ocena ekonomiČnosti pridelave hmelja na kmetiji · 2018-04-11 · ocenjevali smo ekonomičnost...
TRANSCRIPT
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE
Manja KUMER
OCENA EKONOMIČNOSTI PRIDELAVE HMELJA NA
KMETIJI
DIPLOMSKO DELO
Maribor, 2018
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE
EKOLOŠKO KMETIJSTVO
Manja KUMER
OCENA EKONOMIČNOSTI PRIDELAVE HMELJA NA
KMETIJI
DIPLOMSKO DELO
Maribor, 2018
POPRAVKI:
Kumer M. Ocena ekonomičnosti pridelave hmelja na kmetiji.
Dipl. delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2018.
III
Komisijo za zagovor in oceno zaključnega dela sestavljajo:
Predsednik: red. prof. dr. Jernej TURK
Mentor: red. prof. dr. Martin PAVLOVIČ
Somentorica: doc. dr. Andreja ČERENAK
Lektorica: Ana Leskovšek, profesorica slovenščine.
Diplomsko delo je rezultat lastnega raziskovalnega dela.
Datum zagovora: 30. 3. 2018
Kumer M. Ocena ekonomičnosti pridelave hmelja na kmetiji.
Dipl. delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2018.
IV
Ocena ekonomičnosti pridelave hmelja na kmetiji
UDK: 633.791:631.1(043.2)=163.6
Ocenjevali smo ekonomičnost pridelave hmelja na kmetiji za leto 2017. Vzorčna kmetija iz Savinjske doline
obsega 12,26 hektarjev (ha) hmeljišč, je na ravni povprečno velike hmeljarske kmetije v Sloveniji,
pridelujejo pa najbolj razširjeni slovenski sorti hmelja (aurora in celeia). V raziskavi smo ocenjevali
spremenljive stroške pridelave hmelja na ha. Vključili smo (i) stroške dela (modelna ocena ‒ 65 strojnih ur,
65 traktorskih ur, 260 ur delavcev), (ii) stroške materiala (fitofarmacevtska sredstva, gnojila, vodila) in (iii)
stroške energije (kurilno olje, elektrika). Variabilni stroški pridelave hmelja so znašali 8.726,00 EUR/ha, od
tega stroški dela 4.602,00 EUR/ha, stroški materiala 1.457,00 EUR/ha in stroški energije 2.667,00 EUR/ha.
Za izračun pokritja smo upoštevali povprečni pridelek hmelja kmetije, to je 2.200 kg/ha, in povprečno
doseženo prodajno ceno, to je 7,00 EUR/kg hmelja.
Ključne besede: pridelava hmelja / pokritje / model / kmetija / sorte hmelja
OP: VIII, 34 s. 10 pregl., 9 graf., 1 sl., 25 ref.
Estimation of Hop Production Economics on the Sample Farm
We assessed the economics of a hop production on a farm in 2017. The sample farm from the Savinja valley
has 12.26 ha of hop fields. It was an average hop farm size for Slovenia, growing the most sought after
varieties on the market, the Slovenian hop varieties Aurora and Celeia. In the study, we evaluated the
variable costs of hop production per hectare. We included (i) labor costs (model estimation - 65 machine
hours, 65 tractor hours, 260 labor hours), (ii) material costs (plant protection products, fertilizers, twines) and
(iii) energy costs (fuel oil, electricity). The variable costs of hop production on the farm amounted to
8.726,00 EUR/ha, of which labor costs were 4.602,00 EUR/ha, material costs were 1.457,00 EUR/ha, and
energy costs was 2.667,00 EUR/ha. To calculate the gross margin, we took into account the average yield of
hops on the farm, which was 2.200 kg/ha and the average sales hop price of 7.00 EUR/kg.
Key words: hop production / gross margin / model / farm / hop varieties
NO: VIII, 34 P., 10 Tab., 9. Graph., 1 Pict., 25 Ref.
Kumer M. Ocena ekonomičnosti pridelave hmelja na kmetiji.
Dipl. delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2018.
V
Kazalo vsebine
1 UVOD .......................................................................................................................... 1
1.1 Namen in cilji .............................................................................................................. 2
1.2 Delovne hipoteze ......................................................................................................... 2
2 PREGLED OBJAV .................................................................................................... 3
2.1 Pridelava hmelja......................................................................................................... 3
2.1.1 Hmeljarstvo v svetu ................................................................................................. 3
2.1.2 Hmeljarstvo v Evropski uniji .................................................................................. 4
2.1.3 Hmeljarstvo v Sloveniji ........................................................................................... 4
2.2 Pomen ekonomike pridelave hmelja ........................................................................ 6
2.2.1 Stroški pridelave hmelja .......................................................................................... 7
2.3 Pregled sortne strukture v Sloveniji ......................................................................... 8
2.3.1 Pregled žlahtnjenja in preizkušanja novih sort hmelja .......................................... 10
2.3.2 Tehnološka zrelost ................................................................................................. 12
3 MATERIALI IN METODE DELA ........................................................................ 15
3.1 Analiza površin hmeljišč in ponudbe hmelja v Sloveniji v 10-letnem obdobju . 15
3.2 Opis podjetniške dejavnosti hmeljarske kmetije .................................................. 18
3.2.1 Hmeljarstvo in sortna struktura hmelja na kmetiji ................................................ 21
3.3 Kalkulacija stroškov pridelave hmelja z modelom SIMAHOP ........................... 21
4 REZULTATI Z RAZPRAVO ................................................................................ 23
4.1 Prikaz obsega skupnih površin hmeljišč in pridelka hmelja v obdobju od leta
2014 do 2016 v Sloveniji in po svetu ....................................................................... 23
4.2 Analitični prikaz pridelave različnih slovenskih sort hmelja v Sloveniji ........... 27
Kumer M. Ocena ekonomičnosti pridelave hmelja na kmetiji.
Dipl. delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2018.
VI
4.3 Izračun pokritja pridelave hmelja na hmeljarski kmetiji v Sloveniji ................. 29
4.3.1 Pokritje pri pridelavi hmelja na analizirani kmetiji ............................................... 32
5 SKLEPI ..................................................................................................................... 34
6 VIRI ........................................................................................................................... 35
Kumer M. Ocena ekonomičnosti pridelave hmelja na kmetiji.
Dipl. delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2018.
VII
Kazalo preglednic
Preglednica 1: Slovenske sorte hmelja. ................................................................................. 9
Preglednica 2: Tehnološka zrelost tradicionalnih sort hmelja. ............................................ 12
Preglednica 3: Tehnološka zrelost drugih sort hmelja......................................................... 13
Preglednica 4: Površine hmeljišč (v ha), skupni pridelek hmelja (v t) in pridelek na
hektar (v t) v Sloveniji v 11-letnem obdobju. ............................................ 15
Preglednica 5: Grafične enote rabe kmetijskih zemljišč. .................................................... 19
Preglednica 6: Stalež živali in obremenitev GVŽ. .............................................................. 20
Preglednica 7: Prikaz izračuna stroškov dela pri pridelavi hmelja za leto 2017. ................ 30
Preglednica 8: Stroški materiala pri gnojenju hmelja v letu 2017. ...................................... 30
Preglednica 9: Stroški materiala pri varstvu hmelja pred boleznimi in škodljivci v letu
2017. .......................................................................................................... 31
Preglednica 10: Izračun pokritja pri pridelavi hmelja za analizirano kmetijo v EUR/ha. ... 33
Kazalo grafikonov
Grafikon 1: Število hmeljarjev in hmeljskih površin (v ha) med leti 1940 in 2015 v
Sloveniji. .......................................................................................................... 5
Grafikon 2: Statistika površin hmeljišč (v ha), pridelave hmelja (v t) in proizvodnje
grenčic (v t) v Sloveniji od leta 2001 do leta 2015. ......................................... 6
Grafikon 3: Površine hmeljišč (v ha) v Sloveniji v letih 2006–2016. ................................. 16
Grafikon 4: Pridelek hmelja (v t) v Sloveniji v letih 2006–2016. ....................................... 17
Grafikon 5: Pridelek hmelja na hektar (v t) v Sloveniji v letih 2006–2016. ....................... 18
Grafikon 6: Površina hmeljišč (v ha) v različnih državah v 3-letnem obdobju (2014‒
2016). .............................................................................................................. 23
Grafikon 7: Spremembe površine vseh hmeljišč (v ha) od leta 2014 do 2016. ................... 24
Grafikon 8: Pridelek hmelja (v t) po državah v letih od 2014 do 2016. .............................. 25
Grafikon 9: Skupni pridelek hmelja (v t) v vseh državah v letih od 2014 do 2016. ........... 27
Grafikon 10: Prikaz spremembe zasajenih površin (v ha) najpomembnejših sort hmelja
v letu 2015 in v letu 2016. .............................................................................. 28
Kumer M. Ocena ekonomičnosti pridelave hmelja na kmetiji.
Dipl. delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2018.
VIII
Kazalo slik
Slika 1: Prikaz storžkov od leve proti desni: styrian gold, dana, savinjski golding,
bobek, celeia, aurora ........................................................................................... 10
Kumer M. Ocena ekonomičnosti pridelave hmelja na kmetiji.
Dipl. delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2018.
1
1 UVOD
Hmelj je rastlina, ki jo uvrščamo med trajnice in ovijalke. Je dvodomna rastlina, kar
pomeni, da na eni rastlini rastejo moški cvetovi, na drugi rastlini pa ženski. Predniki
današnjega hmelja prihajajo iz divje rastočih hmeljev Evrope in iz zahodne Azije. Nasadi
hmelja preživijo od dvanajst do petnajst let, izjeme tudi več kot dvajset let (Ferant 2012).
Hmelj spada med dvokaličnice, skupaj z navadno koprivo spada v red koprivovcev
(Urticales), s konopljo pa spada v družino konopljevk (Cannabaceae). V rod Humulus
spadata dve vrsti hmelja: navadni hmelj (Humulus lupulus) in enoletni ali japonski hmelj
(Humulus japonicus) (Ferant 2012). Kasneje so se razširili tudi drugi tipi hmelja kot
posledica evolucije in širjenja rastišč (Majer 2002).
Različna proizvodna in tržna dogajanja vplivajo na gospodarske razmere v hmeljarstvu
(Pavlovič 2012a). Če želi kmet uspešno poslovati na svoji kmetiji, potem morajo biti
njegovi fiksni oz. stalni stroški (amortizacija, lastno delo, vzdrževanje osnovnih sredstev,
prispevki …) in variabilni oz. spremenljivi stroški (nakup materiala, poraba energije,
plačila sezonskih delavcev …) nižji kot so prihodki, ki so odvisni predvsem od količine in
prodajne cene pridelanega hmelja.
Obstajajo različne kalkulacije, s katerimi si kmetije poenostavijo pregled nad stroški. S
pomočjo kalkulacije stroškov pridelave pridobijo kmetje predstavo o lastni ceni pridelka.
Najbolj razširjena sta dva načina kalkulacije stroškov: kalkulacije celotnih (kjer zajamemo
stalne in spremenljive stroške) ter kalkulacije spremenljivih stroškov oz. pokritja (Pavlovič
2012a).
Kumer M. Ocena ekonomičnosti pridelave hmelja na kmetiji.
Dipl. delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2018.
2
1.1 Namen in cilji
Osnovni namen naloge je oceniti ekonomičnost pridelave hmelja na primeru hmeljarske
kmetije v Savinjski dolini. Upoštevali bomo metodologijo izračuna pokritja pridelave
hmelja, pri tem pa ustrezno posodobili input podatke variabilnih stroškov (cene materiala,
dela in energije).
1.2 Delovne hipoteze
Naša diplomska raziskava temelji na treh hipotezah:
H1: V letu 2016 je tudi v Sloveniji zaznati globalni trend rasti površin hmeljišč.
H2: V letu 2017 ima analizirana kmetija pokritje pri pridelavi hmelja vsaj 3.500,00
EUR/ha.
H3: Sortna struktura hmelja na kmetijah lahko vpliva na boljši izkoristek obiralnih strojev.
Kumer M. Ocena ekonomičnosti pridelave hmelja na kmetiji.
Dipl. delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2018.
3
2 PREGLED OBJAV
2.1 Pridelava hmelja
2.1.1 Hmeljarstvo v svetu
Pridelava hmelja je danes razširjena že v 30 državah sveta, vendar so, z okoli 80 %
celotnega pridelka grenčic, na vodilnem mestu hmeljarji iz ZDA in Nemčije (Pavlovič in
sod. 2014). Po obsegu pridelave hmelja sledijo Kitajska, Češka, Poljska in Slovenija
(IHGC 2017).
Pavlovič (2015) prav tako navaja, da se širjenje svetovnih hmeljišč povečuje skupaj s
povečanim povpraševanjem pivovarn po hmelju. Iz podatkov, ki so bili pridobljeni od
Mednarodne hmeljarske organizacije IHGC in vladnih poročil ZDA (USDA) lahko
razberemo, da so v letih 2014 in 2015 ameriški hmeljarji povečali površine hmelja za kar
28 % oz. za 4.053 ha ter tako postali največji pridelovalci glede na obseg hmeljišč (18.307
ha). V letu 2014 je bil v ZDA povprečen pridelek hmelja 2,1 t/ha, v letu 2015 pa so tega
ocenili na 1,85 t/ha. V Nemčiji so leta 2015 poročali o obnovi 1.153 ha hmeljišč. Pridelavo
so razširili s 539 ha hmeljišč – na skupaj 17.847 ha. Na Češkem so obnovili 423 ha, kar
predstavlja le tretjino obnovljenih zemljišč v Nemčiji. Tako so na Češkem v letu 2015
obdelovali hmelj na 4.617 ha.
V Rusiji, Braziliji, na Kitajskem in Japonskem je bil v letu 2015 zaznan upad pivovarske
proizvodnje. V Evropi in ZDA pa smo beležili predvsem rast števila manjših (craft)
pivovarn, ki so povpraševale po različnih aromatičnih in dišavnih sortah hmelja, zato je
bila v ZDA zabeležena največja obnova zemljišč, kar 57 % (2.440 ha). Prav tako so o
obnovah hmeljišč poročale še evropske države: Nemčija (1.200 ha), Češka (360 ha),
Poljska (80 ha) (Pavlovič 2016).
Kumer M. Ocena ekonomičnosti pridelave hmelja na kmetiji.
Dipl. delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2018.
4
2.1.2 Hmeljarstvo v Evropski uniji
Evropska unija je globalno najpomembnejša pridelovalka hmelja. Hmelj prideluje 14 držav
članic EU, kjer pridelava Nemčije in Češke predstavlja 80 % celotne pridelave hmelja v
Evropski uniji. Površine, kjer se v Evropi prideluje hmelj, se spreminjajo skladno s tržnimi
razmerami oz. povpraševanjem pivovarn in trgovcev po hmelju. V obdobju 2001‒2008 se
je v Evropski uniji površina pridelave hmelja iz 32.569 ha (leto 2001) zmanjšala na 29.705
ha (leto 2008). V letu 2008 je v Evropski uniji pridelek hmelja znašal 57.000 ton, kar je
predstavljajo 50 % celotne pridelave hmelja na svetu (Pavlovič 2012c).
2.1.3 Hmeljarstvo v Sloveniji
Pridelava hmelja v Sloveniji predstavlja slabe 3 % svetovne pridelave (IHGC 2017).
Večino, okoli 95 % pridelanega hmelja izvozijo hmeljarji in trgovci s hmeljem v druge
države v Evropi in tudi drugam po svetu (Pavlovič 2012c).
Hmeljišča v Sloveniji prevladujejo v Spodnji Savinjski dolini, najdemo pa jih tudi v
Zgornji Savinjski dolini, okolici Celja, Ptuja in Ormoža, Slovenj Gradca in Radelj ob
Dravi. Od leta 2002 do leta 2012 je bil v Sloveniji zabeležen upad hmeljskih površin za 38
% (iz 1.856 ha na 1.160 ha). Pavlovič (2016) navaja, da se površine hmeljišč v Evropi
zaradi večjega povpraševanja po hmelju in hmeljskih izdelkih povečujejo. V Sloveniji je
bilo tako od leta 2014 zabeleženo večanje površin hmelja (IHPS 2017).
V Sloveniji so v mesecu aprilu 2016 ocenjevali obnovo na 125 ha. Sredi maja je tako
obseg prvoletnikov znašal 150 ha. Skupna površina vseh hmeljišč v Sloveniji je znašala
1.448 ha. Kar se tiče svetovne ravni, so se površine hmeljišč povečale za 3.380 ha, kar je
naneslo na 59.900 ha skupnih hmeljišč (Pavlovič 2016).
Na grafikonu 1, ki se nadaljuje na naslednji strani, je prikazano število hmeljarjev in
število površin v Sloveniji od leta 1940 do leta 2015. Od leta 1965 do leta 2000 je
Kumer M. Ocena ekonomičnosti pridelave hmelja na kmetiji.
Dipl. delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2018.
5
zabeležen ogromen upad števila hmeljarjev (za kar 2000). Kar se tiče hmeljskih površin, so
te začele upadati po letu 1992 in nato ni bilo zabeleženih drastičnih sprememb v smislu
večanja ali upadanja hmeljišč (IHPS 2017).
Grafikon 1: Število hmeljarjev in hmeljskih površin (v ha) med leti 1940 in 2015 v
Sloveniji.
Na naslednji strani (grafikon 2) so prikazane površine hmeljišč (v ha), pridelava hmelja (v
t) in proizvodnja grenčic (v t) v Sloveniji v obdobju od leta 2001 do leta 2015 (IHPS
2017).
Kumer M. Ocena ekonomičnosti pridelave hmelja na kmetiji.
Dipl. delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2018.
6
Grafikon 2: Statistika površin hmeljišč (v ha), pridelave hmelja (v t) in proizvodnje grenčic
(v t) v Sloveniji od leta 2001 do leta 2015.
V Sloveniji je zelo malo takšnih kmetij, ki bi se ukvarjale samo s hmeljarstvom. Največ
kmetijskih gospodarstev je takšnih, da pridelujejo hmelj na 50‒60 % svojih površin.
Ostanek predstavljajo ostale kmetijske površine, od tega največ njive (61 %), nato sledijo
travniki (37 %), najmanj pa predstavljajo sadovnjaki in vinogradi (2 %). Kmetijska
gospodarstva, ki se ukvarjajo s hmeljarstvom, se sočasno ukvarjajo predvsem z živinorejo
– prevladuje govedoreja, kar povprečno znaša 24 GVŽ na kmetijo (IHPS 2017).
2.2 Pomen ekonomike pridelave hmelja
Globalne gospodarske razmere v hmeljarstvu so izrazito pogojene s proizvodnimi in
tržnimi dogajanji v pivovarstvu ter informacijskimi špekulacijami največjih trgovcev s
hmeljem (Pavlovič 2012a).
Kar se tiče kapitala in dela, je hmeljarstvo zelo intenzivna panoga kmetijstva. Hmeljarske
kmetije morajo poleg običajne kmetijske mehanizacije imeti tudi hmeljarske stroje in
Kumer M. Ocena ekonomičnosti pridelave hmelja na kmetiji.
Dipl. delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2018.
7
priključke (rezalnik, trgalnik, pršilnik …) in opremo (sušilnica, tekoči trakovi, stiskalnica
za hmelj …). Ocena povprečne porabe delovnih ur na hmeljarski kmetiji je v letu 2003
obsegala 470 ur dela – od tega predstavlja 120 ur strojnih oz. traktorskih ur in 350 ročnih
ur na hektar. Te ure pa so porazdeljene v tri obdobja od pomladi do jeseni (napeljava vodil,
navijanje poganjkov, obiranje hmelja). Kmetije, ki imajo več kot 3 ha hmeljskih površin,
imajo najeto sezonsko delovno silo. O ekonomičnosti kmetije oz. gospodarnosti kmetije
lahko govorimo takrat, ko so prihodki (iztržek za pridelek) večji od stroškov pridelave.
Tukaj govorimo o koeficientu ekonomičnosti, kjer računamo razmerje med prihodki in
odhodki kmetije. Prihodek, ki ga kmetija zasluži s pridelavo hmelja, je odvisen od količine,
kakovosti hmelja in tudi prodajne cene. Uporaba različnih strojev, količina in čas nakupov
materiala ter količina in cena bodisi lastnega ali sezonskega dela pa posledično vplivajo na
višino stroškov pridelave oz. kmetiji predstavljajo odhodke (Pavlovič 2012a).
2.2.1 Stroški pridelave hmelja
Ocena gospodarnosti kmetije temelji na treh pomembnih faktorjih: višina in cena pridelka,
kar predstavlja prihodke, ter stroški pridelave, ki predstavljajo odhodke. Na prihodke
kmetije vplivajo tudi ukrepi SKP. Da lahko kmetija pravilno oceni ekonomičnost svoje
pridelave, mora tako natančno poznati s pridelavo povezane stroške (Pavlovič 2012b).
Če je cena hmelja na trgu nižja od stroškov pridelave hmelja skozi več let, se veliko
hmeljarjev odloči, da prenehajo s pridelavo. Zato so hmeljarji primorani analizirati in
načrtovati pridelavo za prihodnost. Na cene na trgu ne morejo direktno vplivati, zato si
morajo pridelavo usmeriti v pridelavo sort hmelja, ki so v tistem letu zanimive za trg in
znižati stroške pridelave, kolikor le lahko.
Hmeljarji z izbiro sort in kakovostjo sadik, ohranjanjem kondicije rastlin, oskrbo nasadov
in pravilno tehniko pridelave vplivajo na pridelek in tudi na ponudbo hmelja na trgu. Na
trgu hmelja je znano, da cene neprestano nihajo, kar je pogojeno s povpraševanjem in
ponudbo na svetovni ravni. V hmeljarstvu so pomembni tudi stroški pridelave. Za
hmeljarje je najprimernejše, da se poslužujejo metode modelne kalkulacije skupnih
Kumer M. Ocena ekonomičnosti pridelave hmelja na kmetiji.
Dipl. delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2018.
8
stroškov pridelave. Na IHPS se tako poslužujejo modela SIMAHOP 3.1., s katerim
izračunajo celotne stroške pridelave hmelja in lastno ceno, odvisno od višine pridelka
(Pavlovič 2008).
Pavlovič (2012b) navaja, da kmetje sami navadno ne vodijo lastnega računovodstva. Da si
poenostavijo izračun stroškov pridelave hmelja, poznamo različne modelne kalkulacije. S
pomočjo kalkulacije stroškov pridelave lahko kmetje izračunajo lastno ceno, katera jim
kasneje služi za gospodarno odločanje pri sami prodaji hmelja na trgu. Na IHPS v Žalcu
uporabljajo dva načina modelne kalkulacije proizvodnih stroškov:
Modelna kalkulacija celotnih (stalnih in spremenljivih) stroškov: ocena celotnih
stroškov pridelave hmelja na povprečno veliki kmetiji (10 ha hmeljišč, pridelek
1.800 kg/ha) v Sloveniji je v letu 2012 znašala 5,25 EUR/kg suhega hmelja.
Modelna kalkulacija spremenljivih stroškov pridelave: ocena spremenljivih
stroškov zajema le stroške, ki so bili povezani s pridelavo v nekem letu. V Sloveniji
je bila v letu 2012 modelno ocenjena na 7.080 EUR/ha. Ti stroški so odvisni od
višine pridelka v analiziranem letu in so v letu 2012 znašali 3,30 EUR/kg (pri
pridelku 2.200 kg/ha) in 3,90 EUR/kg (pri pridelku 1.800 kg/ha). Iz tega podatka
lahko razberemo, da višji pridelek sorazmerno zniža stroške pridelave hmelja.
2.3 Pregled sortne strukture v Sloveniji
Z vzgojo novih sort rastlin človek izboljšuje točno določene ali več različnih lastnosti
rastlin. Tako kot pri drugih rastlinah, se tudi pri hmelju daje največji poudarek na velik
pridelek, dobro kvaliteto in odpornost na bolezni in škodljivce. Tako delimo sorte hmelja
glede na različne pridelovalne lastnosti in tudi glede na količino grenčice ter kakovost
arome (Čerenak in Ferant 2012).
Kumer M. Ocena ekonomičnosti pridelave hmelja na kmetiji.
Dipl. delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2018.
9
Najpomembnejše sorte, ki jih pridelujejo v Sloveniji so: aurora, bobek, celeia in savinjski
golding (Pavlovič 2012c).
Sorte, ki smo jih omenili v prejšnjem odstavku in tudi preostale sorte, ki se še pridelujejo v
Sloveniji, so prikazane v preglednici 1 (se nadaljuje na naslednji strani), kjer lahko vidimo
njihovo osnovno razvrstitev, vsebnost alfa-kislin (% v SS) in količino eteričnega olja
(mL/100 g), ter pridelek (t/ha) (Čerenak in Ferant 2012). Podatki so dopolnjeni z
aktualnimi informacijami pridobljenimi na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo
Slovenije.
Na IHPS v Žalcu (IHPS 2017) imajo sorte hmelja, ki so v pridelavi in so bile požlahtnjene
na inštitutu, predstavljene v dveh katalogih sort. V katalogu z naslovom Legenda žlahtne
arome lahko najdemo sorte hmelja, ki veljajo za tradicionalne, finoaromatične in
grenčične. V katalogu Val dišavnega hmelja pa lahko najdemo sorte hmelja, ki imajo
nekoliko drugačno aromo.
Preglednica 1: Slovenske sorte hmelja.
Sorta Osnovna
razvrstitev
Alfa-kisline (% v
SS)
Eterično olje
(mL/100 g)
Pridelek (t/ha)
aurora aromatični 7,2‒12,6 0,9‒1,6 1,6‒3,2
bobek aromatični 3,5‒7,8 0,7‒4,0 1,3‒3,5
celeia aromatični 3,0‒8,7 0,6‒3,6 1,1‒3,2
savinjski golding aromatični 2,8‒6,1 0,3‒1,7 1,2‒2,2
styrian gold aromatični 3,5‒6,5 1,3‒2,3 1,6‒2,4
dana grenčična,
aromatična
12,5‒18,8 10,3‒2,03 1,6‒2,4
Kumer M. Ocena ekonomičnosti pridelave hmelja na kmetiji.
Dipl. delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2018.
10
styrian eureka grenčična,
aromatična
11,0‒17,0 2,5‒4,0 1,6‒2,4
styrian cardinal grenčična,
aromatična
10,0‒15,0 3,0‒4,0 1,7‒2,8
styrian wolf grenčična,
aromatična
13,5‒18,5 3,0‒4,5 1,7‒2,8
styrian eagle grenčična,
aromatična
12,5‒17,5 2,5‒3,9 1,7‒2,5
styrian dragon aromatični 6,0‒11,0 1,5‒2,1 1,7‒2,5
styrian kolibri aromatični 4,0‒6,0 1,0‒2,0 1,7‒2,6
styrian fox aromatični 6,0‒12,0 0,7‒1,7 1,7‒2,5
Na sliki 1 so prikazani storžki različnih sort hmelja (IHPS 2016a).
Slika 1: Prikaz storžkov od leve proti desni: styrian gold, dana, savinjski golding, bobek,
celeia, aurora
2.3.1 Pregled žlahtnjenja in preizkušanja novih sort hmelja
Čerenak (2009) pravi, da se žlahtnjenje hmelja obrestuje komaj po nekaj letih. Sorto, ki jo
želimo preizkusiti, je najprej potrebno zasaditi na več hektarjev zemljišč in ugotoviti, ali se
pivo, ki se s to sorto vari, dobro prodaja. Pomembno je tudi, da ima sorta več pozitivnih
Kumer M. Ocena ekonomičnosti pridelave hmelja na kmetiji.
Dipl. delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2018.
11
kot negativnih lastnosti. Tako nastajajo sorte, ki so odporne tako na biotske dejavnike
(bolezni in škodljivce) kot tudi na abiotske dejavnike, kamor štejemo različne klimatske
dejavnike, ki so dandanes v kmetijstvu zaradi nepredvidljivih razmer pereč problem. S tem
ko je sorta odporna na klimatske razmere, je posledično bolj odporna tudi na nekatere nove
bolezni, ki so posledica spremenljivega vremena. Najbolj pomembno, tako kmetom kot
tudi žlahtniteljem, od vsega naštetega je seveda visok pridelek, kvalitetna sestava (ustrezna
količina grenčic in eteričnega olja) in dobra odpornost hmelja na bolezni.
Ko se izkaže, da imajo rastline potencialne nove sorte zadosti pozitivnih lastnosti, jih na
IHPS v Žalcu posadijo na tri različne lokacije, na vsako po 150 rastlin skupaj z že znanimi
oz. tradicionalnimi sortami (npr. savinjski golding, celeia, aurora …). Nato rastline
opazujejo nadaljnja tri leta – spremlja se rast in razvoj rastlin, odpornosti na bolezni in
škodljivce, fiziološki pojavi, količina in kakovost pridelka. Če so rastline po pretečenih
treh letih dosegle zaželene standarde, potem se predlaga vpis v sortno listo. Novi sorti
določijo tudi ime. Na koncu je potrebna še potrditev Sortne komisije za industrijske
rastline, ki jo imenuje Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (Čerenak in sod.
2016).
Slovenski hmelj je zaradi svoje prijetne arome in grenčice v pivu dobro poznan tudi drugod
po svetu. Zadnja leta se pojavljajo tudi sorte hmelja, ki jih zaradi vonja storžkov po
jabolkih, jagodah, limonah, ribezu, cvetlicah in tudi zeliščih imenujemo dišavne sorte. Po
njih so najprej povpraševale manjše pivovarne, saj so želele variti pivo z drugačnim
vonjem in okusom, kasneje pa se je to razširilo tudi na večje pivovarne. Zaradi povečanega
povpraševanja po dišavnih sortah hmelja se povečuje tudi njihova pridelava in tako vpliva
na sortno strukturo hmeljišč v Sloveniji (Čerenak in Košir 2014). V letu 2015 so tako na
IHPS posadili prve hektarje dišavnih sort hmelja, ki so bile v preizkušanju. Najprej so bile
posajene na približno 5 hektarjih, predvidevajo pa, da se bo površina hmeljišč, zasajenimi z
dišavnimi sortami, še podvojila (Čeh in sod. 2015).
Kumer M. Ocena ekonomičnosti pridelave hmelja na kmetiji.
Dipl. delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2018.
12
Na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije so tako požlahtnili že 17 sort hmelja.
Vse sorte so vpisane v Sortno listo poljščin, zelenjadnic, sadnih rastlin in trte. Leta 2016
so vpisali sorti styrian wolf in styrian cardinal ter v letu 2017 še styrian kolibri (IHPS
2017). Novejše sorte hmelja lahko najdemo v katalogu Val dišavnega hmelja s Štajerske.
Tam najdemo podatke o naslednjih sortah: styrian eureka, styrian cardinal, styrian wolf,
styrian eagle in styrian kolibri. Poleg vseh naštetih sta opisani tudi sorti, ki sta bili tedaj še
v preizkušanju, v februarju 2018 pa sta tudi že na sortni listi – to sta styrian dragon
(105/220) in styrian fox (102/44).
2.3.2 Tehnološka zrelost
Obiranje hmelja praviloma poteka nekje od 15. avgusta do 15. septembra. Sortam je
potrebno pred obiranjem določiti parametre, s katerimi določimo njihovo tehnološko
zrelost – to so vlaga v storžkih, masa 100 suhih storžkov, dolžina storžkov, vsebnost alfa-
kislin … (Čeh 2016).
V preglednici 2, ki se nadaljuje na naslednji strani, (IHPS 2016a) so predstavljene
tradicionalne sorte hmelja, njihova tehnološka zrelost in čas obiranja.
Preglednica 2: Tehnološka zrelost tradicionalnih sort hmelja.
SORTA TEHNOLOŠKA ZRELOST ČAS OBIRANJA V LETU
savinjski golding zgodna 18. 8.‒28. 8.
aurora srednje zgodna 5. 9.–25.9.
styrian gold srednje zgodna 23. 8.–29. 8.
bobek srednje zgodna 1. 9.‒5. 9.
Kumer M. Ocena ekonomičnosti pridelave hmelja na kmetiji.
Dipl. delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2018.
13
celeia srednje zgodna 6.9.‒12. 9.
dana srednje zgodna 28.8.‒5.9.
V preglednici 3 (IHPS 2016b), so predstavljene novejše sorte hmelja, njihova tehnološka
zrelost in čas obiranja.
Preglednica 3: Tehnološka zrelost drugih sort hmelja.
SORTA TEHNOLOŠKA ZRELOST ČAS OBIRANJA
styrian eureka srednje pozna 4.‒11. 9.
styrian cardinal zgodna 1.‒10. 9.
styrian wolf srednje zgodna 4.‒14. 9.
styrian eagle srednje pozna 1.‒8. 9.
styrian dragon -
105/220
zelo zgodna 20.‒30. 8.
styrian kolibri srednje zgodna 1.‒10. 9.
styrian fox -
102/44
zelo zgodna 20. ‒30. 8.
Na spodnji časovnici, ki se nadaljuje na naslednji strani, so razporejene tradicionalne sorte,
kot tudi druge sorte hmelja, glede na čas obiranja. Vidimo lahko, da je savinjski golding
prvi, ki odpre sezono obiranja hmelja. V obdobju od 15. do 30. avgusta mu sledijo še novi
sorti styrian dragon (105/220) in styrian fox (102/44) ter styrian gold in aurora. V obdobju
od 30. avgusta do 15. septembra se obirajo preostale sorte hmelja: dana, bobek, styrian
eagle, styrian cardinal, styrian kolibri, styrian eureka, styrian wolf in zadnja celeia.
Kumer M. Ocena ekonomičnosti pridelave hmelja na kmetiji.
Dipl. delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2018.
14
15. avgust
30. avgust
15. september
savinjski golding, styrian
dragon (105/220), styrian fox
(102/44), styrian gold, aurora
dana, bobek, styrian eagle, styrian
cardinal, styrian kolibri, styrian eureka,
styrian wolf, celeia
Kumer M. Ocena ekonomičnosti pridelave hmelja na kmetiji.
Dipl. delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2018.
15
3 MATERIALI IN METODE DELA
3.1 Analiza površin hmeljišč in ponudbe hmelja v Sloveniji v 10-letnem obdobju
V preglednici 4 so prikazane površine hmeljišč (v ha), skupni pridelek hmelja (v t) in
pridelek na hektar (v t) v Sloveniji v letih od 2006 do 2016 (Statistični urad Republike
Slovenije 2016).
Preglednica 4: Površine hmeljišč (v ha), skupni pridelek hmelja (v t) in pridelek na hektar
(v t) v Sloveniji v 11-letnem obdobju.
LETO POVRŠINA (v ha) PRIDELEK (v
t)
PRIDELEK NA HA
(v t)
2006 1.507 1.916 1,3
2007 1.572 2.157 1,4
2008 1.638 2.304 1,4
2009 1.660 2.669 1,6
2010 1.488 2.071 1,4
2011 1.376 2.154 1,6
2012 1.159 1.338 1,2
2013 1.166 1.227 1,1
2014 1.296 2.270 1,8
2015 1.405 2.065 1,5
2016 1.485 2.478 1,7
Kumer M. Ocena ekonomičnosti pridelave hmelja na kmetiji.
Dipl. delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2018.
16
Na spodnjih grafikonih (grafikon 3, 4 in 5), ki se nadaljujejo na naslednji strani, je na
podlagi zgoraj navedenih podatkov prikazana površina hmeljišč v Sloveniji, skupni
pridelek in pridelek na hektar od leta 2006 do leta 2016.
Vidimo lahko, da so površine hmeljišč vse od leta 2006 do 2009 naraščale. Nato je prišlo
do zmanjšanja površin, po letu 2013 so površine, zasajene s hmeljem spet začele naraščati
in v letu 2016 dosegle 1.485 ha.
Grafikon 3: Površine hmeljišč (v ha) v Sloveniji v letih 2006–2016.
0
400
800
1200
1600
2000
2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016
Po
vrš
ina
(v
ha
)
Leto
Kumer M. Ocena ekonomičnosti pridelave hmelja na kmetiji.
Dipl. delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2018.
17
Grafikon 4: Pridelek hmelja (v t) v Sloveniji v letih 2006–2016.
Pridelek hmelja je premo sorazmerno, s povečevanjem hmeljišč, naraščal. Do leta 2009 je
pridelek naraščal, nato je tudi tukaj prišlo do zmanjševanja, po letu 2013 pa je spet začel
naraščati. Izjema je v letu 2015, ko je bil pridelek hmelja nižji kot v letih 2014 in 2016. V
letu 2016 je tako pridelek hmelja znašal 2.478 t.
0
500
1000
1500
2000
2500
3000
2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016
Pri
del
ek (
v h
a)
Leto
Kumer M. Ocena ekonomičnosti pridelave hmelja na kmetiji.
Dipl. delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2018.
18
Grafikon 5: Pridelek hmelja na hektar (v t) v Sloveniji v letih 2006–2016.
Krivulja pridelka hmelja na hektar se nekoliko razlikuje od prikaza površin hmelja in
samega pridelka. Pridelek po letih niha, kar je lahko posledica vremenskih razmer in
površine hmeljišč. Najnižji pridelek na hektar je bil v letu 2013, komaj 1,1 t/ha, medtem ko
je največ pridelka bilo v letu 2014, in sicer 1,8 t/ha.
3.2 Opis podjetniške dejavnosti hmeljarske kmetije
Hmeljarska kmetija se nahaja v dolini zelenega zlata ‒ Spodnji Savinjski dolini. Na kmetiji
se s hmeljem ukvarjajo že več kot 100 let. Prejšnji gospodar je bil velik inovator na
področju hmeljarstva. Celotno proizvodno linijo pridelave hmelja je posodobil do takšne
mere, da je sedaj unikatna v Sloveniji. Postopek od obiranja hmelja do stiskanja v
komercialne vreče RB 60 je avtomatiziran.
1
1,2
1,4
1,6
1,8
2
2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016
Pri
del
ek n
a h
a (
v t
)
Leto
Kumer M. Ocena ekonomičnosti pridelave hmelja na kmetiji.
Dipl. delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2018.
19
Kmetija ima v lasti 20,47 ha kmetijskih površin, od tega je 12,26 ha hmeljišč, 3,47 ha njiv,
4,48 ha trajnih travnikov in 0,26 ha ekstenzivnih oz. travniških sadovnjakov.
Grafične enote rabe kmetijskih zemljišč kmetije, ki se še nadaljuje na naslednji strani, so
prikazane v preglednici 5. Prikazane so: raba, šifra rabe in površina izražena v arih (Javni
pregledovalnik grafičnih podatkov MKGP 2017).
Preglednica 5: Grafične enote rabe kmetijskih zemljišč.
RABA ŠIFRA RABE POVRŠINA (v a)
hmeljišče 1160 95
hmeljišče 1160 80
hmeljišče 1160 87
trajni travnik 1300 199
trajni travnik 1300 3
trajni travnik 1300 44
njiva 1100 27
njiva 1100 31
ekstenzivni oz. travniški
sadovnjak
1222 26
trajni travnik 1300 1
hmeljišče 1160 97
njiva 1100 87
trajni travnik 1300 24
njiva 1100 85
trajni travnik 1300 143
njiva 1100 34
hmeljišče 1160 170
njiva 1100 26
njiva 1100 28
Kumer M. Ocena ekonomičnosti pridelave hmelja na kmetiji.
Dipl. delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2018.
20
njiva 1100 7
trajni travnik 1300 23
hmeljišče 1160 697
njiva 1100 22
trajni travnik 1300 1
trajni travnik 1300 4
trajni travnik 1300 6
Poleg hmeljarstva je druga glavna panoga kmetije reja govedi za prirejo mleka. Na kmetiji
imajo 16 glav goveda črno-bele pasme, kar predstavlja 14,6 GVŽ.
Stalež živali na kmetiji in izračun obremenitve GVŽ je prikazan v preglednici 6.
Preglednica 6: Stalež živali in obremenitev GVŽ.
Število
živali
Koeficient GVŽ GVŽ/ha
Mlado govedo
od enega do
dveh let
4 0,6 2,6 0,21
Govedo nad 2
leti
12 1,0 12 0,98
Skupno 14,6 1,19
Kumer M. Ocena ekonomičnosti pridelave hmelja na kmetiji.
Dipl. delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2018.
21
3.2.1 Hmeljarstvo in sortna struktura hmelja na kmetiji
Kot lahko razberemo iz preglednice 5, kjer so prikazane grafične rabe enote kmetijskih
površin, se hmelj prideluje na skupaj 12,26 ha. Na teh površinah pridelujejo dve sorti
hmelja, to sta celeia (3,45 ha) in aurora (6,2 ha).
3.3 Kalkulacija stroškov pridelave hmelja z modelom SIMAHOP
Na primeru hmeljarske kmetije smo s pomočjo modela SIMAHOP ocenili modelne
variabilne stroške pridelave hmelja – stroške dela, materiala in energije.
Turk (1998) je stroške opredelil kot glavni del vsake proizvodnje in se v vsaki dejavnosti
pojavljajo, kot posledica le-te. Variabilni ali spremenljivi stroški, ki jih obravnavamo, so
definirani kot stroški, ki so odvisni od proizvodnje. Torej se spreminjajo tako, kot se
spreminja obseg in intenzivnost proizvodnje. Poznamo pa tudi fiksne ali stalne stroške, ki
so, za razliko od variabilnih, neodvisni od obsega proizvodnje.
Model SIMAHOP 3.1 vsebuje podatke o stalnih (fiksnih) stroških, kamor spadajo stroški
amortizacije, vzdrževanja, stroški kapitala, zavarovanja … Med fiksne stroške štejemo tudi
delo zaposlenih na posestvu ter druge splošne stroške. Druga skupina stroškov so
spremenljivi (variabilni) stroški, ki so izraženi na hektar površine. Sem spadajo dela najetih
sezonskih delavcev, stroški materiala, strojnih storitev in drugi stroški. Tretja skupina
stroškov so spremenljivi (variabilni) stroški, izraženi na enoto pridelka. Sem uvrščamo del
stroškov obiranja, stroške energije, stroške zavarovanja pridelka ter morebitne druge
dodatne stroške, ki se nanašajo na enoto pridelka (Pavlovič 2006).
Najvišji stroški na kmetiji so stalni, ki lahko predstavljajo tudi do polovice vseh stroškov.
Nato jim sledijo spremenljivi stroški, izračunani na enoto površine (ha) ‒ 30 % in
Kumer M. Ocena ekonomičnosti pridelave hmelja na kmetiji.
Dipl. delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2018.
22
spremenljivi stroški, izračunani na enoto pridelka (kg) – med 20 in 30 % skupnih stroškov
(Pavlovič 2006).
Ekonomičnost kmetijske pridelave pogojujejo (i) višina pridelka in (ii) dosežena cena na
prihodkovni strani ter (iii) proizvodni stroški na odhodkovni strani. Med različnimi
metodami analiz stroškov pridelave velja, da je v kapitalno in delovno intenzivni panogi,
kot je hmeljarstvo, najprimernejša metoda modelne kalkulacije skupnih stroškov pridelave.
Za celovitejši pregled gospodarske konkurenčnosti hmeljarskih kmetij pa je potrebno
obravnavati še njihove ostale gospodarske dejavnosti. Na IHPS v Žalcu že vrsto let
modelno ocenjujejo stroške pridelave hmelja s pomočjo kalkulacij tehnološko-
ekonomskega modela SIMAHOP. V modelnem izračunu skupnih stroškov pridelave
hmelja vključujejo v kalkulacijo v hipotetičnem primeru povprečno veliko posestvo 10 ha
hmeljišč s pridelkom 1.800 kg/ha (Čeh in sod. 2017).
Kumer M. Ocena ekonomičnosti pridelave hmelja na kmetiji.
Dipl. delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2018.
23
4 REZULTATI Z RAZPRAVO
4.1 Prikaz obsega skupnih površin hmeljišč in pridelka hmelja v obdobju od leta
2014 do 2016 v Sloveniji in po svetu
Površina hmeljišč tako v Sloveniji kot tudi po svetu se je v 3-letnem obdobju (od leta 2014
do 2016) povečevala. To prikazujejo tudi statistike, ki jih vsako leto izda Mednarodna
hmeljarska organizacija. Na grafikonu 6 so prikazane države pridelovalke hmelja in
njihova površina hmeljišč (v ha) v obdobju od leta 2014 do 2016 (IHGC 2017).
Grafikon 6: Površina hmeljišč (v ha) v različnih državah v 3-letnem obdobju (2014‒2016).
0
2500
5000
7500
10000
12500
15000
17500
20000
22500
Po
vrš
ina
hm
elji
šč (
v h
a)
Države pridelovalke
2014
2015
2016
Kumer M. Ocena ekonomičnosti pridelave hmelja na kmetiji.
Dipl. delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2018.
24
Nemčija in ZDA pridelujeta hmelj na največ površinah oz. hmeljiščih. Če pogledamo same
površine teh dveh največjih pridelovalk, se je v obdobju treh let pri obeh površina hmeljišč
povečala. Nemčija je iz 17.308 ha hmeljišč prešla na kar 18.400 ha, kar pomeni, da so se
površine, zasajene s hmeljem, v Nemčiji povečale za kar 6,31 %. Prav tako so površino
hmeljišč povečale tudi ZDA – iz 15.382 ha na 20.750 ha, kar predstavlja 19,9 %
povečanje. Srbija, Slovaška, Belgija in Rusija so države, ki so hmelj pridelale na najmanjši
površini hmeljišč, in sicer skupaj na 1.574 ha.
Prav tako je površino hmeljišč povečevala Slovenija. V letu 2014 je površina hmeljišč
znašala 1.296 ha, do konca leta 2016 se je to število povzpelo na 1.528 ha. To pomeni, da
so se površine povečale za kar 17,9 %.
Na grafikonu 7 so prikazane skupne površine hmeljišč (v ha) v obdobju od leta 2014 do
2016 za vse države pridelovalke (Avstralija, Avstrija, Belgija, Kitajska, Češka, Francija,
Nemčija, Nova Zelandija, Poljska, Romunija, Rusija, Srbija, Slovaška, Slovenija, Anglija,
Amerika) (IHGC 2017).
Grafikon 7: Spremembe površine vseh hmeljišč (v ha) od leta 2014 do 2016.
40000
45000
50000
55000
2014 2015 2016
Po
vrš
ina
hm
elji
šč (
v h
a)
Leto
Kumer M. Ocena ekonomičnosti pridelave hmelja na kmetiji.
Dipl. delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2018.
25
Površina vseh hmeljišč se je leta 2015, v primerjavi z letom 2014, povečala za 3.784 ha ‒
kar predstavlja 8,29 % povečanje. Če primerjamo površine hmeljišč nadaljnjega leta, torej
leta 2016, so se te povečale za 6,70 %. To pomeni, da je bilo leta 2016 za 3.315 ha
hmeljišč več kot leta 2015. V triletnem obdobju (2014‒2016) se je površina hmeljišč
povečala za kar 7.099 ha (15,6 %). Površina hmeljišč po celem svetu je tako leta 2016
izjemno narasla (od 4.000 ha do 55.000 ha), kar je predstavljalo največje število po letu
2009.
Na grafikonu 8, je prikazan pridelek hmelja (v t) po posameznih državah v obdobju od
2014 do 2016 (IHGC 2017).
Grafikon 8: Pridelek hmelja (v t) po državah v letih od 2014 do 2016.
0
5000
10000
15000
20000
25000
30000
35000
40000
45000
Pri
del
ek h
mel
ja (
v t
)
Države pridelovalke
2014
2015
2016
Kumer M. Ocena ekonomičnosti pridelave hmelja na kmetiji.
Dipl. delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2018.
26
Če gledamo pridelek hmelja po posameznih državah, sta spet vodilni Nemčija in ZDA. V
Nemčiji so leta 2014 pridelali 38.500 t hmelja, naslednje leto je pridelava upadla na
28.337 t, leta 2016 pa se je spet povzpela na 37.000 t. Medtem, ko je v ZDA pridelava
hmelja od leta 2014 do 2016 naraščala – z 32.204 t pridelanega hmelja so se do leta 2016
povzpeli na 44.000 t. Med države, ki so v obdobju od 2014 do 2016 pridelale najmanj
hmelja, sodijo Belgija, Romunija, Rusija, Srbija in Slovaška – vse skupaj so pridelale
2.553 t hmelja.
Slovenija je leta 2014 pridelala 2.318 t hmelja. Naslednje leto je pridelava hmelja tudi pri
nas upadla – pridelali so 641 t hmelja manj kot leta 2014. Leta 2016 je pridelava spet
narasla na 2.550 t.
Na grafikonu 9, ki se nadaljuje na naslednji strani, je prikazan skupni pridelek hmelja (v t)
v obdobju od leta 2014 do 2016 za vse države pridelovalke (Avstralija, Avstrija, Belgija,
Kitajska, Češka, Francija, Nemčija, Nova Zelandija, Poljska, Romunija, Rusija, Srbija,
Slovaška, Slovenija, Anglija, Amerika) (IHGC 2017).
Kumer M. Ocena ekonomičnosti pridelave hmelja na kmetiji.
Dipl. delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2018.
27
Grafikon 9: Skupni pridelek hmelja (v t) v vseh državah v letih od 2014 do 2016.
Skupni pridelek hmelja vseh držav je v letu 2014 znašal 93.460 t. Naslednje leto, torej
2015, je pridelek upadel za 9,6 % in je znašal 84.491 t. Leta 2016 je prišlo spet do
pozitivne spremembe, saj se je pridelava hmelja spet povečala na 103.192 t.
4.2 Analitični prikaz pridelave različnih slovenskih sort hmelja v Sloveniji
V Sloveniji sta do leta 2015 največ površin zasedali aurora in celeia. Nato so sledili
savinjski golding, bobek in ostale sorte, ki so manj znane (IHPS 2017). V letu 2016 se je
sortna struktura hmelja nekoliko spremenila. Iz grafikona 10, ki se nadaljuje na naslednji
strani, je razvidno, da je vodilna, z največ zasajenimi površinami, celeia, nato ji sledi
aurora, savinjski golding, bobek … Novejše sorte, kot so styrian cardinal, fuggle, cascade,
0
15000
30000
45000
60000
75000
90000
105000
2014 2015 2016
Pri
del
ek h
mel
ja (
v t
)
Leto
Kumer M. Ocena ekonomičnosti pridelave hmelja na kmetiji.
Dipl. delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2018.
28
styrian eureka in dana, so bile na slovenskih hmeljiščih zasajene v bistveno manjših
količinah (Livk 2016).
Grafikon 10: Prikaz spremembe zasajenih površin (v ha) najpomembnejših sort hmelja v
letu 2015 in v letu 2016.
Razlog za višji pridelek hmelja v letu 2016 se skriva v ugodnih vremenskih razmerah. V
letu 2016 so slovenski kmetje pridelali za petino več hmelja kot v letu 2015. Povprečen
pridelek je znašal 1,7 t/ha, kar pomeni, da je bil pridelek za 19 % večji od zadnjega
desetletnega povprečnega hektarskega pridelka (Statistični urad Republike Slovenije
2016).
0
100
200
300
400
500
600
Celeia Aurora Savinjski
golding
Bobek Styrian
gold
Dana
Po
vrš
ina
(v
ha
)
Sorta
POVRŠINA V
LETU 2015 (ha)
POVRŠINA V
LETU 2016 (ha)
Kumer M. Ocena ekonomičnosti pridelave hmelja na kmetiji.
Dipl. delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2018.
29
4.3 Izračun pokritja pridelave hmelja na hmeljarski kmetiji v Sloveniji
V naši raziskavi smo ocenjevali spremenljive stroške pridelave hmelja v Sloveniji za leto 2017.
Podatke za izračun smo pridobili iz internega gradiva IHPS in iz zbira podatkov, ki smo jih
zbrali, uredili in analizirali na hmeljarski kmetiji. Ta se nahaja na območju Savinjske doline in
obsega 12,26 ha hmeljišč. Pridelovali so tržno zanimivejši in posledično tudi najbolj razširjeni
sorti hmelja – sorti aurora (6,2 ha) in celeia (3,45 ha).
Pri izračunu stroškov smo upoštevali 65 ur strojnega dela (25,10 EUR/Sh), 65 ur traktorskega
dela (19,70 EUR/Th) in 260 ur ročnega dela (6,50 EUR/Rh). Tehnologija pridelave hmelja
vključuje obdelavo hmeljišč (podrahljvanje, brananje, odgrinjanje, kultiviranje, osipavanje),
obdelavo hmelja (rez, dosajanje, napeljava vodil, čiščenje in napeljava hmelja), 5 škropljenj s
FFS, 4-kratno dognojevanje, 2-kratno namakanje ter obiranje in sušenje hmelja. Osnovna
modelna tehnologija pridelave hmelja je podrobneje predstavljena v reviji Hmeljarski bilten
(Pavlovič 2006) ter v internem gradivu strokovne naloge IHPS v Žalcu (Čeh in sod. 2017).
V raziskavi ocenjeni spremenljivi stroški pridelave hmelja znašajo 8.726,19 EUR/ha, oz.
pri pridelku 2.200 kg hmelja na ha 3,97 EUR/kg.
V preglednici 7, ki se nadaljuje na naslednji strani, so podrobneje prikazane delovne ure za
primer kmetije v letu 2017. Skupni stroški dela so znašali 4.602,00 EUR/ha.
Kumer M. Ocena ekonomičnosti pridelave hmelja na kmetiji.
Dipl. delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2018.
30
Preglednica 7: Prikaz izračuna stroškov dela pri pridelavi hmelja za leto 2017.
Podrobneje so v nadaljevanju za analizirano kmetijo predstavljeni še stroški porabljenega
materiala pri gnojenju in dognojevanju hmelja (342,80 EUR/ha) ter pri varstvu hmelja pred
boleznimi in škodljivci (961,36 EUR/ha).
Preglednica 8: Stroški materiala pri gnojenju hmelja v letu 2017.
Stroški gnojil
Poraba Cena
Stroški
kg/ha €/ha
Model €/kg Model
NPK 7 : 20 : 30 100 0,49 49,00
KAN 281 0,20 56,20
UREA 150 0,28 42,00
Hlevski gnoj (v
t) 33 6,00 195,60
Ostalo
0,00
Skupaj
342,80
Vrsta delovne ure
Količina
Znesek
(EUR/h) Skupaj
Ure strojnega dela 65 25,10 1.631,50
Ure traktorskega dela 65 19,70 1.280,50
Ure ročnega dela 260 6,50 1.690,00
Skupaj 390
4.602,00
Kumer M. Ocena ekonomičnosti pridelave hmelja na kmetiji.
Dipl. delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2018.
31
Skupni stroški gnojil so znašali 342,80 EUR/ha, kamor so bili všteti stroški nakupa
naslednjih gnojil: KAN, UREA in NPK 7 : 20 : 30. Uporabili so tudi domači hlevski gnoj.
Preglednica 9: Stroški materiala pri varstvu hmelja pred boleznimi in škodljivci v letu
2017.
Stroški FFS
Poraba Cena
Stroški
kg,l/ha EUR/ha
Model EUR/kg,l Model
Hmeljeva peronospora
360,51
Aliette 5,08 26,25 133,35
Cuprablau-Z 35 8,02 6,75 54,14
Revus 1,51 59,16 89,33
Delan 700 WG 2,07 40,43 83,69
Hmeljeva pepelovka
52,83
Pepelin 11,86 1,96 23,25
Systhane 20 EW 0,50 59,17 29,59
Uši, bolhači, vešča
96,94
Teppeki 0,12 147,28 17,67
Kohinor 200 SL 0,65 91,88 59,72
Karatte Zeon 1/1 0,33 59,24 19,55
Navadna pršica
427,47
Kanamite SC 2,90 84,42 244,82
Vertinec PRO 1,16 74,6 86,54
Acramite 480 SC 0,49 196,15 96,11
Defoliant
23,61
Reglone 200 SL 1,06 22,27 23,61
Ostalo
0,00
Skupaj
961,36
Kumer M. Ocena ekonomičnosti pridelave hmelja na kmetiji.
Dipl. delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2018.
32
Kot lahko razberemo iz preglednice 9, so stroški za nakup fitofarmacevtskih sredstev za
varstvo hmelja pred hmeljevo peronosporo znašali 360,51 EUR/ha, stroški za varstvo
hmeljeve pepelovke 52,83 EUR/ha, stroški za varstvo pred ušmi, bolhači in veščo 96,94
EUR/ha, stroški za varstvo pred navadno pršico 427,47 EUR/ha in stroški za nakup
sredstev za zatiranje plevelov 23,61 EUR/ha. Skupno so stroški fitofarmacevtskih sredstev,
izračunani na hektar, znašali 961,36 EUR.
Med stroške materiala spadajo tudi vodila. Na kmetiji uporabljajo vodila VR 1000, za
katere so morali odšteti 115,54 EUR, izračunanih na hektar površine.
Med stroške energije smo upoštevali nakup kurilnega olja in električno energijo. Skupni
stroški energije za leto 2017 so znašali 2.666,74 EUR/ha, od tega so stroški za nakup
kurilnega olja znašali 1.033,78 EUR/ha in stroški elektrike 1.632,96 EUR/ha.
4.3.1 Pokritje pri pridelavi hmelja na analizirani kmetiji
Do pokritja pri pridelavi hmelja na analizirani kmetiji smo prišli z izračunom razlike med
prihodki in variabilnimi stroški kmetije za leto 2017. Prihodek kmetije se sestoji iz (i)
povprečnega pridelka (kg/ha), pomnoženega s (ii) povprečno ceno za prodani hmelj
(EUR/ha) in upoštevanimi zneski iz različnih ukrepov SKP oz. subvencij, vezanih na hmelj
(EUR/ha).
Za oceno prihodka na analizirani kmetiji smo upoštevali povprečen pridelek hmelja obeh
sort (aurora in celeia), ki je znašal 2.200 kg/ha, in povprečno ceno celotne količine hmelja,
ki je 7,00 EUR/kg. Prihodek za analizirano kmetijo znaša 15.400,00 EUR/ha. Ko smo
upoštevali še prihodke SKP, torej subvencije, ki so vezane na hmelj, in od prihodkov
Kumer M. Ocena ekonomičnosti pridelave hmelja na kmetiji.
Dipl. delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2018.
33
odšteli variabilne stroške, smo prišli do pokritja pridelave ‒ 7.048,81 EUR/ha, kar je
razvidno iz preglednice 10.
Preglednica 10: Izračun pokritja pri pridelavi hmelja za analizirano kmetijo v EUR/ha.
Prihodek od hmelja (EUR/ha) 15.400,00
+ Prihodek SKP (EUR/ha) 375,00
‒ Variabilni stroški (EUR/ha) 8.726,19
Pokritje (EUR/ha) 7.048,81
V osnovi predstavlja pokritje (EUR/ha) znesek za obračun (i) fiksnih ali stalnih stroškov
pridelave in (ii) morebitni dobiček iz pridelave. V kolikor so fiksni stroški višji od pokritja,
beležimo v pridelavi izgubo. V naši raziskavi ne obravnavamo neposredno fiksnih
stroškov. Po ocenah iz podjetniških analiz ekonomičnosti pridelave hmelja in uporabe
modela SIMAHOP na IHPS v Žalcu znašajo ti v povprečju med 2.500 in 3.500 EUR/ha.
Ocenjeni razpon fiksnih stroškov pridelave hmelja lahko razlagamo z različno stopnjo
intenzivnosti investicij na kmetiji. Bolj kot je kmetija specializirana in posodobljena, večji
delež fiksnih stroškov ima pri pridelavi.
Kumer M. Ocena ekonomičnosti pridelave hmelja na kmetiji.
Dipl. delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2018.
34
5 SKLEPI
V diplomskem delu smo na primeru hmeljarske kmetije iz Savinjske doline (12,26 ha
hmeljišč) ocenjevali ekonomičnost pridelave hmelja za leto 2017. Upoštevali smo
kalkulacijo spremenljivih stroškov in pokritja. Na začetku raziskave smo si zastavili tri
hipoteze.
H1: V letu 2016 je tudi v Sloveniji zaznati globalni trend rasti površin hmeljišč.
Ugotovili smo, da je površina hmeljišč upadla med letoma 2010 in 2011 (iz 1.488 na 1.376
ha hmeljišč), nato so se površine vsako leto povečevale in leta 2016 dosegle 1.485 ha
hmeljišč. S temi podatki prvo hipotezo potrdimo.
H2: V letu 2017 ima analizirana kmetija pokritje pri pridelavi hmelja vsaj 3.500,00
EUR/ha.
Na podlagi podatkov, ki smo jih pridobili na kmetiji, lahko drugo hipotezo, to je, da je
imela pridelava hmelja pokritje vsaj 3.500,00 EUR/ha, potrdimo. Na analizirani kmetiji je
razlika med prihodki od hmelja in variabilnimi stroški pridelave hmelja znašala 7.048,81
EUR/ha. Hmeljarska kmetija je v letu 2017 poslovala z dobičkom.
H3: Sortna struktura hmelja na kmetijah lahko vpliva na boljši izkoristek obiralnih strojev.
V preglednicah 2 in 3 so navedeni priporočeni termini tehnološke zrelosti posameznih sort
hmelja. Obdobje tehnološke zrelosti sort hmelja v Sloveniji se razteza od tretje dekade
avgusta do sredine septembra. Hmeljarji v RS lahko pridelujejo sorte, ki imajo glede
obiranja terminsko različno razporejeno tehnološko zrelost. Predpostavko 3 potrdimo.
Kumer M. Ocena ekonomičnosti pridelave hmelja na kmetiji.
Dipl. delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2018.
35
6 VIRI
1. Čeh B. 2016. Dozorevanje hmelja v letu 2016. Hmeljar, 78, 1–12: 49.
2. Čeh B, Čremožnik B, Ferlež Rus A, Leskošek G, Naglič B, Pavlovič M, Radišek S,
Rak Cizej M, Gajšek H. 2017. Tehnologije pridelave in predelave hmelja. Žalec,
Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije: 35-37.
3. Čeh B, Oset Luskar M, Čerenak A. 2015. Nove sorte, nove izkušnje v letu 2015.
Hmeljar, 77, 1–12: 32‒33.
4. Čerenak A. 2009. Lastne sorte hmelja – pogoj za obstoj slovenskega hmeljarstva.
Hmeljar, 71, 1–5: 30‒32.
5. Čerenak A, Ferant N. 2012. Sorte hmelja. V: Čeh B. (ur). Hmelj od sadike do
storžkov: Zbirka vsebin za izobraževanje za Nacionalno poklicno kvalifikacijo
(NPK) Hmeljar/hmeljarka. Žalec, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije:
17‒18.
6. Čerenak A, Košir I J. 2014. Zagotavljanje konkurenčnosti slovenskega hmeljarstva z
izborom dišavnih sort hmelja. Hmeljar, 76, 1–12: 28‒29.
7. Čerenak A, Oset Luskar M, Radišek S. 2016. V 2017 bomo posadili nove sortne
poskuse hmelja. Hmeljar, 78, 1–12: 46.
8. Ferant N. 2012. Hmelj. V: Čeh B. (ur). Hmelj od sadike do storžkov: Zbirka vsebin
za izobraževanje za Nacionalno poklicno kvalifikacijo (NPK) Hmeljar/hmeljarka.
Žalec, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije: 13.
Kumer M. Ocena ekonomičnosti pridelave hmelja na kmetiji.
Dipl. delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2018.
36
9. IHGC. 2017. Economic Committee of the International Hop Growers' Convention.
Washington DC, USA. (elektronski vir)
http://www.hmelj-giz.si/ihgc/obj.htm (23. 9. 2017).
10. IHPS. 2016a. Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. Katalog sort hmelja -
Legenda žlahtne arome. (elektronski vir)
https://view.publitas.com/ihps-sihrb/the-legend-of-noble-aroma/page/1 (27. 2. 2017).
11. IHPS. 2016b. Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. Katalog sort hmelja ‒
Val dišavnega hmelja s Štajerske. (elektronski vir)
https://view.publitas.com/ihps-sihrb/ihps_katalog-sort-val-disavnega-hmelja-s-
stajerske_new/page/1 (23. 9. 2017).
12. IHPS. 2017. Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. Predstavitev.
(elektronski vir)
http://www.ihps.si/hmeljarstvo/predstavitev/ (21. 2. 2017).
13. Livk J. 2016. Hmeljarstvo v Sloveniji doživlja intenzivne spremembe na področju
sortne sestave in površinske zastopanosti. Hmeljar, 78, 1‒12: 39‒41.
14. Majer D. 2002. Priročnik za hmeljarje. Žalec, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo
Slovenije: 21, 39.
15. Javni pregledovalnik grafičnih podatkov MKGP. 2017. (elektronski vir)
http://rkg.gov.si/GERK/WebViewer/#map_x=500000&map_y=100000&map_sc=18
28571 (20. 11. 2017).
16. Pavlovič M. 2006. Aplikacija simulacijskega modela SIMAHOP 3.1 za primerjalne
stroškovne analize v hmeljarstvu. Hmeljarski bilten, 13, 1: 21‒31.
17. Pavlovič M. 2008. Stroški pridelave hmelja v letu 2007. Hmeljar, 70, 1-7: 28‒29.
Kumer M. Ocena ekonomičnosti pridelave hmelja na kmetiji.
Dipl. delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2018.
37
18. Pavlovič M. 2012a. Gospodarnost pridelave hmelja. V: Čeh B. (ur). Hmelj od sadike
do storžkov: Zbirka vsebin za izobraževanje za Nacionalno poklicno kvalifikacijo
(NPK) Hmeljar/hmeljarka. Žalec, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije:
125.
19. Pavlovič M. 2012b. Stroški pridelave. V: Čeh B. (ur). Hmelj od sadike do storžkov:
Zbirka vsebin za izobraževanje za Nacionalno poklicno kvalifikacijo (NPK)
Hmeljar/hmeljarka. Žalec, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije: 125‒126.
20. Pavlovič M. 2012c. EU hop industry: production, organisation, policy and marketing.
Saarbrűcken (Germany). Lap Lambert Academic Publishing: 16, 24, 34.
21. Pavlovič M, Skok T, Zajc Kejžar K. 2014. Pregled povpraševanja po hmelju v štirih
desetletjih. Hmeljar, 76, 1‒12: 19‒21.
22. Pavlovič M. 2015. Poletna ocena svetovne letine hmelja 2015. Hmeljarske
informacije, 32, 14: 45.
23. Pavlovič M. 2016. Povpraševanje pivovarn še vedno omogoča sklepanje ugodnih
pogodb o prodaji hmelja. Hmeljarske informacije, 33, 6: 28‒29.
24. Statistični urad Republike Slovenije. Rastlinska pridelava, Slovenija, 2016.
(elektronski vir)
http://www.stat.si/StatWeb/News/Index/6579 (29. 11. 2017)
25. Turk J. 1998. Agrarna ekonomika. Maribor, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske
vede: 39.
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju red. prof. dr. Martinu Pavloviču in somentorici doc. dr. Andreji
Čerenak za vso spodbudo, usmerjanje in pomoč pri pisanju diplomske naloge.
Zahvaljujem se Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu, ki mi je
omogočil študentsko delo na tem področju in me obenem ogromno naučil.
Posebna zahvala gre tudi Štefki in Klemnu za vse informacije in podatke, brez katerih
nastalega diplomskega dela sploh ne bi bilo.
Zahvaljujem se tudi svojim staršem in Andreju za vso izkazano podporo tekom študija.