obČinski podrobni prostorski naČrt...ab jereb arhitekturni biro d.o.o. tel.:01 786 35 20, gsm: 041...

AB JEREB Arhitekturni biro d.o.o. tel.:01 786 35 20, gsm: 041 711 452

Pod gozdom cesta V 32, 1290 Grosuplje e-pošta: [email protected]

PROJEKT: OBČINSKI PODROBNI PROSTORSKI NAČRT

PRENOVA JEDRA ZAGRADCA

NAČRT: STROKOVNE PODLAGE: UTEMELJITEV IN OBRAZLOŽITEV

FAZA: JAVNA RAZGRNITEV

PRIPRAVLJALEC:

OBČINA IVANČNA GORICA

Sokolska Cesta 8

1295 Ivančna Gorica

POOBLAŠČENI PREDSTAVNIK

PRIPRAVLJAVCA:

Marjeta Špendal, univ.dipl.inž.arh.

NAROČNIK: OBČINA IVANČNA GORICA

Sokolska Cesta 8

1295 Ivančna Gorica

IZDELOVALEC:

AB JEREB d.o.o.

Pod gozdom cesta V 32

1290 Grosuplje

DIREKTOR: Blaž Jereb, univ. dipl.inž.arh.

ODGOVORNI VODJA PROJEKTA:

Simona Jereb, univ. dipl.inž.arh.

ZAPS 0300 A

PROJEKTANTI SODELAVCI:

Arhitektura: Simona Jereb, udia Blaž Jereb, udia

Krajinska arhitektura: Janez Dolinar, udika

Prometna ureditev: Damjan Gerljevič, udivki

mag. Simona Maksimovič, udig

Kanalizacija, vodovod: Simona Jereb, udig

Elektro in TK napeljave, javna

razsvetljava:

Andrej Habjan, ie

Požarna varnost: Biba Muhič Gomezelj, udia

KRAJ, DATUM: Grosuplje, februar 2019

ŠTEVILKA: P-245-12/17

IZVOD: 1 2 3 A

OPPN_JedroZagradca_strokovne podlage za RAZGRNITEV.docx 2 / 32

VSEBINA:

1. SPLOŠNO .............................................................................................................................................................. 3

1.1. PRAVNA PODLAGA .................................................................................................................... 3

1.2. IZVLEČEK IZ STRATEŠKEGA DELA OPN OBČINE IVANČNA GORICA: .......................................................... 3

1.3. OZNAKA PROSTORSKE ENOTE ....................................................................................................... 5

1.4. GRAFIČNI PRIKAZI (OPN) ......................................................................................................... 11

2. PRIKAZ OBMOČJA UREJANJA .......................................................................................................................... 14

2.1. PRIKAZ OBMOČJA UREJANJA ...................................................................................................... 14

2.2. TABELA TANGIRANIH PARCEL IN POVRŠIN, DEJANSKE IN NAMENSKE RABE ............................................... 14

3. OPIS OBSTOJEČEGA STANJA IN ANALIZA PROSTORA ................................................................................... 15

3.1. OBSTOJEČE STANJE ................................................................................................................. 15

3.2. ANALIZA PROSTORA ................................................................................................................ 16

4. OPIS NAČRTOVANIH UREDITEV ....................................................................................................................... 21

4.1. PROJEKTNA NALOGA ............................................................................................................... 21

4.2. ZASNOVA ............................................................................................................................. 22

5. DRUGA MERILA IN POGOJI NA PODLAGI OPN ............................................................................................... 30

5.1. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VARSTVO PRED

POŽAROM ...................................................................................................................................... 30

5.2. VAROVANJE ZDRAVJA .............................................................................................................. 31

5.3. VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH DOBRIN ....................................................................................... 31

5.4. OHRANJANJE NARAVE .............................................................................................................. 31

5.5. VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE .................................................................................................. 32


1. SPLOŠNO

1.1. Pravna podlaga

- Zakon urejanju prostora ZUreP-2 Ur.l.RS 61/2017, do uveljavitve 1.6.2018 veljajo: ZUreP-1 in

ZUPUDPP (Ur.l.RS št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 106/10 – popr. ZUPUDPP,

43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 – skl.US),

- Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Ivančna Gorica (Ur.l.RS 36/17-UPB),

- Sklep o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta Prenova jedra Zagradca (Ur.l.RS

št. 71/16).

1.2. Izvleček iz strateškega dela OPN Občine Ivančna Gorica:

- Notranji razvoj naselij

- Opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti ter možnost razvoja podjetništva na podeželju

(storitvene in manjše obrtne dejavnosti, ki so združljive z bivalnim okoljem). Prenove in novogradnje

se na območjih z ohranjeno tradicionalno strukturo urbanistično in arhitekturno (lahko tudi s

sodobnimi arhitekturnimi principi) prilagajajo tej strukturi v smislu zagotavljanja tipološke

poenotenosti.

- Pri načrtovanju notranjega razvoja naselij in rabe urbanih površin se izboljša raven opremljenosti z GJI

in z grajenim javnim dobrim, kot so prometne površine, trgi, tržnice, igrišča, parki, zelenice, osrednji

prostori naselij za druženje in počitek itd., zato se jih v čim večji meri vključuje v urbane in ruralne

strukture. Zagotovi se dostopnost zelenih in drugih javnih odprtih površin za vse prebivalce ter

raznolikost teh površin glede njihove vloge, uporabnosti in pomena za prepoznavno podobo naselja. V

središča naselij se prednostno umeščajo javne dejavnosti (oskrbne, družbene, storitvene) v

kombinaciji s stanovanji in zelenimi ter drugimi odprtimi javnimi površinami.

- Zagotavlja se uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami ter povezavami z odprto

krajino. Zagotavljajo se primerne gostote pozidave.

- Vodni in obvodni prostor, gozdovi, naravne vrednote in posamezne sestavine biotske raznovrstnosti se

vključuje v zeleni sistem naselij kot integralni del podobe naselja. V bližini naselij se v okviru

načrtovanja zelenih sistemov naselij izkoristi rekreacijski potencial gozdov, kmetijskih površin in

obvodnih prostorov.

- Prenova naselij

- Prenova vključuje prenovo vseh delov in elementov naselij, ne le zaščitenih spomenikov. S prenovo se

poiščejo in ponovno oziroma na novo izkoristijo notranje prostorske rezerve naselja, s čimer se omili

širjenje naselja.

- Zagotovi se prenova naselij, ki so po merilih varstva kulturne dediščine opredeljena kot zavarovana

vaška, trška in mestna jedra (naselbinska dediščina).


- Zagotovi se tudi prenova drugih tipološko kakovostnih naselij oziroma njihovih delov (vaška in trška in

mestna jedra oziroma deli naselij).

- Prenova se zagotovi tudi v degradiranih območjih naselij, kjer se prenovijo razvrednotena območja in

bolje izkoristijo neizkoriščene površine.

- Prenova se osredotoča v izboljšanje kakovosti bivanja, predvsem s kvalitetnejšim urejanjem javnih

površin ter odprtega prostora v naseljih. Pri načrtovanju prenove se upošteva ohranjeno identiteto

naselja ali dela naselja in okoliške krajine. Prenove in novogradnje se na območjih z ohranjeno

tradicionalno strukturo urbanistično in arhitekturno prilagajajo tej strukturi v smislu zagotavljanja

tipološke poenotenosti, dopustno pa je tudi uvajanje sodobnih arhitekturnih principov ob upoštevanju

kakovostnih morfoloških značilnosti naselij in arhitekture objektov.

- Ohranjajo in prenavljajo se tudi druge prostorsko ter programsko najpomembnejše točke in deli

naselij. Kakovostni robovi naselij ter vidno izpostavljene lokacije (gradovi, cerkve ipd.), pasovi

vegetacije, zelena območja ob vodotokih ipd. in druge prostorske prvine, ki so pomembne za

prepoznavnost naselja, se varujejo, tako da se vanje z novogradnjami ne posega, razen izjem, ki

morajo biti utemeljene s strokovno prostorsko preveritvijo.

- Sanirajo (z vegetacijo, odstranitvijo ali sanacijo objektov ipd.) se neustrezni robovi vasi in objekti ter

območja naselij, ki vidno degradirajo prostor.

- Posebna pozornost se nameni prenovi zgodovinskih jeder Višnje Gore, Šentvida pri Stični, Stične ter

jeder drugih naselij s še ohranjeno tradicionalno urbano strukturo in arhitekturnimi elementi (Krka,

Zagradec, Fužina in drugi). Spodbuja se prenova kmetij, mlinov in drugih objektov, ki imajo kulturno-

zgodovinski pomen.

- Prenova naselij, ki so spomenik ali registrirana nepremična kulturna dediščina, se načrtuje na podlagi

konservatorskega načrta za prenovo, strokovne zasnove s konservatorskimi izhodišči in

kulturnovarstvenih pogojev in kulturnovarstvenega soglasja pristojne službe s ciljem zagotavljanja

nadaljnjega obstoja in obogatitve dediščine, njenega vzdrževanja, prenove, uporabe in oživljanja, ob

zagotavljanju kakovostnih bivalnih razmer in razvojnih možnosti.

- Oblikovna podoba naselij

- Ohranja se prepoznavnost naselij kot celote in posameznih območij v naseljih, ki se prenavljajo ali na

novo načrtujejo. Arhitekturna prepoznavnost se krepi z načrtnim urejanjem in prenovo naselij, z

upoštevanjem kakovostnih tradicionalnih prvin arhitekture in s pretehtanim uvajanjem sodobnih načel

arhitekturnega, urbanističnega in krajinskega oblikovanja. Pri tem se upoštevajo načela kakovostnega

bivalnega okolja, ki med drugim zagotavlja ustrezno gostoto zazidave, z urejanjem odprtih, predvsem

javnih površin, kakovostnim oblikovanjem, racionalno rabo prostora, ureditvami za racionalno rabo

energije in trajnostni promet. Slednji vključuje tudi urejanje površin za pešce in kolesarje ter razvoj

javnega potniškega prometa.

- Pri urejanju podeželski naselij se upošteva tradicionalno strukturo ohranjenih kvalitetnih vaških jeder

in njihove značilne podobe silhuet in robov kot delov kulturne krajine. S kvalitetno prenovo dela

naselja in posameznih objektov se spodbuja notranji razvoj. Nove kmetije se gradijo na robu vasi,


opuščeni objekti v vasi pa se preurejajo za potrebe stanovanj ali turistične ponudbe in drugih

dopolnilnih dejavnosti.

- Zaradi varovanja kakovostnih značilnosti naselij, zlasti tistih, ki so del naselbinske dediščine, se

upošteva in ohranja njihov naselbinski videz. Odstopanje je mogoče le v primeru, da pomeni novo

oblikovno in prostorsko kakovost ter je le-ta sprejemljiva tudi z vidika varstva kulturne dediščine.

- Razvoj naselij se prilagaja reliefnim razmeram, vodotokom in obvodnim prostorom, smerem

komunikacij in morfologiji obstoječe zazidave. Na ravninskih predelih se naselja zaokrožujejo na način,

da se ohrani vizualna podoba s tipologijo strnjenih vasi.

- Koncept razvoja naselja Zagradec-Fužina

- Območje urbanističnega načrta Zagradec-Fužina vključuje naselja Zagradec in Fužina na levem bregu

Krke ter Dečjo vas in nekaj zaselkov Grintovca na desnem bregu Krke. Celotno območje je eno

pomembnejših naselij v dolini Krke in se v omrežju naselij razvija kot lokalno središče.

- Ob regionalni cesti se še naprej razvija in oblikuje jedro naselja, na tem območju se spodbuja razvoj

mestotvornih centralnih dejavnosti. Stari jedri Zagradca (ob cerkvi, pokopališču in osnovni šoli) in

Fužine (ob cesti do mostu čez Krko) se celovito prenovita, pri čemer se jedro Zagradca ureja tudi s

širitvijo proti vzhodu.

- Stanovanjske površine se razvijajo predvsem na južnem delu območja urbanističnega načrta, v Dečji

vasi, kjer se z organizirano gradnjo lahko oblikuje sodobnejša, urbana stanovanjska soseska.

- Spodbuja se razvoj dejavnosti za obdelavo ali predelavo lesa: žaga, mizarstvo in podobno, na lokaciji,

obdani z gozdom vzhodno od naselja. Na jugovzhodnem robu naselja se ohranja območje za

gospodarske dejavnosti, pri čemer se zagotavljajo ukrepi proti poslabšanju bivalnega okolja v

sosednjih stanovanjskih območjih.

- Osrednji element zelenega sistema predstavlja reka Krka, ki teče skozi območje urbanističnega načrta.

Nepozidana zemljišča ob reki se trajno ohranjajo. Ostali elementi zelenega sistema so manjši (igrišče

pri osnovni šoli, pokopališče ipd.), povezujejo se med seboj v celostno omrežje zelenih površin ter

povezujejo se z gozdnatimi in kmetijskimi površinami v zaledju.

- Vzporedno z razvojem stanovanjskih površin ter centralnih in gospodarskih dejavnosti se razvijata tudi

prometna in druga gospodarska javna infrastruktura.

1.3. Oznaka prostorske enote

1.3.1. Oznaka prostorske enote in namenska raba:

- Namenska raba prostora:

- območja centralnih dejavnosti (C),

- območja stanovanj (S),

- območja zelenih površin (Z),

- območja prometne infrastrukture (P).


- Podrobnejša namenska raba:

- CU – osrednja območja centralnih dejavnosti – jedra naselij, ki so namenjena oskrbnim,

storitvenim in družbenim dejavnostim ter bivanju.

- CDv - območja verskih objektov s pripadajočimi ureditvami,

- SSs – urbana prostostoječa stanovanjska pozidava, ki je namenjena bivanju in spremljajočim

dejavnostim.

- ZP – parki;

- ZK – pokopališča;

- ZD – druge urejene zelene površine;

- PC – površine cest, železnic in drugih prometnih površin.

- Posebni PIP:

- ZAF-OPPNa – OPPN Prenova jedra Zagradca: Predviden OPPN za prenovo starega jedra

Zagradca. Predvsem v pasu ob regionalni cesti se spodbuja razvoj centralnih dejavnosti, predvsem

oskrbnih, storitvenih in družbenih. Uredijo se parkovne površine ter zelena bariera v pasu ob

gospodarski coni, da se ohranijo bivalne kakovosti novega stanovanjskega območja. S prenovami,

nadomestnimi in dopolnilnimi gradnjami se zagotavlja ohranjanje kakovostne strukture pozidave.

Ločijo se peš in prometne površine. Ohranjajo se značilni pogledi, predvsem vizure na cerkev in

arhitekturna zasnova kakovostnih objektov. Predvidi se sanacija neustrezno oblikovanih objektov. Z

novimi zapolnitvami se prostor racionalno izrabi, tako da se ohranijo dostop ter možnost

priključitve na gospodarsko javno infrastrukturo tudi nadaljnjim gradnjam na nepozidanih stavbnih

parcelah. Za posege na območje registrirane kulturne dediščine veljajo splošni PIP za celostno

ohranjanje kulturne dediščine iz 97. člena tega odloka. Posegi na območje varstva narave se

uskladijo s pristojno službo za varstvo narave.

- Dopustne gradnje, dejavnosti in objekti glede na namensko rabo:

- CU

- Dopustne dejavnosti: poleg bivanja so dopustne dejavnosti trgovina ter storitvene dejavnosti,

gostinstvo in turizem, poslovne dejavnosti, dejavnosti javne uprave, izobraževanje, zdravstvo in

socialno varstvo, kulturne, verske, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti ter druge

dejavnosti. Sprememba obstoječe stanovanjske namembnosti več etažnih stavb je dopustna pod

pogojem, da se v stavbi ohranja vsaj eno stanovanje – praviloma v nadstropju ali v mansardi

oziroma v duhu tradicionalne razporeditve funkcij prostorov in v skladu z dopustnimi dejavnostmi v

okviru PNR. Izjemoma se dopusti odstopanje, da se za javno dejavnost nameni tudi cela stavba,

vendar le v primeru, ko gre za izrazito mestotvorno dejavnost, ki povečuje prepoznavnost jedra

naselja in privablja obiskovalce. Sem spadajo kulturne dejavnosti, gostinstvo in turizem, kot

galerija, hotel, knjigarna, izobraževalne dejavnosti in podobno.

- Tipologija zazidave: eno- ali večstanovanjske hiše, prostostoječe ali v nizu, stavbe v javni rabi, v

tipologiji historične zazidave na območjih naselbinske dediščine ali v tipologiji oblikovanja jedra na


preostalih območjih..

- Dopustne vrste objektov: stanovanjski objekti, nestanovanjski objekti, gradbeno inženirski objekti,

enostavni in nezahtevni objekti.

- Druga merila in pogoji: oprema avtobusnih postajališč in ulična oprema (tlaki, konfini, klopi, korita

za cvetje in zelenje) je poenotena. Njihova postavitev in oblikovanje morata upoštevati

urbanistično-arhitektonske in krajinske značilnosti prostora; namestitev zabojnikov za odpadke na

za to označena mesta ne sme razvrednotiti spomeniško-varstvenih in drugih kvalitet prostora;

dopustni so reklamni izveski in zložljivi senčniki, oblikovani skladno s stavbo, na katero so

nameščeni. Najmanjša svetla višina do izveskov oziroma senčnikov, ki segajo v ulični prostor, je 2,5

m, širina pa ne sme presegati polovice širine pločnika; plakatiranje je dopustno na posebnih, za ta

namen oblikovanih stebrih in panojih ter na posebej rezerviranih mestih; umeščanje naprav in

objektov ter elementov, kot so satelitske in druge antene, pokrovi revizijskih jaškov, nadstreški,

kioski, stojnice, lokacije in oblika posod za odpadke, gostinski vrtovi, druga urbana oprema,

omarice za plin, zunanji deli klimatskih naprav, oglasne in info table, zračni vodi elektrike in ostale

inštalacije, mora biti podrejeno zahtevam za ohranjanje arhitekturnih in urbanističnih ter

dediščinskih kakovosti jedra naselja. Dimenzije, oblike, materiali in barve teh elementov naprav in

objektov morajo upoštevati obstoječe kvalitete v jedru naselja.

- CDv

- Dopustne dejavnosti: dejavnosti verskih organizacij ter spremljajoče gostinske dejavnosti in

izobraževanje.

- Dopustni objekti: nestanovanjski objekti, gradbeno inženirski objekti, enostavni in nezahtevni

objekti.

- Druga merila in pogoji: ohranjajo se obstoječi kakovostni objekti in ureditve; območja se

oblikujejo prepoznavno, kot posebni poudarki v prostoru in točke identifikacije.

- SSs

- Tipologija zazidave: eno ali dvostanovanjska prostostoječa hiša.

- Dopustne dejavnosti: površine so namenjene bivanju brez dejavnosti ali s spremljajočimi

dejavnostmi, za občasno ali stalno bivanje ostarelih, otrok, študentov in drugih socialnih skupin ter

varstvu otrok. Dopustne so tudi poslovne dejavnosti, trgovina ter storitvene dejavnosti (razen

vzdrževanja in popravila motornih vozil), gostinstvo in turizem, kultura, vzgoja in izobraževanje,

razvedrilo, šport in rekreacija ter druge dejavnosti (površina prostorov za dejavnost do 80 m2), ki

ne generirajo večjega tovornega niti večjega osebnega prometa, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

- dovolj velika gradbena parcela, ki zagotavlja potrebne površine za uporabo stavbe vključno z

zadostnimi parkirnimi površinami (vendar ne več kot 10 parkirnih mest) za potrebe objekta –

stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev;


- neposredna navezanost na prometno infrastrukturo;

- brez bistveno povečanih negativnih vplivov na bivanje in bivalno okolje (povečana stopnja hrupa in

drugih emisij) glede na obstoječe obremenitve;

- dejavnosti so dopustne v pritličju stavb. Izjemoma so dejavnosti dopustne tudi v celotni stavbi, če

gre za dejavnosti, kot so pisarne, osebne storitve, ambulanta, trgovina na drobno, izobraževanje,

varstvo otrok, varstvo starejših oseb, varstveni center in podobno;

- v stanovanjskih stavbah se dopušča urejanje turističnih nastanitvenih kapacitet (turističnih sob in

apartmajev) pod pogojem, da prevladujoča raba stavbe ostane stanovanjska.

- dopustne vrste objektov: stanovanjske stavbe, nestanovanjske stavbe, gradbeno inženirski objekti,

enostavni in nezahtevni objekti.

- ZP

- Dopustne dejavnosti: dejavnosti, namenjene oddihu in drugim prostočasnim ter spremljajočim

dejavnostim (kulturne, razvedrilne in izobraževalne dejavnosti).

- Dopustni objekti: enostavni in nezahtevni objekti, parki, paviljoni, stojnice, namestitev klopi,

ureditev počivališč ter postavitev objektov in naprav za opazovanje narave, gradbeno inženirski

objekti.

- Druga merila in pogoji: ureditve, objekti, naprave in ograje morajo biti na celotnem kompleksu

oblikovno poenoteni ter smiselno usklajeni z zunanjimi ureditvami stičnih območij. Niso dopustne

spremljajoče rabe, ki zahtevajo večje spremembe prostorskih značilnosti območja (zlasti zemeljska

dela), trajno izgubo večjega deleža naravnih prvin in javne dostopnosti. Travnata ali peščena

igrišča se lahko uredijo na naravno ravnem prostoru oziroma na prostoru, ki ga je mogoče

primerno urediti (zravnati, samo delno nasuti, urediti in sanirati brežine) brez večjih zemeljskih del.

Ureditve, ki zahtevajo trajnejše posege, se lahko izvedejo le na za to predvidenih površinah.

- ZK

- Dopustne dejavnosti: pogrebna in spremljajoče dejavnosti.

- Dopustni objekti: pokopališča, spremljajoče stavbe za opravljanje verskih obredov, pokopališke

stavbe in spremljajoči servisni objekti. Dopustni so enostavni in nezahtevni objekti, poleg tega pa

še namestitev klopi, ureditev počivališč in stojnica kot začasni objekt, če služijo potrebam

pokopališča. Dopustna je gradnja gradbeno inženirskih objektov.

- ZD

- Dopustne dejavnosti: urejanje in vzdrževanje zelenih površin.

- Dopustni objekti: enostavni in nezahtevni objekti, poleg tega pa še ureditve zelenih površin,

namestitev klopi, ureditev počivališč ter postavitev objektov in naprav za opazovanje narave.

Dopustna je gradnja gradbeno inženirskih objektov.

- Druga merila pogoji: ureditve, objekti, naprave in ograje morajo biti na celotnem kompleksu


oblikovno poenoteni ter smiselno usklajeni z zunanjimi ureditvami stičnih območij.

- Varovanja in omejitve

- Območje naravnih vrednot,

- Varovalni pas regionalne ceste 15m,

- Priobalno zemljišče reke Krke 40m,

- Območje varovanja kulturne dediščine.

1.3.2. Urbanistična zasnova - koncept prostorskega razvoja naselja Zagradec Fužina (OPN)

(vir: Odlok o OPN Občine Ivančna Gorica, Ur.l.RS št. 73/13, www.ivančna-gorica.si)

http://www.ivančna-gorica.si)Prikaz


1.3.3. Prikaz stanja prostora (OPN)

(vir: Odlok o OPN Občine Ivančna Gorica, Ur.l.RS št. 73/13, www.piso.si)


1.4. Grafični prikazi (OPN)

Namenska raba



Podrobnejša namenska raba prostora in prostorsko izvedbeni pogoji (OPN)



Gospodarska javna infrastruktura (OPN)

(vir: Odlok o OPN Občine Ivančna Gorica, Ur.l.RS št. 73/13, www.piso.si) Dejanska raba

(vir: www.piso.si)

http://www.piso.si/


2. PRIKAZ OBMOČJA UREJANJA

2.1. Prikaz območja urejanja

Celotna površina urejanja ja cca 31.311 m².


(Glej tudi grafično prilogo, list št.1)

2.2. Tabela tangiranih parcel in površin, dejanske in namenske rabe

k.o. 1825 Zagradec / Parc.številka Lastništvo Tangirana površina Namenska raba

*23, *24, *172, *192, 211, 213/1, 213/2, 213/4, 213/5, 213/6, 213/7,

217/1, 217/2, 231, 234/1, 236

PRIVATNO

ŽUPNIJA ZAGRADEC

8.678 m2 CU, ZP, ZK

1421/5, 1422/3, 1423 OBČINA IVANČNA GORICA 1.397 m2 CU, SSs

63/2 PRIVATNOIda KASTELIC 1.654 m2 CU, SSs, ZD

3, *18, *19 PRIVATNOanez GLOBOKAR 2.015 m2 CU

37/5, 37/7 PRIVATNOarjan STRMOLE 325 m2 ZD

209/1 PRIVATNOrjan JERNEJČIČ 1.720 m2 CU

16/1, 218/3, 232/1 PRIVATNOVŠEK URBANČ 6.761 m2 CU, SSs, ZD

63/1, 63/2, 225 PRIVATNOPavla KOHEK 3.503 m2 CU, SSs

214/1, 214/2 KS ZAGRADEC 719 m2 ZP

57/3 PRIVATNO 13 m2 PC


2/7, 2/8, 2/9, 2/10, 2/12, 2/15, 7/6,

7/7, 13/7, 13/8, 13/9, 13/10, 13/11, 14/2, 16/2, 19/3, 19/4, 21/4, 37/12,

37/13, 37/14, 37/15, 37/16, 37/17,

37/18, 1421/13, 1421/17, 1421/18, 1421/19, 1421/20, 1421/21, 1421/22

REPUBLIKA SLOVENIJA

4.222 m2 PC

Zemljišča ali deli zemljišč, ki so neposredno tangirana pri izvedbi celovite prometne ureditve in pri ureditvi razgledne ploščadi:

235/1 PRIVATNO 91 m2

218/5 PRIVATNO 86 m2

219 PRIVATNO 7 m2

218/4 PRIVATNO 3 m2

3. OPIS OBSTOJEČEGA STANJA IN ANALIZA PROSTORA

3.1. Obstoječe stanje

Obravnavano območje urejanja se nahaja na jugovzhodnem delu naselja Zagradec ob reki Krki,

vzdolž glavne regionalne ceste v smeri proti Novemu mestu. Območje urejanja omejuje regionalna cesta na

severu, reka Krka na jugu, vzhodno in severno od ceste se območje navezuje na grajeno strukturo vaškega

jedra, zahodno in južno od cerkve je območje nepozidano.

(Slika 1: Pogled na Zagradec in Fužino; vir: http://www.ivancna-gorica.si; Foto: Gašper Stopar)

http://www.ivancna-gorica.si/


3.2. Analiza prostora

3.2.1. Danosti

Naravne danosti lokacije

Značilnosti obravnavanega območja so reka Krka, gozd na neposredni gričevnati okolici, travniki in polja

po obronkih širšega območja. Teren v okolici je gričevnat, prevladujejo travniki in polja ter gozd. Teren se od

regionalne ceste rahlo spušča proti reki Krki.

Grajena struktura

Obravnavano območje se deli na štiri prostorske enote.

Prva prostorska enota (PE1) se navezuje na grajeno območje jedra Zagradca, na tem delu se nahajata

dve kmetijski gospodarstvi. Na prvem stojijo kozolec, lesen pod, starejša in novejša stanovanjska hiša in

drvarnica. Na drugem, ki je opuščeno, se nahajata starejša stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje.

Druga prostorska enota (PE2) je osrednje območje okoli cerkve in pokopališča, kjer se nahajajo župnišče z

gospodarskim in pomožnim objektom, opuščeni objekt stare šole, kulturni dom, mrliška vežica, pokopališče z

obzidjem in župnijska cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja. Na delu zelenice pred cerkvijo se nahaja

začasno parkirišče v makadamski izvedbi. Na južnem delu območja, pod cerkvijo je nepozidana površina in je

v naravi travnik.

Tretjo prostorsko enoto (PE3) predstavljajo zemljišča na zahodnem delu območja urejanja, ki so

nepozidana in so v naravi travnik, omejujta jih regionalna in lokalna cesta.

Četrta prostorska enota (PE4) so obstoječe in predvidene prometne površine.

(Slika 2: Letalski posnetek, vir: www.prostor3.gov.si)

http://www.prostor3.gov.si/


(Slike: Pogledi na obstoječe objekte in ureditve)

Prometne površine

Na območju urejanja so obstoječe prometne površine in sicer regionalna cesta (št. 1175) na severnem

delu območja urejanja in dve lokalni cesti (št. 639 703, 639 704), ki vodita do objektov nižje ob reki Krki, iz

katerih je omogočen dostop do predmetnih zemljišč.

(Slika 3: Prikaz prometne infrastrukture, vir: www.piso.si)

http://www.piso.si/


Obstoječa komunalna infrastruktura in priključki

Na območju urejanja se nahajajo elektro visoko in nizko napetostno omrežje, vodovodno in

telekomunikacijsko omrežje. Kanalizacijsko omrežje trenutno še ni izvedeno.

(Slika 4: Prikaz obstoječe GJI, vir: www.piso.si)

3.2.2. Omejitve in varovanja

- Varstvo narave:

(vir: www.piso.si)

http://www.piso.si/http://www.piso.si/


Območje varovanja kulturne dediščine:

(vir:www.piso.si)

3.2.3. Varovalni pasovi:

- Varovalni pas regionalne ceste 15m,

- Varovalni pas lokalne ceste 6m,

- Varovalni pas vodotoka (Krka) 15 m od meje vodnega zemljišča v naseljih in 40 m od meje vodnega

zemljišča zunaj naselij,

- Varovalni pas VN in NN elektro voda,

- Varovalni pas vodovoda,

- Varovalni pas telekomunikacij.

http://www.piso.si/


3.2.4. Grafična analiza prostora

(vedute, prometne poti, oporni zidovi, zeleni robovi, zelene površine, poudarki, struktura, reka, gozd):

3.3. Izhodišča za načrtovanje

- Oblikovanje odprtega prostora – trga in zelenice pred cerkvijo z ureditvami (tlakovanje, promet,

zasaditve,…), oblikovanje odprtega prostora se mora čim bolj prilagajati konfiguraciji terena,

- ohranjanje vedut proti cerkvi znotraj naselja, kakor tudi silhuete kraja v širšem območju,

- nadaljevanje obcestne pozidave ob južnem delu glavne ceste in vzpostavitev nove gradbene linije,

- vzpostavitev drevoredne zasaditve ob glavni cesti,

- vzpostavitev višinskih in tlorisnih gabaritov objektov, ki ne bodo presegali morfološke strukture

območja urejanja in širše,

- preveritev programskih in funkcionalnih potreb v posameznih sklopih,

- vsi grajeni elementi morajo težiti k trajnostnim ekološko in samooskrbno usmerjenim posegom v

prostor ter se subtilno prilagajati naravnim danostim prostora,

- ureditev kolesarskih poti ob glavni cesti.

4. OPIS NAČRTOVANIH UREDITEV

4.1. Projektna naloga

Povzetek iz ankete Občine Ivančna Gorica (ki je bila izvedena marca 2017):

- Lastnik (1) zemljišč s parc.št. 3, *18, *19, k.o. Zagradec predlaga odstranitev stare stanovanjske hiše in

gradnjo objekta za mirno obrt. (PE1)

- Lastnik (2) zemljišč s parc.št. *21, 209, k.o. Zagradec predlaga odstranitev stare stanovanjske hiše in


gospodarskega poslopja ter gradnjo poslovno stanovanjskega objekta. (PE1)

- Lastnik zemljišč (3) s parc.št. *23, *24, 217/1, 213/1, 213/2, 213/4, 213/5, k.o. Zagradec predlaga

ukinitev dovozne ceste do župnišča in ureditev dostopa iz druge strani zemljišča s parc.št. 217/1.

Predlaga tudi ureditev večnamenskega javnega prostora za namen prireditev, krajevnega sejma, in

podobno ter ureditev zadostnih površin za parkiranje ob nedeljskih mašah in cerkvenih praznikih,

pogrebih in šolskih dogodkih. Predlaga umik transformatorske postaje in nadzemnega daljnovoda. (PE2)

- Lastnik (4) zemljišč s parc.št. 214/1, 214/2, k.o. Zagradec predlaga preveritev možnosti širitve objekta

Kulturnega doma ali gradnje novega nadomestnega objekta. Prav tako predlaga ureditev prometne

infrastrukture in problema pomanjkanja parkirnih površin ter umestitev mostu čez reko Krko. Določi naj

se prostor za širitev pokopališča. (PE2)

- Lastnik zemljišč (5) s parc.št. 16/1, 218/3, 232/1, k.o. Zagradec predlaga pozidavo zemljišč s

stanovanjskimi objekti in objekti za turistično kmetijsko dejavnost. Predlaga umik daljnovoda. (PE3)

- Lastnik zemljišč (6) s parc.št. 63/1, 225, k.o. Zagradec nima zahtev. (PE2 in PE3)

4.2. Zasnova

Arhitektonsko zazidalna situacija

- Prostorska enota PE1:

- na parc.št. 3, *18, *19, k.o. Zagradec se predvidi odstranitev stare stanovanjske hiše in gradnja objekta

za mirno obrt (O1), s spremenjeno postavitvijo slemena se tvori gruča. Obstoječi priključek na RC se ne

spreminja.

- na parc.št. *21, 209, k.o. Zagradec se predvidi odstranitev stare stanovanjske hiše in gospodarskega

poslopja ter gradnja novega poslovno stanovanjskega objekta (O2), uredita nov uvoz in izvoz iz

regionalne ceste, uredijo se parkirišča za potrebe objekta, obstoječ priključek na RC se ukine.


- Obstoječi skupinski priključek na RC ob župnišču se spremeni v individualnega. Ob kapelici se uredi

tlakovanje. Obstoječa cesta pred župniščem se spremeni v tlakovano dvorišče, ki se navezuje na ureditev

ob obstoječem kozolcu. Zemljišče okoli kozolca, ki bo namenjeno veroučnim aktivnostim, se zasadi in

ogradi z živo mejo. Preostali del zemljišča bo urejen v parkovno površino z zasaditvami in urbano

opremo.

- Uredijo se nova prometna povezava do župnišča, ki poteka preko zemljišča s parc.št. 217/1 in površine za

parkiranje za potrebe župnišča ter objekta stare šole. Objekt stare šole se obnovi ali pa se postavi nov

objekt v enakih gabaritih. Ob novi dostopni cesti se v območju zelenice uredijo začasna parkirišča, ki se

bodo uporabljala samo v primeru prireditev.

- Predvidi se dozidava obstoječega kulturnega doma ali možnost odstranitve objekta in gradnje novega

(O3). Ob kulturnem domu na vzhodni strani, se uredi tlakovana ploščad za krajevne prireditve z

zasaditvami in urbano opremo, zelenica in parkirišče.

- Uredi se razgledna ploščad ob objektu stare šole s pogledom na reko Krko in okolico.


- Del zemljišča na južni strani cerkve, pod pokopališkim zidom, se nameni za razširitev pokopališča.

Območje se ogradi z ograjo in se zasadi na južnem delu. Uredijo se dodatne površine za parkiranje,

obstoječa pot se razširi in uredi se pločnik.

- Drugi, južni del zemljišča se nameni za gradnjo dveh individualnih stanovanjskih hiš (O11, O12), s

potrebno prometno in komunalno ureditvijo.


- Predvidita se dva poslovno stanovanjska objekta (O4 in O8), s pripadajočimi ureditvami ter stanovanjske

hiše (O5, O6, O7, O9, O10).

- Ob lokalni cesti se predvidita dva sklopa parkirišč za potrebe kraja in predvidenih poslovno stanovanjskih

objektov.

- Predvidi se nova cesta, ki poteka po sredini območja, s pločniki.


- prometne površine ob obstoječi RC, uredijo se površine za pešce in kolesarje, prometna signalizacija ter

priključki do predvidenih objektov.

- Prometne površine ob obstoječih lokalnih cestah, uredijo se pločniki.

- Nove prometne površine, pločniki.

Dejavnost in tlorisni gabariti objektov:

OZNAKA

OBJEKTA/PE

VRSTA OBJ. DEJAVNOST VELIKOST (max.

gabarit)

BRUTO POV. m2

(max) brez kleti

O1/

PE1

Objekt za

mirno obrt

- Kovinarska delavnica

- Mizarska delavnica,

- Servis gosp.aparatov, …ipd

10m x 15m cca 300 m2

O2/

PE1

Poslovno

stanovanjski

objekt

- Kavarna-slaščičarna

- Trgovina

- Pisarne/poslovni pr.

- Stanovanja

- Pomožni prostori

12m x 25m cca 900m2

O3/

PE2

Kulturni dom - Dvorana za prireditve

- Pisarne

- Spremljajoči prostori

13m x 30m cca 1200m2

O4/

PE3

Poslovno

stanovanjski

objekt


- Dnevno varstveni center

- Stanovanja

11m x 19m cca 650 m2

O8/

PE3

Poslovno

stanovanjski

objekt


- Stanovanja

- Varovana stanovanja

11m x 19m cca 650 m2

O5, O6, O7/

PE3

Stanovanjska

hiša

- Eno ali dvostanovanjska hiša 9m x 13m cca 360 m2

O9, O10/

PE3

Stanovanjska

hiša


O11, O12/

PE2

Stanovanjska

hiša



Višinski gabariti objektov:

OZNAKA OBJEKTA

ETAŽNOST (max)

ABS. KOTA PRITLIČJA (±0,00)

VIŠINA OBJ. OD KOTE ±0,00 DO SLEMENA (max)

ABS.VIŠINA SLEMENA (max)

ABS.VIŠINE SLEMEN SOSED. OBJEKTOV

O1 (K)+P+M 258,00 m

n.v.

9,00 m (toleranca ±0,50m) 267,00 m n.v. min.265,81 m n.v.

max.271,10 m n.v.

O2 K+P+1+M 259,50 m

n.v.


max.272,26 m n.v.

O3 (K)+P+1+M 260,80 m

n.v.


max.279,21 m n.v.

O4 (K)+P+1+M 259,30 m

n.v.

13,40 m (toleranca ±0,50m) 272,70 m n.v. max.274,34 m n.v.

O8 (K)+P+1+M 259,00 m

n.v.

13,40 m (toleranca ±0,50m) 272,40 m n.v.

O5 P+1+M 259,20 m

n.v.

11,00 m (toleranca ±0,50m)

270,20m n.v.

O6 P+1+M 259,50 m

n.v.

11,00 m (toleranca ±0,50m)

270,50m n.v.

O7 P+1+M 260,00 m

n.v.

11,00 m (toleranca ±0,50m) 271,00 m n.v.

O9 (K)+P+M 259,00 m

n.v.

9,00 m (toleranca ±0,50m) 268,00 m n.v.

O10 (K)+P+M 259,00 m

n.v.

9,00 m (toleranca ±0,50m) 268,00 m n.v.

O11 (K)+P+M 260,65 m

n.v.

9,00 m (toleranca ±0,50m) 269,65 m n.v.

O12 (K)+P+M 260,65 m

n.v.

9,00 m (toleranca ±0,50m) 269,65 m n.v.

Oblikovanje objektov:

Objekti in ureditve morajo biti čim bolj oblikovno poenoteni. Novi objekti morajo upoštevati gradbene linije in

višinsko regulacijo slemen.

- Tlorisni gabariti: podolgovat tloris v razmerju najmanj 1:1,2, lahko se dodaja in odvzema volumne do 1/3

osnovnega volumna.

- Vertikalni gabariti: (K)+P+(1)+M, izvedba kleti je dopustna pri vseh objektih, kota pritličja je lahko največ

30cm višja od kote terena pri vhodu.

- Strehe: dvokapna streha, naklon od 38-42°, smer slemena je vzporedna z daljšo stranico objekta in je

vzporedna s plastnicami nagnjenega terena. Osvetlitev mansard je dopustna s frčadami in drugimi oblikami


odpiranja strešin, ki ne smejo biti višje od osnovne strehe in se na posamezni strehi poenoteno oblikujejo.

Strešne odprtine ne smejo presegati 1/3 posamezne strešine.

- Fasade: pri oblikovanju fasad se upošteva skladnost arhitekturnih elementov na fasadi, (oblika, struktura,

materiali). Barve fasad morajo biti svetle od bele do v svetlih odtenkov zemeljskih barv. Barva fasade mora biti

skladna z barvo strehe, podzidka in stavbnega pohištva. Kritina mora biti opečne barve v vseh treh PE ali

enotnih temnih barv v PE3: sive, grafitno sive, črne.

- Osnovni volumen objektov mora biti postavljen na gradbeno linijo, tam kjer je določena. Objekti se lahko

gradijo znotraj gradbene meje. Glavna fasada objekta O2, ob glavni cesti, se mora oblikovati glede na pomen

in značaj javnega prostora.

- Objekti in površine v javni rabi se načrtujejo brez grajenih in komunikacijskih ovir, tako da bo omogočen

neoviran dostop funkcionalno oviranim osebam.

Zasnova krajinske in zunanje ureditve:

Pri urejanju novih površin se v največji možni meri ohranjajo neutrjene raščene površine in obstoječa

vegetacija. Višinske razlike bodo premoščene z nižjimi škarpami, ki se jih obloži s kamnom in ozeleni.

Na dvoriščih preurejenih ali novih individualnih hiš so predvidena posamezna hišna drevesa, kot npr.

kostanj, oreh, lipa.

Vzdolž regionalne ceste se v primernem odmiku (3,90 – 6,60 m) od roba pločnika zasadi drevoredna

poteza listnatega drevja s primerno velikostjo krošenj. Razmik med drevesi je 10,00 m, kar vseskozi še

omogoča poglede s ceste v globino prostora proti cerkvi Marije brezmadežne.

Na travniku nasproti župnišča je urejena pot do toplarja, ki bo služil aktivnostim za mladino, območje

pa je zaradi varnosti uporabnikov v manjšem obsegu ograjeno s striženo živo mejo iz ligustra ali gabra.

Ob kapelici Lurške matere božje se ohranita stebrasta kleka, parter pred kapelico se uredi s tlakom do

pločnika pri uvozu, ki se razširi še na drugo stran. S tem nastane ob glavni cesti manjša, prosta tlakovana

javna površina, opremljena z osnovnim naborom urbanega pohištva (npr.:klop, inf. pano, košek za smeti,

stojalo za kolesa ipd.) in večjim posameznim – vaškim drevesom.

Parkirišče za obiskovalce župnišča in cerkve je predvideno severno od KD in je vzdolž obeh daljših

strani zasajeno z nižjim listnatim drevjem, ob uvozu pa z nizkimi prosto rastočimi grmovnicami. Na podoben

način so zasajene poteze drevja še pri parkirišču pred vežicami oz. pokopališčem.

V tlakovani večnamenski ploščadi med KD in parkiriščem je prostor za večje posamezno in več manjših

dreves za senco. Predvidi se postavitev urbane opreme (klopi, koški ipd.)

Na zemljišču južno od cerkvenega oz. pokopališkega zidu je predvideno območje za širitev

pokopališča, z večjo poljino pravokotne oblike za klasični in žarni pokop, ter manjšo poljino klinaste oblike za

parkovni del pokopališča, ki vključuje tudi možnost za izvajanje pokopnega obreda z raztrosom pepela. Manjše

parkirišče vzdolž dovozne ceste ob pokopališču bo zasajeno s posameznimi drevesi na začetku in koncu niza

parkirnih mest.

Na površini, namenjeni novi pozidavi, sta predvidena poslovno stanovanjska objekta. Pred objektoma

je potrebno število parkirnih mest zagotovljeno na treh parkiriščih. Večje je členjeno z ločilnim pasom z

zelenico in nižjim listnatim drevjem. Poteze drevja so tudi vzdolž dovozne ceste.


Pred predvidenimi stanovanjskimi hišami je predvidena le osnovna – skeletna zasaditev posameznih

dreves, proti vzhodu pa se območje pozidave zaključi s pasom prosto zasajenega drevja, ki bo ustvarilo

parkovni nasad – gozdiček za rekreacijsko rabo, sočasno pa bo predstavljal vidno cezuro do sosednjega

območja in navezavo na obstoječo zaplato gozda, ki se razteza vse do nabrežja reke Krke.

Prometna ureditev in dostop:

Uredijo se novi in obstoječi priključki na regionalno in lokalno cesto, pločniki kombinirani s kolesarsko

stezo in parkirne površine za potrebe novo predvidenih objektov ter javne parkirne površine za potrebe

župnišča, kulturnega doma, cerkve in pokopališča (skupaj cca 65 parkirnih mest in 18 začasnih parkirnih mest

v času prireditev).

Obravnavano območje se napaja z regionalne ceste, preko dveh skupinskih priključkov in dveh

individualnih uvozov.

Individualni uvoz v km 4.4+70.00, vodi do objekta za mirno obrt (objekt št. 1) in ostaja nespremenjen.

Individualni uvoz v km 4.4+92.00, ki vodi do poslovno stanovanjskega objekta (objekt št. 2) in parkirišča,

se rekonstruira v skupinski priključek za merodajno vozilo (osebno vozilo).

Skupinski priključek v km 4.5+35.00, ki vodi do župnišča in stare šole, se rekonstruira v individualni uvoz,

preko poglobljenega robnika.

Križišče regionalne ceste in javne poti JP Zagradec – 639704 v km 4.6+27.00, se rekonstruira za

merodajno vozilo (dostavno vozilo).

Notranjo prometno mrežo, območja J od regionalne ceste, tvori sistem obstoječih poti in novih

predvidenih poti.

Višinska ureditev predvidenih cest in parkirišč sledi poteku obstoječega terena in se navezuje na obstoječe

urejene ceste, uvoze, parkirišča in zasebna dvorišča.

Odvajanje meteorne vode z utrjenih površin znotraj območja urejanja je predvideno prek prečnih in

vzdolžnih naklonov v cestne požiralnike (vtok pod robnik ali LTŽ rešetka), ali linijske kanalete, z navezavo na

predvideno meteorno kanalizacijo.

Odvajanje meteorne vode z regionalne ceste, se z izvedbo površin za pešce in kolesarje ne spreminja.

Meteorna voda z regionalne ceste se odvaja v obstoječe cestne požiralnike (vtok pod robnik / LTŽ rešetka).

Predvideno število parkirnih mest:

1. objekt št. 1: 3 PM

2. objekt št. 2: 20 PM (1 PM za invalide)




6. pokopališče (2 parkirišči): 40 PM (3 PM za invalide)

7. začasno parkirišče na utrjeni zelenici: 18 PM

Parkirna mesta so predvidena dimenzije 2,50 m x 5,00 m z vmesno manipulacijsko površino vozišča širine

min 7,00 m. Parkirna mesta za invalide so dimenzije 3,90 m x 5,00 m (2,40 m+1,50 m). Stanovanjske hiše

imajo predvidena parkirna mesta na zasebnih dvoriščih.


Površine za pešce so zagotovljene znotraj celotnega območja OPPN. Predvideni so dvo ali enostranski

pločniki, minimalne širine 1,50 m, z možnimi lokalnimi zožitvami.

Ob regionalni cesti, na območju od km 4.4+88.00 do km 4.7+75.00, je predvidena izvedba površine za

promet pešcev in kolesarjev, brez ločenih pasov zanje. Predvidena širina pasu za pešce in kolesarje znaša min

2,00 m.

Na območjih, kjer že poteka obstoječ pločnik širine cca 1,60 m, je predvidene razširitev le – tega na širino

min 2,00 m. Kjer obstoječega pločnika ni, je predvidena novogradnja.

Priključitev objekta na komunalno javno infrastrukturo

Elektro omrežje: Znotraj predvidenega območja se predvideva rušenje obstoječih objektov, katere je

potrebno razbremeniti elektro priključkov, zato se nekaj obstoječih prosto zračnih elektro vodov ukine. Znotraj

predvidenega območja je predvidena izgradnja novih objektov, ki jih je potrebno priključiti na

elektroenergetsko omrežje. Celotno območje je napajano z električno energijo iz obstoječe jamborske

transformatorske postaje, katero se nadomesti s kabelsko izvedbo transformatorske postaje, obstoječe prosto

zračne NN vode se nadomesti z zemeljskimi kabli in priključi v novo transformatorsko postajo. Delno se poruši

tudi napajalni srednje napetostni vod do transformatorske postaje, ki poteka preko ureditvenega območja in

se ga nadomesti z novim zemeljskim kablov.

Predvideno je sedem novih nizkonapetostnih vodov v kabelski izvedbi na naslednji način:

- NN vod št. 1 bo obstoječi zemeljski kabel.

- NN vod št. 2 bo potekal od transformatorske postaje in bo napajal objekte št. 4, 5, 6, 7, 8, 9 in 10.

- NN vod št. 3 bo potekal od transformatorske postaje in bo napajal del obstoječega NN omrežja.

- NN vod št. 4 bo potekal od transformatorske postaje in bo potekal do nove RPMO 4/1 kjer se priključi na

obstoječe NN omrežje.

- NN vod št. 5 bo potekal od transformatorske postaje do nove RPMO 5/1 in bo napajal objekte št. 1 in 2 ter

župnišče in en obstoječi objekt.

- NN vod št. 6 bo potekal od transformatorske postaje do zadružnega doma, kjer se razdeli in napaja še

cerkev in mrliško vežico, staro šolo, dva nova stanovanjska objekt št. 11 in 12 ter del obstoječega NN

omrežja.

- NN vod št. 7 bo potekal od transformatorske postaje do nove PMO omarice za napajanje avtomobilskih

električnih polnilnih postaj.

- NN vod št. 8 bo potekal od transformatorske postaje do nove PMO za napajanje javne razsvetljave.

Celotna zasnova novih elektro kablovodov je predvidena tako, da zadosti predvidenim posegom in napajanju

novih objektov znotraj območja in da je možen nemoten nadaljnji razvoj omrežja v primeru dodatnih širitev in

potreb v bližini obravnavanega območja.

Območje je razdeljeno na več prostorskih enot (PE), ki se razlikujejo glede na namensko rabo, predvidene

priključne moči objektov pa so sledeče:

- 01 – objekt za mirno obrt, predvidena priključna moč: 17 kW

- 02 – poslovno stanovanjski objekt, predvidena priključna moč: 5 x 17 kW

- 03 – kulturni dom (dozidava), predvidena priključna moč: 24 kW


- 04 – poslovno stanovanjski objekt, predvidena priključna moč: 55 kV

- 08 – poslovno stanovanjski objekt, predvidena priključna moč: 55 kV

- 05, 06, 07, 09, 010, 011, 012 – stanovanjska hiša, predvidena priključna moč: 7 x 17 kV

Zunanja javna razsvetljava:

Za potrebe javne razsvetljave je predvideno nova PMO omarica ob transformatorski potaji, kjer se izvede tudi

novo prižigališče novih svetilk.

Znotraj območja pa so predvidene nove svetilke in sicer ob vseh parkiriščih, pločnikih in ob cesti Ivančna

Gorica – Žužemberk. Predvidenih je štiriintrideset novih svetilk na drogovih ustrezne višine in moči. Svetilke

morajo ustrezati Uredbi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Url. RS ISSN 1318-0576 št.

81). Predviden je razvod napajalnih vodov v kabelski izvedbi.

Telekomunikacije:

Celotno območje je že oskrbovano z telekomunikacijskimi vodi, delno prostozračno, delno pa v kabelski

izvedbi. Znotraj obravnavanega območja so vsi telekomunikacijski vodi predvideni z zemeljskim kablom.

Preko območja objekta že potekajo telekomunikacijski vodi, ki se prekine v novi telekomunikacijski omarici (ob

uvozu v območje), kjer se kabel razdeli na dva odcepa za potrebe priklopa novih objektov.

Zaradi dozidave kulturnega doma se začasno odklopi obstoječi telekomunikacijski priklop in po izgradnji

prizidka ponovno priklopi.

Celotna zasnova novih telekomunikacijskih kablovodov je predvidena tako da zadosti predvidenim posegom in

priklopu novih objektov znotraj območja in da je možen nemoten nadaljnji razvoj telekomunikacijskega

omrežja v primeru dodatnih širitev in potreb v bližini obravnavanega območja.

Vodovodno omrežje:

Na območju OPPN je zgrajeno javno vodovodno omrežje v upravljanju Javnega komunalnega podjetja

Grosuplje. Primarno oskrbovalno vodovodno omrežje preseka 100mm in 90mm poteka ob južni strani

regionalne ceste Ivančna Gorica – Žužemberk, sekundarno vodovodno omrežje preseka 75mm pa poteka ob

javni poti, ki mimo pokopališča vodi od regionalne ceste proti jugu območja. Hidrantno omrežje z nadzemnimi

in podzemnimi hidranti je izvedeno vzdolž primarnega in sekundarnega vodovodnega omrežja.

Z OPPN je predvidena izgradnja novega oskrbovalnega vodovodnega omrežje ter zgoščevanje nadzemnih

hidrantov na obstoječem in novo načrtovanem vodovodnem omrežju. Lega obstoječih in novo predvidenih

hidrantov je povzeta iz požarne študije. Kot obstoječa se ohranita dva hidranta, en hidrant se prestavi in

izvede v nadzemni izvedbi, štirje pa se vgradijo kot novi. Vodovodni priključki se za posamezne novo

predvidene objekte izvedejo s PE cevmi, pod voznimi površinami vloženimi v zaščitne cevi ustreznega preseka.

Vodomerno mesto se praviloma nahaja na dostopnem mestu izven cestnih in parkirnih površin, v oddaljenosti

do 70m od mesta priključitve priključnega vodovodnega omrežja. Vodomerno mesto se izvede v zunanjem

podzemnem vodomernem jašku. Za večstanovanjske stavbe se vodomeri vgradijo v skupni zunanji vodomerni

jašek, priključne vodovodne cevi se vodijo do posameznih stanovanj ločeno od vsakega vodomera posebej. Pri

načrtovanju objektov in naprav za oskrbo s pitno vodo je potrebno upoštevati določila Pravilnika o tehnični


izvedbi in uporabi javnih vodovodov na območju Občine Ivančna Gorica.

Objekta 01 (objekt za mirno obrt) in 02 (poslovno-stanovanjski objekt) se na obstoječe primarno

vodovodno omrežje priključita s hišnima vodovodnima priključkoma do zunanjih vodomernih jaškov, lociranih

na funkcionalnih zemljiščih v lasti posameznega investitorja.

Objekt 03 (dozidava kulturnega doma) se priključi na novo načrtovano priključno vodovodno omrežje –

vodovod »A« PE d50mm.

Obstoječo sekundarno omrežje PE izvedbe d75mm se nadomesti z novim vodovodom »B«, ki se izvede z

vodovodnimi cevmi NL preseka 100mm po trasi novo načrtovane ceste P od križišča z regionalno cesto do

južnega dela stanovanjskih stavb 011 in 012, kjer se namesti novi nadzemni hidrant. Obstoječi hidrant, lociran

vzhodno od cerkve, se po izgradnji vodovoda B priključi na novo vodovodno cev, obstoječi hišni priključek za

počitniške hiše, JZ od načrtovanih stavb 011 in 012, pa se ukine in naveže na novo predvideno priključno

vodovodno omrežje PE izvedbe d50 mm - vodovod»B2«. Nanj se s hišnima vodovodnima priključka priključita

tudi stanovanjska objekta 011 in 012.

Po cesti D se z odcepom iz vodovoda »B1« izvede priključno vodovodno omrežje »B1« NL izvedbe preseka

80mm, iz katerega se stavbe 04 (poslovno stanovanjski objekt) 05, 06, 07, 09 in 010 (vse stanovanjska hiša)

ter stavba 08 (poslovno stanovanjski objekt) priključijo s posameznimi hišnimi vodovodnimi priključki do

zunanjih vodomernih jaškov.

Kanalizacija:

Na območju OPPN je v veljavi Aglomeracija ID 6572 Zagradec velikosti 643 PE. Aglomeracija se nahaja

na občutljivem območju in na območju kopalnih voda. Na območju OPPN je zgrajeno javno kanalizacijsko

omrežje M in M1, ki odvaja padavinske vode iz območja regionalne ceste in njene bližnje okolice. Trasa kanala

M poteka po severni strani regionalne ceste in se SZ za objektom O1 po makadamski poti preusmeri proti

zahodu, proti reki Krki. Kanal M1 se priključi na kanal M severno nad objektom O2. Odvajanje in čiščenje

komunalne odpadne vode se izvaja z obstoječimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami.

Izvaja se javna služba odvoza blata iz obstoječih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav.

Zaradi opremljanja poselitvenega območja z javno kanalizacijo in zagotovitve ustreznega odvajanja in

čiščenja komunalne odpadne vode je potrebno v OPPN ob gradnji cest zgraditi primarno in sekundarno

kanalizacijsko omrežje komunalne odpadne vode. Kanal S predstavlja primarni del javne kanalizacije in poteka

v sredini južnega vozišča regionalne ceste, se vzhodno za objektom O2 preusmeri proti jugu do javne poti JP2

in v nadaljevanju poteka po JP2, JP1, preko parkirišča objekta O8 in po JP4 do meje območja OPPN.

Sekundarni kanali S1, S2, S3 potekajo po severnem delu regionalne ceste, po pločniku, in na treh mestih tudi

prečijo regionalno cesto in se priključijo na kanal S. Sekundarni kanal S4 poteka po JP 3, sekundarni kanal S5

pa po JP1 in po JP4. Po izgradnji primarnega kanala S in sekundarnih kanalov S1, S2, S3, S4 in S5 ter čistilne

naprave Zagradec se vse stavbe iz OPPN priključijo na javno kanalizacijo s hišnimi kanalizacijskimi priključki.

Do izgradnje javnega kanalizacijskega omrežja pa se odvajanje in čiščenje odpadne vode izvaja za vsak objekt

posebej z internim kanalizacijskim omrežjem odpadne vode in malo komunalno čistilno napravo, ki mora

ustrezati pogojem čiščenja na območju kopalnih vod, ter ponikanjem očiščenih vod v podzemlje preko

filtrnega sloja, vse na zemljiščih investitorjev posameznih stavb.


Za odvajanje padavinske vode s streh, tlakovanih površin, cest in parkirišč se zgradi interno oziroma javno

kanalizacijsko omrežje padavinske vode oziroma se uporabi obstoječe kanalizacijsko omrežje padavinske vode.

Padavinske vode iz streh, utrjenih površin, cest in manjših parkirišč enostanovanjskih stavb se odvajajo v

podzemlje preko meteornega kanalizacijskega omrežja in preko padavinskih ponikalnic, padavinske vode iz

večjih parkirišč stavbe O2, parkirišča nasproti stare šole, parkirišča pred mrliško vežico, parkirišča stavbe O4 in

parkirišča stavbe O8 pa še preko lovilcev olj.

Padavinske vode iz načrtovanih objektov, njihovih pripadajočih tlakovanih površin in parkirišč se odvajajo

preko internega kanalizacijskega omrežja padavinske vode in ponikajo preko meteornih ponikalnic, zgrajenih

na zemljiščih investitorjev posameznih stavb. Padavinske vode iz ceste JP2, pripadajočih parkirišč in tlakovanih

površin župnišča, stare šole in objekta O3 se odvajajo preko kanalskega sistema M2. Padavinske vode iz

tlakovane ploščadi in iz parkirišča pred mrliško vežico se odvajajo preko kanalskega sistema M3. Padavinske

vode iz dela ceste JP2, dela ceste JP1, ceste JP3 in ceste JP4, in tlakovanega območja mrliške vežice se

odvajajo preko kanalskega sistema M4. Padavinske vode iz dela ceste JP1 ter pripadajočih parkirišč ob

pokopališču se odvajajo preko kanalskega sistema M5.

Pri načrtovanju objektov in naprav za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode je

potrebno upoštevati določila Pravilnika o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za odvajanje in

čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda na območju Občine Ivančna Gorica.

5. DRUGA MERILA IN POGOJI NA PODLAGI OPN

5.1. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,

varstvo pred požarom

Varstvo pred poplavami, plazovi in erozijo

Posegi na območja poplavne nevarnosti so dopustni le skladno s predpisi s področja zaščite pred

poplavami in z njimi povezane erozije voda.

Na erozijskih območjih je prepovedano poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje

hudournikov, poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode, izvajanje

zemeljskih del, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča. Na ogroženih

območjih niso dopustni posegi v prostor, ki bi lahko povzročili materialno škodo na objektih ali bi negativno

vplivali na druge objekte in območja. Za vsako gradnjo na območjih površinske, globinske in bočne erozije ter

pogojno stabilnih zemljiščih je potrebno predhodno pridobiti mnenje službe s področja geotehnike.

Območje urejanja se ne nahaja na poplavnem ali erozijskem območju.

Varstvo pred potresi

Objekti morajo biti grajeni v skladu s Karto potresne nevarnosti. Za obravnavano območje je projektni

pospešek tal 0,2g.

Varstvo pred požarom

Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja.

Zagotoviti je potrebno ustrezne odmike med objekti, da je onemogočen prenos požara z objekta na objekt oz.


protipožarne ločitve za objekte, ki so združeni. Zagotoviti je potrebno dostop in površine za intervencijska

vozila, omogočiti je potrebno zadostno količino vode za gašenje iz hidrantnega omrežja ali rezervoarja kapnice

ali površinskega vodotoka.

5.2. Varovanje zdravja

Varstvo pred hrupom

Stopnje varstva pred hrupom so določene v študiji Določitev območij varstva pred hrupom na območju

občine Ivančna Gorica. Obravnavana lokacija spada v III. območje varstva pred hrupom. Novogradnje je

potrebno načrtovati tako, da ne bodo povzročale čezmerne obremenitve območja s hrupom. V varovalnih

pasovih javnih cest je vse posege potrebno načrtovati tako, da ne bo potrebna izvedba dodatnih protihrupnih

ukrepov zaradi prometa na cesti.

Varstvo vodnih virov

Za vse posege na vodovarstvenih območjih je potrebno pridobiti pogoje in soglasje organa pristojnega za

vode.

Območje urejanja se delno nahaja v varovalnem pasu vodotoka reke Krke.

Varstvo zraka

Pri načrtovanju in gradnji novih objektov je potrebno upoštevati vse predpise za varstvo zraka in

zagotoviti, da pri obratovanju ne bodo prekoračene dovoljene emisije, načrtovati racionalno rabo energije in

izboljšanje toplotne izolacije stavb, novogradnje orientirati tako, da bo mogoča čim boljša izraba sončne

energije. Vsi viri onesnaženja morajo biti grajeni, opremljeni in vzdrževani tako, da v zrak izpuščajo čim manj

škodljivih snovi. Pri prehajanju emisij prahu iz tal v zrak iz transportnih in gradbenih površin ter deponij

gradbenih materialov je potrebno le te preprečit z vlaženjem površin ob sušnem in vetrovnem vremenu.

5.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin

Posegi v okolje in prostor so dopustni le, če ne povzročijo čezmerne obremenitve. Vsak poseg v okolje

mora biti načrtovan in izveden tako, da povzroči čim manjše obremenjevanje okolja. Povzročitelj onesnaženja

mora izvesti ukrepe potrebne za preprečevanje in zmanjševanje onesnaženja, tako da njegove emisije ne

presegajo predpisanih mejnih vrednosti.

Z upoštevanjem kriterijev trajnostne in samooskrbne gradnje je potrebno doseči čim manjše obremenitve

na okolje.

5.4. Ohranjanje narave

Za vsak poseg v evidentirano območje ohranjanja narave je obvezno pridobiti in upoštevati usmeritve in

projektne pogoje ter pridobiti soglasje pristojne službe za ohranjanje narave.

Območje urejanja se nahaja v bližini območja zavarovanih naravnih vrednot ali na ekološko pomembnem

območju.


5.5. Varstvo kulturne dediščine

Za vsak poseg v registrirano območje dediščine je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in

soglasje, ki jih izda organ pristojen za varstvo kulturne dediščine. Za poseg v registrirano arheološko dediščino

je potrebno pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Na

območja registriranih arheoloških najdišč ni dovoljeno posegati na način, ki bi lahko poškodoval arheološke

ostaline. Za posamezna arheološka najdišča, za katere prostorski akt dopušča posege je treba v fazi priprave

projektne dokumentacije izvesti predhodne arheološke raziskave in rezultate upoštevati pri vseh nadaljnjih

aktivnostih; obseg arheoloških raziskav opredeli strokovna pristojna javna služba.

obČinski podrobni prostorski naČrt...ab jereb arhitekturni biro d.o.o. tel.:01 786 35 20, gsm: 041...

Documents