I Z H A J A OD O K T O B R A 1947 K O T T E D N I K S 1. J A N U A R J E M 1956 K O T P O L T E D N I K

OD 1. J A N . 1960 I Z H A J A T R I K R A T T E D E N S K O I Z D A J A C P - G O R E N J S K I T I S K « V K R A N J U

U R E J U J E U R E D N I Š K I O D B O R G L A V N I U R E D N I K : S L A V K O B E Z N I K

T E L E F . : U R E D N I Š T V O 24-75 in 21-90, U P R A V A 28-01 T E K . R A Č U N PRI K O M U N A L N I ' B A N K I V K R A N J U 607-70-135 - I Z H A J A OB P O N E D E L J K I H , S R E D A H ,

IN S O B O T A H - L E T N A N A R O Č N I N A 900, M E S E Č N A 75, P O S A M E Z N A ST. Id DIN

BI Z A G O R E N J S K O S R E D A , 31. A V G U S T A 198«

T r i leta Vodne skupnosti Gorenjske

Od reševanja k preprečevanju NnujneiSi so vodovodi - šele potem bo prišla na vrsto osnovna deiavnost:

regulaclla voda In hudournikov Tik ob cesti p ro t i J e z e r s k e m v

Kokri je lepa h i š i c a skora j do ftrehe zasuta s p rodom. P o t n i k i ki se voz i jo tam m i m o in v i d i j o

Prizor, se zg roz i jo p red tako nesrečo.

Pri tem gre za znan i dogodek, ko je p r e ( j dob r im mesecem hudo j £ U r i e p o v z r o č i l o t amkaj v e l i k e »kode. Toda š k o d a na h i š ic i je ^'•nimalna. O n a je s l u č a j n o t ik ? b cesti i n kot p r i j e ten domek, R l je sedaj u n i č e n , v z b u j a celo U t i r a n o sen t imen ta lno č u s t v e ­nost i n z g r a ž a n j e . T o d a na jhu j -

Posledice tega neur ja so m a ­l o m u v idne . N e o c e n l j i v o v e l i -p ko l i č ine gramoza, k i so ga ^rat h o d o u r n i k i i z p r a l i i z str-

grebenov K o č n e , grozi jo , da

bodo v b l i žn j i p r ihodnos t i zasule m pop lav i l e ne le posamezne h i ­še , m a r v e č ce lo tna po l j a i n na­sel ja n a J eze r skem.

T a k o je mars ik je . Š t e v i l n i h u ­d o u r n i k i zmeraj bolj p o s p e š u ­je jo erozi jo, r u š i j o gore i n u n i ­č u j e j o gozdove, napoln ju je jo je­zove h id rocen t ra l , pop lav l j a jo pol ja i n n j ive , o g r o ž a j o k m e t i j ­s tvo i n celo nasel ja .

O t em so p r i p o v e d o v a l i ondan na s e d e ž u V o d n e skupnos t i za Goren j sko , k j e r s m o se z a n i m a l i za posamezne p rob leme i z te de­javnos t i . T r i le ta že posluje ta ustanova. T o d a g l avne dejavno­sti se doslej š e n i so n i t i l o t i l i . Names to ure jevanja voda i n h u ­dourn ikov , mora jo r e š e v a t i n a j -

30 seminarjev v novi sezoni Kranj, 29. avgus ta — D e l a v s k a

J^iverza v K r a n j u je z v č e r a j š -J^n dnem z a č e l a novo sezono

V ensm letu so Podvojili dohodek *Kovinoservis« na Jesenicah

Yft*V l e t o š n i e m prvem polletju kot podvojil dohodek v pri-

?***vi z lanskim. To jim je v j ' i e t ju uspelo predvsem z zni­žan Jem proizvodnih s t roškov , JjŠa organizacijo dela in z

s t 7 a « J š a n j e m zalog. V prvih š e -rnesecih letos so dosegli ne-

1 nad 24 milijonov dinarjev j^meta ali skoraj 49% v e č kot

n i

v v istem času . Zaradi tega so t ° z i l i tudi veliko v e č sredstev fl

£klade podjetja z namenom, m *l ustvarijo sredstva za mo­la n!ZacU<> in gradnjo novih de-

V n 'c . Medlem, ko -so v lanskem like 1 1 1 Polletju vloži l i v sklade JJJ5J00 din, so jih letos v istem °J«biu 4,916.000. •odjetje opravlja s p l o š n a In

n a k l jučavn ičarska dela. "•*<* Kijucavnicarsna uci» , 6j* D arske in vodovodne instala-

vrsto drugih uslug, -k

i z o b r a ž e v a l n e g a de la . N a vrst.i j e s emina r z a k o l e k t i v Goren j ske o b l a č i l n i c e v K r a n j u .

N a j v e č kand ida tov se letos j a v l j a za seminar j e o e k o n o m ­s k e m izpopoln jevan ju . M n o g o je pros i lcev pa tudi za a d m i n s t r a -t i vne t e č a j e i n za t e č a j o o k o ­m e r c i a l n e m pos lovanju . Iz e k o ­nomike so v p r e t ek l i sezoni i m e l i 6 seminar jev . Z a r a d i v e l i k e g a š t e v i l a kand ida tov pa so m o r a l i za to sezono p o v e č a t i š t e v i l o teh semina r j ev na 30. S k u p n o bo skoz i seminar je o e k o n o m i k i , kot predvidevajo , š l o p r i b l i ž n o 1000 v o d i l n i h l j u d i i n č l a n o v samo­u p r a v n i h organov iz v seh v e č j i h podjetij k r an j ske o b č i n e . V e č i n a seminar jev bo v n o v e m D e l a v ­s k e m d o m u . S e m i n a r j i bodo t r a ­j a l i d v a do t r i d n i z 8 do 10 p re­davan j i .

N a j v e č j e t e ž a v e ima jo š e z m e ­raj za rad i poman jkan ja p reda ­vatel jev. Za to v sedanj i sezoni s k u š a j o u v e l j a v i t i n o v s i s t em stalnega predavate l j skega kad ra , za katerega bo sk rbe la posebna komis i j a .

n u j n e j š e t e ž a v e asanacij in me­l io rac i j posameznih p o v r š i n , n a ­pel ja t i vodovode i n podobno. — S k u p n e inves t i c i j e so že l an i do­segle o k r o g l o 700 m i l i j o n o v d i ­narjev. Skora j t o l i k o bodo pora­b i l i z a l e t o š n j a de la in b i s tve­n i h sp rememb n i p r e d v i d e n i h n i t i v p r i h o d n j i h l e t i h . Po t rebe so v resn ic i š e znatno v e č j e , to­da m o ž n o s t i so omejene.

I Z V I R S A V E P R E D S P R E M E M B O N a j v e č j a dela za me l io rac i jo

o z i r o m a i z s u š e v a n j e k m e t i j s k i h p o v r š i n so v t eku n a K m e t i j ­s k e m posestvu v P o l j č a h , v Z i -reh i n o k r o g B l e d a . Z e l o potreb­no delo, k i ga bodo s k u š a l i i z ­vest i v p r i hodn j ih l e t ih je tudi u re jevan je z e m l j i š č n a t ako i m e ­novanem i g r i š č u za gol f ob ce­s t i med L e s c a m i i n Je sen icami , za t em ure jevan je t a k o imeno­vanega B le j skega b la ta med B l e ­d o m i n G o r j a m i in podobno. — V e l i k e t e ž a v e so tud i n a Sor ­skem pol ju . Iz v l a k a med po­s ta jama Z a b n i c a i n S k o f j a L o k a č e s t o k r a t v i d i m o v e l i k a jezera , seveda ob d e ž e v n i h dnev ih . N e ­d a l e č od t am pa se kmet j e p r i ­t o ž u j e j o za rad i s u š e i td . S k r a t k a , potrebna so o b s e ž n a dela za re­gulac i jo in s i s t e m a t i č n o n a v o d ­njavanje teh pol j , ka r postavl ja t a m k a j š n j e k m e t i j s k e zadruge pred v e l i k o na logo v p r i h o d n j i h let ih .

Prav sedaj pripravljajo tudi

o b s e ž e n p rogram z a u r e d i t e v Iz­v i r a Save. S a v a D o l i n k a i m a svoj i z v i r s redi ze lene r a v n i c « t ik ob cesti proti P l a n i c i . Toda d a l e č tam naokrog so zato ne­p lodna z e m l j i š č a , k a r n a m e r a v a ­jo v p r i h o d n j i h l e t i h ods t rani t i z v e l i k o regulac i jo tega i z v i r a .

O b tem pa so ze lo n u j n i v o ­dovodi v d o l o č e n i h k r a j i h . M e d mest i n a š e g a ok ra j a i m a samo center K r a n j a p reskrb l jeno pi t ­n o v o d o v zados tn ih k o l i č i n a h . N a Jesenicah , v T r ž i č u i n sko­rajda v vseh os ta l ih s r e d i š č i h so v p r i hodn j ih l e t ih n u j n a v e č j a a l i m a n j š a dela, da b i zagotovi l i p reb iva lcem zadostno i n zdravo p i tno vodo. Se le č e z t r i a l i š t i r i leta, k o bodo u re jen i n a j n u j n e j š i vodovod i , k o bodo reš i l i najne­v a r n e j š e o g r o ž e n e kra je pred z e m e l j s k i m i p lazov i i n hudour ­n i k i , bodo potem zače l i ure je­va t i vode. Seveda bo p r i v s e m tem potrebno o b s e ž n o raz i sko­va lno , znans tveno delo o celot­nem stanju padav in , o geolo-k e m sestavu zemlje , o r a s t l in ­s tvu , o k m e t i j s k i h p o v r š i n a h , o i ndus t r i j sk ih s r e d i š č i h i n per­spek t ivah v p r ihodnos t i . Sele potem bo dejavnost V o d n e s k u p ­nost i l a h k o usmer jena k rac io­na lnemu gospodarjenju i n u re ­jevan ju n a š i h voda , k v a r o v a ­nju n a š i h t u r i s t i č n i h i n p r i r o d ­n i h lepot i n k o n č n o k ob ramb i s k u p n i h ko r i s t i p red g r o z e č o ne­varnostjo. - L c.

Gradnja nove kinematografske dvorane v Kranju (na Zulariji) hitro napreduje. P r e d v i d e v a j o č a bo otvoritev za obč . praznik (1. avgust) 1961. leta. Dvorana bo ena n a j m o d e r n e j š i h pri nas. Imela bo moderne klima naprave. (Foto: Franc Perdan)

Zapiski ob obisku v podjetju »Kurivo* Kranj

Več premoga - manj drv Č e p r a v n a m poletje š e n a k l o n i

tu pa l a m k a k š e n t o p l e j š i dan, je vsepovsod ž e č u t i t i p r i p r a v e na z imo . N e m a j h n e s k r b i n a m p r i p r a v i t u d i p resk rba s k u r i ­v o m , č e ne d r u g a č e , vsaj denar­ne. N o , i n k o smo že v t akem Času, bo ver je tno m a r s i k o g a z a ­

n ima lo , kaj je v pogovoru pove­da l u p r a v n i k podjetja »-Kurivo-«, t o v a r i š L u d v i k R a n č i g a j .

Podjet je K u r i v o p reskrbu je s p remogom i n d r v m i K r a n j z o k o ­l i c o pa tudi o d d a l j e n e j š e kra je kot so Jezersko, B e l a , P reddvor , Gor i ce , S e l š k o i n P o l j a n s k o do-

^orna . . . Beograd, 30. avgusta — Predsednik republike Josip

? r » z - T i t o je prejel brzojav-*° Predsednika indonezijske ^ P u b l i k e Sukarna. V njem se

zahvaljuje za č e s t i t k e * b indonezijskem nar*dncm D r a zniku.

JJ°"?rad, 30. avgusta -I'rcdsedn>k Zvezne ljudske

s

k i p š f i n e Petar S t a m b o l i č je prejel dopoldne na poslovil-

obisk japonskega velepo-j ! , n ika v Beogradu K u š i k a z e p* S (;ia, ki bo v kratkem za-

U s t i l Jugoslavijo.

'"•in po svetu **heran, 30. avgusta -•ranski šali se je zavze l za

y e kinit , . v pa r l amen ta rn ih vo-r . v v nekater ih k r n j i h Per-n ' J C ' ker je za rad i v o l i l n i h !*D p *vl]no«ti p r i š l o do nc-

&ad

Občni zbor DPD »Svoboda" -Javornlk-Koroika Bela

* n ' v , demonstracij in spo-

A, vso bile pri tožbe naro-jai ?* Potek volitev. Je de-y

,r"> ki šah. Dodal je, da teg Nekaterih krajih ni U?»<M1-

Položaja za volitve in iiC? treba kasneje ob prvi

prejeti nov vo-*akon.

5*.,ro. 30. avgusta -« k / ° d s o d n i k Združene arab-j p . p «Dublike Naser je spre D 1 . ^Vabilo, naj ob i šče F.tio-j c ' Kakor p{5(, kairski tisk k u y ilo I "••» M) predsedni­kih etiopski veleposla-

D P D Svoboda J a v o r n i k — K o r o ­š k a B e l a je ime la v soboto zve ­č e r v d v o r a n i osnovne š o l e na K o r o š k i B e l i redni l e tn i o b č n i zbor. T a je t o l i k o v a ž n e j š i , ke r je p r v i za l e t o š n j o sezono na o b m o č j u j e s e n i š k e o b č i n e .

P red o b č n i m zborom, k i je b i l dobro ob i skan , je b i l k ra tek k u l ­t u rn i p rogram. Osrednje p o r o č i l o na zboru je podal predsednik upravnega odbora d r u š t v a J a n ­k o O r e š n i k , k i je o r i s a l lepe uspehe j a v o r n i ž k e Svobode v m i n u l i jeseni i n se d o t a k n i l t u ­di š t e v i l n i h problemov, s kate­r i m i se bori d r u š t v o že nekaj let. N a j v i d n e j š i p rob lem Svobo­de J a v o r n ! k — K o r o š k a B e l a je

k u l t u r n i d o m , k i ga J a v o r n i k u že deset let ja ob l jub l ja jo , a ga *e vedno n imajo . Godba na p i ­hala , m o š k i i n m e š a n i pevsk i zbor ter t a m b u r a š k i zbor se dre-njajo v zas i ln i dvorani »Pri K o -n i č u « , d r amska sekc i j a pa gostu­je v t e lovadn ic i osemletke.

N a o b č n e m zboru so nato spre­j e l i precej zahtevni de lovn i pro­gram za p r ihodn jo sezono, k i Da za j a v o r n i š k e S v o b o d a š e , k i so poln i i dea l i zma , ne bo pret rd oreh. K u r e s n i č e n j u delovnega p rog rama b o mnogo p r ipomo­gel tud i n o v o i zvo l j en i u p r a v n i odbor, k i ga ses tavl ja jo n a j v i d ­n e j š i k u l t u r n i de lavc i z J a v o r -

n i k a i n K o r o š k e Bele.

R a z e n š t e v i l n i h č l a n o v d r u š t v a , so se u d e l e ž i l i o b č n e g a zbora tu ­d i zas topn ik i b l i ž n j i h Svobod i n p rosve tn ih d r u š t e v , predsednik o b č i n s k e g a sveta Svobod i n pro­sve tn ih d r u š t e v , Ivo S č a n i č a r ter zas topn ik i Svobode T rbov l j e II, s ka tero Svoboda J a v o r n i k že nekaj let tesno sodeluje. P l o d n a razprava na o b č n e m zboru je dokaz ž i v a h n e k u l t u r n e dejavno­st i na J a v o r n i k u . U .

It L E T D E L A V S K E G A S A M O ­U P R A V L J A N J A

• tavaini vijakov v Kropi

• P l a m e n «

Kni, P O G O R E N J S K K M P O K R A N J S K E M 2 E A J D A Z O R I ( l ' » i o ; F r a n c Perdan)

V tova rn i v i j a k o v »-Plamen-« v K r o p i ao v soboto, 28. avgusta, s lovesno p r o s l a v i l i 10-letnieo de lavskega samouprav l jan ja . — Popo ldne so i m e l i s lavnostno zasedanje D S , k i so se ga ude­lež i l i Člani sedanjega D S i n č l a n i p rvega D S , k i so p revze l i podjetje v uprav l j an je 31. av ­gusta le ta 1950. N a s lavnos tnem zasedanju je predsednik D S go­v o r i l o d o s e ž e n i h uspehih v go­spodarskem i n p o l i t i č n e m ž i v ­l j en ju i n o r azvo ju n a š e d r u ž b e v zadn j ih deset ih l e t i h . O p i s a l j e tud i d o s e ž e n e uspehe v to­v a r n i v i j a k o v » P l a m e n « v K r o ­p i i n m r d d r u g i m pouda r i l , da so v č a s u de lavskega samo­uprav l j an j a razen delne obnove vseh obratov / r r a d i l i tud i novo upravno poslonje tn nabavili • e č k*t 5t aaviki strojev.

l i no , m a n j š e p o š i l j k e gredo celo do Postojne i n I l i r s k e B i s t r i c e . V p re t ek lem le tu so p roda l i pre­ko 30.000 ton premoga, od tega po lov ico n a drobno. V e č j e k r a n j ­ske tovarne k u r i v o ne dobi jo p reko tega podjetja, ke r j i h oskrbujejo d i r e k t n i dobav i t e l j i . Le tos r a č u n a j o , d a bodo p r o d a l i na d robno p r e k o 17.000 t on pre­moga, k a r je v p r i m e r j a v i s pro­dajo pred le t i , k i se je s u k a l a ok rog 6 do 70000 ton, ze lo v e l i k o . O p a z i l i je, da vzporedno s tem, k o p o t r o š n j a p remoga n a r a š č a , pada p o t r o š n j a d rv . D e l n o vz rok za to je, d a so se l jud je ž e n a ­v a d i l i na premog, se o t r e s l i p r ed ­sodkov in u v i d e l i n jegovo e k o ­n o m i č n o s t , svoj d e l e ž pa i m a n e d v o m n o tud i cena d rv , k i je v zadn jem č a s u precej p o s k o č i l a .

» V e r j e t n o b i n a š e bra lce z a n i ­malo , k j e j e v z r o k p o v i š a n j u cen d rv , a l i n a m l a h k o to po jasn i ­t e ? « sem popros i l a t o v a r i š a u p r a v n i k a .

» C e l judje va le k r i v d o za lo na r azdc l j eva lna podjetja, so v z m o t i . P r e d meseci je n a m r e č Z v e z n i i z v r š n i svet prenehal s kont ro lo nad cenami drv , ke r je v s p l o š n e m interesu, da se č i m manj lesa p o k u r i . T a k o so gozd­na gospodarstva l a h k o p o v i š a l a r e n ; svo j im us lugam i n sedaj zahtevajo od 2100 do 3!>00 d inar ­j ev za m 3 d rv i n to franco na ­k l a d a l n a postaja. Ce potem p r i ­š t e j e m o še 400 dinartjev t ovo rn i -ne, je n a š a cena 380D d inar jev za m 3 je povsem u p r a v i č e n a . S i c e r smo pa med n a j c e n e j š i m i s l i č n i m i podjet j i . V M a r i b o r u na p r i m e r p l a č u j e j o sedaj p o t r o š n i ­k i meter po 45C0 d inar jev , v L j u b l j a n i 4000 d inar jev i td . Cene so p a č odvisne od zahtev doba­v i te l j a . Z a r a d i ve l ikega p o v p r a ­š e v a n j a po lesu n i vedno mogo­če izb i ra t i le n a j c e n e j š e d o b a v i ­telje «<

P r i K u r i v u imajo sedaj v e l i k o zalogo d r v , p rav tako vseh vrs t r j av h premogov. T r e n u t n o pa p r iman jku je ve lenjskega l i gn i t a , po ka t e rem j « zelo v e l i k o pov­

p r a š e v a n j e . T o je r a z u m l j i v o , saj i m a r u d n i k s k o z i vse m e s e c « enako zmogl j ivos t , p o t r o š n i k i pa bi najraje v s i k u p i l i p remog v j u l i j u , avgus tu i n sep tembru , 6e-.sar pa t rgovska m r e ž a ne zmo­re. Na jbo l j ugoden č a s za n a k u p l i gn i t a je spomlad i i n dobro bi bi lo , č e b i s i ga d o b r š e n d e l po ­t r o š n i k o v že takrat n a b a v l j a l . S i c e r pa so b i l e za rad i v e l i k i h ugodnost i (kar 45 % regres) od 1. ap r i l a d o 1, avgusta prodane v e ­l i k e k o l i č i n e premoga i n to za polov ico v e č kot v l a n s k e m le tu , k o je b i l regres m a n j š i . P r a v z a n i m i v o je, da v zadnjem č a s u v e l i k e k o l i č i n e l i g n i l a p o k u p i j « tud i p o t r o š n i k i s S e l š k e i n P o ­l j anske do l ine , s prede lov o k r o g C e r k e l j , P r eddvora , Jezorskega tn od drugod, k a r pomeni , d a so tud i s a m i l a s t n i k i gozdov ž« u v i d e l i , k a k š n o vrednost i m a lea i n s o ga za ku r j en je ra je z a ­menja l i s c e n e j š i m premogom. V s e k a k o r r azvese l j i vo dejs tvo.

Z a n i m a l o me je, k a k š e n dnev -n i promet to podjetje zmore . T o ­var š u p r a v n i k m i je po jasn i l , d a prodajo v č a s i h tud i d o 200 t o n premoga dnevno, venda r take k o l i č i n e zahtevajo v e l i k napor de lavcev, k i j i h je sedaj le 5. S i -oar je pa vse .osebje nagra jevano po u č i n k u i n p rav i jo , da se j i m to zelo obnese. Z a n i m i v o je, d a so v p r i m e r j a v i z l e tom 1954 p o ­veča l i s tor i lnost za 450'%. p re ra ­č u n a n o na enega zaposlenega. P romet se j i m s ta lno v s a , v e n ­da r že do lgo n iso i m e l i t ako m a ­lo zaposlenega osebja, kot sedaj . P o l e g tega to podjetje de la v i z ­redno neugodnih pogoj ih . N jego ­va s k l a d i š č a zadovol ju je jo k o ­maj č e t r t ' n o potreb. V t o l a ž b o j i m je le to, da je ž e odobrena lokne i ja za nova s k l a d i š č a i n up ravno poslopje z a t o v a r n « ••Iskro«.

T ja bodo spe l j a l i t ud i i n d u ­s t r i j sk i t ir , k i bo v v e l i k i m e r i poenostavi l m a n i p u l a c i j o s k u r i ­v o m in a e v « d a tud i pocen i l u s l u -E«.

M . Itttfl

Kratke z Jezerskega I Z N A Š I H K R A J E V

S R E D A , 31. A V G U S T A J I Z N A Š I H K R A J E V

N A Š R A Z G O V O R 'i /''

N A Š R A Z G O V O R

£ K m e t i j s k o posestvo na J e ­z e r s k e m i m a 92 ha gozdov. L e ­tos bodo poseka l i i n s p r a v i l i v do l ino 400 kub. met rov lesa .

^ P r v i k r o m p i r na J e z e r s k e m je pokaza l , da bo p o v p r e č n i l e ­t o š n j i p r ide lek k r o m p i r j a na J e z e r s k e m 20 stotov na hektar — K m e t o v a l c i so p rvo tno p r i č a k o ­v a l i š e m a n j š i p r ide lek , ke r je k r o m p i r i š č a m o č n o p o š k o d o v a l a j u l i j s k a t o č a .

qt K l j u b t emu, da so letos j a ­b o l k a ze lo dobro obrod i la , j i h na J e z e r s k e m ne bo v e l i k o . — T u d i s l i v letos ne bo. D o v o l j je le h r u š k tepk i n m o š t a r i c .

© Z i v i n o z d r a v n i k s K m e t i j ­skega posestva Š e n č u r je na k m e t i j s k e m obra tu na J eze r ­skem p red d n e v i u s p e š n o ope­r i r a l 16 mesecev starega b i k a » f r i z i j s k e « pasme. L e - t a je i m e l na p r s ih v e l i k , 1 k g t e ž a k č i r . — O m e n j e n i b i k je tod op lo j eva l ž i v i n o .

© P r e d k r a t k i m so na J eze r ­skem p r i č e l i k o s i t i t ravo, i n s i ­cer z r o č n o motorno k o s i l n i c o . N a k m e t i j s k e m posestvu so ob p r v i k o š n j i p o s p r a v i l i ka r 80 ton sena, med tem k o bodo p o k o s i l i le 12 ton otave.

Švedska rudarska delegacija pri nas

Jesenice — Š v e d s k a m l a d i n s k a ruda r ska delegaci ja s i je- ogle­da l a neka te ra mesta v n a š i d r ­ž a v i , med n j i m i tudi Jesenice. V s p r ems tvu sekre tar ja zveznega • i n d i k a t a rudar jev , E š a T a d i č a , p redsedn ika r e p u b l i š k e g a s i n d i ­kata rudar jev i n meta lurgov , J o ž a P l e v n i k a ter p reds t avn ikov uprave in d r u ž b e n e g a u p r a v l j a ­nja j e s e n i š k e Ž e l e z a r n e so s i gostje ogledal i neka tere obrate. Z a t e m so i m e l i v K a z i n i posvet, ki so se ga u d e l e ž i l i tudi p red­s t a v n i k i ž e l e z a r s k e m l a d i n e ter t o v a r n i š k e g a i n o b č i n s k e g a s i n ­d ika ta . G o v o r i l i so o soc i a lnem

Novi gostilni K o k r a — V s e do letos n i b i lo

• d P r e d d v o r a do K a n o n i rja n a J eze r skem nobene gost i lne, k a r je precej m o t i l o d o m a č e i n tuje turis te . P r e d k r a t k i m pa so v do l in i K o k r e dob i l i k a r dve n o v i gos t i ln i . V Z g o r n j i K o k r i p r i P o v š n a r j u i m a g o s t i š č e P l a n i n ­s k o d r u š t v o K r i ž e , v Spodn j i K o k r i pa so odp r l i g o s t i š č e p r i A r n e ž u v neposredni b l i ž in i g lavne ceste. N o v a l oka l a sta i z ­redno l e p a i n okusno o p r e m ­l jena , - an

o p r a š a n j u delavcev, o de l avsk i zakonodaj i , o p ro i zvodn j i i n de­l a v s k e m s a m o u p r a v l j a n j u p r i nas. Š v e d s k i m l a d i n s k i r u d a r s k i delegaci j i so J e s e n i č a n i p r i r e d i l i izlet na V r š i č , nato pa so gostje odš l i na ogled V e l e n j a .

Uspeli tečaj Koper — V m i n u l e m tednu se

Je i z K o p r a v r n i l a zadnja 40-č l a n s k a s k u p i n a m l a d i n k i n p i o ­n i r k , k i so b i le na 14-dnevnem » k u p n e m t r en ingu pe r spek t iv ­n i h o r o d n i h te lovadk , k i ga je organ iz i r a l a okrazna zveza P a r ­t izana za Goren j sko . T e č a j n i c e so p r i d o b i l e precej s t rokovnega tnanja .

S K O R A J Š N J A D O G R A D I T E V

Jezersko — D e l a na n o v e m poslopju za postajo L M Jezer ­s k o se b l i ž a j o koncu . Upa jo , da se bodo p rese l i l i v svo je lastne prostore 1. oktobra . . N o v a po­staja stoj i na s eve rn i s t r an i Z g . Jezerskega i n bo to ena na j l ep­š i h posta jn ih zgradb na G o r e n j ­skem. Sedanje prostore postaje L M bo zasedlo gos t insko pod­jetje »Dom na J e z e r s k e m « , k i je

tud i p r a v n i l a s tn ik te zgradbe.

Največji problem na cesti še vedno Razgovor z ralličn koma rrotorlzlrane LM

Le kda j je ž e b i l o to, k o KO ot roc i s t e k l i na cesto ob v sa ­k e m š u m u motor ja i n veselo k l i c a l i : »-Avto, avto, glej k a k ­š e n lep a v t o ! « K a m b i l e p r i ­š l i , č e bi s i sedaj hote l i ogle­da t i p r av v s a k o motorno v o ­z i l o , k i pel je m i m o nas, po­sebno če bi to že le l i ob n a j ­bolj p rome tn i cest i n a G o ­ren j skem m e d L j u b l j a n o i n Je sen icami . T a je tud i ed ina cesta I. reda, k i pelje s k o z i n a š e kra je . Ce s m o se nekdaj č u d i l i p r ipoved i , d a je v v e ­l i k i h mes t ih zahodnoevropsk ih d r ž a v skora j n e m o g o č e p r i t i č e z cesto, to sedaj v e č k r a t l a h k o o b č u t i m o tud i p r i nas, k o ok leva je s t o j imo na p l o č ­n i k u i n opazujemo skora j s t r ­n jeno v r s to v o z i l , k i n a m ne d o v o l i j o prehoda čez cesto. P rome t je p rav posebno m o ­č a n v tem č a s u , k o je t u r i ­s t i č n a sezona na v i š k u i n p r i ­haja k n a m z m o t o r n i m i v o ­z i l i t ud i v e l i k o tu j ih tu r i s tov . O p r o b l e m i h prometa i n o t e ž k o č a h prometne s l u ž b e smo se pogovar ja l i s t o v a r i š e m a B i z j a k A l o j z o m i n S e m o l i č A l o j z o m , m i l i č n i k o m a moto­r i z i r a n e L j u d s k e m i l i c e .

Vozita na cesti med Jeper-co in Jesenicami. Kaj lahko na s p l o š n o povesta o s lužbi na tej cesti?

K e r je to cesta I. reda i n v zelo d o b r e m stanju , v e č i n a v o z n i k o v m i s l i , da l a h k o v o ­z i t ako hi t ro , kot j i m to s a m motor voz i l a d o p u š č a . L a h k o pa r e č e m o , d a so n a š i v o z n i k i š e ne more jo a l i ne znajo p r i ­l agod i t i t ako v e l i k e m u pro­m i l u , kot je danes p r i nas i n se ne zavedajo vseh neva rno ­s t i , k i se j i m z nep rev idno v o ž n j o izpostavl ja jo . P r i t em ne u p o š t e v a j o t renutnega sta­nja prometa , svoje sposobno­s t i kot u p r a v l j a v c a v o z i l a i n s p l o š n e sposobnost i v o z i l a .

Kdaj so n a š e ceste n a j m o č ­neje obremenjene?

B r e z d v o m a je to č a s pred i n po d r u g i u r i popoldne, k o je na cest i posebno v e l i k o k o ­lesarjev, p e š c e v i n av tobu­sov. V e l i k o av tomob i lov je t ud i s r e d i dopo ldneva , na j ­manj v o z i l pa j e v č a s u o p o l ­danskega k o s i l a .

Fravijo, da so prav domači vozniki najbolj nedisciplinira­ni. Al i lahko kaj pripomnite k temu?

T o do neke meje res d r ž i , vendar pa i m a m o v e l i k e pro­bleme tud i z n e m š k i m i v o z n i ­k i , k i na s p l o š n o voz i jo zelo nep rev idno i n k a r se da h i t ro , r e ž e j o o v i n k e , p r i p r eh i t eva ­n j i h pr ihaja jo v š k a r j e i n s l i č n o . P r a v t ako pa p o n o č i zelo ne rad i z a s e n č i j o r e f l ek ­torje, k a r pa j e pogost pojav tud i p r i o s t a l ih k o r i s t n i k i h te ceste. V neda l jah , k o je p ro ­met posebno m o č a n , n i zapet­l ja j ev s amo do tedaj, d o k l e r v o z n i k i voz i jo lepo v k o l o n i . P r a v a z m e š n j a v a s kop i co p r e k r š k o v pa se z a č n e , č e eden drugega z a č n e j o p r e h i ­teva t i . V e č n e s r e č se p r ipe t i tud i za rad i tega, k e r av tomo-b i l i s t i voz i jo pretesno ob s t r anskem robu , k i je name­njen ko lesa r jem i n moped i -s tom. L e - t e po tem z r a č n a s t ruja za d r v e č i m a v t o m o b i ­l o m potegne n a cesto i n tako pr iha ja do t r č e n j .

S k a k š n o brzino vozijo vo­zila na cesti med Ljubljano in Kranjem?

N a neka t e r i h o d s e k i h l a h ­k o i zko r i s t i j o v s o zmogl j ivos t svojega v o z i l a , to j e t u d i od

120 do 140 k m na uro, vendar je za rad i ve l i kega š t ev i l a o v i n k o v in vzpe t i n na pre­t e ž n e m d e l u ceste nevarno v o z i t i h i t re je od 50 do 70 k m na uro.

Pri nas so bile sedaj or­ganizirane velikopotezne ak­cije za vzgojo kolesarjev in voznikov motornih vozil. So uspehi vidni?

Skora j b i r e k l i , da so se ne­p r a v i l n o s t i p r i ko le sa r j ih i z ­b o l j š a l e k a r za 90 % . Poseb­n o k a r se t i če predpisane op­reme koles , pa tudi d i s c i p l i ­n a se je precej i z b o l j š a l a .

In največ j i problem na ce­sti?

N a j v e č j i p r o b l e m na cesti pa š e vedno preds tavl ja jo v i ­n jen i v o z n i k i . Ce katerega od v o z n i k o v osumimo, ga preiz­k u s i m o s posebno pr ipravo , k i se imenuje a lkostop. V i ­n j en i v o z n i k p ihne v ampulo, k i j e napoln jena s posebno snovjo rumene barve i n ta oze len i i n t ako ne izpodbi tno d o k a ž e z a u ž i t a l k o h o l . T a k e ­m u v o z n k u potem odvzamemo v o z n i š k o dovol jenje , za ne­kaj ur , č e je potrebno pa kar za ves dan .

P o k a z a l i so n a m š k a t l j o , po lno ze len ih a m p u l , k i so ž e oprav i l e svo jo d o l ž n o s t .

Sos ič Metka

Mladina se pripravlja Jesenice — T o v a r n i š k i k o m i t e

L M S v Ž e l e z a r n i Jesenice p r i ­p r a v l j a r e p u b l i š k o posvetovanje m l a d i h k o v i n a r j e v i n me ta lu r ­gov S loven i j e . Posve tovan je bo p r e d v i d o m a v ok tobru . N a n jem bodo r a z p r a v l j a l i o v l o g i m l a d i h

NOVI A V T O B U S I Š k o f j e l o š k o transportno pod­

jetje » T r a n s t u r i s t s ki je v zad­njih letih zelo razš ir i lo svojo de­javnost po Gorenjski, je nabavilo še 4 nove avtobuse za prevoz potnikov. Novi avtobusi iz to­varne F A T so zelo udobni.

delavcev v samouprav l j an ju , o v log i K l u b a m l a d i h p r o i z v a j a l ­cev v gospodarsk ih o r g a n i z a c i ­j a h i n o de lu m l a d i n s k e orga­nizac i je .

N a nedavnem m l a d i n s k e m se­s t anku so se p o g o v o r i l i o dese­tem j u b i l e j n e m m l a d i n s k e m fe­s t i va lu , k i bo p r ihodnje leto, p o s v e č e n 20-letnici r evo luc i j e in D n e v u mlados t i . F e s t i v a l ne bo l e o b č i n s k e g a , ampak tud i okr . m e r i l a .

P O M A N J K A N J E M O Š K E D E L O V N E SILE

Britof — Uprava tovarne olja »Oljarica« iz Britofa se že dalj časa ukvarja s problemom, kako zagotoviti tovarni zadostno š t e ­vilo m o š k e delovne sile. Le-te n a m r e č primanjkuje. Temu je vzrok predvsem pomanjkanje stanovanj za delavce. Ker pod­jetje nalaga vsa razpo lož l j iva f inančna sredstva za gradnjo no­vih tovarn i šk ih prostorov za ekstrakcijo, primanjkuje sred­stev za gradnjo' stanovanj. Z do­graditvijo omenjenih obratov bedo vsekakor vso pozornost po­

svetili reš i tv i stanovanjske** vprašanja .

Moteno \i\ \% Mili Jeze r sko - Č lan i A v t o - m o ^

d r u š t v a n a J eze r skem so 0 0

O b L O v K r a n j u dob i l i pred d n r

v i motorno k o l o D K V V 350 ccifl-Po t reben je le m a n j š e g a pop1"8^ v i l a . Jesen i bodo že pričeli d rug im t e č a j e m za š o f e r j e atrii» terje. P r v e g a se je ude l ež i l o Jezer janov, ke r pa se le- t i d o k « h i t ro motor iz i ra jo , je tudi d r u g i t e č a j ž e sedaj v e l i k o z* n imanje .

S s o d i š č a V E C K O T PREPIR

L . 2 . je b i l 19. j u n i j a letos v n e k i h i š i v L e s k o v i c i . T a m je p r i š l o do prep i ra , v ka t e rem je L . 2 . z g r a b i l za l i t r s k o s tek le ­n i c o i n z n jo v e č k r a t u d a r i l po g l a v i in l e v i r a m i J . Z . ter ga t ako l ahko te lesno p o š k o d o v a l . O b d o l ž e n e c je dejanje p r i z n a l , vendar se je zagovar ja l , da je de­janje n a p r a v i l de lno iz razbur je ­nos t i , d e lno pa pod v p l i v o m a l ­k o h o l a . U p o š t e v a j o č , d a o b d o l ­ž e n e c do sedaj š e n i b i l kazno­v a n in da gre za r a z m e r o m a ne­k o l i k o s t a r e j š e g a č l o v e k a , ga je s o d i š č e obsodi lo na mesec d n i aapora, pogojno za dobo enega le ta .

N E P R E V I D N A V O Ž N J A M . P . je 29. maja letos pe l j a l

z m o t o r n i m ko le som s k o z i vas

H u d i graben. N a o v i n k u je v o ­z i l po s r ed in i ceste. V t r enu tku , k o je iz nasprotne s t r an i ceste p r a v i l n o p r i p e l j a l P . Z . , je z a v i l z motor jem š e bolj na l evo s t ran ceste, za rad i č e s a r j e p r i š l o do t r č e n j a . N a osebnem a v t o m o b i l u je nasta lo za p r i b l i ž n o 80.000 d i ­nar jev š k o d e . O b d o l ž e n e c je k r i v d o p r i z n a l , a se je zagovar ­j a l , da se je za rad i b l i ž a j o č e g a se a v t o m o b i l a p r e v e č zmede l . Obsojen je b i l na mesec d n i z a ­pora, pogojno za dobo enega leta.

K R A J A K O L E S A

M . G . je v v e č e r n i h u r a h ne-keta dne v m a r c u letos i z v e ž « Z a d r u ž n e g a doma v Š e n č u r j u u k r a d l a ž e n s k o k o l o v v r ednos t i 42.000 d ina r j ev . K o l o jevnaaled-

-VI VPRAŠUJETE - Ml iDBJiARJ M0-

TsIsvIzifJci prenosi olimpijskih iger Športniki in nešpor tn ik i , lahko bi rekli vse — mlado

In staro, n a v d u š e n o spremlja odigravanje XVII . olimpij­skih ircr v Rimu In z nestrpnostjo pr ičakuje rezultate športnih tekmovanj. Mnogi so odšl i na ogled olimpiade prav v Rim, drugi pa se morajo pač zadovoljiti s sprem­ljanjem vesti po č a s o p i s i h , radiu in kar je n a j p r i v l a č n c j š e — po televiziji.

V P R A Š A N J E Bralec A. D. iz Kranja nas sprašuje o d a n a š n j e m tele­

vizijskem programu, razen tega pa se je na n a š e uredni­š tvo obrnil ttuli z v p r a š a n j e m , kje v Kranju so možni ogledi televizijskih prenosov te velike športne prireditve.

O D G O V O R O tem smo se pozanimali povsod tam, kjer imajo tele­

vizorje! Izvedeli smo, da .so možni ogledi televizijskih prenosov v hotelu Evropa in sicer po 17. uri dalje, ko odpn; restavracijo, v Domu J L A , kjer stane enkratni ogled 50 dinarjev, v gostilni »Pri Bened iku« v Straž i šču , v Klubu gospodarstvenikov na P r e š e r n o v i cesti in sicer v v e č e r ­nem č a s u , nadalje v Delavskem domu za č l a n e špor tnega d r u š t v a Triglav, vsekakor pa lahko nezasedena mesta za­vzamejo tudi drugi ljubitelji športa .

Člani posameznih kolektivov v raznih gospodarskih in d r u ž b e n i h organi/arijah pa lahko povsod tam, kjer raz­polagajo s televizorji, spremljajo olimpiado v Rimu.

Se današnj i program: Od 14.58 do 15.01 — filmski pre­gled. Direktni prenos. Reporter Milan Kovačevu ' . Od 15.C0 do 18.30 — atletska tekmovanja z olimpijskega stadiona. Domač i komentar. Od 22.15 do 23.00 plavanje: 400 m prsno in 100 m hrbtno — finale. Domač i komentar. (KI 23.00 do 23.09 — filmski pregled. Direktni prenos. Reporter Hrvoje Macanova. Od 23.09 do 21.00 boks - prc i l tckm«. Domari komentar. Od 21.00 do 0.15 prenos dveh polfinalnih vvater-polo tekem.

n j i h dneh skušala p roda t i v L j u b l j a n i , K r a n j u i n na B l e d u , K o n č n o se j i j e le p o s r e č i l o , d a ga je p r o d a l « M . M . v L j u b l j a ­n i za 10.0CO d inar jev . M . G . je t a tv ino ko lesa p r i zna l a i n je b i ­la obsojena na 6 mesecev zapo­ra. M . M . , k i je ko lo k u p i l , je z a ­r a d i n i z k e cene l a h k o vede l , d a gre za uk radeno ko lo , venda r je k a z n i v o dejanje p r i k r i v a l , z a r a ­d i č e s a r ga je s o d i š č e obsod i lo na denarno kazen — 10.000 d i ­nar jev .

P R V I Č G A NI I Z U Č I L O

F . Z . je letos v noč i od 29. na 30. j un i j v b l iž in i N a k l a z n o ž e m zabodel F . B . na l e v o s t r an hrb ta ter m u p r i tem p r i zade j a l m a n j š o v b o d n o rano. O b d o l ž e ­nec se je pred s o d i š č e m zago­va r j a l , da je b i l de lno i zzvan . Obso jen je b i l na mesec d n i z a ­pora, u p o š t e v a j o č zlast i o b t e ž i l -no okolnost , da je b i l ž e p r av za rad i takega dejanja k a z n o v a n .

B R E Z Č U T A D O L Ž N O S T I

P. A . je hudo zanemar ja l svoje zakoni te d r u ž i n s k e obveznos t i i n s tem p u š č a l v t e ž k e m polo­ž a j u svoje d r u ž i n s k e č l a n e , za katere je d o l ž a n skrbet i . Z c v e č let se n i hote l n ik j e r redno z a ­pos l i t i , č e p r a v b i se kot k v a l i f i ­c i r a n i delavec l ahko . Z a p r a v l j a l je denar, k i ga je p r i s l u ž i l s k a k š n i m p r i l o ž n o s t n i m de lom, prav tako pa je z a p r a v l j a l tud i denar svoje ž e n e , k i ga je sama z a s l u ž i l a . V pos topku so ugoto­v i l i , da o b d o l ž e n e c že mnogo let p i j a n č u j e . S o d i š č e ga je ob­sodi lo na 6 mesecev zapora , r a ­zen tega pa i z r e k l o tud i v a r ­nostni u k r e p obveznega z d r a v ­l jenja a l k o h o l i k o v .

G O L J U F I J A SF. NI O B N E S L A .1. G . je v ma ju l an i p roda l

svoj osebni avto. V pogodbi , k i jo je sam p r e d l o ž i l U p r a v i za dohodke O b L O K r a n j je v pro­dajni ceni v p i s a l za p r i b l i ž n o 600.000 d i n m a n j š i znesek. Na ta n a č i n se je i zogn i l p l a č i l u p ro ­metnega d a v k a v v i š i n i 120.000 d inar jev . Z a r a d i k a z n i v e g a de­janja ga je s o d i š č e v s m i s l u o b t o ž b e obsodi lo na G0.00O d i n k a z n i .

V teh dneh v Bohinju (Eolo: F . P C

Nedelja nesreč D3vet v bilniSnica in trije mrtvi

N a n a š i h cestah v k r a n j s k e m o k r a j u se vsak d a n po jav l j a vedno v e č m o t o r n i h v o z i l . G o ­stota prometa se n e d v o m n o na j ­bolj p o v e č a ob sobotah in nede­l j ah , k o pr ide na 1 k i l ome te r ce­lo 33 m o t o r n i h v o z i l . Seveda z n a r a š č a n j e m prometa pa so z d r u ž e n e š t e v i l n e prometne ne­s r e č e . Na jhu je je b i l o s t emi pre tek lo nedel jo, 28. avgusta . B i ­lanca je : t r i j e m r t v i , devet pa so j i h z d r a v i v b o l n i š n i c i .

K j e so v z r o k i ? N a j v e č v tem, k e r v o z n i k i m o t o m h v o z i l š e n i so d o n i s l i t ako h i t r o n a r a š č a ­j o č e m u prometu , saj se j e n a j v e č n e s r e č zgod i lo p rav za rad i pre­h i t re v o ž n j e , nepaz l j ivos t i na cesti , neprav i lnega preh i tevan ja in seveda v in j enos t i neka t e r i h š o f e r j e v .

Z M O P E D O M V A V T O M O B I L Zgodilo se je v nedeljo, 28. ftV-

^usta, na križ išču v Lescah. Mo-pedist M . G . se je zaletel v av­tomobil, ki ga je upravljal T. II.

Pri lem je dobil mopedist težje telesne po-kodbe In je bil ta­koj prepeljan v bo ln i šn ico . Š k o ­de pa je na obeh volilih za pri­b l i žno 170.000 dinarjev.

Š T I R J E V B O L N I C O N a e isti II. r eda v vas i B r i t o f

p r i K r a n j u je v nede l jo prav ta­k o p r i š l o do t e ž j e n e s r e č e , k je r so m o r a l i k a r š t i r j e v bo ln ico . M o p e d is t je p r e č k a l cesto, ne da b i so p r e p r i č a l , č e jo prosta. V tem č a s u j e p r i pe l j a l naspro t i motoris t , k i je t rč i l v moped is ta. T i k za tem pa je p r i p e l j a l m i ­m o š e osebni a v t o m o b i l , k i se je hote l obema p o n e s r e č e n c e m a u m a k n i t i , toda p r i tem je pod r l ž e n s k o , sam av tomobi l i s t pa je b i l t ud i p o š k o d o v a n . Š k o d e je b i lo na a v t o m o b i l u za p r i b l i ž n o 70.000 d inar jev .

O C E IN SIN Z M O P E D O M P Q D L O K O M O T I V O

Najtež ja n e s r e č a nedelje je bila prav gotovo v Žirovnic i . Mopedist M ni prepriči l , če je pro-

ga prosta, ko jo je prečkal-zapornice iz neznanih v / r ° j>, niso bile zaprte, je m<>Pe( , , s

n,o-A. s sinom, ki ga je Imel n * 0 J pedu, zapeljal naravnost ^ lokomotivo. Oba sla bila n* 11

cy slu mrtva. Moped pa je P o p ^ iKtina un ičen .

Z A V T O M O B I L O M V l » u l ^ V D o v j e m se je v nedeljo H g l

d l a t e ž j a p rometna x * e * r ^ V o z n i k av tomobi l a M . A . ^ pel ja l skra jno desno in P 1 ' 1 ^ t rč i l v obcestno drevo. P f l =jc so b i l i t e ž e p o š k o d o v a n i v ( ) ' j j ca av tomobi l a , ma t i , d v a " " P ^ - J C O i n o č e , k i je na poti v bol m* ^ podlegel p o š k o d b a m . O^'^ so vs i v bolnišnic i ,

Š K O D E Z A 290.000 D l N A R ,TI;V

Motorist A. B. in voz nik i <» Id

tomobila T. J . Iz Škofje ^ •I« v nedeljo 11 vila. Pri dobil motorist U ž j c telo*"4' Ikodbe. Š k o d e pa je bilo O* ^ , torju za 120.000 dinarjev, tomobilu pa za 170.000.

N O T R A N J A P O L I T I K A IN G O S f O l A I S f v O

Gaspodarske vesti % Izvoz jugoslovanske p š e ­

nice. Spec i a l i z i r ano podjetje za i zvoz ž i t a » G r a n - e k s p o r U J« letos p r v i č po v o j n i i z v o ­zilo p š e n i c o . Po poda tk ih te­ga podjetja smo letos p r v i č V o z i l i v A v s t r i j o , Zahodno Nemči jo , Š v i c o , N izozemsko , Vel. B r i t a n i j o i n Iz rae l 140 tisoč ton v i sokorodne p š e n i c e . Nedavno pa so s k l e n i l i t ud i Pogodbo za i zvoz 20.000 ton Pšenice na M a d ž a r s k o . T a k o °omo letos i z v o z i l i s k u p n o 160 "•Oč ton p š e n i c e .

© Proizvodnja kamionov v Tovarni avtomobilov Maribor. V tovarni av tomob i lov v M a ­riboru bodo letos i n naslednje l e to p r o i z v e d l i s k u p n o 7.500 kamionov i n avtobusov, od t e ga letos 3.200, naslednje l e ­to pa 4.300. V e č i n o m a bodo to sodobna voz i l a z d i e s l o v i m i Rotorji i n z r a č n i m hla jenjem. Proizvodni p rogram tovarne S e je nedavno r a z š i r i l š e z lovim p r o i z v o d o m tovarne, ™ i - z l a h k i m i n h i t r i m k a ­nonom d o m a č e kons t rukc i j e »TAM 2000«.

O Izvoz grozdja iz Make­donije. Podje t je » L o z a « iz S k o p l j a je doslej i z v o z i l o že več kot 381 ton namiznega grozdja l e t o š n j e le t ine . G r o z d -J e i zvaža jo p r e t e ž n o v V z h o d -n o N e m č i j o , A v s t r i j o i n Z a h . Nemči jo , letos pa so i z v o z i l i P r e c e j š n j e k o l i č i n e t ud i na ^ h o s l o v a š k o . Ve r j e tno bodo "o konca sezone i z v o z i l i ne-* C a J grozdja tud i v s k a n d i n a v -*ke d r ž a v e , p r edvsem v S v e d -s^o i n N o r v e š k o .

O Letošnja proizvodnja mo­tornih v o z i l . Iz p rogramov j u ­goslovanskih p ro izva ja l cev rnotorjev i n d r u g i h m o t o r n i h Vozil je r azv idno , da bodo do konca l e t o š n j e g a le ta p ro i z -^ d l i s k u p n o 6600 kamionov , 1670 avtobusov, 11.160 potJU-**ih av tomobi lov , 60.700 m o ­tornih koles , 30 t ro le jbusov m 1220 p r i k o l i c . Č e p r a v bo *® to&nja p ro izvodnja po tn i ­k i h av tomob i lov m n o g o v e č -J a od lanske, pa je p o v p r a š e ­vanja

t o l i k š n o , da ga k l j u b , ne bo m o g o č e zadovo­l j i t i .

Perspektivni načrt dela Zavoda za izobraževanje kadrov in poučevanje organizacije dela v Kranfu

Zavod za i zobraževanje kadrov in p r o u č e v a n j e orga­nizacije dela v Kranju je pri svojem delu doslej dosegel že prece j šn je uspehe. Tudi v prihodnje bodo njegove na­loge še iz leta v leto p o m e m b n e j š e . Danes objavljamo ne­kaj podatkov iz perspektivnega programa dela Zavoda, c č e m e r bo razpravljal tudi Okrajni ljudski odbor Kranj.

s t i p r i de lu i n us tanovi tev me- r i l u spec i a l i z i r a t i hanografskega cent ra v b l i žn j i c i j ske prob leme

P e r s p e k t i v n i p rogram dela Z a ­veda v celot i t emel j i na potre­bah gospodarskih organizac i j i n d rug ih organizac i j , k i se i z r a ­ž a j o v n a r o č i l i h ter v p redv ide­v a n j i h potreb n a o snov i ana l i z i n razprav . P r o g r a m dela upo­š t e v a v p r v i v r s t i potreba gospo­d a r s k i h i n d rug ih organizac i j s p o d r o č j a Goren jske . P r i tem pa že u p o š t e v a r e p u b l i š k o koncep­c i jo o razvo ju tov r s tn ih Zavodov , k i naj b i b i l i za svo je o ž j e — (okrajno) p o d r o č j e s p l o š n i orga­n iza tor j i (zlasti na p o d r o č j u i zo ­b r a ž e v a n j a , razdel jevanja oseb­

n i h dohodkov, s p l o š n e i n d u s t r i j ­ske organizac i je podjeti j i td.) , na d rug i s t ran i pa b i se v dolo­č e n i me r i s p e c i a l i z i r a l i , da b i ta­k o spec i a l i z i r an i u p r a v l j a l i u s lu ­ge za celotno p o d r o č j e S loven i j e .

P r o g r a m p redv ideva v p r v i v r ­sti nada l jn j i razvoj dosedanj ih p o d r o č i j de la : i ndus t r i j ska or­gan izac i ja podjetja, o rgan izac i j a admin is t rac i je , i ndus t r i j ska p s i ­hologi ja , i z o b r a ž e v a n j e , nagra­jevanje, k a d r o v s k a p o l i t i k a i n organizac i ja kad rovsko - soc i a ln ih s l u ž b , v i š j a k a d r o v s k o soc ia lna š o l a v K r a n j u , p rob l emi va rno-

pr ihodnost i . N a p o d r o č j u indus t r i j ske orga­

n izac i je podjeti j bo Z a v o d š e nadal je p r o u č e v a l indus t r i j sko organizac i jo de l a z las t i na pre­hodu i z o b r t n i š k e g a n a č i n a pro­izvodnje v v i š j e ob l i ke i n d u ­s t r i j ske organizac i je , pomaga l podjetjem organ iz i ra t i p r ip ravo dela i n p lani ranje , j i m pomagal uvaja t i o b r a č u n po e k o n o m s k i h enotah, p r e v z e m a l kompleksno organizac i jo podjetja v sodelo­van ju s s t r o k o v n j a k i i z d rug ih Zavodov , o rgan iz i r a l posebne seminar je s tega p o d r o č j a i td . — vsem v m a n j š i h i n s redn j ih pod­je t j ih nu jno terjajo o j a č a n j e te s l u ž b e v Z a v o d u . — V dogovoru s t eks t i lno indus t r i j o se name­rava Zavod v r e p u b l i š k e m me-

Po vseh naš ih krajih lahko vidimo v e č j e ali m a n j š e lesne obrate in žage . O njihovi smotrnosti, o e k o n o m i č n o s t i in racionalnosti, spr ičo sodobne tehnike, ki dandanes hitro spreminja tudi proces proizvodnje v lesni industriji in uporabo lesa sploh, je tukaj seveda t e ž k o govoriti. Zato bo O L O na enem izmed prvih zasedanj razpravljal tudi o tem problemu v celoti — (Na sliki: lesni

obrat K Z Bohinj v Cešnj ic i ggj

1

Družbena prehrana - nerešen problem Nujno le prtrebno večje število novih obratov - Mlečne kuhinje so pomemben

doprinos k boljšemu prehranjevanju otrok . d r u ž b e n a p rehrana b i mora la * * e * i p r i nas zelo v i d n o mesto,

je v n a š e m o k r a j u zaposle-skoraj po lov ico ž e n a . V e n -

, a r> ko si stanje d r u ž b e n e pre-M j l n e v k r a n j s k e m okra ju po-

[ / v ogledamo, v i d i m o , da je J * ^ ] slabo, da ta n i dob i la t i -i e

G ^ a n i t ' s , a ' kot j i p r ipada , saj Jr nezadostna i n zadovol ju je le

a J nuj ne j š e potrebe. v V d r u ž i n a h , v ka t e r ih so tudi <er n e Zaposlene, se po jav l j a ve-

Problem p r i p r a v l j a n j a h r a n e ^ r a n a se mora p r i p r a v l j a t i t r i -? p * na dan, razen tega pa za -/ š e vrs to d r u g i h o p r a v i l ve P r i n a š a n j e ž ivi l , k u r j a -j j ' Pomivanje , pospravl janje) . p , r a n a s , > v omenjen ih p r i m e r i h g j ^ a v l j a zelo h i t ro , t emu pa n ; (1;> je gospodinj i s k r a j š a n j o

J n i p o č i t e k za obnovi tev de-p , . V n ° sposobnosti , h rana ni p r i -V p * ' e n a O D p r a v e m č a s u , je v n e

c ' n ' p r imerov p o m a n j k l j i v a i n t i n i ? 0 r e z & d o v o l j i t i potreb d r u -je S ( *' ; i nov. P r i p r a v a hrane 1OOK° * e*J a> ima jo s t a r š i š o -

D V ( v . n ( . otroke, k a t e r i h u r n i k Uj' n e " Jema z n j i h o v i m d c l o v -otr i f a s ( ) m - Z a p rehrano teh Is. t S ° V e l i k ° p r i speva le m l e č -JJ kuhinje . V n a š e m okraju so lov. , s n , ' l l ! 0 ( 1 skupnih 105 de-dr>l r n l ( : ' n p kuh in je , kjer je

^'v.iio ma l i co skoraj 20.000 ] e £ C e v . V l o g a m l e č n i h kuhinj ni t [ ° z dvorna zelo velika, zato D j ' l ^or ne b i smeli dovoliti, da « e d 0 r ^ a n ' / : " ' ' - ' | : ' ndočnih kuhinj Več^ Nazadovala, ko ne bomo *io '- ^ ° ° ' v a H mednarodne po-bj t l v ž iv i l ih . Se več , gledati 1*DOR0 r a n' m v s ; , i otrokom •o ! ? ? » o n m s taršev in tistim, ki

a l i ce lodnevno oskrbo le 1381 m l a d i h l j u d i , od tega ka r 1071 v k r a n j s k i h š o l s k i h k u h i n j a h , d i ­j a š k i h d o m o v i h i n in te rna t ih .

V e l i k p r i spevek k i z b o l j š a n j u prehrane mlad ine pa tud i od ­ras l ih so m l e č n e res tavraci je v v e č j i h mes t ih , saj samo v K r a ­n ju izdajo dnevno 1300 do 1400 m l e č n i h obrokov.

K a k o r so za n a š e otroke n u j ­no potrebne š o l s k e kuh in je , tako je n a š e m u de lovnemu č l o v e k u v tovarnah, obra t ih i n p i sa rnah potrebna m a l i c a za dobro de­lovno sposobnost. 70 odstotkov n a š i h delavcev, u r a d n i k o v i n otrok je v s lužb i o z i r o m a v šol i v dopo ldanskem č a s u . U g o t o v ­l jeno pa je, da v e l i k del n a š i h l j u d i ne znj t rkuje , a l i i m a ne­zadosten zaj trk. Z a r a d i tega je tud i de lovn i u č i n e k v zgodnj ih ju t ran j ih u rah m a n j š i i n z a n i ­m i v o je, da se po m a l i c i z a č n e naglo dv iga t i . Z a p o m a n j k l j i v

za j t rk je v e č raz logov. V e l i k o delavcev se v o z i na svoja de lov­na mesta iz odda l j en ih kra jev i n vstajajo že ob š t i r i h z jut ra j , tako da n imajo č a s a za p r i p r a v ­l janje i n u ž i v a n j e za j t rka , ne­ka te r i zjutraj ne more jo jes t i , k a r je pa zgolj s laba p r e h r a m ­bena navada. Dopoldanske m a ­l i ce so zarad i teh raz logov n u j ­no potrebne, vendar z n j i m i š e n i r e š e n p e r e č p rob lem preza­poslenost i ž e n a .

D e l o v gospodinjs tvu i n i n d u ­s t r i j i je v sekako r p r e v e l i k a obremeni tev za n a š e ž e n e , zato si te u p r a v i č e n o že l i jo , da bi č lan i d r u ž i n e vsaj k o s i l i v obrat­ni a l i j a v n i m e n z i . Seveda pa bo mora la b i t i h rana v teh obra t ih res kva l i t e tna , z zadostno b i o l o ­š k o i n h r a n l j i v o vrednostjo. V n a š e m okra ju je sedaj 26 menz, k i izdajo vsak dan skupno p r i ­b l i ž n o 1300 za j t rkov , 3B00 toni i h mal ic , 4400 k o s i l i n 2200 v e č e r i j .

P o v s e m r a z u m l j i v o je, da taka kapaci te ta n a š i h p reh ramben ih obratov ne more ustrezat i po­t rebam. N u j n o potrebno b i b i l o us tanavl janje n o v i h i n adap t i ­ranje že o b s t o j e č i h obratov, po­sebno v a ž n a pa b i b i l a meha ­n izac i j a naprav i n ustrezno i z -š o l a n j e zaposlenega osebja.

na organiza-teks t i ln i i n ­

dus t r i j i , i n s icer na p o d r o č j u s p l o š n e organizac i je t ek s t i l n ih podjet i j , p r ip rave dela i n obra­č u n a po e k o n o m s k i h enotah — medtem k o se bo T e k s t i l n i i n ­st i tut v M a r i b o r u u s m e r i l n a t e h n i č n o p rob lemat iko , na pro­bleme merjenja p roduk t ivnos t i , n o r m i r a n j a i n š t u d i j a dela ter t e h n i č n e kont ro le .

•Na p o d r o č j u organizac i je a d ­min i s t r ac i j e Z a v e d p r o u č u j e m o ž n o s t i r ac iona l izac i je p i s a r n i ­š k e g a poslovanja — ne s amo v gospodarstvu, ampak tudi v ban­kah , v j a v n i u p r a v i , v d r u ž b e n i h organizac i jah i td . Z a v o d dalje p r o u č u j e s t i m u l a t i v n e s is teme nagrajevanja a d m i n i s t r a t i v n i h u s l u ž b e n c e v ter p rob leme celot­ne organizaci je admin i s t r a t i vne pr i rode . N a tem p o d r o č j u izde­lu je Zavod za razne organizac i je razne elaborate, uva j a nove na ­č i n e organizac i je dela, i n s t ru i r a n j i hove u s l u ž b e n c e ter o rgan iz i ­ra seminar je s tega p o d r o č j a .

Z a v o d vseh n a r o č i l na tem po­d r o č j u zdaj zaradi s v o j i h kapa ­citet ne more prevzet i . N a po­d roč ju organizaci je admin i s t r ac i j e je k r a n j s k i Z a v o d p r v i n a č e l l e ­d ino i n b i se l a h k o spec i a l i z i r a l v r e p u b l i š k e m m e r i l u .

N a p o d r o č j u indus t r i j ske p s i ­hologi je Zavod p r o u č u j e s po­m o č j o anke t i ran ja i n d rug ih raz­i s k o v a l n i h metod prob leme k a ­drovske i n socia lne p o l i t i k e go­spodarsk ih i n d rug ih organizac i j ter s p o m o č j o p s i h o l o š k i h pre­gledov pomaga r a z n i m organiza­c i j am p r i i z b i r i k a d r o v za v o d i l ­na i n o d g o v o r n e j š a mesta. — Zlas t i ankete i n ana l i ze k a ­drovske p o l i t i k e se bodo s so­delovanjem drug ih zavodov raz­š i r i l e po vsej S l o v e n i j i i n se ponavl ja le d a l j š e š t e v i l o let. — P r i č a k u j e j o , da bedo razen p r a k t i č n i h ko r i s t i za posamezne organizac i je dale tud i dragoceno znanstveno gradivo . Zavod se o b r a č a tud i n a s rednje i n manj ­š e gospodarske organizaci je , da bi zanje s ta lno o p r a v l j a l psiho­l o š k o s l u ž b o tudi p r i i zbo ru i n profes ionalni o r ien tac i j i n j ihove­ga kadra .

I z o b r a ž e v a n j e kot pomembno p o d r o č j e dela Z a v e d a je zlast i s top i lo v ospredje z Resoluc i jo Zvezne l judske s k u p š č i n e o s t ro­k o v n e m i z o b r a ž e v a n j u . Zavod bo m o r a l z las t i s s t a l i š č a orga­nizac i je , ekonomike i n tehnike podjetij sp reml ja t i , p r e u č e v a t i i n p o s p e š i t i s t r okovno i z o b r a ž e ­va lno delo, da se bo to stalno i n p r a v o č a s n o p r i l aga ja lo ten­dencam d r u ž b e n e g a i n gospo­darskega razvoja . P r i t em de lu bo m o r a l sodelovat i z d rug imi ins t i t uc i j ami v r e p u b l i k i i n o k r a ­j u ; v ok ra ju p redvsem s pre-s v e t n o - p e d a g o š k o s l u ž b o , k i bo probleme i z o b r a ž e v a n j a s t rokov­n i h k a d r o v p r o u č e v a l a z las t i ,? pedagoSke s t ran i ter s s l u ž b a m i za i z b i r o pok l i ca , k i bodo te pro­b leme p r o u č e v a l i s kadrovske s t rani . P r i tem bo t e ž i š č e dela Zavoda na p o m o č i gospodarsk im i n d r u g i m organ izac i j am, da sa­

me "čimbolj u s p e š n o razvi ja jo lastne i z o b r a ž e v a l n e s l u ž b e i n š e l e v drugi v r s t i na organiza­c i j i posameznih seminar jev , k i j i h oedjetja z s r ad i pomanjkanja kad rov ne more jo s a m a o rgan i ­z i r a t i . T a k a usmerjenost dela Z a v o d a je potrebna, ke r potrebe i n t e ž n j e po izobrazbi t ako nara­š č a j o , da je n e m o g o č e neposred­no zadovol jeva t i vse a l i v e č i n o potreb i z enega okra jnega cen­tra. P r i tem taka koncepc i ja za-vodovega dela u p o š t e v a delav­ske un ive rze , k i naj tudi pre­vzamejo de l s t rokovnega izobra­ž e v a n j a z las t i neposredno izo­b r a ž e v a n j e u s l u ž b e n c e v i n de­lavcev kot i z v r š e v a l c e v i n up rav ­l javcev.

N a p o d r o č j u nagra jevanja Z a ­vod p r o u č u j e s is teme nagra jeva­nja po u č i n k u i n pomaga go­spoda r sk im o rgan izac i j am p r i uvedbi s t i m u l a t i v n e j š i h o b l i k nagra jevanja ter o rgan iz i r a se­mina r j e s tega p o d r o č j a . K e r go­spodarske organ izac i je p rav na tem p o d r o č j u potrebujejo i n za­htevajo n a j v e č p o m o č i , bo Z a ­vod m o r a l to dejavnost r a z š i r i t i i n ok rep i t i . Posve t i t i se bo mo­r a l a n a l i z i i n oceni de lovn ih mest, a n a l i z i nagrajevanja po u č i n k u ter tudi p rob l emom k o m ­p l eksn ih s i s temov nagrajevanja . Z a v o d bo m o r a l pomagat i tudi m a n j š i m i n n e i n d u s t r i j s k i m go­spoda r sk im organ izac i j am, k i so v tem o z i r u najbol j zanemar­jene.

Z a v o d n u d i podjet jem tudi k o m p l e k s n o p o m o č na p o d r o č j u kadrovske po l i t ike . T u gre z l a ­sti za p o m o č p r i ana l i z i i n p l a ­n i r an ju k a d r o v s k e po l i t ike pod­jetja, p r i n jeni f o r m u l a c i j i ter p r i o rgan izac i j i kad rovsko - soc i ­a ln ih s l u ž b v pod i e t i u . N a tem p o d r o č j u se je Z a v o d spec i a l i z i ­ra l v r e p u b l i š k e m m e r i l u , zato bo v pr ihodnje potrebno to de­javnost samo š e ok rep i t i .

V r s t a de javnos t i ( i z o b r a ž e v a ­nje, nagrajevanje , s i s t e m a t i č e n izbor i n razporejanje delavcev, napredovanje, ob l i kovan j e med-osebnih odnosov, i n fo rmac i j ska s l užba , H T Z , s k r b za s tandard, za prest i č a s de lavcev itd.) se v gospodarskih o rgan izac i j ah l ah ­k o razv i ja jo le, č e imajo te stro­kovne u s l u ž b e n c e , k i so- spec i a l i ­z i r a n i n a teh de lovn ih p o d r o č j i h . G l e d e na o b s t o j e č e potrebe bo Viš j a kadrovske - sec ia lna šo l a v K r a n j u spre jemala redne s l u š a ­telje i z vse S loven i j e . Sola bo i z o b r a ž e v a l a s l u š a t e l j e za oprav­l janje r azn ih kadrovsko-soc ia l ­n ih s l u ž b . Imela bo 4 spec ia l i za ­cije, i n s icer : za k a d r o v i k e , za i n š t r u k t o r j e , za varnos tne teh­n ike i n za ana l i t ike . S tem bo izpoln jena v e l i k a p razn ina , ke r o b s t o j e č a V i š j a š o l a za socialne delavce i z o b r a ž u j e svoje s l u š a -'e l je s amo za soc ia lno delo.

Z a v o d se bo m o r a l v pr ihodnje v * k o l i k o u k v a r j a t i tud i z va rno-s t io p r i delu . Z la s t i p r i m a n j š i h podjetjih na G o r e n j s k e m , k i n i ­majo lastne varnos tne s l u ž b e , je potrebno, da b i va rnos tn i tehnik Zaveda za v e č podjeti j s k u p « j o p r a v l j a l varnos tno s l u ž b o .

Iz V. republ iškega festivala kmetijskega strojnišva

Lahko bi bilo bolje. če...

Razvoj gradbeništva v Jugoslaviji

V 0 2 1 ' . 1 0 oddal jeni od Sole a l i se ' k o ' " ' nud i l i pr i šoli opoldnn-Vaij s i l ° O t roc i b i tako d o b l -**n» V r c " ' * u kos i lo , zaposlene ta ž L Pa bi b i le v v e l i k i me r i -. " r ° m e n j c n e . - V k r a n j s k e m

je i m s l o do sada j kes i lo

V t e k « naslednjih prtih let bs realiziran o b s e ž e n načrt moder­nizacije g r a d b e n i š t v a v Jugosla­viji. Za vsako leto predvidevajo okoli 60 milijard din investicij, torej 300 milijard dinarjev v pe­tih letih. V e č i n a teh sredstev bs uporabljena za nabavo moderne (35 do 36 milijard dinarjev na lel:), dalje za industrijo grad­benega materiala okoli 20 mili-opreme za gradbeno operativo jard letno in 4 do 5 milijard dia za gradbeno obrt. — Uresn ič i t ev tega programa bo o m o g o č i l a gradben i š tvu u s p e š n e j š e obvla­dovanje ne samo p o v e č a n j a ob-r,ega gra;lenj, predvidenega • jugoslovanskega gospodarstva v

perspektivnim načrtom razvaja naslednjih petih letih, t e m v e č bo g r a d b e n i š t v o postavilo vso svojo dejavnost z investiranjem teh sredstev n* sodobne osnove, da bodo lahko kar najbolj po­speš i l i , racionalizirali in »oceni l i svoje usluge. Po predračunih bs obrseg gradenj v naslednjih pe­tih letih porastel p o v p r e č n o za 13 odstotkov na leto in bo taks v letu 1965 za 81 odstotkov več j i od sedanjera. V tem času bs dograjenih mnogo novih indu­strijskih in drugih gospodarskih podjetij, preko 5I0.909 stanovanj, 5309 kilometrov cest. 3.900.«il kvadrat.ih metrov ssvik šo l sk ih prsstsrsv itsi.

V nedel jo, 28. avgusta z v e č e r , se je v r n i l a v K r a n j 7 - č l a n š k a s k u p i n a t rak tor i s tov Goren j ske , k i je nas topi la na l e t o š n j e m V . r e p u b l i š k e m fes t iva lu kme t i j ske ­ga s t r o j n i š t v a v M u r s k i Sobot i , k i ga je o r g a n i z i r a l G l a v n i o d ­bor L j u d s k e t ehn ike S loven i j e s sodelovanjem Zborn ice za kmet i j s tvo i n gozdars tvo l j u d ­ske r e p u b l i k e S loven i j e in k m e ­t i j sk ih z a d r u ž n i h o rgan izac i j .

P o p r ihodu v K r a n j s m o za­p ros i l i vodjo s k u p i n e J o ž e t a Z a -gerja za k r a j š i pomenek, k e r nas je zan imalo , k a k o so se u v e ­l j a v i l i na t ekmovan ju t r a k t o r i ­s t i , k i so zastopali Goren j sko .

» K d o i n k a k o so nas topi l i n a ­ši t r a k t o r i s t i ? «

»Naš okra j so zastopale dve t r i č l a n s k i e k i p i . V p r v i p r i č l a ­n ih so b i l i J a n k o K r a n j c , F r a n c S t rahan i n Ivan K o h e k . P r i m l a ­d ih z a d r u ž n i k i h pa so t v o r i l i e k i ­po brata M a r j a n i n A n d r e j F r e -l i h ter I van T a v č a r . Iz K r a n j a smo š l i v petek, 26. t. m. Iz L j u ­bljane s m o se vs i t r ak to r i s t i o d ­pel ja l i z dvema avtobusoma v M u r s k o Soboto. K e r s m o b i l i p r e v e č u t ru jen i i n ke r se j e tu ­di eri avtobus p o k v a r i l , v petek

z v e č e r n i b i l o zborovanja t rak­tor is tov i n o tvor i t ev festivala,, t e m v e č š e l e v soboto. Tega dne smo v vseh p redv iden ih d i s c i p l i ­nah nas topi l i na k m e t i j s k e m po­sestvu R a k i č a n . V nedel jo so b i l i s lovesno ob jav l jen i rezul ta t i , nato pa nas je predsednik O L O M u r ­s k a Sobota povab i l na kosi lo.«

» K a k š n i so b i l i d o s e ž e n i r e zu l ­ta t i?«

»Na s p l o š n o s l ab i , toda pod po­goj i , k i so j i h i m e l i n a š i t rak to­r is t i , m o r a m reč i , da so b i l i dobr i . M l a d i z a d r u ž n i k i so e k i p n o zase­dl i 4. mesto, kot posameznik pa je b i l M a r j a n F r e l i h 3. Č l a n s k a e k i p a je zasedla š e l e predzadnje, to je 7. mesto. N a š l e tošn j i ok ra j ­ni p r v a k J a n k o K r a n j c pa je kot posameznik zasedel 7. mes to .«

»In n a g r a d e ? « »F re l i h je dobi l denarno nagra­

do, K r a n j c pa je pre je l za uspeh i n pa zaradi dolgoletnega dela v k m e t i j s k e m s t r o j n i š t v u p i smeno diplomo« i n zapestno uro. J a z s a m pa s e m dob i l p i smeno pohva lo za dolgoletno delo v k m e t i j s k e m s t r o j n i š t v u . «

» K a k š n i so b i l i v z r o k i , d a n i b i l o b o l j š e g a u s p e h a ? «

»vth j s vec. S labe p r i p r a v a pa

so poglav i tna o v i r a , k i n a š e t rak­toriste že vsa leta nazaj tarejo in zavira jo , da ne p r ide jo do bo l j ­š ega mesta. V s i n a š i t raktor is t i so vajeni dvobrazdnih plugov, to­da t ekmova lo se je z enobrazdni -m i . V tem k r a j u j e zeml ja vss d r u g a č n a k a k o r p r i nas. M i na p r imer or jemo do 22 cm globoko, na t ekmovan ju pa s m o oz. ao ora l i 30 c m globoko, ke r je v teh k r a j i h tak o b i č a j . C e b i p r i ­šli v M u r s k o Soboto že nekaj dni prej k a k o r d rug i , na p r i m e r C e l j a n i , i n č e bi tudi n a š i l a h ­ko pred t ekmovan jem p r e i z k u ­s i l i t raktor je i n zeml jo , b i b i l uspeh n e d v o m n o b o l j i i i n r sa-v e s e l j i v e j š i . c

A S F A L T I R A N J E C E S T E

B o h i n j s k a B e l a — D e l a v c i U p r a v e za ceste L R S so konec minu lega tedna p r i č e l i z as fa l t i ­ranjem n o v i h p r e l o ž i t v e n i h o d ­cepov r e p u b l i š k e ceste pred B o ­h in j sko B e l o prot i B o h i n j u , t s je na cesti , k i so jo ž e l an i p r i ­čel i kons t ru i ra t i . R a č u n a j o , da bodo z as fa l t i ran jem k o n č a l i č s e 7 dn i .

Zaslužena kazen za ropanje in vlomne tatvine

Mestni avtobus«! promet nepogrešljiva potreba

K o je v nedeljo, 26. j u n i j a l e ­tos, J . R., i z K r a n j a , o d š e l z ž e ­no po vs topnice za c i rkus , p a č n i s l u t i l , da bo v t em č a s u v njegovo stanovanje v d r l tat. — L e - t a se je n a m r e č sp l az i l ka r skoz i odprto k u h i n j s k o okno, s ka terega je b i lo t reba ods t ra­n i t i le ionec z juho . Ta t je b i l ž e va jen t a k i h poslov i n že je b i l v n j egov ih r o k a h res dober p l e n : 60.000 d inar jev gotovine, r o č n a m o š k a u ra i n s o n č n a o č a ­l a . V s e to je n a š e l v nezak le ­n jen i o m a r i oz i roma k u h i n j s k i k r e d e n c i .

V tem pa je b i l J . R. spet do­m a . Ta t je b i l tako p r e s e n e č e n , da se je p r v i h i p s k u š a l s k r i t i k a r pod posteljo. T a pa je b i l a p r e n i z k a i n tako se je m o r a l z J . R. pogledat i i z oči v oči . J . R . ga je brez s t rahu p o v p r a š a l , kaj vendar i šče p r i n j em i n k a ­k o je p r i š e l v sobo, k o so b i l a

v ra t a zak len jena . S l e d n j i seve­da n i vede l pametnega odgovo­ra . S tanovalec je tedaj p o k l i c a l ž e n o , da b i s topda po m i l i č n i k a . T a t i n s k k i gost, v ka t e rem je J . R. p repozna l z idar ja M . P . , je tedaj pobegn i l i z z a pasu odprt ž e p n i nož , z n j i m zagroz i l J . R . ter ga p r i s i l i l , da se je u m a k ­n i l . T o je tat i z k o r i s t i l , se po­gna l s p l e n o m na d v o r i š č e , o d -t am pa p r o č i z mesta .

M . P . se n i dolgo s k r i v a l po o k o l i c i . N jegovo s r e č a n j e z J . R. je b i lo zanj usodno. U j e l i so ga i n m o r a l je p r i zna t i , da n i o k r a -del le J . R., t e m v e č da je nepo­š t e n o ž ive l ves č a s njegove z a ­pos l i tve p r i K r a n j s k e m gradbe­nem podjet ju. T u d i na ob rav ­nav i p r i O k r o ž n e m s o d i š č u v L j u b l j a n i s p r i č o t r d n i h dokazov svo j ih dejanj n i t a j i l . T a k o je s o d i š č e ugotovi lo , da je že k o ­nec j anua r j a letos i z č u v a j n i c e

K G P v z e l p i š t o l o , k a l . 6,50 m m z nekaj naboj i , iz s k l a d i š č a K G P pa v noč i od 1. na 2. a p r i l d e ž n i p l a š č , k m a l u nato š e 4 volnene odeje, 3 r juhe i n nekaj e l e k t r i č n e g a kab la , v m a r c u l e ­tos pa š e d v a d e ž n a p l a š č a . S t e m i t a t v i n a m i je K G P o š k o d o ­v a l za p r i b l i ž n o 50.000 d i n . — V s k l a d i š č e je p r i š e l tako, da je r a z b i l v spodnj ih p ros to r ih okensko steklo, i z p r i t l i č j a pa po tem spleza l š e v p o d s t r e š n o s k l a d i š č e obutve i n obleke , k jer je v r a t a s s i lo odpr l .

M . P . je r azmeroma dobro z a ­s luž i l , kot samec n i i m e l nobe­n i h p r e ž i v n i n s k i h d o l ž n o s t i , vendar se je v d a l p i j a n č e v a n j u i n k v a r t o p i r s t v u i n m u zato de­l o v n i z a s l u ž e k n i z a d o š č a l . T u d i več j i de l sedaj u k r a d e n i h p red ­metov je z a p r a v i l . Z a r a d i ro ­parske ta tv ine pro t i J . R . i n v lomne ta tv ine p r i K G P m u je

-Obveščevalec-m a l i o g l a s i

V nedeljo 4. septembra priredi gasilsko d r u š t v o Bitnje veliko vrtno veselico s pr i če tkom ob 14. uri. Za ples in razvedrilo bo igral Kvintet bratov Avsenik s sodelovanjem solistov Danice F i -Hpič in Franca Korena. K o b l n i u d e l e ž b i vab i jo gas i l c i -3222

P R O D A M Prodam italijanski moped na

3 prestave, z n a m k e M a r i n i F r a n -co. M i r o Be leha r , V o k l o 73, Š e n ­č u r -3234

Prodam motorno kolo » J a w a - , 250 ccm. Predos l j e 5, K r a n j -3235

Prodam Vespo ali zamenjam za italijanski moped. N a r t n i k o v a š t , 5, K r a n j

Prodam 12 tednov brejo svinjo. B r e z o v i c a 3 p r i K r o p i -3277

Prodam kravo, k i bo t r e t j i č te-l e t i l a 20. sep tembra . Podbrez je 95 -3278

Prodam novo gumo 400X15 za Topolino in vetrobran za motor D K W a l i P u c h . B r e g 20 p r i K o ­m e n d i -3279

Prodam moped Colibri s p re ­v o ž e n i m i 500 k m . J e n k o Janez , S redn ja vas 39, Š e n č u r -3280

Prodam 15 tednov bre jo be lo svinjo. B r e g ob S a v i 9 -3281

Prodam parcelo za stavbeni svet, na l epem k r a j u , ok rog 600 k v a d r a t a h met rov , p r i P r i s t a v i . N a s l o v v og lasnem o d d e l k u 3282

Prodam h i š o ali zamenjam za enakovredno. D r u l o v k a 35, K r a n j

3283 Motorno kolo T o m o s G a l e b kot

nov že r eg i s t r i r an prodam. Og led v O p r e m i K r a n j 3284

Poceni prodam 2 okna z mrc-

k o v K r a n j u a l i o k o l i c i . P o n u d b e Save bo vpisovanje na osnovni oddat i v og lasn i odde lek pod šoli Lucijan Seljak v Straž i šču . - S t a r e j š a « 3245 Prijavljenci z o b m o č j a osnov-

Sprejmem takoj k l j u č a v n i č a r - nih š o l Duplje in Predoslje se skega vajenca. G a s i l s k a 1, K r a n j vpisujejo na področnih osnovnih

3271 Cenjene stranke o b v e š č a m , da

sem se preselil v P r e š e r n o v o u l i ­co 9, K r a n j . I zde lu jem i n po-

š o l a h . O B J A V A

T R G O V S K O P O D J E T J E » A G R A R I A« K R A N J razpisuje

p r a v l j a m vse v r s te m o š k i h k l o - naslednja delovna mesta: bukov . P r i p o r o č a Janez Jane

se k l o b u č a r 3251

Zahvaljujem se D r ž a v n e m u za­varovalnemu zavodu v R a d o v l j i ­c i i n G l a s u Goren j ske K r a n j za i z p l a č a n o z a v a r o v a l n i n o kot n a ­r o č n i k u tega č a s o p i s a . G l a s G o ­renjske v s a k o m u r toplo p r i p o r o -

1. K V A L I F I C I R A N E G A D E L A V ­C A t rgovske s t roke za proda­jo sadja i n zelenjave v p roda­j a lnah i n na debelo na t e renu;

2. U S L U Ž B E N K E s s rednjo s t ro­k o v n o izobrazbo z znan jem s t ro jepis ja za razna dela v pi­sarni;

št. 39. Š e n č u r I z g u b i l a s e m ž e n s k o

3281 jopico

-3276 ° ^ ^ s d o B a š l j a . P r o s i m posto­

č a m . J e n k o Janez , Srednja v a s 3. Š O F E R J E - a v t o m e h a n i k e za K r a n j i n Jesenice;

4. K U R I R J A oz. k u r i r k e ; 5. P O S L O V O D J E prede lova lnega

obra ta (konzerv i ran je zelja). Osebni d o h o d k i se d o l o č a j o po

ta r i fnem p r a v i l n i k u podjetja. Stanovanje n i p reskrb l jeno! Ponudbe z op i som dosedanj ih

zaposl i tev je poslat i K o m i s i j i za sk lepanje i n odpovedovanje de­l o v n i h r azmer i j p r i podjet ju.

nega na jd i te l ja , da jo p r o t i n a ­grad i v rne v t r g o v i n o n a Z g o r ­n j i B e l i 3290

I š č e m prazno sobo a l i b i za p ro t ius lugo paz i l a na h i š o . A m ­b r o ž M a r i j a , T i t o v t rg 2, K r a n j

3291 Šofer D kategorije že l i spre­

meniti s lužbo . Ponudbe pod » S t a n o v a n j e « odda t i v og la sn i oddelek 3292

Gospodinjsko p o m o č n i c o i š č e m k 2 - č l a n s k i d r u ž i n i . D r . V e l a T u ­rna, z d r a v n i c a , K r a n j , Ces ta 1. maja 7 3293

Dne 5. julija sem naše l aktov­ko v av tobusu S A P - a na r e l a c i j i L j u b l j a n a — K r a n j . L a s t n i k jo do ­bi p r i v r a t a r ju Iskre , K r a n j . F r e l i h F r a n c 3294

Sobarica i šče zaposlitev. P e r ­fektno o b v l a d a n e m š č i n o i n a n ­g l e š č i n o . N a s l o v v og la snem o d ­d e l k u 3295

I š č e m ž e n s k o za varstvo dveh ž a m i (gavtri) v e l k o s t i 1,40 X.0,90 m a j h n i h o ( r o k v d o p o l d a n s k e m

metra ter cea 1 m 3 rabljenih desk p r i m e r n i h za beton ranje . N a s l o v v og lasnem o d d e l k u 3285

T e ž k o , mlado kravo, dobro mleka r i co , 8 mesecev brejo, pro­dam. N a s l o v v og lasnem o d d e l k u

3286 Prodam kuhinjsko kredenco.

Smid, Zagor ice 111 3287 Osebni avto v k r a s n e m s tan ju

prodam. Og led v nedeljo, 4. sep­tembra 1960 od 8. do 12. ure na pa rk r n e m 1 pros toru p red Žele­zarno Jesenice 3288

Prodam N S U Primo, 150 c c m , n o v o š e neregis t r i rano . T a v č a r ­j e v a 25, K r a n j

č a s u na d o m u . P l a č a m po dogo­vo ru . In formaci je dobi te vsak dan od 14. d o 16. u re p r i B r e z n i k , S u h a — blok 1, Skof ja L o k a

3296 I š č e m sobico, prazno aH

opremljeno. D a m 20.000 d i n n i-grade. Ponudbe odda t i v og lasn i oddelek pod - M i r n a i n č i s t a «

3297 Novo ž e n s k o kolo - D i a m a n t «

zamenjam za garažna vrata in okno ali prodam. Škofjeloška c. št . 56, K r a n j 3298

o b j a v e

K U P I M Kupim kravo, ki bo v s ep tem­

b r u te le t i la . Ponudbe poslat i v oglasn i odde lek 3283

V P I S O V A N J E V O S E M L E T K E Z A O D R A S L E v občini Kranj

v š o l s k e m letu 1960 61 R A Z N O v Kranju. Dupljah in Pre-Gradbeni tehnik z deset le tno dosljah bo vpisovanje v osemletke

p r a k s o v n i z k i in v s o k i g radn j i za odrasle od 1. do 10. septembra s poob las t i lom, želi spremeniti 1960 dnevno od 8. do 16. ure. s 'užbo . Ponudbe oddat i v oglas- V Kranju bo vpisovanje za vse n i odde lek pod - D r u ž b e n o s ta- prijavljence, ki stanujejo na lc-

O B V E S T I L O Vpisovanje na Glasbeno šo lo

V p i s o v a n j e gojencev — s t a r i h i n n o v i h — se v r š i od 1. d o 3. sep tembra 1960 od 9. do 12. u re i n od 16. d o 18. ure v p i s a r n i G l a s ­bene š o l e (poslopje g imnaz i je , I. nadst ropje desno). S t a r i gojenci naj pr inese jo s seboj zadnje s p r i ­č e v a l o Glasbene šo le o z i r o m a k o n t r o l n o k n j i ž i c o , n o v i pa m o ­rajo p r e d l o ž i t i zadnje š o l s k o s p r i ­č e v a l o m a t i č n e š o l e (osnovne šo l e , g imnaz i je , s t rokovne š o l e i . p.).

V s e podrobnost i so r a z v i d n e na og lasn i d e s k i v šo l sk i v e ž i poleg p isarna .

Ravnateljstvo Glasbene šo le na Jesenicah

k i n o

Jesenice - R a d i o « : 1. i n 2. sep­tembra a n g l e š k i f i l m O P E R A C I -/ A A M S T E R D A M

Jesenice - P L A V Z « : 1. in 2. sep­tembra a m e r i š k i b a r v n i f i l m Č L O V E K , K I G A N I B I L O

Bled: 1. sep tembra a m e r i š k i ' i l m P O T E M N E L I A N G E L I , 2. septembra a m e r i š k i b a r v n i f i l m O B R A Č U N P R I O K K O R A L U , predstave ob 18. in 20.30 uri

Radovljica: 2. septembra i t a l i ­j anski b a r v n i f i l m B E N E T K E , M E S E Č I N A I N TI, p reds tava ob 20. u r i

Kropa: 1. sep tembra n e m š k i f i l m NI P R O S T O R A Z A D I V J E Ž I V A L I , m l a d i n s k a preds tava ob 16. i n 20. u r .

Tržič: 1. i n 2. sep tembra nem-*k*i f i l m P R F O K S

Kranj - S T O R Z l C « : 1. septem­bra a m e r i š k i ba rvn i f i l m A V T O -

n o v a n j e « 3272 Stanovanje za d v a upokojenca

Iščem. D a m 50.000 nagrade, l a h -

vem bregu Save na osnovni šol i B U S N A S T R A N S K I H P O T E H , Stine Žagar (gimnazija), zt\ tiste, predstave ob 16., 18. i n 20. uri, ki pa stanujejo na desnem brejru matineja istega f i lma ob 10. uri

Letni kino - P A R T I Z A N « : 1.

s o d i š č e , č e p r a v š e m l a d e m u i n doslej š e nekaznovanemu, o d ­m e r i l o kazen — 2 l e t i strogega zapora. V s o nastalo š k o d o , k i jo je p r izade ja l , bo m o r a l seve­da š e poravna t i .

M . P . n i i m e l lepe mlados t i . B r e z potrebne vzgoje je m o r a l s labo p r i p r a v l j e n v svet za k r u ­hom. K a z e n s k i p o b o l j š e v a l n i dom bo m o r a l p a č p r i n j em do­po ln i t i s t r š i m i u k r e p i , k a r je b i lo doma zamujeno. Obso jen i , doma iz F e r m i n a p r i M a r i b o r u , na zagovoru n i b i l z a k r k n j e n i n bo ver je tno š e n a š e l p ravo pot v ž i v l j e n j e .

M e n d a ni J e s e n i č a n a , ki bi b i l z a to, da se u k i n e sedanji mes tn i av tobusni promet. Sicer o tem tud i n i h č e ne r a z m i š l j a , nasprotno, r a z m i š l j a j o o tem, da b i ga š e i z p o p o l n i l i . V pod ­je t ju so n a m poveda l i , da ga namerava jo p reko z i m e š e raz ­š i r i t i tako, da bo zveza vsake č e t r t u re namesto vsake po l ure kot dos le j . P r e d dnev i so dobi l i nov avtobus, v k r a t k e m pa do­bi jo š e dva i n tako s te s t ran i ne bo o v i r z a r a z š i r i t e v . S e p ­t embra letos bodo zače l i g rad i t i t u d i las tne upravnogospodarske prostore. — Sedanje de lavn ice n a m r e č ne ustrezajo r a s t o č i m potrebam, pa tud i prostorov za g a r a ž e n ima jo dovo l j .

Dva krat več Iz posebne ana l i ze o samo­

u p r a v n i h o rgan ih v k r a n j s k i h podjet j ih, k i j o je pred dnev i izde la l O b č i n s k i s i n d i k a l n i svet v K r a n j u je r azv idno , da j e v o rgan ih de lavskega samouprav­l janja zmeraj v e č de lavcev .

T a k o se je š t e v i l o č l a n o v de­l a v s k i h sve tov p o v e č a l o od 357, k o l i k o r j i h je b i l o po v o l i t v a h v

O K R E P Č E V A L N I C A N A J E Z E R S K E M V R H U

N a J e z e r s k e m v r h u so n a on i s t ran i meje pos t av i l i v v z n o ž j u skalnate stene l i č n o o k r e p č e v a l ­n ico i n p r i j e t en prostor za o d -p o č i t e k . V g o s t i š č u , k i ga u p r a v ­l ja F r a n c L o p a r i z Ž e l e z n e K a p ­lje, j e i zv r s tna p o s t r e ž b a . Š t e ­v i l n i i z l e t n i k i , k i se r a d i zadr ­ž u j e j o v t e m go r skem m i r u , u ž i v a j o tud i nad p r e k r a s n i m razgledom.

r

samoupravne organe 1957 leta , na 789 č l a n o v , k o l i k o r j i h je b i lo i z v o l j e n i h ob zadn j ih l e t o š n j i h vo l i t vah . H k r a t i se j e p o v e č a l o š t e v i l o č l a n o v u p r a v n i h odbo­rov od 101 na 225 de lavcev i n de lavk . P r a v tako je i z ana l ize razv idno , da je ob v s a k i h v o l i t ­v a h v e č m l a d i n e i n d e l a v k v sa­m o u p r a v n i h o rgan ih . T a k o je b i l o pred t r emi le t i s amo 87 m l a ­d incev i n m l a d i n k v s a m o u p r a v ­n i h o rgan ih , medtem k o j i h je po l e t o š n j i h v o l i t v a h š e enkra i v e č — 165.

Dobra paša Š e n č u r — S K m e t i j s k e g a po­

sestva v Š e n č u r j u je na Jezer­s k e m na A n c e l n o v i p l a n i n i na pa š i 51 g lav ž i v i n e . Le tos je t ra­va tod dobro porasla, k e r so p a š n i k e spomlad i pogno j i l i z u m e t n i m i g n o j i l i . Ž i v i n a , k i bo ostala na p a š i do konca sep tem­bra , se k a r dobro p o č u t i i n do­bro napreduje .

I

Č e p r a v so neka te r i nekaj časa d v o m i l i o u s p e š n e m razvoju podjetja, k a ž e j o poda tk i zadnjih let, da je podjetje opravič i lo svoj obstoj. L a n i je ime lo za 44 m i l i j o n o v d inar jev prometa, 1«" tos pa je že v p r v e m polletju doseglo nad 53 m i l i j o n o v din. m

T o pomeni , da bodo do konca le ta dosegli za p reko 100 mili" jonov d inar jev prometa . S ta­k i m prometom se da tud i solid­no gospodar i t i in kot kažejo dosedanji rezul ta t i , n i kaj opo­r eka t i . O d 28 m i l i j o n o v dinarjev č i s t e g a dohodka, k i so ga ustva­r i l i v p r v e m pol le t ju , so vlo­žil i v sk lade podjetja 18 mili­jonov d inar jev . Z l a s t n i m i sred­s tv i nameravajo p redvsem i*" po ln i t i v o z n i park ter sodelo­va t i p r i g radnj i n o v i h prosto­rov. S t r o š k e gradnje cenijo na o k o l i 208 m i l i j o n o v dinar jev. " L o k a c i j a je že odobrena i n tudi n a č r t i so p r i p r a v l j e n i .

V podjet ju je z va jenc i vred zapos len ih 48 l j u d i . -k

Usodna vožnja s čelnom

V o ž n j a s č o l n o m po jezeru Cr-njava p r i P r e d d v o r u , k i sta sf jo v nedelje- popoldne privošči la B o š t j a n i n F r a n c Z a d n i k a r , se je kaj ž a l o s t n o k o n č a l a . Čoln, • ka t e rem sta b i l a oba brata 6 e

je nenadoma p r e v r n i l . M a r j a ° A n d c l š e k iz T u p a l i č , k i je to vi­del , j e takoj z brega s k o č i l v vo­do i n po tegni l na suho Franca. K o ga je potem s p r a v i l k zave­s t i , m u je F r a n c povedal , da j €

v vodo padel tud i brat Bošt jan . A n d o l š e k je takoj nato š e en­krat skoč i l v jezero i n potegnil i z vode tudi B o š t j a n a . Z umet­n i m d ihan jem so ga s k u š a l i re­š i t i , vendar j i m to ni uspelo, •* P o k l i c a l i so z d r a v n i k a i n r e š i l " 1

avto. M e d p revozom v L jub l j a ­no pa je B o š t j a n u m r l .

Robert BrO.ler

Nenadoma nas je zapustil n i š ljubi mož , o5e, brat in stric

M

Pogreb dragega Golnika v Križe .

A L I P E T E R

pokojnika bo v četrtek ob 15. url z

Ža lujoč i : ma t i , ž e n a M a r i j a , s i ­n o v i Peter in F r a n c i , h č e r k a M a ­r i j a , brata Tone, V i n k o in sestre Z o f i j a i n A l b i n a

septembra p remie ra j ugos lovan­skega f i l m a V O J N A , preds tava ob 19.30 u r i

Stnaž . šče - S V O B O D A « : 1. sep­tembra a m e r i š k i f i l m O S A M L J E ­N I Č L O V E K , preds tave ob 18. i n 20. u r i

S^ofja Loka: 2. sep tembra ame­r i šk i f i l m V E L I K A Z E M L J A , predstave ob 18. i n 20.30 u r i

Duplica: 1. sep tembra a m e r i š k i b a r v n i f i l m K R A L J IN J A Z , predstava ob 20. u r i v .

Noben zakon ni popoln — niti moj. Tea, tako je ime mo­ji ženi — ni igrala šaha. To sicer ne bi bilo hudo, toda ker razen tega v stanovanju ni tr­pela ne cigaretnega dima, je moj položaj postajal vedno bolj kritičen. Igranje 'šaha brez modrega dima je menda še tež­je, kakor kegljati brez piva. Moral sem hoditi drugam — in vprašam.^ kje in katera za­konska družina je zvečer rada sama?

Magnetofon je bil na prvem mestu med najinimi, v božiču prejetimi darili. Podarila sva sj ga drug drugemu, da si olep­šava večere. Žena ga je poda­rila meni s skrito željo, da bi ostajal doma in da bi se tako odpovedal šahu, jaz pa sem ga podaril njei, da ob večerih ne bi samevala. Magnetofon je postal najin konjiček. Skupaj, ali pa vsak za sebe, sva lovila iz etra glasbo in jo snemala na trak.

Do sem je bilo vse lepo in v redu. Toda magnetofoni te

. 1 0 uP0tal>ljati še na sto dru­gih načinov . . .

Tako je bilo. »Ljubica, tako dolgo že ni­

sem igral šaha, kaj ti ne bo dolgčas, če bi nocoj odšel na eno partijo v naš klub?*

»Ce že ne moreš drugače, pa pojdi. Nisem malenkostna, saj me poznaš, ne bilo bi mi po volji, če bi imel občutek, da si zaprt v kletko. Tak po idi že.'* je odgovorila in naredila z ro­ko patetično kretnjo.

»Pa kravate ne pozabi, dra­gi, nočem, da bi bil podoben ciganu. In ne pozabi, odigraj samo eno partijo, nato pa pri­di domov!«

Samo eno partijo — kako je vendar to mogoče? Nasprot­niku je vendar treba ponuditi priliko, da izravna svoj poraz. Po vsaki revanži je potrebna odločitev in pri tem, kakor je običaj, navadno mine pol noči. Brez skrbi, Tea ima globok spanec in lahko se priplazim v sobo, tiho kot mačka. „ P r i zadnji igri — bila je četrta po vrsti — sem bil iz­gubil trdnjavo in dva konja, sem se posvetoval s svojim so­igralcem o strateški plati vr­nitve domov.

»Nimam lahkega položaja,« je menil soigralec, dvigalo v hiši ropota in ženo navadno zbudi, tal moram zato peš in

to v četrto nadstropje. In raj veste, kako grozno je škripa­nje parketa! Zadnji trije ko­raki do postelje so običajno najtežji.

»To vendar ne more biti problem, saj tla tudi pri meni škripljejo,« sem ga potolažil, poleg tega pa sem se tudi tru­dil, da bi umaknil trdnjavo iz nevarne bližine tekača.

»Veste, običajno se slečem že v kopalnici in vstopim v spal­nico ritenski, kakor rak. Če te­daj slučajno zaškripVejo tla in se žena zbudi — prižge luč — me zagleda z obrazom, obr­njenim proti vratom kopalni­ce in tako niti ne vpraša od kod prihajam, temveč kam grem. Odgovor imam že pri­pravi en, rečem ji, da grem v kuhinjo pogledat, ali je plin­ski ventil zaprt ali pa, da me muči žeja.«

»Res, ni slaba ideja s to ra­kovo hoio,« je pritrdil soigra­lec, »toda z naslednjo potezo boste matirani.«

Pred vrati svojega stanova­nja sem tiho sezttl čevlje in vstopil v predsobo. Vrata so sicer glasno zaškripala, toda, ker je bilo do spalnice le dvoje vrat, se nisem preveč bal. Bil sem brez skrbi. Po stari in dobro preizkušeni me­todi rakove hoje sem srečno prišel do postelje in zlezel med rjuhe. Imel sem popolnoma či­st J vest.

Drugo jutro. »Kdaj pa se je vrnil moj

gospod in varuh? Nocoj ali zjutraj,« je pri zajtrku zago-stolcla ženkica. Okoli ust ji je poigral tisti značilni nevarno sladki nasmeh, ki mi je vedno sproži! mravljince po hrbtu.

»Zakaj pa zjutraj, mar mi­sliš, da je bilo tako pozno,« sem jo skušal prepričati s svo­jim najslajiim nasmehom in prijaznostjo.

»Kako dolgo te ni bilo?« je vprašala ponovno in sladki nasmeh ie pričel ugašati.

»O ljubi bog, tako dolgo vendar, kakor pač traja igra. Saj vendar veš, da takrat na­vadu') pozabim na čas.«

»Pol treh zjutraj je bilo, če dovoliš, da ti povem.«

»Toda ljubica, kako moreš trditi kaj tako nemogočega, saj si vendar trdno spala, ko sem se vrnil.«

»Seveda sem spala, toda — magnetofon ni spal. Ponoči

sem se zbudila in. tebe še ved­no ni bilo. Vzela sem magne­tofon in ga postavila na oma­rico v predsobi, ga naravnala na »snemanje« in odšla nazaj v posteljo.«

»In kaj si posnela?« »Poldrugo uro ničesar. Sa­

mo tišino najinega stanovanja. Toda na koncu, ko se je trak že skoraj ves odvil, je mikro­fon zaznamoval zvok — po­slušaj ga!«

Vključila je »reprodukcijo« in pol minute — vlekla se je silno dolgo — ni bilo slišati ničesar. Tedaj pa sem zaslišal značilni zvok — bilo je škri­panje vhodnih vrat od stano­vanja.

»S števcem lahko vsak pr-vošolček izračuna uro, ko $' prišel domov,« je ugotovila žena in kot velik grešnik sem povesil glavo.

Nekaj dni sem ves pobit ta­val po stanovanju in magneto­fona niti pogledal nisem. Te­daj me je prešinila rešilna mi­sel. Maščevanje je moje in kdor se zadnji smeje, se najbo­lje smeje!

»Ljubica«, sem čez nekaj dni dejal svoji ženi, »zelo veliko dela imam, mislim, da te moj pUalnt stroj ne bo motil, za­maši si ušesa, da boš laže spa­la .«

»Veseli me, da imaš .oliko dtua. Stroj me niti malo ne bo moti! Nasprotno, tako lepo ;e, ko bom vedela, da si v mo­ji bl./ini — pa čeprav ne bos pri meni.«

Magnetofon ic bil moi glav­ni pomočniki Že nekaj dni fttit ga vključil, ko sem pisal na stroj. Na traku ie posneto z<* polni dvakrat dve uri tipka­nja!

Tea je odšla spat, sam pa

sem se odpravljal na moje pTM kinjeno igranje šaha v klubu-Ob vratih sem si mel roke W poslušal veselo tipkanje, ki >e

prihajalo iz zvočnika na mag' ne to fonu. Tehnika je pa res sijajna! Ko sem že zaklepal vrata, sem ujel še glas svojega kašl:anja, ki je bil prav tako wct na trak.

Ta večer je bil zame srečen-Dobil sem tri partije in se vr­nil domov šele ob policijski uri.

Res je, da mora čiovek ime­ti pri Sabiranju mirne in spo­čite živce. J

10 B W A KLIN AR

ŽARA S P E P E L O M »Morda,« de z a m i š l j e n o Židinja .

Angela pa ne s l i š i njunega pogovora. Zanjo ni v e č dolgih r*f> Podobnih krstam. Da leč proč je od tega n e č l o v e š k e g a in ©žičnega mor i šča , v katerem so ljudje obsojeni na p o č a s n o in

P'jenja polno umiranje. N i č e s a r se ne zaveda, niti tega, da bo ^"da vsak hip ugasnila. Poslednji trenutki ji v r a č a j o ž i v l j e n j e ,

e a je ž ive la . Š e enkrat ga ž iv i in zanjo je ta utvara bolj satena od ž iv l j enja samega . . . Da leč je, kakor da za Ausch-* sploh ne ve, kakor da š e nikoli ni bila v njem. Le včas ih

jj ttisli na taborišče . Pomisli na Buchenvvald, kamor so zaprli . 0 z a - Mnogokrat pa niti nanj ne utegne pomisliti. P r e v e č dela • ; dan dela kot natakarica v kavarni, v prostem č a s u pa

1 n a tajne sestanke in organizira upor proti zavojevalcem, ki ugrabiij moža . Opazuje gestapovce, ki se šop ir i jo v kavarni, in

jsluškuje njihovim pogovorom. Naslednji dan ali pa š e prej za te pogovore part i zan i . . . Angela dela; ne utegne misliti

"* ^noževo trplje nje, ne utegne misliti, da bi mo^li gestapovci a e - Z a n , ' e n o ' delo. Niti trenutek nima oddiha. Ne misli v e č in da ^ ! D a > * e ° ° *iC1L mesec vojne konec. Ze zdavnaj je pozabila,

* J e kdaj tako naivno mislila. Misli samo na eno: na boj preti tr J - * - * 0 * ^ 1 1 ' *' P ° m a 5 a partizanom s hrano, s sanitetnimi po-

Slinami in s papirjem za osvobodilni tisk, ki ga s p o m o č j o Dnih tovariš ic tajno r a z š i r j a . . .

R k ^ ° J ' mineva č a s vse od dne, ko so odpeljali Slavka v c l l e i l wald . Prvi streli odjeknejo v Tacnu pod Š m a r n o goro.

Ie? ^ a m n * š k e m področju vre. Cestni mostovi gore, betonirani e

e 7 zrak. Ogenj upepeljuje zaplenjeno ž e t e v na posestvih iz-^ n d i Slovencev. . . V noči na prvi avgust minirajo jeseni-

i P a r^izani cestni most v Mostah pri Žirovnic i , č e z dan pa » t i r " 0 ' ^ r v o ° ^ P r * ° partizansko bilko v Sloveniji. Bi jejo jo je-^ l s ' k i partizani-delavci pod vodstvom J o ž e t a Gregorč iča . Cez

e n dni se razvname boj na Jelovici. . . Jet ^*!5e'a ^ e ^ a v nekdanji Novakovi kavarni, ki jo je prevzela ne \ * e n s * a ' J e D ' l a v č a s i h socialistka, zdaj pa je postala

"ilirka. Pri njej dela Angela. Mora delati, mora jesti, mora 8 1 s l u ž i t i za

navpični vzlet in pristanek O d p r v i h z a č e t k o v le ta l s tva p a

do danes je b i l č l o v e k bol j a l i manj zadovol jen , da so ga nos i l a k r i l a a l i pa h e l i k o p t e r s k i m o ­torj i . K o n v e n c i o n a l n i k r i l n i p ro­f i l j e danes š e vedno e d i n i i z ­vor vzgona v v sakdan j i uporab i . V p r e t ek l i h l e t i h pa je postajalo vedno bol j o č i t n o , da bo p l i n ­ska tu rb ina o m o g o č i l a gradnjo le ta l p rav posebne vrs te . V m i ­s l i h i m a m o le ta la , k i zmorejo ve l i ke vodoravne h i t ros t i — k a ­

ter ih he l ikop te r ne obv lada — obenem pa l a h k o vzle ta jo i n pr is tajajo n a v p i č n o . P r i h i t r e m vodoravnem l e tu k r i l a teh l e t a l š e vedno dajejo po t rebn i vzgon , kot je to o b i č a j n o . P r i n a v p i č ­n e m vz l e tu i n p r i s t a n k u pa no ­sijo le ta lo le reakc i j ske s i le t u rboreakc i j sk ih motor jev. P r e d ­nost i takega le ta la p red o b i č a j ­n i m i d a n a š n j i m i l e t a l i skoraj n i potrebno posebej poudar ja t i : z a vz le t i n pr i s tanek p r a k t i č n o

ne potrebuje dolge betonske ste­ze, zato l a h k o deluje na skoraj po l jubnem z e m l j i š č u .

P r o b l e m takega le ta la danes seveda še n i d o k o n č n o r e š e n . — V e n d a r p a A n g l e ž i p r i r az i sko­v a l n i h de l ih p r e d n j a č i j o p red os t a l imi . E k s p e r i m e n t a l n i proto­t ip takega l e t a l a so z g r a d i l i ž e l e t a 1956. Tedaj je SC-1 p r i č e l s p r v i m i p o s k u s n i m i pole t i . — Najpre j pa so p reha ja l i vse bolj na v e r t i k a l n o dv igan je i n spu-

ž i v l j e n j e , č e hoče delati za partizane v dolini. Saj ^ notela v hribe, pa so ji zapovedali, da mora ostati na Jesenicah

eIati na terenu. Zato dela v tej kavarni, zato s treže gesta-cern, ki zahajajo vanjo. Tako marsikaj izve, kar partizane

**&nna. _ - Das ist eine Schvveinerci, pr i s luškuje Zwicku, ko se pogo-

«'* s plavolasim kolegom Linkejcm o novem po ložaju , ki se ga "•renjskem Nemci niso nadejali,

jj "~ Ba. U p o r n i š k o gibanje mora biti peklensko dobro organi-I- * ~~ Pripoveduje Linke . . . — Menda si bral poroč i lo okrož-

& a *rožniškega komandanta v Kamniku . . . Ne, nisem ga še dobil v roke,"— pravi Zwick.

j^v. ' " Prav danes sem ga prinesel z Bleda. Na k a m n i š k e m pod-dilo S C ^ e z a , - e ^ c ' <* 0 D r o pripravljeno u p o r n i š k o gibanje. Začu-•kih * z n e n a d i l o nas J e zaradi tukajšnj ih nekdanjih strankar-hi<T n a s p r ° t i j , da v gibanju ne delujejo samo komunisti, m a r v e č j ^ . n*cionalisti in celo klerikalci . . . Da smo izgnali ž u p n i k e in ^ °vnike , je napaka, ki se nam zdaj m a š č u j e . In bojim se, da H j i f l l n bo š e bolj m a š č e v a l a . . . V nekaterih o b č i n a h na kam-j j a

C l n Področju smo prišl i v zelo neugoden po loža j , zlasti v Iha 7 1 1 ^ u ' Homcu, v Radomljah, D o m ž a l a h , M e n g š u , v Trzinu, r*2iv|U' V ^ o o u ' M o r a v č a h in š e nekaterih drugih o b č i n a h se je

a n*tel pravi upor, prava mala vojna proti nam . . . lajjj. n f e l a pr i s luškuje in opazuje d e b e l u š n e g a Zwioka, kako z Pa . ° - ' m i bolšči v Linkeja, ki je sprva govoril zelo tiho, ko

»ta 5 e je razvnel, je govoril vedno glasneje; morda tudi zato, ker

6«st bi! ta * s a m a v kavarni, to se pravi, ra<zen njiju ni bilo nobenega

tti$ta\ n a t a k a r i c c Angele pa kakor v e č i n a kavarn i šk ih gostov ^ štela za č l o v e k a , ki bi utegnil pr i s luškovat i .

fcaakrhf**0^0 S e ^ e z n a p a r t i n a n a 5 e ugasle in fo lksdojčer je , đ n e v *J e n o pripoveduje L i n k e . . . — Zdaj pa so s a b o t a ž e na *1i$e

n - C r n r e * * u - Mostovi na cesti Domžale—Ihan—Kamnik so po­lje^111.' Telefonska in telegrafska zveza med D o m ž a l a m i in Ce-ra vv J e b :la prekinjena več dni. Most med D o m ž a l a m i in Mo­tata 5 1 1 ' J e p o š k o d o v a n In za tovorni promet onesnosobl'en. Prav

Spektrometer, skonstruiran in izdelan v Institutu »Boris Kidrič« v Vinč i razbije atome in mole­kule raz l ičnih tež. Z njimi se s p o m o č j o neutronov dobivajo izotopi Urana 235. T a spektrometer

je razstavljen na Sejmu tehnike v Beogradu, ki bo trajal š e do 2. septembra

ložilo za olobine moria

ščanje . Letalo SC-1 še danes pre izkušajo , vendar že lahko govorimo o prvih rezultatih ra­ziskav in o bodoč ih možnos t ih take letalne naprave.

Š t u d i j e so trajale štiri leta. -Vendar moramo pomisliti, da zahteva pre i zkušanje tako nena­vadnega letala zelo previdna delovne postopke. P r e i z k u š a n j e je zato razdeljeno v č i m v e č j e š t ev i l o drobnih korakov, s č i ­mer se z m a n j š a tveganje na n a j m a n j š o m o g o č o mero.

Kakor smo že omenili, so najprej raziskali lastnosti letala pri o b i č a j n e m letenju. Letalo ja vzletelo na ob iča jen n a č i n ter je tako tudi pristajalo. Ko je bilo tu vse v redu, so pričel i s p r e i z k u š a n j e m n a v p i č n i h vzle­tov in pristankov. Š e l e potem, ko je bilo m o g o č e varno krma­riti letalo v n a v p i č n e m gibanju, je prišla na vrsto naj tež ja vrsta preizkusov: navp ičn i vzlet ter zvezni prehod v hitro, vodorav-

: no letenje in obratno. T a stop­nja preizkusov je bila končana v l e t o š n j e m aprilu, tako da nje­govi graditelji razpolagajo sedaj s podatki o vseh r e ž i m i h letala.

Letalo SC-1 je na pogled dokaj čokato . Vzrok temu so v sredini trupa n a m e š č e n i š t ir je reakcij­ski motorji. Postavljeni so na­v p i č n o eden poleg drugega, ter dajejo vzgon, ko se letalo dviga navp ično . T i motorji v vodo­ravnem letu ne delujejo, saj te­daj skrbi za vzgon krilo. V tem primeru pa deluje vodoravno postavljeni peti motor v zad­njem delu trupa. Na sliki prav dobro vidimo vstopne odprtine za zrak. Sprednja je takoj za ka­bino in dovaja zrak š t ir im na­v p i č n i m motorjem. Zadnja tik pred smernim repom, pa napa­ja pogonski motor za vodoravno letenje.

Poseben problem je predstav­ljalo tudi krmarjenje tega leta­la. V o b i č a j n e m vodoravnem letu so to nalogo opravljala običajna krmila na krilu in re­pu. Ker pa ta krmila pri na­v p i č n e m dviganju ali lebdenju ne morejo delovati, je bilo tre­ba poiskati druge n a č i n e . V pri­merih, ko je vodoravna hitrost

lakf> ~" |WJ»wauian in « •Ho«? D | . 0 s * na cesti Do<b—Ihan, da ne govorim o požganih lesenih *>e» < > V ' n V Homcu in Radomljah, o p o š k o d o v a n i h telefonskih

n - o požganih kozolcih z zaplenjenim ž i t o m . . . Če se bo Po n a daljevalo, se bo prekleto nevarno voziti z a v t o m o b i l o m 'knu • n ' z v e n v e - . i ' h krajev. Na napad na n a š avto med Rep-

'n Vodicami si s l i ša l? V D a > Pritrdi Zwick.

Z, S~ ^n n ič manj nevarno nI to gibanje na n a š e m področju . U*Hj ."^om na upornike na Mežakl j i nismo dosegli n ičesar . NI iu; v i"!1 uspelo uničit i . Banditi so imeli samo dva mrtva in

! r ' ' da. ranjencev niti ne omenjam. — Imeli pa bi jih še 1* 1 S e msmo umaknili. K o smo preganjali bandite po Me-feteSfc 8 0 nam nenadoma drugI vpadli v hrbet. K a ž e , da imajo

*l'seno v o j a š k o vodstvo . . . ^»tser ^"'to1' — pritrjuje Zwick. — Prav te dni nas je obvestil Jo v P ^ ° n f i d e n t , der Jiiger Koritnik aus Jauerburg o bandiUskem

"miku. Neki Jo^ef Gregorč ič ie . . . ~~ Alter sQdslawischer Ofizier? — v p r a š u j e Linke.

Ein reter Kiunpfer aus Spanien . . . ^ Rdeči bojevnik iz Š p a n i j e ? — se čudi L n k e .

t\' ^t tri Paar ga d^bro p o z n a . . . " » c r Hotelir aus Veldes?

jy e i n" Stari hotelir Paar. Diescr Rotc je bil kot m l a d e n i č pri z * hlapca . . .

J a V o r

n . r e ' a pr i s luškuje . Dobro si zapomni vse. Ne pozabi imena ^"•škega izdajalca . . .

' ^ P h « ^ r a v t ° dni sem za šefa zl Oni

ipp — • o*-... ~~ ..bral podatke o njem. Pohvalo za 'JU'? l M > r o , ^ ^ ° J'' seveda dobil šef, ki je poročal na Bledu, »na-

J < ? Zwick in pripoveduje O' Gregorč iču . Poda(. l ' e , a s , > '"'«di. kako je uspelo gestapovcu zbrati tako Izčrpne O p a t ; . . p Gregorč iču . Vse je vedel. Od njegovega rojstva v ^fUjii ' n 0 revnih razmerah, v katerih je ž ive la Gregorč i čeva trt a ' njegovem prebegi! po prvi svetovni vojni v Avstrijo c*h i *'* I n v Jugoslavijo. Potem za njegovo delovanje na Jeseni-

-. \T p r v < > m ponesrečenem poizkusu prebega v Špan i jo , ker ,. r . k.'e blizu Splita naj bi jih čakala ladja, pa je ni bilo, •ev< r\i , < V zu-i<di. Nalo si> pozaprli ne vem koliko sto prootovolj"

...V't ni bila kos protifašističnemu razpoloženju l judstva. . . ^ "di mi mu nismo kos, — pripomni Linke. S(> V " M > P°' n e k a j tetinih izpustili, — pripoveduje Z\vick,—

Prebijali v Š p a n i j o po manjših skupinah. Neko tako sku-

Raziskovanja morskega dna so š e posebej v zadnjih letih zelo napredovala. Pri tem se­veda ne gre le za to, da so nam globine morja znane, kot deni­mo površ ina l u n e in da je za razumevanje ter popolno sliko geologije n a š e g a planeta pozna­vanje zgradbe in sestave mor­skega dna o d l o č i l n e g a pomena. Znanstveniki n a m r e č zasleduje­jo v nekaterih primerih tudi po­vsem prakt ične cilje. Usedline na morskem dnu na priliko predstavljajo velikansko zalogo najraz l i čne j š ih rudnin in suro­vin, ki bi jih morda lahko izko­riščal i .

Nabiranje in raziskovanje vzorcev s sondiranjem morske­ga dna je samo ena plat pro­u č e v a n j a morskih globin, ki je obenem precej nezanesljiva in t e ž a v n a . Z batiskafi so se znan­stveniki resda potapljali tudi do n a j v e č j i h globin, vendar je ba-tiskaf vsaj zaenkrat š e razme­roma zelo okorno podmorsko plovilo, ki pod morjem nikakor ne more prepotovati velikih razdalj. Nov poskus v tej smeri pa predstavlja gradnja posebne­ga podmorskega vozila n e k a k š ­nega traktorja na gosenJ.ce, ki so ga izdelali tehniki a m e r i š k e ­ga Urada za podmorska razisko­vanja. Poročajo , da so vozilo

meseca maja tudi ž e prakt ično in z velikim uspehom preizku­sili in da ga menijo v b l ižnj i bodočnost i uporabljati za znan­stvena raziskovanja merskega dna, katerim je namenjeno.

Vozilo se po morskem dnu lahko premika z n a j v e č j o hi­trostjo 6 km na uro, pri tem pa more doseč i globino do 6000 m. Nanj so namestili televizijsko snemalno kamero in vrsto me­rilnih naprav, upravljajo pa ga na daljavo, da ga lahko po

opravljenem raziskovalnem po­hodu spet pripeljejo na obalo. Znanstveniki menijo, da jim bo vozilo predvsem u s p e š n o s luž i lo za podmorska p r o u č e v a n j a rast­linskega in ž i v a l s k e g a sveta, ki ž ivi v velikih oceanskih glo­binah, nadalje za nabiranje uscdlinskih vzorcev ter š e za n a m e š č a n j e in v z d r ž e v a n j e naj­raz l i čne j š ih aparatov, ki jih ra­ziskovalci zaradi znanstvenih namenov n a m e š č a j o na morsko dno.

V B r a z i l i j i je p r i š l o v mestu P a l m i t a l do n e o b i č a j n e g a zap le ­ta. G r e za to: pet nas l edn ikov

So _ I V ( ) so jih po ncl<

' « vodil tudi on. Je -2°*° 2 zanimanje

po jem pos luša Zwieka, ko pripoveduje, da so

mnogih zapletljajih naposled le prebila do

'n tam je kmalu postal rdeči komisar bataljona Dimitrov P> kako se mu je posvei i'o prebiti se iz Francije, kamor

Prannnni Informirali n«» rMira/.u rotMiblikanske Špan i j e? — meli zas tražene

. j j ^ .M- mu je posrecuo pre **">n\a U l , ' " ' ' i internirali po porazu republikam 't ( j a ''inkeja, saj je vedel, da so jih Francozi i

^ ^ Po okupaciji Francije Izročili vse š p a n s k e borce Nemcem. *t*Ov 1 ) 1 "''d našo okupacijo se mu je posreč i lo pritihotapili se

«, 7 Oeko ladjo, — pripoveduje Zwick. ^ *') Ra ni.so zaprli? ^ 'V<'1 je pollegalno.. .

^'hov " " k 1 i " ; l llis<> prijeli Italijani? Bi l je vendar ubežnik ^ ( > države . . .

Jj Ka '"iani niso zaprli skoro nikogar. In če tudi bi ga iskali, *iv| 1 1 0 O&šli. Ze od prvih dni okupacije ni vedel n i h č e , kje

vemo, — se skoro c in i čno posmehne Linke. — In ven-^a*jv " u > ,'enio do njega. V č a s u , ko d o ž i v l j a m o na v/.hmlu

s, Unago, so bile naše enote od njega ž c dvakrat tepenc. < H l c , 'njeval i smo jih, - prizna ZvvitU.

TU D I T O J E I Z V O Z V novembru bodo v Rot t e rda -

m u na H o l a n d s k e m odpr l i m a -•d /a r sko res tavraci jo , povsem v b u d i m p e š t a n s k o m s t i l u — z m a ­d ž a r s k i m i spec ia l i l e t ami , p i j a ­č a m i i n c igansko glasbo.

D i r e k t o r j a l o k a l a , g lavnega kuhar ja , c igansko kapelo , ob o r ig ina lnem p o h i š t v u , p i j a č e i n ostale mater ia lne potrebe za ta podv ig bo d o b a v i l a m a d ž a r s k a zunanja t rgovina .

I G R A Z O R O Ž J E M V C e l o v c u je nek i m a s k i r a n i

neznanec v d r l v gost i lno - p r i t reh g o l o b i h « i n z r evo lve r j em v rok i zahteval , naj m u gos t i l -n i č a r k a da denar iz blagajne. — O d l o č n a g o s t i l n i č a r k a je snela z z ida p r i b lagajni p u š k o i n jo n a m e r i l a v mask i ranega, k i je p res t rašen i i zpus t i l r evo lve r i n pobegni l . Napos led se je i z k a ­zalo, da je b i l r evo lve r o t r o š k a i g r a č a , k i b r izga vodo. T u d i p u ­š k a g o s t i l n i č a r k e n i b i l a p r a v a : bila je lesena i g r a č a njenega sina.

R E K O R D I V Z a h o d n i N e m č i j i se je d v i g ­

n i l a p o t r o š n j a p l a s t i č n i h mas na p reb iva lca v l a n s k e m letu na 12 2 k g (v Z D A z n a š a 11,1 kg) .

Sovje t sk i gospodarski p l a n p redv ideva do 1. 1965 r eko rden porast p ro izvodnje nafte. Dosegel bo 230 m i l i j o n o v ton — v p r i m e r ­j a v i s 129 m i l i j o n i v 1. 1959.

V Z D A i m a od vseh š t u d e n t o v , k i so pad l i na i zp i tu . 42 odstotkov lasten av tomobi l . O d t i s t ih , k i so i zp i t po lož i l i , j i h i m a av to sa ­mo 15 odstotkov.

V I ranu so porasle cene v pet­najs t ih l e t ih 14-krat, mezde pa samo t r ikra t .

Po potrebi službe D u n a j s k a p o l i c i j a j e uved la ,

v sekakor p r v a na svetu , neob i ­č a j n o novost: po l i c i s t i bodo v p r i ­hodnje, v o k v i r u svojega š o l a ­nja , m o r a l i p reb i t i d o l o č e n č a s na s t a ž u v p o r o d n i š n i c a h .

T i s t i , k i so spre je l i ta sk lep , ga pojasnjujejo z vedno v e č j i m š t e v i l o m nenadn ih porodov — n a u l i c a h .

IZ P O S T E L J E - D V O K O L O

N e k i a m e r i š k i š t u d e n t j e izde­la l ko lo iz s t ranice svo je ž e l e z n e postelje in z n j i m p o v z r o č i l v svo jem mestu p r a v o senzaci jo .

Č e p r a v s a m t rd i , da je v o ž n j a nadvse udobna, m u je potrebna lestev, da pr ide do s e d e ž a , na t l a pa p r ide le z v r a t o l o m n i m sko­k o m ( sedež je p r i t r j en na v i ­š in i 3 m).

nekega p r i de lova l ca k a v e s 14 č l a n i svo j ih ož j ih d r u ž i n vz t ra ja p r i t em, da so samo o n i l a s t n i k i z e m l j i š č a , na ka t e r em je v z n i -k l o b raz i l sko mesto P a l m i t a l , v a ž n o odkupno s r e d i š č e kave . Po sporu, k i je t ra ja l 40 let, je v rhovno sod i šče presodi lo v nj ihovo kor is t . N a osnovi te sod­be so d e d i č i p r e d l o ž i l i zahtevo po i z s e l i t v i vseh 27.000 p r e b i v a l ­cev P a l m i tala.

P r e b i v a l c i P a l m i t a l a pa ne ver jamejo ob l jub i zvezne vlade, češ da bo p regovor i l a l a s tn ike k prodaj i z e m l j i š č a . Za to so se po jav i le okrog h i š sicer m i r n i h p reb iva lcev ba r ikade i n š p a n -

letala majhna ali v primeru, ko se letalo v vodoravni smeri sploh ne giblje, prevzameta vlo­go krmil izrastka na nosu in repu letala. V njih so šobe, iz katerih po pilotovi že l j i izteka hiter zračni sunek. Reakcijske sile, ki pri tem nastajajo, pa poskrbe za u s p e š n o krmarjenje v vseh smereh.

Lahko rečemo, da je prvi ko­rak na tem področju u s p e š e n . O nadaljnjem razvoju takih le­tal pa bo spregovorila bl ižnja bodočnost .

i t a l t i ski jezdeci iz b o d e č e ž ice . Za zdaj še ni znan konec, preplah pa š e vedno traja.

T O K R A T D E K L E Vatikan ima vedno tudi svoje­

ga uradnega slikarja. Navadno je to kak znani mojster čopiča in palete. Tokrat so naredili izjemo in poverili dolžnost uradnega sli­karja Vatikana, 24-letni umetnici Mirijam Nasalli. Pravijo, da je boli kot umetniški sloves odločalo sorodstvo, saj je dekle nečakinja msgr. Nasallija Rocce, papeževega, komornega strežnika. S slikar­stvom se Mirijam ukvarja Šele dve leti, toda le v lastno zabavo.

»Veš, principiclno ne pijem pred 5. uro!«

T E L E S N A K U L T U R A S R E D A , 31. A V G U S T A BP

T E L E S N A K U L T U R A

Vztrajno po poti uspehov Poraz naših košarkarjev V nedeljo je bilo v Ljubljani

in Celju republiške prvenstvo za mladince in mladinke, ki so Se ga od gorenjskih atletov ude­ležili le Kranjčani. Mladi atleti Triglava so pred nekaj leti pr-vM nastopili na prvenstvu Slo-vamlje in od tedaj dosegajo iz leta v leto večje uspehe. Sedaj s* ne zadovoljijo le z uvrstitvi­jo v finale, ampak osvajajo tu­di naslove prvakov.

Letošnje republiško mladi n-$k« prvenstvo je bik> v tem po­gledu še posebno uspešno. Tri prva, 5 drugih in 6 tretjih mest je bilanca s tekmovanj v Celju In Ljubljani, kjer so Kranjčani napravili prav dober vtis in do­kazati, da ob boljših pogojih lah­ko kvalitetno še precej napre­dujejo.

Najuspešnejši Triglavan na le­

t o š n j e m prvenstvu je bil d r ž a v ­ni reprezentant B l e n k u š , ki je zmagal v metu krogle z rezulta­tom 15,55 m, v disku je bil drugi s 44,79, v metu kladiva pa tretji. Med mladinkami sta osvojili pr­vo mesto Pravstova na 60 m z rezultatom 8,3 in Beleharjeva v

skoku v daljino s 4,27 m. Odli­č e n rezultat 2:35,1 na 1000 m je postavil Marko Hafner, ki je do­segel drugo mesto in skoro za 4 sekunde izboljšal klubski in go­renjski rekord. Grašič je bil dru­gi v teku na 800 m z 2:04,6, Bra-tuša na 400 m zapreke z 61,4 in

Roos v skoku v daljino z rezul- Prvo resno vznemirjanje iger peljskem zalivu. V prvi regatlj tatom 5,83. Tretje mesto pa so smo prestali v č e r a j š n j i ponede- jadrnicami razreda Star (25 ter mimo štafe te 4 krat 100 m, ki je i j e k ob k o š a r k a r s k e m dvoboju movalcev) je Fafangel zased" dosegla čas 47,0, osvojili š e K o - m e d CSR in nami brez z a d o š č e - 7. mesto. - Progo je prevozil * ren v troskoku - 12,09 m, Cvirn n j a . Še s t točk bi morali pri- 2:48,09 urah. V tej regati je zm«' na 3000 m — 9:47,6, Miha Hafner igrati, pa nismo nobene, ampak gal sovjetski jadralec Pinjegi" na 2000 m - 6:01,1 ter Š t o k o v a s m o jih namesto tega zapravili v 2:45 05 urah.

š e enkrat toliko in zaradi tega V razredu Fin (32 tekmovw" v v i š in i — 130 cm.

Zaključek priprav naših maratonskih tekačev v Kranjski gori

M hal ć in Škrinjar v odlični formi K R A N J S K A G O R A , 30. avgu- nastop na XVII . olimpijskih ig- oziru lahka naloga. Po mnenju

sta — V Kranjski gori so se v č e - rah v Rimu, razen L e s k o v č a - trenerja Langa imata oba naša raj konča le tritedenske priprave na S t o j a n o v i č a , ki je posvetil svoj predstavnika z ozinom na bogate goslovanska atletska ekipa in naš ih najbol j š ih maratonskih te- trening b l i žnj im Balkanskim ig- i zkušnje znatno prednost, vendar popoldne že odš la na prvi tre-

skoraj zapravili zadnjo š a n s o za plasma v polfinale tega tur­nirja.

Ker je Francija premagala v košarkarsk i tekmi na Olimpiadi Bolgarijo s 73:72, se je Jugosla­vija plasirala skupaj s CSR iz tretje skupine v finale.

Včeraj je prispela v Rim ju-

k a č e v Mihal iča , Škr injarja in S t o j a n o v i č a , ki so se pod stro­kovnim vodstvom zveznega tre­nerja Lea Langa pripravljali za

cev) je Jugoslovan Tonko P*v' č e v i ć zasedel 4. mesto s časoj" 1:49,00. V njegovem razredu J8

zmagal Š v e d Elverston s časol" 1:46,53.

N O G O M E T Jugoslavija : Turč ija 4:0 (1*

Italija : Anglija 2:2 (Id)

K A J A K A Š I I Z L O Č E N I Jugoslovanski kajakaš Al**"

sander K e r č o v je bil danes i^0* železni*

tr@ tn B ] [pa m®m r O K O N F E R E N C I A R A B ­S K I H Z U N . MINISTROV Predstavnik Z A R Mahmud

Favzi je o konferenci zunanjih

vladi osnutek resolucije. Obso­dil je v m e š a v a n j e Z D A v pri­pravljanje resolucije konferen­ce ministrov v San Joseju ter

ministrov arabskih držav , ki je je opozoril na to, da je ameri-bila k o n č a n a preteklo nedeljo v Bejrutu, izjavil, da je na tem srečanju vladalo v z d u š j e -po­polne odkritosti in pripravljeno­sti na pogajanja« . Minister Fav­zi je tudi dejal, da bodo imeli zunanji ministri arabskih držav po zasedanju Generalne skup­š č i n e O Z N še eno konferenco. Dotlej bo odbor za Palestino pripravil novo poroči lo . Jor­danski zunanji minister Jusa Naser je zlasti poudaril, da so bile e n o d u š n o sprejete vse reso­lucije. Dejal je, da je bilo to z n a č i l n o za uspeh konference. Zadovoljstvo z delom in rezul­tati konference so izrazili tudi

ška vlada izvajala pritisk na nekatere zunanje ministre, ho-teč jih prisiliti, da bi se posta­vili zoper Kubo. Raul Roa je povedal, da Kuba ne bo imela zaupanja v Organizacijo ame­riških držav, dokler ne bo poka­zala pripravljenosti, da uvelja­vi sankcije, ne samo proti majh­nim, ampak tudi proti velikim d r ž a v a m kot so Z D A . Povedal je, da bo Kuba pred lož i la ob­tožbe proti Z D A Varnostnemu svetu O Z N .

B O M B N I A T E N T A T V A M A N U Amanski radio je objavil, da

ministri Iraka, Sudana, Maro- je bil jordanski ministrski pred-ka in Libije.

T O O D S T O P U I R A N S K E G A PREMIERA EGBALA Iranski šah je pretekli pone­

deljek poveril mandat za sesta-

sednik Haza Madjali ubit ob eksploziji bombe v poslopju zu­nanjega ministrstva v Amanu. Pr i š lo je tudi do druge eksplo­zije v poslopju zunanjega mini­strstva, kjer so tudi nekateri

ram v Atenah, ker žal na osred- to š e nikakor ne predstavlja me nji pre izkušnj i v Zagrebu ni iz- r i , 0 > s katerim bi lahko napove- Med ostalimi Jugoslovani so v č e n v tekmovanju enose polnil predpisane norme, ter se dali že vrstni ved na cilju. V tej teku dneva morali v areno sa- kajakov na 1000 metrov, ^ e r . ^ tako ni uvrstil v n a š o izbrano disciplini bodo nastopili š e A l ž i - mo nekateri rokoborci, med ka- prispel v svoji polfinalni s uPJ

rec Alain Mimoun, sicer fran- terimi se je Vukov še bolj pri- na cilj š e l e peti s časom 3:5« coska medalja iz Melbourna, bl ižal morda n a j v e č j e m u uspe- V polfinalu z dvosedežnimi * Norris (Velika Britanija),Vata- hu v ž i v l j e n j u . Dobro si lahko Jaki sta jugoslovanska t e k m ° ^ " nake in Hiroš ima, o d l i č n a japon- obeta tudi še Horvat in niti ca R a d m a n o v i č in Boži izpafl* ska predstavnika, ter Viskari, Karkonen (Finska) in Čeh dr. Kantorek. Oba naša maratonca, nerja Langa ni bistveno vplivala «... * - . . . . . ... . . . . i 5 ki sta se ze sreča la s če tr t im

elito, ki nas bo zastopala v kla­sični disciplini na l e tošnj ih olim­pijskih igrah v Rimu. Vreme v zače tku priprav n a š i m maraton­cem ni bilo posebno naklonjeno, vendar ta ovira po mnenju tre-

Dora in Mart inov ič še nista ne- ker sta priveslala na cilj S C i

hala. četrta . Nov olimpijski rekord si je Iz nadaljnjega tekmovanja J

priplavala A m e r i č a n k a Schuler bil i z ločen tudi naš rokobor v P8* na njihovo razpo loženje , zlasti. k r i ž e m s e r a v n o letos nahajata na 100 m z m e t u l j č k o m v času GoloŠin, ki je izgubil boj

ker sta se oba naša zastopnika v o d i i c n i formi kar velja pose- 1:09,8. r e s n i kategoriji z olimpij^' Mihal ič in Š k r i n j a r z vso res- b e j u M z ^ r e ' D Č a n a š k r i n j a r j a , nostjo lotila težk ih vsakdanjih treningov, saj sta morala poleg obveznega teka na dolž in i okrog

Važne j š i izidi dneva K O Š A R K A

CSR : Jugoslavija 76:64 (40:35) Z D A : Madžarska 107:63 (48:34) Urugvaj : Filipini 80:76 (38:37)

Poljska : Š p a n i j a 75:63

ki je v . ž i v l j e n s k i formi. Odl ična izida Miha l i ča — 2;23:11,0 in Škr injar ja — 2;20 :26,0, sodita

35 km, prehoditi dnevno š e okrog m e d n a j b o l j š e d o s e ž k e na svetu, 10 km, kar ni tako lahko, kakor posebno slednji, d o s e ž e n v Tuni -si morda kdo zamiš l ja . N a š a sre- s u . vzlic izredno m o č n i konku-brna medalja iz Melbourna, Fra- renč i v Rimu lahko p r i č a k u j e m o njo Miha l i č se nahaja ravno na ugodne vesti, saj sta Mihal ič in l e tošnj ih olimpijskih igrah pred š k r i n j a r na vrhuncu svojih mo-izredno zahtevno nalogo — kljub či, ter bi bila sleherna radostna izredni konkurenci 75 tekmoval- novica iz italijmske metropole o cev iz vseh delov sveta, braniti obeh naš ih maratoncih ob njiho- N a š a jadralca sta dobro zače la pridobljeno srebro iz daljne A v - vem zak l jučku tekmovalne kari-stralije, kar pa ni v nobenem ere razveseljiva. I. Virnik

zmagovalcem iz Melbourna torijem (SZ).

R O K O M E T M L A D O S T : K O V I N A *

21 (11 : 12) 22

Z D A

V V A T E R P O L O SZ : Brazilija 8:2

Belgija 5:2 (3:2)

Smučarji se že pripravljalo

V nedeljo sta se na igrišču sti srečala v četrt f inalni t e l c l B J za pokal L R Slovenije maribo^ ski Kovinar in domača Mlado* Ker je Mladost nastopila pr^J oslabljena (manjkali so 3 n*£ boljš i igralci), so bili gostje &

V ponedeljek popoldne so se gure nfavorit. Prednost 4 g<>10i zače l e olimpijske regate v Nea- ki so jo imeli š e 10 minut P r e /

koncem tekme, pa niso znali o držati , n a j v e č zaradi prav za1

Za l e t o š n j o sezono so se naši č lani zbrali na skupnem trenin-

vo vlade dosedanjemu ministru oddelki predsedstva vlade. industrijo in rudarstvo Sari-

fiu Emamimju. Iranski premier Egbal je v

nedeljo odstopil zaradi zelo osrtrih kritik na račun njegove n a c i o n a l i s t i č n e stranke zaradi potvorb pri nedavnih s p l o š n i h

Po zadnjih vesteh amanskega radia je prva bomba, ki je bila podtaknjena v pisarni predsed­nika vlade Haze A l Madjalija, eksplodirala ob pol dvanajstih. Premier Madjali, kot tudi nje­govi najbl ižj i sodelavci so tako

volitvah. Iranska vojska je ostali zakopani pod r u š e v i n a m i , pred 12 dnevi streljala na sku- Po še nepopolnih uradnih ve-pino demonstrantov, ki so za­radi »grobih potvorb« in neza­konitosti zahtevali razveljavlje­ni je volitev. V spopadu je bilo fcuje ranjenih nad 200 ljudi.

K U B A S E B O P R I T O Ž I L A V A R N O S T N E M U S V E T U Kakor poroča Reuter. je ku­

banski zunanji minister Raul Roa izjavil, da je ena izmed potrjenih določb -deklaracije iz

steh so izpod r u š e v i n potegnili deset mrtvih in okoli 50 hudo ranjenih.

H - R B - 4 7 « S P E T N A » I Z V I D -N I Š K I H P O L E T I H « Londonski -Daily Ekspres s«

trdi, da so a m e r i š k a letala -RB—47«, razporejena v Veliki Britaniji, spet zače la odhajati na - i z v i d n i š k e p o l e t e « okrog

San J o s e j a « neposredno naper- meje vzhodno evropskih držav. Jena proti usodi Kube ter je za­pustil zasedanje konference zu­nanjih ministrov Organizacije a m e r i š k i h držav.

Kakor poroča Prensa Latina, je minister Roa povzel besedo, potem ko je predlož i l kubanski

-Dallv E k s p r e s s « prav tako tr­di, da podobne polete sedaj opravljajo tudi britanske letal­ske sile z letali - C a n b e r r a « . — A m e r i š k a in britanska letala so opremljena z elektronskimi na­pravami za snemanje.

najboljš i smučarj i pr iče l i pri­pravljati že kar poleti. V č e ­trtek je bilo n a m r e č 12 č l a n o v in 6 č lanic: Jenko, Jamnik, Ra-kovič , Medja, Rutarjeva, Jam-nikova in Ankeletova iz K r a ­nja, Det i ček , Klofutarjeva in Z d o v č e v a iz K r . gore, brat in sestra Fanedl z Raven, Jeseni­čan Klinar, Trž ičan Stritih, Ljub l jančan Guček , Celjan C a -ter, Mariborčan Vogrinc ter Frantar z Jezerskega, poklica­nih na prvi zvezni - s u h i « tre­ning, ki sta ga vodila J e l o č n i k in Rotar. Osnovni namen prvih priprav je bilo seznanjanje tek­movalcev z vajami za m o č , hi ­trost in spretnost.

V ponedeljek pa so s m u č a r ­ji odšl i k Češki koči nad Jezer­skim, kjer bodo svoje priprave nadaljevali na snegu. Sedaj se jim je pridruži l š e K r a n j č a n Š u m i , tako da so zbrani vsi najboljš i z izjemo bolnega L a ­kote in Slavice Zupanč ič . Pod vodstvom Magušar ja bodo osta­li na snegu do sobote.

gu tudi mladinci, ki so z vadbo že zakl juč i l i . 0 P r a v o č a s n e načr tne priprave

že v - m r t v i « sezoni so za p o z n e j š e uspehe na tekmo­vanjih o d l o č i l n e g a pomena. K a ž e , da se naši s m u č a r s k i

funkcionarji tega letos posebno zavedajo, saj so pri čel i s pripravami dovolj zgo­daj. Podoben skupen trening imajo v načrtu vsak mesec do zime, š t e v i l o najbo l j š ih pa se bo postopoma zmanj­š e v a l o . L. s.

čet-

n i š k i h napak v zadnjih min11**"! igre. Mladost je igrala precej pod p o v p r e č j e m , posebno obrambi. Zadovoljivo igro so <

š e mač i pokazali le v zadnjih m'" nutah. ko so ž e izgubljeno tekm odloči l i v svojo korist. k

Strelci - za Mladost: Soteljf«* II 9, Juvan 8; za Kovinar: l e p l 7, UrlepII 5 golov. Pojg je sodil Mihaj lov i č iz Ljubli^ n

Republ i ško prvenstvo v plavanju

Plavalci Triglava že četrtič republiški prvaki

V soboto in nedeljo je bilo v tu Vladu, je tokrat zmagal na krat 200 m prosto In 4 krat J * K r š k e m r e p u b l i š k o č l a n s k o pr- obeh dal j š ih progah v cravvlu metrov m e š a n o . Zelo dobro J venstvo v^ plavanju, na katerem ter v metu l j čku . Na 100 m je v tokrat zaplavala Bogatajev* n

odsotnosti Kocmurja zmagal Sa je nastopilo rekordno š t e v i l o 400 m-prosto, kjer se je z osef-čez 200 tekmovalcev. Organiza- ša Košnik . Triglavani so bili pr- nim rekordom 5:54,5 uvrstila cija l e t o š n j e g a prvenstva ni bi la najbol jša , saj je med drugim priš lo do tega, da so morali pla­vati ž e v temi, vendar brez luči . Precej č u d n o je bilo delo sod-nikega zbora, ki je č e s t o spre­minjal svoje o d l o č i t v e in po svo-

vi š e v obeh mokih tafetah 4 3. mesto.

Kopalna sezona na Bledu u Medtem, ko jo bilo v o l k del jezerska voda, ki se je 9e&Ll

Prav tako pa so se š e pred je »delil« točke . Dosežen i rezul- julija in prve polovice avgusta do 26 stopinj, privabila šie^i j . ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ tati so bili kar dobri, postavijo- vreme precej neugodno za kopa- kopalce. N a j v e č se jih je z b r * \

nih pa je bilo tudi nekaj novih nje, je l e tošnja kopalna sezona v v Grajskem kopal i šču . Tamkaj j?

L J U D J E / / V D O G O D K I

P r v i p o g o j : U M I K

republ i šk ih rekordov. zadnjih dneh avgusta dosegla v nedeljo prodali 2300 vstol Kranjčani so to-krat nastopili svoj vrhunec. Malo pa je bilo do- To š t e v i l o je v l e t o š n j e m

brez »ol impijcev« Kocmurja in slej nedelj — pravzaprav v turi- rekordno. Kapaciteta kopa

letu

f o l o ž a j v Kongu še vedno ni delj je k o n g o š k i premier L u -uarroali/iran. Večj i del krivde ta to nosijo k o l o n i a l i s t i č n e sile, ki na ta ali oni nač in — n a j v e č pa preko belgijskih čet , ki so še vedno • deže l i — s k u š a j o riba-tfti • kalnem. S e p a r a t i s t i č n e m u nrfbanju v Katangi, ki je i e zdavnaj pokazalo avoje pravo prokn lon ia l i s t i čno lice, se je v zadnjem č a s u pridruži l š e poiz-%ma odcepitve pokrajine Kasai. Kdo je iniciator teh akcij je teč kot oč i tno .

Balade a fr i ške d r ž a v e stopajo ga pot svoje nacionalne neod-viaaaati narodnostno popolnoma geforavrane. Afrika ima okoli C 5 BBN**..onov prebivalcev, ki so Kaadeijeni v preko 1000 plemen m flovorijo okoli 600 do 800 je-•fkov. V Času k o l o n i a l l s t i č n e g a farvnrišAanja s« evropski kolo-• to tar j l igrali predvsem na kzrt« » I z m e n s k e raznorodnosti. PtgiaMjali so prrpad med posa-

•lemeni. jih hnjskali Siroti drugemu, da so

»ov lada l i p o l o ž a j . 8 tega Je tndl razumljiv razpad

tederaci.!- *. .«! I T - , ' U. .Iin-ii. laKvadjIvo je tudi, zakaj lahko ksrtwnllMi igrajo na te karte • fgjiffu. Plemenska razdelitev je tcataJ* m o č n a ovira v sedanjem r»w«ja afr i šk ih držav. Zalega--

mumba pretekli ponedeljek v Stanleyvillu najavil po l i t i čno reorganizacijo v deže l i , tako da bodo z m a n j š a l i tradicionalno oblast plemenskih poglavarjev in ustanovili obč ine .

•»Narodi in vlada Jugoslavi­je ,« je v svoji izjavi, ki jo jo v ponedeljek dal direktorju T a ­njuga, poudaril tov. Tito, >*so z n a j v e č j i m zanimanjem in vsem razumevanjem spremljali in spremljajo napore, ki jih pri­speva vlada k o n g o š k e republi­ke, da bi okrepila neodvisnost in enotnost Konga, sodeč , da ima ta vlada zakonito pravico vzpostaviti oblast na vsem pod­ročju svojn d e ž e l e « . — Povsem jasno je, da o nadaljnjem raz­voju d e ž e l e lahko odloča le ljudstvo samo. Zato jc treba ne­mudoma odstranili vse tiste ele­mente, ki posredno ali nepo­sredno lahko vplivajo na dru­g a č e n razvoj dogodkov. Prisot­nost belgijskih čet je material­na osnova za separa t i s t i čna gi­banja, zato je jasno, da je prvi pogoj za normalizacijo stanja v Kongu, da se te č e t e umak­nejo Iz d e ž e l e .

V č e r a j , v torek. 30. avgusta, je potekel rok. do katerega bi se morale umakniti iz Konga vse

belgijske čete . Po podatkih, ki so doslej na razpolago, pa jc še vedno v deže l i nekaj sto belgij­skih v o j a š k i h strokovnjakov. — Z a v l a č e v a n j e umika jc razum­ljivo. Po odhodu belgijskih čet bodo uplahnela separat i s t i čna gibanja in n ihče v e č ne bo mo­gel ribariti v kalnem. Belgijske če te se bodo umaknile lc v so­sednjo belgijsko kolonijo ltuan-do Urundi, ker je po mnenju njihovega komandanta -potreb­na budnos t« da bi bila zagotov­ljena varnost ž i v l i e n j a in imet­ja evropskih držav l janov . Ver­jetno bodo tudi od tod s k u š a l e vplivali na nadaljnji razvoj do­godkov v deže l i , predvsem v Katangi

Brinovca, kljub temu pa so osvo- s t i čn i sezoni na Bledu še nobene pa se je 6 preureditvijo * . «| jili 6 naslovov republ i šk ih prva- — da bi se ob bregovih jezera in poveča la , da bi lahko sprejeli kov in ž e četrt ič zapored postali v kopal i šč ih kopalo toliko ljudi precej v e č gostov, saj niso P 1 ^ ekipni zmagovalec. Peter Brino- kot minulo nedeljo. Vroč ina je dali niti vseh omaric. Vel iko* vec, ki lepo sledi svojemu bra- bila resda to l ikšna , da je topla palcev jo bilo tudi na kopali*^

pri hotelu Toplice, mnogo pa jih je kopalo kar ob jezeru

*• 10*

Spet nekaj dobrih rezultatov

p r i m e r n e j š i h mestih, kakor w ki, ob campingu, pri veslaški

V sredo so imeli brigadirji kranjskega mladinskega naselja Franc Vodopivec v gosteh mla-

Priora ve odboikar-iev Liubliane

na Blatili

pi, na Mlinem in drugod. T0*6. no veliko nedeljskih « b i s k o V

v < r

cev je prispelo z motornimi ^ Zgornje Bele. Popol- zJli. — V dopoldanskem ^ a 5 U

t a i -kopalce presenetili padalci l e ^ skega centra iz Lesc, ki ° ° ^ spustili iz letal v jezeTOj njem pa je pristalo tudi jadra letalo.

Odbojkarji Ljubljane, č lana Zato že sedai h o č e i o zvezne lige, so v nedeljo zaklju-

zagotoviti, naj poveljstvo med­narodnih čet ustanovi na meji med Kalango in pokrajino K a ­sai »zašč i tno cono.-, ki naj bi jO zasedle mednarodne če te , da bi s tem prenreč i l e morebitni pri­hod konr.o.kih čet v Kalango.

N a v z o č n o s t belgijskih če t v Kengu dobiva čeda l j e bolj zna­čaj odkritega v m r š a v a n i a v no-tvanie zadeve deže l e . Zato. kot je d e l a l predsednik Tilo v svoji

čili v e č d n e v n a priprave pred le­tošnj im jesenskim nastonom v družbi najbol jš ih jugoslovanskih ekip v borbah za d r ž a v n o prven­stvo, v Ribnem pri Bledu. Edini slovenski predstavnik mimo ma-dborakega Branika je izkoristil svoje priprave predvsem v kon-dicijskem vigravanju m o š t v a , kar je bila tudi osnovna naloga tre­ninga. Ljubl jančani bodo v je-SOnskem delu zvezne odbojkar-

dinec iz dne so se na igrišču Triglava pomerili v atletiki. Po zanimi­vih dvobojih so zmagali briga­dirji, ki so flosegli tudi nekaj dobrih rezultatov. Nastopila sta tudi brigadirja celjske brigade in atleta - K l n d i v a r j a « G o i k o v i č in Coknnova, ki je na letomjem d r ž a v n e m prvenstvu zasedla 4. mesto v peteroboju. Pri gostih se je odlikoval Ekar.

Ite/ultali - BiPSki] 100 m -Goikovič (MDB) n,9; i Jeza

J e s e n i c e : J i g o m o n t o ^

tek-29:42 (15:26)

V prijateljski košarkarski jeseni«*

(MDB) 12.4: 4C0m: l .Jeza 1:00,3; J u g 0 m o n t a ž e i z Z a g r e b a P ^ J 2. Zonlar (MDB) 1:00.5; v i š i n a - , , _. _ _ l i o ( n f l i 9 L Pav Bek (MDB) 160cm; 2. Čiri-j ev i č (ZB) 155 cm: daljina - 1

mi jc v nedeljo na genska vrsta zveznega

lljavt, »Stoj imo na s ta l i šču , da ske lige nastopili s svojimi sta­je neogibno, da se belgijske č e - rimi m o č m i ter se bodo s k u š a l i te v smislu resolucije Varno t- otresti mosta pri zače l ju prven-nega sveta O Z N nemudoma sivene lestvice, umaknejo iz K »aga«. v -

P a v š e k 575 cm (581 p.); 2. Ekar (ZB) 937-em; krogla (5 kg) - 1. G o i k o v i č 13,74 m; 2. Ekar 12,19 metra.

Ž e n s k e : 60 m - I.C'oknii (MD brigada) i:.ii: 2. . lanožič (ZB) 9.6; v i š i n a - l.Cokan 130 cm; 2. Ja-Oežlč 130 em; daljina - l .Cokan 444 cm (454 p.); 2. J a n e ž i č 400 centimetrov.

z rezultatom Gostje 50 g

precej bo l j še , d « ' ^ č i n k e pa so jih prekaša le v benosti, vendar to ni b i l °

gala Jesenice proti 29 (26:15) t e h n i č n o

volj za zmago. Kljub ternu je igra navduš i la nekaj s t 0 * t

daloov, ki so bili zadov<>Un

ti uspehom d o m a č i n k proxi nu zvezne košarkarske b f 6 .