot v Sloveniji, pri čemer je predpisov na tem področju precej. Za oddajanje turistom mora ponudnik pridobiti dovoljenje oziroma odločbo. Voditi mora evidenco gostov in evidenco prihodkov. Goste mora prijaviti in odjaviti pri turistični organizaciji in policiji. Imeti mora cenik in standardizirano označevalno tablo. Plačevati mora davek na dohodek in se po potrebi identificirati za DDV, ter ga redno obračunavati in plačevati (ureditev je podobna kot v Sloveniji). Obračunavati mora turistično takso in jo plačevati pavšalno ali po ležišču ter plačati članarino turistični organizaciji (povzeto po Nalogi14/2016).

10

2.4 Italija15 Področje turizma, ki ima v Italiji zelo veliko težo, je v pristojnosti posameznih dežel. Na zvezni ravni so zadeve urejene z nekaterimi splošnimi določbami Civilnega zakonika (Codice civile) in Turističnega zakonika (Codice del turismo). Letos pa je bil na državni ravni sprejet zakonski dekret (Decreto-legge 24 aprile 2017, n. 50), ki je bil potem tudi spremenjen v zakon (Legge 21 giugno 2017, n. 96), v katerem je sicer združenih več vsebin: nujni ukrepi na finančnem področju, iniciative v korist lokalnih skupnosti, posegi z namenom pomoči območjem, ki jih je prizadel potres, ter ukrepi za razvoj. Zakon se poleg ostalega nanaša tudi na delovanje Airbnb v Italiji. V 4. členu zakona, ki ureja davčni režim kratkotrajnih najemov, je pojasnjeno, da se za kratkotrajne najeme po tem členu štejejo najemi v trajanju do največ 30 dni, tudi tisti, ki vključujejo preskrbo s posteljnino in čiščenje prostorov, izvajajo pa se na nepodjetniški način. Pri tem gre lahko za neposredni najem ali pa se najem izvaja prek posrednikov, ki se bodisi ukvarjajo z nepremičninskim posredovanjem bodisi upravljajo spletne portale (portali telematici), prek katerih vzpostavljajo povezavo med osebami, ki bodisi iščejo bodisi nudijo kratkotrajno nastanitev (Airbnb). Od 1. junija 2017 se morajo dohodki, pridobljeni z najemom, v skladu s 3. členom zakonodajnega dekreta o urejanju davčnega režima lokalnih skupnosti (Decreto legislativo 14 marzo 2011, n. 23) obdavčiti s posebnim davkom na nepremičnine oz. cedularno obdavčitvijo (cedolare secca), in sicer v višini 21 %. Če gre za dajanje v najem brez posrednikov, se posamezni najemodajalec lahko odloči tudi za drugo možnost, namreč da se zneski najemnine štejejo v dohodninsko osnovo (taka ureditev je veljala tudi že prej). Posredniki, ki upravljajo spletni portal (gre za Airbnb), pa so obvezani od vseh prejemkov iz naslova najemnin odkazati davkariji cedularno obdavčitev v višini 21 %. Zakon nadalje določa, da mora posrednik, ki upravlja spletni portal (Airbnb) v 30 dneh obvezno sporočiti davčnim organom vse podatke o najemih, sicer je zagrožena kazen od 250 do 2.000 evrov, ki pa se lahko zmanjša za polovico, če se podatki naknadno sporočijo v 15 dneh. Posredniki, ki sicer nimajo sedeža v Italiji, pa v tej državi opravljajo dejavnost, morajo ravno tako plačati navedeni davek in morajo tudi imenovati davčnega predstavnika (rappresentante fiscale) v Italiji. Nadalje zakon najemodajalcem in posrednikom poleg ostalega nalaga tudi obveznost plačila turistične takse. Airbnb je po sprejetju omenjenega zakona že predlagal znižanje omenjene stopnje 21 % na 10 %, vendar je bil predlog dopolnitve proračunskega zakona, ki je vseboval zadevni predlog, med kasnejšim postopkom umaknjen. Poleg tega si Airbnb prizadeva za to, da ne bi bil zavezan za plačilo davka, pač pa samo za sporočanje podatkov o najemih. Takega mnenja je tudi italijanski organ, pristojen za varstvo konkurence (Autorità Garante della Concorrenza e del Mercato, tudi L’Autorità antitrust), ki zagovarja stališče, da se v bistvu ne

15

Več o obravnavani problematiki smo za Italijo prikazali v raziskovalni nalogi Kratkoročno oddajanje stanovanj turistom (št. 14/2016). Vsebina te naloge je še vedno aktualna, vendar z določenimi spremembami, ki so deloma povezane z navedenim zakonom, deloma pa ne; npr. gotovinsko plačilo ni dovoljeno v primerih, ko je višina najemnine nad 2.999 evrov – prej je ta višina znašala 1.000 evrov (glej tudi Fiscomania, spletna stran). Določene spremembe so bile tudi na lokalnih ravneh, vendar ne toliko po vsebini, pač pa predvsem v obliki novih predpisov. Tako je bil v deželi Toscana namesto deželnega zakona o turizmu po izdelavi naše raziskovalne naloge 14-2016 sprejet deželni zakon o deželnem sistemu urejanja področja turizma (Legge regionale 20 dicembre 2016, n. 86; Testo unico del sistema turistico regionale), v deželi Lacij (Lazio), ki pokriva tudi glavno mesto Rim, pa je bila avgusta letos sprejeta sprememba akta o izvenhotelskih namestitvenih kapacitetah (Regolamento 16 giugno 2017, n. 14 Modifiche al Regolamento regionale 7 agosto 2015, n. 8 (Nuova disciplina delle strutture ricettive extralberghiere).

11

bi smelo privilegirati tradicionalnih nepremičninskih agentov na račun operaterjev, ki upravljajo digitalne platforme. Če v Italiji ne bo uspel, se bo Airbnb z ustreznimi vlogami in zahtevami obrnil na evropske institucije (Monitorimmobiliare, spletna stran). 2.5 Nemčija Berlin V Berlinu so leta 2014 sprejeli Zakon o prepovedi uporabe stanovanj v druge namene (Zweckentfremdungsverbot Gesetz), ki mu Berlinčani pravijo kar anti-Airbnb zakon (več o zakonu v nadaljevanju). Splošno načelo zakona je, da je treba nepremičnino uporabljati skladno z njenim namenom in stanovanja so namenjena predvsem prebivanju. Po tem zakonu, ki je začel veljati 1. maja 2016 (po dveh letih prehodnega obdobja), lastniki v kratkoročni najem brez pridobitve posebnega dovoljenja oblasti ne smejo oddajati več kot polovice zasebnega stanovanja. Kdor omejitev krši, mu je grozi do 100.000 evrov globe. Zakon dopušča oddajati posamezne sobe, a pod pogojem, da lastnik uporablja vsaj polovico stanovanja zase (povzeto po: Marn U.) Glavni razlog za sprejem zakona je bil pritisk na najemnine (zaradi vse večjega oddajanja turistom), ki so se med letoma 2009 in 2014 povišale za okoli 56 odstotkov (Lutter J.) Ukrep je začasno zmanjšal ponudbo stanovanj na platformah, v enem mesecu je število oglaševanih enot na Airbnb upadlo za 40 % (Loc.gov). Kasneje pa se je ponudba vrnila na staro raven. Mestne oblasti so se odločile za poostreno izvajanje kontrole in ugotavljanje ali je oddajanje legalno v posamičnih primerih. Pozivajo tudi sosede, da na posebni spletni strani prijavijo protizakonito uporabo stanovanj (spletne strani Thelocal.de, Berlin.de, Hinweisformular). Postopki dokazovanja so zapleteni in dolgotrajni, tako da naj bi v letu 2017 oglobili le 20 do 30 kršiteljev od 1.500 primerov, ki so v postopku. Odkrivanje kršiteljev bi bilo veliko lažje, če bi platforma Airbnb razkrila podatke o tistih, ki prek njene spletne strani oglašujejo stanovanja in hiše. Vendar podjetje teh podatkov noče razkriti, politiki pa še niso ugotovili, kako bi jo k temu prisilili (Marn U.). Zakon (Zweckentfremdungsverbot Gesetz) uporabo stanovanj bolj podrobno določa: - kot »nezakonito uporabo stanovanjskih objektov« opredeljuje (med drugim) uporabo

stanovanja za komercialne ali druge poslovne namene, - dopušča oddajanje posamezne sobe brez posebnega dovoljenja, če lastnik uporablja več

kot polovico stanovanja, vključno s kuhinjo in kopalnico (2. člen, 2. odstavek, 5. točka zakona),

- posebne okoliščine, ki upravičujejo izdajo dovoljenja za oddajanje stanovanja, so legitimen zasebni interes, ki je večji kot javni interes zaščite pred pomanjkanjem stanovanjskih enot, ali če je zagotovljena ustrezna nadomestna nepremičnina. Legitimen zasebni interes obstaja, če bi zavrnitev dovoljenja ogrozila ekonomski obstoj lastnika,

- mesto za izdajo dovoljenja lahko zaračuna pristojbino (3. člen, 2. odstavek zakona), - pristojni urad je pooblaščen, da zbira podatke o stanovanjih in njihovi rabi (5. člen

zakona). Platforma Airbnb je na vlado Berlina naslovila prošnjo, da bi bila iz zakona izvzeta, kar je bilo zavrnjeno. Odzvale so se tudi druge platforme. Platforma Wimdu in podjetje ApartmentAllianz sta poskušala s tožbo proti Berlinu izpodbijati zakon, ki da naj bi kratil osnovne ustavne pravice (spletna stran Loc.gov). Upravno sodišče pa je septembra 2017 presodilo v korist prebivalca Berlina, ki mu ni bilo izdano dovoljenje za občasno oddajanje celega stanovanja. Odobrilo mu je oddajanje stanovanja do 182 dni na leto. Upravno sodišče je odločilo tudi, da morajo dovoljenje za kratkoročno oddajanje pridobiti tudi gostitelji, ki oddajajo svojo drugo nepremičnino (spletna stran Skift.com). Aktualne novice iz Berlina pa so, da je bil pripravljen predlog za spremembo zakona, ki naj bi stopil v veljavo leta 2018 (spletna stran Berliner Morgenpost). Zakon so obravnavali v Senatu

12

Berlina dne 12. 12. 2017 (spletna stran Berlin.de, Sitzung des Senats). Iz uradne izjave na konferenci za novinarje izhaja, da naj bi bilo po novem oddajanje turistom legalizirano in to na način, da bo dovoljeno (brez posebnega dovoljenja mestnih oblasti) oddajati celotno stanovanje (v katerem lastnik biva) za omejen čas, to je do 60 dni, ob hkratnem upoštevanju obveznosti sporočanja podatkov. Ponudniki stanovanj, ki oglašujejo na platformah, se bodo morali registrirati pri mestnih oblasteh. Pridobili bodo registracijsko številko z veljavnostjo dveh let. To bo oblastem omogočilo bolj učinkovito izvajanje kontrole (spletna stran Berliner-kurier.de). Po besedah predstavnice Senata se »s temi spremembami odzivajo na potrebe prebivalcev Berlina. Ne želijo kaznovati tistih, ki dajo svoje stanovanje v času počitnic v najem za nekaj dni kot počitniško stanovanje. Vendar pa želijo na podlagi novega zakona še bolj strogo nastopiti proti rabi stanovanj v komercialne namene." (spletna stran Berlin.de, Pressemitteilung). München Tudi na Bavarskem so bile sprejete spremembe zakona, ki prepoveduje nezakonito uporabo stanovanj (Gesetz zur Änderung des Gesetzes über das Verbot der Zweckentfremdung von Wohnraum). V veljavo so spremembe zakona stopile junija 2017. Namen zakona je omejiti oddajane nepremičnin turistom zaradi vpliva na stanovanjski trg, predvsem je mišljeno oddajanje preko platform Airbnb in Wimdu ter oddajanje za t.i. zdravstveni turizem (spletna stran Br.de). - zakon kot nezakonito uporabo stanovanj opredeljuje, kadar se več kot polovica

stanovanja uporablja za poslovne namene in če se več kot skupno osem tednov na koledarsko leto uporablja za namene turistične nastanitve;

- v zakonu je povišana kazen za nezakonito oddajanje iz 50.000 evrov na znesek do 500.000 evrov (spletna stran Verkuendung-bayern.de).

Hamburg Podobno kot v Berlinu in Münchnu ureja uporabo stanovanj v Hamburgu Zakon o zaščiti stanovanjskega prostora (Wohnraumschutzgesetz), ki je bil spremenjen leta 2013. Podobno opredeljuje nezakonito uporabo stanovanja in kazni (v višini 50.000 evrov). Turistom je dovoljeno oddajati stanovanje, ki ga lastnik uporablja za bivanje: - stalno je možno oddajati samo manj kot polovico stanovanja, - oddajanje celega stanovanja je dovoljeno le, če je omejeno na obdobja začasne

odsotnosti (npr. za čas dopusta) in za manj kot šest mesecev v letu. Oddajanje drugega stanovanja (ki ga lastnik ne uporablja za bivanje) je dovoljeno s pogodbo za čas najmanj 3 mesecev (spletna stran Hamburg.de). 2.6 Španija V Španiji je urejanje področja turizma v pristojnosti avtonomnih skupnosti16, kar je določeno v španski ustavi, v posameznih statutih o avtonomiji in tudi v Zakonu o najemanju stanovanj v mestih (Ley 29/1994, de 24 de noviembre, de Arrendamientos Urbanos), ki velja za celotno državo in delno posega tudi na področje nudenja nastanitve turistom (povzeto po odgovoru Servicio Oficial de Información Turística de España, New Holiday Rental Laws in Spain by Region in Raziskovalna naloga št. 14/2016). Z navedenim zakonom in drugimi predpisi se na državni ravni urejajo naslednje oblike najemov:

- nepremičnine, dane brezplačno v najem prijateljem in sorodnikom,

16

Avtonomna skupnost (Comunidad Autónoma) je geografska in politična enota v Španiji. Obstaja sedemnajst avtonomnih skupnosti in dve avtonomni mesti na severu Afrike, Ceuta in Melilla, ki imata podoben status kot avtonomne skupnosti (wikipedia spletna enciklopedija).

13

- nepremičnine, ki so dane v najem isti osebi več kot za tri mesece v letu, - najem nepremičnin na podeželju, - najemi pri tistih najemodajalcih, ki imajo v lasti tri ali več nepremičnin v istem

stanovanjskem naselju in opravljajo turistično dejavnost (apartamentos turísticos), za katero velja drugačna (bolj stroga) ureditev (kot za nudenje nastanitve turistom v lastnih stanovanjih oz. prebivališčih), ki je primerljiva z urejanjem hotelske dejavnosti (New Holiday Rental Laws in Spain by Region).

Večina (ne pa vse) avtonomne skupnosti je sprejela svoje predpise v zvezi s kratkoročnim nudenjem nastanitve turistom v lastnih stanovanjih oz. prebivališčih (viviendas de uso turístico oz. viviendas vacacionales).17 Skupne značilnosti področja kratkoročnega turističnega najema v posameznih pokrajinah so, da se turisti za pridobitev najema poslužujejo posrednikov (internet, časopis, revije, potovalne agencije), med katere se uvršča tudi Airbnb. Tovrstni najemi obsegajo različne vrste nepremičnin - od luksuznih vil na prestižnih turističnih točkah, do posameznih sob v stanovanjih z zajtrkom. Nepremičnima v zvezi s kratkoročnim nudenjem nastanitve turistom v lastnih stanovanjih oz. prebivališčih se oddaja večkrat (lahko dnevno, tedensko ali mesečno), v obdobju, ki je na letnem nivoju skupaj praviloma krajše od dveh mesecev (Holiday Rental Laws in Spain – Explaining The latest Changes in Raziskovalna naloga št. 14/2016). Večina predpisov avtonomnih skupnosti zahteva izpolnjevanje določenih minimalnih standardov glede udobja in varnosti bivalnih objektov, ki se oddajajo, ter njihovo obvezno registracijo pri pristojnih oblasteh, kar med drugim zmanjšuje tudi možnost davčnih utaj (New Holiday Rental Laws in Spain by Region). Glede davčnih obveznosti za kratkoročen turistični najem veljajo splošna pravila za obdavčevanje najemov in za plačevanje dohodnine. Po navedbah predstojnika Airbnb v Španiji to podjetje vsako leto vsem registriranim najemodajalcem pošlje sporočilo, v katerem jih poziva, da morajo izpolnjevati svoje obveznosti, torej odvajati turistično takso in plačevati dohodnino (Impuesto sobre la Renta de Personas Físicas – IRPEF) iz naslova prihodkov od oddajanja nepremičnine v kratkoročni turistični najem (Tarracogest, spletna stran in Raziskovalna naloga št. 14/2016). V raziskovalni nalogi 14/2016 je bila podrobneje prikazana ureditev kratkoročnega nudenja nastanitve turistom v lastnih stanovanjih oziroma prebivališčih v avtonomnih skupnostih Aragón, Katalonija (Barcelona), v Madridu in deloma na Kanarskih otokih. V tej raziskovalni nalogi pa je na kratko prikazana še najnovejša ureditev tega področja v dveh avtonomnih skupnostih: v Andaluziji (spremembe iz leta 2016) in na Balearskih otokih (spremembe iz leta leta 2017). V Andaluziji18 so v letu 2016 po dolgotrajni politični razpravi sprejeli dekret (28/2016)19 o počitniškem najemu. Ta dekret ureja najeme prek posrednikov z možnostjo rezervacije v lastnih nepremičninah v stanovanjskem naselju (ne pa v turističnem naselju), za najeme, ki

17

Pred uveljavitvijo obvezne registracije objektov namenjenih za najem v turistične namene, je po oceni španskega ministrstva za finance neobdavčeni dohodek iz naslova kratkoročnega nudenja nastanitve turistom v lastnih stanovanjih oziroma prebivališčih presegal 4 mld € (spletna stran EL PAÍS). 18

Andaluzija (špansko: Andalucía) je najbolj naseljena in druga največja avtonomna skupnost v Španiji. Leži na jugu države, njeno glavno mesto je Sevilja (špansko: Sevilla) (wikipedija, spletna enciklopedija). 19

Decreto 28/2016, de 2 de febrero, de las viviendas con fines turísticos y de modificación del Decreto 194/2010, de 20 de abril, de establecimientos de apartamentos turísticos.

14

so krajši od dveh mesecev. Ne regulira pa najemov, ki se urejajo na državnem nivoju.20(New 2016 Holiday Property Rental Law in Andalusia). Nepremičnina, namenjena za kratkoročen najem turistov, mora biti prijavljena pri regionalnih oblasteh, najemodajalec mora pri njeni prijavi izpolniti določene zahteve. Tako mora nepremičnina imeti uporabno dovoljenje za bivanje (Occupation Licence), ki se pridobi po koncu izgradnje nepremičnine, število postelj mora biti skladno z uporabnim dovoljenjem, pri prijavi morajo biti podane informacije o lastniku nepremičnine in o kontaktni osebi, če ta ni tudi lastnik nepremičnine. Lastnik nepremičnine pridobi registracijsko številko nepremičnine, ki mora biti navedena na vseh propagandnih materialih, namenjenih za oddajanje te nepremičnine. Cena in drugi pogoji najema morajo biti navedeni v prostorih nepremičnine in se ne smejo razlikovati od oglaševane cene in drugih pogojev najema. Potrdilo o rezervaciji je predano najemniku, ko ta plača rezervacijo (ta znaša 30%, če ni dogovorjeno drugače). Na navedenem dokumentu mora biti napisana višina celotne najemnine, vnaprejšnja plačila in tudi morebitni penali za odpovedi rezervacij, ki so prepisani v dekretu, če se pogodbenika ne sporazumeta drugače (New 2016 Holiday Property Rental Law in Andalusia). Z dekretom se določajo tudi nekateri tehnični pogoji za najem, tako v hiši ne sme bivati več kot 15 oseb, v posamezni sobi pa ne več kot 4 osebe. Od 12. maja 2017 mora nepremičnina imeti klimo za najeme v obdobju od maja do septembra in možnost gretja v obdobju od oktobra do aprila, najemodajalec mora zagotoviti najemniku informacije o bližnji okolici nepremičnine (npr. glede zdravstvenega varstva, prometa), telefonsko številko lastnika nepremičnine (ali kontaktne osebe), obrazec za morebitne pritožbe ter dostop do omarice za nudenje prve pomoči (New 2016 Holiday Property Rental Law in Andalusia). Kršitve dekreta so razvrščene v tri kategorije: lažje, srednje in težke. Za prve so predvidene globe do 2.000 €, za srednje od 2001 do 18.000 € z začasnim odvzemom licence za oddajanje nepremičnine in za najhujše kršitve globe v višini od 18.001 € do 150.000 € z možnostjo trajnega odvzema licence za oddajanje nepremičnine (New 2016 Holiday Property Rental Law in Andalusia). Na Balearskih otokih21 so sprejeli zakon (6/2017),22 ki je stopil v veljavo 1. avgusta 2017 in precej restriktivno ureja kratkoročne nastanitve turistov v lastnih stanovanjih oz. prebivališčih najemodajalcev. Stalna bivališča lastnikov se lahko daje v najem za največ 60 dni v koledarskem letu, od tega največ 30 dni posameznemu najemniku, in to le na določenih območjih (Balearic Tourism Law: The reform passes). Nepremičnine lahko v prehodnem obdobju enega leta oddajajo zgolj lastniki, ki imajo stalno prebivališče na otokih, imeti pa morajo licenco, ki jo lokalne oblasti podeljujejo diskrecijsko. Izdajanje novih licenc je po sprejemu zakona zamrznjeno za eno leto, dokler lokalne oblasti ne bodo določile območij, kjer bo dovoljeno turistično oddajanje nepremičnin. Ob tem je določena tudi zgornja meja števila postelj, ki so namenjena za tovrsten najem (na celotnem otočju 623.000), ta kvota je razdeljena po posameznih otokih, predvideva pa se njeno znižanje v naslednjih letih za 100.000 postelj. Licenco za dajanje v najem je potrebno obnavljati vsakih 5 let, pri čemer je potrebno ponoviti celoten postopek licenciranja in ni nobene garancije, da bo le-ta ponovno izdana. Vsaka nepremičnina dobi svojo registracijsko številko, oseba, ki trži nepremičnino, mora obvestiti policijo o vseh osebah, ki bivajo v nepremičnini in so starejše od 16 let (Balearic Tourism Law: The reform passes).

20

V glavnem z zakonom o najemanju stanovanj v mestih, ti najemi so navedeni so v drugem odstavku besedila te raziskovalne naloge o ureditvi v Španiji. 21

Balearski otoki so otočje v zahodnem delu Sredozemskega morja. Glavni otoki so: Majorka na sredini, Menorka na vzhodu ter Ibiza in Formentera na zahodu (wikipedija, spletna enciklopedija). 22

Ley 6/2017, de 31 de julio, de modificación de la Ley 8/2012, de 19 de julio, del turismo de las Illes Balears, relativa a la comercialización de estancias turísticas en viviendas,

15

Na podlagi tega zakona so lokalne oblasti dobile tudi pristojnost ukrepanja v primeru nezakonitega oddajanja nepremičnin turistom, kar je bilo prej v pristojnosti regionalnih oblasti. Kazen za oddajanje nepremičnin brez licence je lahko od 20.000 € do 40.000 € za posamezno nepremičnino, za neporočanje o morebitni prodaji nepremičnine do 4.000 €, za resne kršitve zakonodaje so predvidene globe v višini od 4.001 € do 40.000 €, za zelo resne kršitve pa od 40.001 € do 400.000 € (Balearic Tourism Law: The reform passes). III. ZAKLJUČEK Platforme (kot je Airbnb, pa tudi številne druge) omogočajo številnim posameznikom oddajanje lastnih nepremičnin turistom, le-ti pa te dejavnosti pogosto ne izvajajo skladno z zakonodajo. Posledica je siva ekonomija, kjer je država prikrajšana za davke in prispevke, drugi ponudniki v turizmu (npr. hoteli) se soočajo z nelojalno konkurenco, nezadovoljni pa so tudi lokalni prebivalci in stanovalci, ki jim neurejena dejavnost povzroča probleme (zviševanje najemnin, velika frekvenca turistov v stanovanjih in mestnih centrih, in podobno). Oddajanje privatnih stanovanj turistom prek platform države EU večinoma sprejemajo kot neizogibno dejstvo, vendar ga želijo urediti. Več o obravnavani problematiki smo prikazali v raziskovalni nalogi Kratkoročno oddajanje stanovanj turistom (št. 14/2016), ki je razen nekaterih sprememb, še vedno aktualna. V zadnjih letih so bile sprejete številne spremembe zakonodaje na tem področju. Kako se posamezne države soočajo z oddajanjem nepremičnin turistom, predvsem prek raznih platform, je dokaj različno in odvisno od razmer v posamezni državi. V nekaterih državah je bil poglavitni namen novosti v zakonodaji omejiti oddajanje turistom zaradi poslabšanih razmer v mestnih centrih za prebivalce (Španija, Nemčija). Drugje so predvsem želeli zmanjšati sivo ekonomijo in zagotoviti, da je oddajanje skladno s predpisi, ter da so plačani vsi davki (Avstrija, Slovenija). V ta namen so uvedli strožji nadzor nad oddajanjem na črno in višje globe. Vsem pa je skupno, da želijo doseči sodelovanje s platformami (predvsem z Airbnb) pri sporočanju podatkov o namestitvah, ponekod tudi pri pobiranju turistične takse (Amsterdam) ali davkov (Italija). Tako je bila na primer v Italiji s spremembo zakona uvedena fiksna obdavčitev prihodkov od oddajanja turistom, ta davek pa mora odvajati kar turistični posrednik (Airbnb). Na Dunaju je bila s spremembo zakona, med drugim, uvedena obveznost poročanja o privatnih turističnih nastanitvah za ponudnike in tudi za platforme. Kako zelo aktualna je tema ponazarja podatek, da je bila prav v času priprave naloge predlagana sprememba zakona v Berlinu, ki naj bi nekoliko omilila strogo prepoved oddajanja celih stanovanj (ki ni dovoljeno brez posebnih dovoljenj mestnih oblasti). V Sloveniji se spremembe zakonodaje usmerjajo predvsem v zmanjševanje sive ekonomije. Uveden je bil ukrep obveznega vpisa turističnih namestitev v register obratov, ki pomeni tudi vpis v davčni register. Novost je poenostavitev poročanja o gostih na enem mestu za več namenov hkrati (za namen vodenja evidence gostov, spremljanja obračuna in plačila turistične takse ter za statistične namene). V Sloveniji namreč lastniki nepremičnin, ki jih oddajajo turistom menijo, da je celoten postopek legalnega poslovanja zelo zapleten. Ta ukrep njihovo delo nekoliko olajšuje (pa tudi državi). Izpolnjevati pa morajo še druge pogoje in predvsem za svojo dejavnost plačevati davke v skladu z obstoječo zakonodajo. Finančna uprava je v ta namen poostrila nadzor in ukrepe v prihodnjem letu. V Avstriji, na Dunaju so v mestni upravi celovito pristopili k vprašanjem ekonomije souporabe (širši izraz, predvsem pa se nanaša na platforme v turizmu). Opredelili so načeloma pozitivno stališče do raznih oblik ekonomije souporabe, in sicer »Iz ekonomije souporabe bomo naredili ekonomijo pravičnosti«. V skladu s tem želijo zagotoviti pravično konkurenco, davčno zakonodajo oz. predpise morajo spoštovati vsi. Najprej so z intenzivno akcijo informirali javnost o tem, kako delovati skladno z zakonodajo. Nato je bil februarja 2017 spremenjen Dunajski zakon o pospeševanju turizma. Z zakonom je postalo obvezno

16

poročanje podatkov o namestitvah, tako za platforme kot za ponudnike nastanitev. Z zakonom so se povišale globe za ponudnike, ki svojih nastanitev ne registrirajo oziroma ne sporočijo podatkov o tem mestnim oblastem (iz 420 evrov na do 2.100 evrov). Mestne oblasti so identificirale 16 platform na Dunaju. Osem platform je že posredovalo podatke skladno z veljavnim zakonom, z dvema še potekajo dogovori, šest pa je bilo oglobljenih, ker podatkov niso poslale. V Nemčiji, v Berlinu, Münchnu in Hamburgu, so mestne oblasti z nedavnimi spremembami zakonodaje zelo strogo uredile oddajanje nepremičnin turistom, in sicer tako, da oddajanje celih stanovanj ni dovoljeno brez posebnega dovoljenja. Dovoljenja izdajajo mestne oblasti, ki odločajo o tem, koliko jih bodo izdale in v katerih mestnih predelih. V Hamburgu je turistom dovoljeno oddajati samo manj kot polovico stanovanja, ki ga lastnik uporablja za bivanje, oddajanje celega stanovanja je dovoljeno le, če je omejeno na obdobja začasne odsotnosti (npr. za čas dopusta) in za manj kot šest mesecev v letu. Omejeno je tudi oddajanje druge nepremičnine (ki je lastnik ne uporablja za bivanje), to je dovoljeno s pogodbo za čas najmanj 3 mesecev. V Münchnu nezakonita uporaba stanovanj pomeni, kadar se več kot polovica stanovanja uporablja za poslovne namene in če se več kot skupno osem tednov na koledarsko leto uporablja za namen turistične nastanitve. V Berlinu lastniki v kratkoročni najem turistom brez pridobitve posebnega dovoljenja mestnih oblasti ne smejo oddajati več kot polovice zasebnega stanovanja. Aktualne novice iz Berlina pa so, da je bil pripravljen predlog za spremembo zakona, in sicer tako, da bo dovoljeno (brez posebnega dovoljenja mestnih oblasti), oddajati celotno stanovanje (v katerem lastnik biva) za omejen čas, to je do 60 dni, ob hkratnem upoštevanju obveznosti sporočanja podatkov. Ponudniki stanovanj, ki oglašujejo na platformah, se bodo morali registrirati pri mestnih oblasteh. Pridobili bodo registracijsko številko z veljavnostjo dveh let. To bo mestnim oblastem omogočilo bolj učinkovito izvajanje kontrole. Na Hrvaškem je siva ekonomija v turizmu prav tako problem, saj po nekaterih podatkih zajema kar 30 % turistične dejavnosti. Leta 2015 so bile sprejete spremembe Zakona o gostinstvu, ki so prinesle nekatere poenostavitve pri turističnem oddajanju. Uveden je bil centralni register za gostinstvo in turizem in elektronski sistem za prijavo gostov. Dana je bila pobuda, da bi se na platformah smele oglaševati samo tiste nastanitvene kapacitete, ki imajo registrirano turistično dejavnost. Vendar sprememb v zakonodaji na tem področju ni bilo. V Italiji je bil poleti 2017 sprejet zakon, ki med drugim določa, da se morajo dohodki, pridobljeni s turističnim oddajanjem, v skladu z določbami zakonodajnega dekreta o urejanju davčnega režima lokalnih skupnosti, obdavčiti s posebnim davkom oz. s cedularno obdavčitvijo, in sicer v višini 21 %. Posredniki, ki upravljajo platforme (gre predvsem za Airbnb) so obvezani od vseh prejemkov iz naslova najemnin odkazati davčnim organom znesek cedularne obdavčitve. Poleg tega mora platforma v 30 dneh obvezno sporočiti davčnim organom vse podatke o najemih, sicer je zagrožena kazen od 250 do 2.000 evrov (ki pa se lahko zmanjša za polovico, če se podatki naknadno sporočijo v 15 dneh). Airbnb si prizadeva doseči spremembo ureditve – bodisi z ukinitvijo plačevanja davka bodisi vsaj z znižanjem njegove stopnje V Španiji je področje turizma v pristojnosti avtonomnih skupnosti. Skoraj vse avtonomne skupnosti so že sprejele posebne predpise v zvezi s kratkoročnim nudenjem nastanitve turistom v lastnih stanovanjih oz. prebivališčih. Posamezne ureditve tega področja imajo nekatere skupne značilnosti, se pa tudi precej razlikujejo med seboj. Skupne značilnosti področja urejanja kratkoročnega turističnega najema v posameznih pokrajinah so, da se ureja primere, ko se turisti za pridobitev najema poslužujejo posrednikov, med katere se uvršča tudi Airbnb. Nepremičnima v zvezi s kratkoročnim nudenjem nastanitve turistom v lastnih stanovanjih oz. prebivališčih se lahko oddaja večkrat v obdobju, ki je na letnem nivoju skupaj običajno krajše od dveh mesecev.

17

Večina predpisov avtonomnih skupnosti zahteva izpolnjevanje določenih minimalnih standardov glede udobja in varnosti bivalnih objektov, ki se oddajajo, ter njihovo obvezno registracijo pri pristojnih oblasteh. Glede davčnih obveznosti za kratkoročen turistični najem veljajo splošna pravila za obdavčevanje najemov in za plačevanje dohodnine. Podjetje Airbnb v Španiji vsako leto vsem registriranim najemodajalcem pošlje sporočilo, v katerem jih poziva, da morajo izpolnjevati svoje obveznosti, torej odvajati turistično takso in plačevati dohodnino. Ureditev tega področja v Andaluziji je manj restriktivna kot na Balearskih otokih, kjer bodo določena nekatera območja, kjer tovrsten najem ne bo mogoč, prav tako pa so določene tudi letne kvote tovrstnih najemov, ki se bodo v prihodnosti še zmanjševale. Zagrožene kazni za kršenje zakonodaje so v velikem razponu z zelo visokimi najvišjimi predpisanimi globami. Pripravili: Nina Zeilhofer, MBA mag. Igor Zobavnik Janez Blažič

18

Viri in literatura: Uvod - Agenda Evropska agenda za sodelovalno gospodarstvo iz junija 2016, COM(2016) 356 final.

europa.eu/rapid/press-release_IP-16-2001_sl.pdf (december 2017). - Hbr.org. Harward Business Review.The Sharing Economy Isn’t About Sharing at All. Spletna

stran: https://hbr.org/2015/01/the-sharing-economy-isnt-about-sharing-at-all (december 2017). - Lutter Johannes. Regulierungsmodelle. Primeri iz Amsterdama, Barcelone, Berlina in Pariza.

Spletna stran: http://www.urbaninnovation.at/tools/uploads/EndberichtSharing-EconomyRegulierungsmodelle.pdf (december 2017).

- Marn Urša. Stroj za denar. Spletna stran: http://ppmol.org/urbanizem5/kliping/2017-11-03_airbnb-turizem-problematika.pdf (december 2017).

- Mladina. Spletna stran: http://www.mladina.si/171658/delitev-iz-obupa/ (maj 2016). - VisitLjubljana. Predlog reševanja problematike oddajanja sob v kratkoročni najem. Spletna stran:

https://www.visitljubljana.com/sl/pisma-iz-ljubljane/marec-2015/predlog-resevanja-problematike-oddajanja-sob-v-kratkorocni-najem/ (december 2017).

- Zelihofer, Nina in Blažič, Janez: Kratkoročno oddajanje stanovanj turistom. Raziskovalna naloga št. 14/2016. Spletna stran: http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/raziskovalnaDejavnost/RaziskovalneNaloge/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivT39gy2dDB0N_P28XA08Q4OMXP08nY0M3I30wwkpiAJKG-AAjgb6BbmhigCgfm8e/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/ (december 2017).

- ZRC SAZU. Spletna stran: http://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/svetovanje/ekonomija-delitve-sodelovalna-potrosnja#v. (april 2016).

Slovenija

- Černič B. v članku Stroj za denar. Spletna stran: http://ppmol.org/urbanizem5/kliping/2017-11-03_airbnb-turizem-problematika.pdf (december 2017).

- Delo. Spletna stran: http://www.delo.si/gospodarstvo/infrastruktura/legalno-oddajanje-sob-na- Airbnb-otezuje-zakonodaja.html (december 2017).

- Finance. Od danes poenostavitev za vse, ki ponujajo turistične prenočitve . Spletna stran: https://www.finance.si/8862738 (december 2017).

- FURS 1. Dohodek iz dejavnosti. Spletna stran: http://www.fu.gov.si/fileadmin/Internet/Davki_in_druge_dajatve/Podrocja/Dohodnina/Dohodek_iz_dejavnosti/Opis/Podrobnejsi_opis_2_izdaja_Brosura_za_sobodajalce_-_fizicne_osebe.pdf (december 2017).

- FURS 2. FURS je pridobil podatke o dohodkih, doseženih z oddajanjem nepremičnin v turistični najem. Spletna stran: http://www.fu.gov.si/fileadmin/Internet/Davki_in_druge_dajatve/Podrocja/Dohodnina/Dohodek_iz_dejavnosti/Novice/2017/171204_turisticni_najem.pdf (december 2017).

- Marn Urša. Stroj za denar. Spletna stran: http://ppmol.org/urbanizem5/kliping/2017-11-03_airbnb-turizem-problematika.pdf (december 2017).

- Odgovor na poslansko vprašanje dne 11.12.2017. Ministrica za finance mag. Mateja Vraničar Erman. Spletna stran: https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=VII&type=mag&uid=D487467C2B0C9D32C12581F3004029B7 (december 2017).

- RTV. Spletna stran: https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/zakonito-oddajanje-sob-prek-airbnb-ja-tako-rekoc-nemogoce/420079#comments (december 2017).

- Slovenske novice.si . Spletna stran: http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/afera-airbnb-veliki-fursov-blef-razkrivamo-katere-podatke-so-dobili (december 2017).

- Svet sobodajalcev. Spletna stran: https://www.klarinsvet.si/objavljen-nov-pravilnik-o-minimalnih-tehnicnih-pogojih-o-obsegu-storitev-za-opravljanje-gostinske-dejavnosti/ in Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in o obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti. https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2017-01-1930?sop=2017-01-1930 (december 2017).

- VisitLjubljana. Predlog reševanja problematike oddajanja sob v kratkoročni najem. Spletna stran: https://www.visitljubljana.com/sl/pisma-iz-ljubljane/marec-2015/predlog-resevanja-problematike-oddajanja-sob-v-kratkorocni-najem/ (december 2017).

- Zakon o gostinstvu. Spletna stran: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO393). (december 2017).

19

Avstrija

- Gabler-Gibel.com. Spletna stran: http://www.gabler-gibel.com/de/novelle-im-wiener-tourismusfoerderungsgesetz-wtfg-meldepflichten-fuer-airbnb-und-co-wien (december 2017).

- Odgovor mestne uprave Dunaja, vodja dunajskega magistratnega oddelka za gospodarstvo, delo in statistiko, z dne 6.5.2016, z dne 28.4.2016 in 1.12.2017.

- ORF.at. Spletna stran: http://wien.orf.at/news/stories/2759968/. (maj 2016). - Primerjava starega in novega 11. člena WTFG . Spletna stran:

https://www.jusline.at/paragraphs/history/456519723 (december 2017).

- Primerjava starega in novega 15. člena WTFG: Spletna stran: https://www.jusline.at/paragraphs/history/456519716 (december 2017).

- Primerjava starega in novega 19. člena WTFG: Spletna stran: https://www.jusline.at/paragraphs/history/456519709 (december 2017).

- Video. Spletna stran: https://www.wien.gv.at/arbeit-wirtschaft/privat-vermieten.html. (maj 2016). - Wien.gv. Turning the Sharing Economy into a Fair Economy in Vienna. Spletna stran:

https://www.wien.gv.at/wirtschaft/standort/pdf/share-economy-in-vienna.pdf. (december 2017).

- Wien1x1. Spletna stran: https://wien1x1.at/site/neue-regeln-bei-online-zimmervermietung-in-wien-seit-17-08-2017-in-kraft/ (december 2017).

- Zakon o spodbujanju turizma na Dunaju (Wiener Tourismusförderungsgesetz (WTFG), Spletna stran:https://www.ris.bka.gv.at/Dokument.wxe?Abfrage=LgblAuth&Dokumentnummer=LGBLA_WI_20170217_7 (december 2017).

Hrvaška

- Apartmanija.hr Obveze privatnih iznajmljivača u 2017. Godini. Spletna stran: http://www.apartmanija.hr/zajednica/propisi-i-zakoni/obveze-privatnih-iznajmljivaca-u-2017-godini (december 2017).

- Hrturizam.hr. Spletna stran: http://hrturizam.hr/uhpa-zdravom-konkurencijom-protiv-rada-na-crno-sive-ekonomije-u-hrvatskom-turizmu/ (december 2017).

- Jutarnji.hr 1. Spletna stran: Akcija HTZ. Spletna stran: https://www.jutarnji.hr/biznis/financije-i-trzista/akcija-hrvatske-turisticke-zajednice-na-airbnb-samo-oglasi-za-stanove-registrirane-za-najam/4644275/ (december 2017).

- Jutarnji.hr 2. Spletna stran:. https://www.jutarnji.hr/vijesti/hrvatska/na-airbnb-i-bookingcom-legalno-se-prijavilo-samo-125-posto-iznajmljivaca/5640007/ (december 2017).

- Odgovor Ministrstva za turizem Hrvaške z dne 14. 12. 2017. - Zakon o ugostiteljskoj djelatnosti (Narodne novine, broj 85/15). Spletna stran: http://narodne-

novine.nn.hr/clanci/sluzbeni/2015_08_85_1648.html (december 2017). Italija - Monitorimmobiliare, 27. 11. 2017. Antitrust: la tassa Airbnb danneggia la concorrenza. Spletna

stran: http://www.monitorimmobiliare.it/antitrust-la-tassa-airbnb-danneggia-la-concorrenza_20171127162 (december 2017).

- Decreto-legge 24 aprile 2017, n. 50, Disposizioni urgenti in materia finanziaria, iniziative a favore degli enti territoriali, ulteriori interventi per le zone colpite da eventi sismici e misure per lo sviluppo. Spletna stran: http://www.normattiva.it/ricerca/semplice (december 2017).

- Fiscomania: Locazioni turistiche: la guida per sfruttarle al meglio. Spletna stran: https://www.fiscomania.com/2014/07/come-sfruttare-le-locazioni-turistiche-per-affitti-stagionali/#Ricevuta_nelle_prenotazioni_online (december 2017).

- Legge 21 giugno 2017, n. 96: Conversione in legge, con modificazioni, del decreto-legge 24 aprile 2017, n. 50, recante disposizioni urgenti in materia finanziaria, iniziative a favore degli enti territoriali, ulteriori interventi per le zone colpite da eventi sismici e misure per lo sviluppo. Spletna stran: http://www.normattiva.it/ricerca/semplice (december 2017).

- Legge regionale 20 dicembre 2016, n. 86; Testo unico del sistema turistico regionale. Spletna stran: http://raccoltanormativa.consiglio.regione.toscana.it/articolo?urndoc=urn:nir:regione.toscana:legge:2016-12-20;86&pr=idx,0;artic,1;articparziale,0 (december 2017).

- Decreto legislativo 14 marzo 2011, n. 23: Disposizioni in materia di federalismo Fiscale Municipale. Spletna stran: http://www.normattiva.it/ricerca/semplice (december 2017).

20

- Regolamento 16 giugno 2017, n. 14 Modifiche al Regolamento regionale 7 agosto 2015, n. 8 (Nuova disciplina delle strutture ricettive extralberghiere). Spletna stran: http://www.regione.lazio.it/binary/rl_main/tbl_documenti/TUR_regolamento_regionale_14_16_06_2017.pdf (december 2017).

- Zelihofer, Nina in Blažič, Janez: Kratkoročno oddajanje stanovanj turistom. Raziskovalna naloga št. 14/2016. Spletna stran: http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/raziskovalnaDejavnost/RaziskovalneNaloge/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivT39gy2dDB0N_P28XA08Q4OMXP08nY0M3I30wwkpiAJKG-AAjgb6BbmhigCgfm8e/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/ (december 2017).

Nemčija - Br.de. Spletna stran: https://www.br.de/nachrichten/zweckentfremdung-wohnraum-gesetz-landtag-

100.html. (december 2017). - Hamburg.de. Spletna stran: http://www.hamburg.de/wohnraumschutz/4468930/ferienwohnung/

(december 2017). - Loc.gov. Spletna stran: http://www.loc.gov/law/foreign-news/article/germany-law-restricting-airbnb-

and-other-vacation-rentals-takes-effect-in-berlin/(december 2017). - Marn Urša. Stroj za denar. Članek v Mladini z dne 3.11.2017. Spletna stran:

http://ppmol.org/urbanizem5/kliping/2017-11-03_airbnb-turizem-problematika.pdf (december 2017) - Skift.com. Short-Term Rental Ban in Berlin for Airbnb and Others Appears to Be Eroding Spletna

stran: https://skift.com/2017/09/11/short-term-rental-ban-in-berlin-for-airbnb-and-others-appears-to-be-eroding/ (december 2017).

- Thelocal.de. Spletna stran: https://www.thelocal.de/20160503/100s-of-flats-still-available-after-berlins-airbnb-ban (december 2017).

- Uredba o prepovedi nezakonite uporabe stanovanj. Spletna stran: Verordnung über das Verbot der Zweckentfremdung von Wohnraum [Zweckentfremdungsverbot-Verordnung] [ZwVbVO] (december 2017).

- Verkuendung-bayern.de. Spremembe zakona o prepovedi nezakonite uporabe stanovanj. Gesetz zur Änderung des Gesetzes über das Verbot der Zweckentfremdung von Wohnraum. Spletna stran: https://www.verkuendung-bayern.de/gvbl/jahrgang:2017/heftnummer:10/seite:182 (december 2017).

- Wohnraumschutzgesetz. Spletna stran: http://www.landesrecht-hamburg.de/jportal/portal/page/bshaprod.psml?showdoccase=1&st=lr&doc.id=jlr-WoPflGHArahmen&doc.part=X&doc.origin=bs (december 2017).

- Zakon o uporabi stanovanj v druge namene. Spletna stran: Gesetz über das Verbot der Zweckentfremdung von Wohnraum [Zweckentfremdungsverbot-Gesetz] [ZwVbG] (december 2017).

- Berliner Morgenpost. Berliner dürfen bald wieder Wohnungen an Touristen vermieten. Spletna stran: https://www.morgenpost.de/berlin/article212277465/Berliner-duerfen-Wohnungen-wieder-an-Touristen-vermieten.html . (december 2017).

- Berlin will Airbnb-Vermietung legalisieren – auch für Privatleute. Spletna stran: https://noizz.de/news/in-berlin-sind-airbnb-vermietungen-kunftig-fur-60-tage-erlaubt/8g1007k. (december 2017).

- Berlin.de. Aus der Sitzung des Senats am 12. Dezember 2017. Spletna stran: https://www.berlin.de/rbmskzl/aktuelles/pressemitteilungen/2017/pressemitteilung.657451.php (december 2017)

- Berlin.de . Pressemitteilung 13.12.17. Spletna stran: http://www.stadtentwicklung.berlin.de/aktuell/pressebox/archiv_volltext.shtml?arch_1712/nachricht6463.html (december 2017).

- Berlin.de. Hinweisformular. Spletna stran: https://ssl.stadtentwicklung.berlin.de/wohnen/zweckentfremdung_wohnraum/formular/adresswahl.shtml (december 2017).

- Berliner-kurier.de. Zweckentfremdungsverbot: Das 60-Tage-Gesetz Spletna stran: https://www.berliner-kurier.de/berlin/kiez---stadt/zweckentfremdungsverbot-das-60-tage-gesetz-29284922 (december 2017).

21

Španija - Balearic Tourism Law: The reform passes, https://www.spain-holiday.com/rentalbuzz/balearics-

islands-tourism-law (december 2017). - Decreto 28/2016, de 2 de febrero, de las viviendas con fines turísticos y de modificación del

Decreto 194/2010, de 20 de abril, de establecimientos de apartamentos turísticos, http://www.juntadeandalucia.es/boja/2016/28/6 (december 2017).

- EL PAÍS, Taxman turns attention to hidden internet property rentals, https://elpais.com/elpais/2016/04/07/inenglish/1460037042_648460.html (december 2017).

- Holiday Rental Laws in Spain – Explaining The latest Changes, https://www.spanishpropertyinsight.com/2015/03/06/explaining-the-latest-changes-to-spains-rental-laws/, (december 2017).

- Ley 6/2017, de 31 de julio, de modificación de la Ley 8/2012, de 19 de julio, del turismo de las Illes Balears, relativa a la comercialización de estancias turísticas en viviendas, http://boib.caib.es/pdf/2012106/mp42.pdf?lang=es&mode=view&p_numero=2012106&p_inipag=42&p_finpag=70 (december 2017).

- New 2016 Holiday Property Rental Law in Andalusia, http://www.andalucia-lawyers.com/buying-and-owning-property-in-spain/new-2016-holiday-property-rental-law-in-andalusia/ (december 2017).

- New Holiday Rental laws in Spain by Region, https://www.costaluzlawyers.es/services/property-services/spanish-holiday-rental-laws-by-region/ (december 2017).

- Novobrief: Cataluña becomes first Spanish region to legalize Airbnb. Spletna stran: https://novobrief.com/airbnb-legal-in-cataluna-barcelona/ (april 2016).

- Odgovor Servicio Oficial de Información Turística de España, prejet po elektronski pošti 22. 4. 2016.

- Tarracogest: El rompecabezas legislativo del alquiler turístico. Spletna stran: http://www.tarracogest.com/category/sin-categoria/ (maj 2016).

- Wikipedija, spletna enciklopedija, https://sl.wikipedia.org/wiki/Andaluzija, https://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%A0panska_avtonomna_skupnost, https://sl.wikipedia.org/wiki/Balearski_otoki (december 2017).