oblig reseni primeri

7/28/2019 Oblig Reseni Primeri

1/16

Anton v trgovini z barvami naroa barve za podjetje pri katerem je zaposlen.Ljubo, direktor podjetja, kjer Anton dela, nato te raune trgovini z barvamiporavna. Nekega dne Anton v trgovini naroi barve za lastno uporabo, ko patrgovina zahteva plailo od Ljuba ta rauna noe poravnati, e da jih je Antonnaroil zase ne za podjetje in da tako ali tako Anton sploh nima pooblastila, dabi naroal barve za podjetje. Kaj lahko v tem primeru stori trgovina z barvami?Kdo ima kakne zahtevke proti komu...

Anton ima/je imel poslovno pooblastilo - pooblastilo po zaposlitvi (80 OZ) in na podlagi pogodbez gospodarsko drubo ali samostojnim podjetnikom zato pravico sklepati in izpolnjevati ustreznepogodbe, v tem primeru naroanje barv za Ljuba. Gre pravtako za kontinuirano poslovanje Ljubain trgovine z barvami. S tem, ko je naroil barve zase je prekorail pooblastilo (72 OZ), prekorail

je svoje pravice v zvezi s posli, za katere je pooblaen. Za posle, kjer je zastopnik prekorailpooblastilo velja, da ne veljajo, e jih zastopanec ne odobri. Ljubo posla ni odobril. Kadargospodar noe odobriti posla, velja pravilo, da zastopnik in zastopanec odgovarjata solidarno zakodo, povzroeno dobroverni stranki, ki ni vedela in bila dolna vedeti za prekoraitev. Trgovinaz barvami lahko zahteva plailo kupnine od Ljuba in Antona. e dolg plaa Ljubo ima natoregresni zahtevek proti Antonu.

Glede na to, da je Anton dalj asa naroal barve in je Ljubo vedno plaal raune, lahkopredvidevamo, da je Anton pooblastilo imel. e bi Anton naroil barve za podjetje, Ljubo pa bitrdil, da Anton sploh nima pooblastila. Bi bilo mogoe, da je Ljubo medtem preklical ali zoilpooblastilo Antonu, to pa ne bi imelo uinka nasproti dobrovernim tretjim, v tem primeru trgoviniz barvami (78 OZ). Ljubo bi moral plaati, saj bi pravni posel veljal. Porajalo bi se vpraanje ali jeAnton za to spremembo vedel. e ni vedel in ni bil dolan vedeti za preklic pooblastila, potemLjubo ne bi mogel zahtevati povraila kode. e pa bi Anton vedel, vendar kljub vsemu sklenilposel bi Ljubo lahko zahteval povrailo kode zaradi nevestnega ravnanja pooblaenca.

Darja podari Aleu in Mojci avto za porono darilo. Ale in Mojca se nato neporoita, avto pa obdri Ale. Kaj lahko stori Darja, kdo je pasivno legitimiran,

opredeli nastali poloaj...Darja je darovalec. Ale in Mojca pa obdarjenca. Darja je podarila avto gleda na priakovanopodlago poroko, ki pa se kasneje ni uresniila, saj se par ni poroil - condictio causa datacausa non secuta. Aktivno legitimirana je Darja, pasivno Ale in Mojca. Darja ima kondikcijskizahtevek za vrnitev stvari oziroma nadomestitev vrednosti le te avta od Alea in Mojcehkrati , saj gre za za individualno doloeno (species) nedeljivo obveznost, kjer morajo priizpolnitvi sodelovati vsi dolniki.

Nogometna tekma, napadalec hoce dat gol, se zazene, ne more se vec ustavit,Tomaz hoce ubranit, potem naletita skupaj Tomaz dobi poskodbe. Drugacetekma ni bila groba. Tomaz kasneje zahteva odskodnino za telesne in dusevnebolecine.a) Katere predpostavke mora dokazovat Tomaz? (skodni dogodek, skoda,vzrocna zveza - ker to dokazuje oskodovanec)b) Napisi svojo odlocitev, ce bi bil sodnik (ni krivde, ni naklepa, ni ga zanalasc)c) Pravno okvalificiraj nastalo situacijo

a) Gre za nepremoenjsko kodo telesne in duevne boleine. Predpostavke zaodkodninsko odgovornost so nedopustno ravnanje, nastanek kode, vzrona zveza med njimater odgovornost povzroitelja, kar dokazuje okodovanec Toma.

b) V tem primeru gre za izkljuitev nedopustnosti in kode zaradi privolitve okodovanca volenti non fit iniuria, nogomet je zaradi okoliin, v katerih se odvija (hitrost, nepredvidenostS. Kohne 2013


2/16

situacij..), e v svojem bistvu zavezan s tveganjem oziroma nevarnostjo, zato mora to tveganje,ki je za nogomet normalno, prevzeti nase tisti, ki se z njim ukvarja. Do odkodnine Toma niupravien.

Drugae bi bilo, e bi bila podana krivdna odgovornost napadalca, ki bi Tomaa namernopokodoval . V tem primeru bi se odkodnina doloila glede na teo krivde in posledice.

17-letni Toma se spua po toboganu na bazenu, ko pride do konca ga nekdo"nabae" na polno, da ima teke pokodbe hrbtenice. Na vrhu kopalce spuareevalec iz vode + semafor z rdeo oz. zeleno lujo. Stari zahtevajoodkodnino od lastnika kopalia. Oni pravijo, da niso odgovorni, ker so imelitablo "uporaba tobogana na lastno odgovornost" ter semafor in trdijo, da nisoodgovorni. Opredeli razmerja med njimi, kako se ekskulpirajo, ali so res napisiin semafor dovolj, da niso odgovorni, v kaknem primeru bi odgovarjal samookodovanec. Pravno utemelji odgovornosti.

17-letni Toma- okodovanec, je utrpel nepremoenjsko kodo teke pokodbehrbtenice .

Kopalie odgovarja za delavca reevalca iz vode, objektivno - odgovarja za kodo, ki jo povzroi delavec pri delu, razen e dokae, da je delavec v danih okoliinah ravnal tako kot jetreba.

Reevalec iz vode lahko tudi neposredno odgovarja, e je podana krivdna odgovornost in jekoda nastala zaradi naklepa ali hude malomarnosti. Takrat ga lahko okodovanec neposrednoterja za okodnino. (e se je morda reevalec pomenkoval z dekleti namesto, da bi opravljalsvoje delo in nadzoroval kako se kopalci spuajo po toboganu je odgovoren za hudomalomarnost.)

Opozorilne table in semaforji nikakor ne izkljuujejo odgovornosti lastnika kopalia .Lastnik je e vedno bodisi objektivno ali subjektivno odgovoren za kodo ki nastane, saj je dolanposkrbeti za nadzor, varnost, ustreznost, primerno vzdrevanje...

Okodovanec izkljuno ne bi odgovarjal, bi se pa kopalie poskualo ekskulpirati dokazati,da koda izvira izkljuno iz ravnanja okodovanca (nepredvidljivost, neizogibnost, trajnostposledic) - Toma bi se lahko recimo ustavljal med samim spustom, ali je bil zaradi prekomernepoasneji, vendar to ni nepredvidljivo. Poleg tega mora reevalec opazovati kdaj je prejnjaoseba zapustila tobogan in se umaknila iz naletne toke in ele nato dovoliti spust naslednjemu.

Kopalie bi se lahko ekskulpiralo zaradi ravnanja tretjega osebe, ki se je spustila za Tomaem in ga pokodovala, e ta oseba ni posluala reevalca, da se e ne sme spustiti potoboganu.

Opcij je ve : odgovarja kopalie , e ne more dokazati, da je delavec ravnal pravilno ali paodgovarja reevalec iz vode zaradi hude malomarnosti ali pa odgovarja tretji , ki se je spustil za Tomaem, e ta ni upoteval reevalevih pravilnih navodil.

Neka zenska se dogovori z racunovodskim servisom, da bo za njih opravljala

dela proti placilu za dolocen cas v tednu, potrebovali naj bi jo najmanj 2 leti,priskrbeli bi material pisarniski in rac. program..

S. Kohne 2013


3/16


4/16

e pa Karel ni vedel ima pravico do odkodnine, za kodo, ki mu je natsala zaradi razdrtepogodbe, odkodnino zahteva od Sonje.

A in B se dogovorita za menjavo stvari, A bo dal b-ju 250.000 vreden TV,B paA-ju golf palice(300.000). A pusti na ploniku odklenjen avto in ukradejo tv, Apravi da ne more izpolniti, B se ne strinja. Pravna pravila ki se na to nanaajoin zahetvki??

Gre za menjalno pogodbo-premutatio , oba pa morata pridobiti LP na novo pridobljeni stvari.Veljajo pravila iz prodajne pogodbe.

Ker je A pustil avto odklenjen gre za zakrivljeno naknadno nemonost izpolnitve pogodbe.Izpolnitev obveznosti stranke dvostranske pogodbe je postala nemogoa zaradi dogodka, zakaterega odgovarja A stranka , zato lahko druga stranka B po svoji izbiri ostane pri pogodbi inzahteva odkodnino zaradi neizpolnitve (pozitivni pogodbeni interes) ali pa odstopi od pogodbein zahteva povrnitev kode (negativni pogodbeni interes).

Maja iz gledalia najame znanega tipa da bi pel za 5000. Pol pa e enega ki ga prvi nemara in zato odpove nastop. Drugi se ponudi da bo pel za 8000. Monosti?

Gre za podjemno pogodbo locatio conductio operis . Maja je naronik in pevec 1 jepodjemnik. Tudi med Majo in pevcem 2 gre za podjemno pogodbo. Posel, ki ga morata pevcaizpolniti je tukaj telesno in umsko delo. Maja lahko odstopi od pogodbe pred iztekom roka zaizpolnitev, saj je oitno da pevec 1 ne bo izpolnil svoje obveznosti (107 OZ) in zahteva povrnitevkode. Ker mora Maja novega pevca plaati 8000, je njena koda 3000, katere povrnitev bozahtevala od pevca 1.

Maja negovala Petra 5 let do njegove smrti,v zameno je priakovala darilo in ga nidobila. Pravni poloaj? Kako lahko dosee darilo ali povrnitev strokov in od koga?Rok inpravna podlaga za zahtevke?

Darila Maja ne more dosei, saj je darilo svobodna volja darovalca.

Lahko pa dosee povrnitev strokov in sicer lahko to dosee v zapuinskem postopku, odvisnopa je, e bodo dedii te stroke tudi priznali, ali pa bo zapuinsko sodie napotilo Majo napravdo zoper dedie zaradi uveljavitve zahtevka po izloitvi dela zapuine.

Petra naroi hrano,luka se zastrupi, dobi telesne boleine,duevne,zastrupitev, sproidedno bolezen.

Luka je utrpel nepremoenjsko in premoenjsko kodo.

Predpostavke za odkodninsko odgovornost so nedopustno ravnanje, nastanek kode,vzrona zveza med njima ter odgovornost povzroitelja, kar dokazuje okodovanec Luka.

Okodovancu pripada pravina denarna odkodnina, neodvisno od povraila premoenjskekode, pa tudi e premoenjske kode ni bilo, ki jo bo Luka terjal od restavracije, e bo dokazal

vzrono zvezo med zastrupljeno hrano in kodo, ki jo je utrpel.

S. Kohne 2013


5/16

Vendar je Luka imel tudi premoenjsko kodo zaradi telesne pokodbe in prizadetegazdravja dedne bolezni ki prinese stroke zdravljenja, izgubljeni zasluek in drugo kodozaradi trajne nezmonosti za delo, za slednje se povrailo plauje kot denarna renta.

Vazektomija- zdravnik ni obvesti mokega da do 4 tedne po opravi lahko ima spolneodnose le z dodatno zaito, ker ni e ziher da je uspeno opravljena. ena po 10mesecih po opravi vazektomije rodi dvojka. mo vloi zahtevek za preivnino, ki gazahteva od zdravnika, ena pa ga toi za pretrpljene telesne boleine v nosenosti-tekanosenost- utemelji zahtevke: moa in ene, kdo ima katerega in zakaj- kako je odgovoren zdravnik- kako se lahko ekskulpira odgovornosti

Mo ima premoenjsko kodo, ko bo moral skrbeti za otroka. ena ima nepremoenjsko kodo telesne boleine in premoenjsko, ko bo morala skrbeti za otroka.

Zdravnik je slabo razloil in kril svojo pojasnjevalno dolnost.

V primeru kritve pojasnilne dolnosti gre za civilni delikt, ki ima ob izpolnjenih predpostavkah zaposledico odkodninsko odgovornost. Te predpostavke so: nedopustno ravnanje zdravnika(nedopustno kodljivo dejstvo), nedopustna koda, vzrona zveza in odgovornost. V naempravnem sistemu je v zdravstvu uveljavljena subjektivna odkodninska odgovornost, vendar sepojavljajo tendence k vzpostavitvi objektivne odgovornosti. (Samec)Zdravnik v primeru zapletov odgovarja objektivno, objektivno subjektivno alisubjektivno (Z. Deman).

Mo ne more zahtevati preivnine, saj je preivnina predvidena med drugimi strankami, ima pa

odkodninski zahtevek renta, glede na standarde, ki so sicer doloeni pri preivnini) gre zabodoo kodo, seveda e zdravnik odgovarja ni bil dovolj skrben zanj se predvidevaskrbnost strokovnjaka stroja skrbnos t. Dokazno breme nosi okodovanec torej mo vse 4 predpostavke.

ena, ki ima posredno kodo (okodovanec mo in ena, kot 3.os. z vzrono zvezo), lahkoprav tako zahteva odkodnino za svojo nepremoenjsko kodo gre ji pravina denarnaodkodnina.

Zdravnik se lahko eskulpira, e dokae, da je koda nastala brez njegove krivde da ni bilmalomaren pri svojem delu da je ravnal dovolj skrbno zanj velja skrbnost strokovnjaka

Gostinec A kupi pri prodajalcu pijao z embalao...embalao bi moral vrnati dodoloenega datuma, ampak je ne. zato prodajalec vloi tobo na odkodnino zaembalao ( nekaj takega)- utemelji za kaj gre- ali ima (e ima in kdaj ima) prodajalec ( in kaken ) zahtevek napram kupcu

Gre za zloeno pogodbo prodajno (pijaa) in posodbeno (embalaa).

Tobeni zahtevek, ki se glasi na plailo protivrednosti embalae je torej preuranjen . Toeastranka utemeljeno lahko zahteva vrnitev embalae, denarno vrednost embalae pa bi toeastranka lahko zahtevala od toene stranke ele v primeru, e bi se ugotovilo, da vrnitevembalae v naravi ni ve mogoa (ker je uniena, izgubljena ipd.). Dokler pa taka nemonostS. Kohne 2013


6/16

vrnitve sposojene embalae ni zatrjevana in dokazana, pripada toei stranki le stvarnopravnizahtevek za vrnitev embalae. Zarauna se kavcijska vrednost vraljive embalae (U Z AN C E pri vraanju in prevzemanju vraljive embalae).

Luka ( 11 let) ree starem, da gre za 3 urce na obisk k prijatelju lojzetu. vendar gresta vpaviljon gospe kurnikovi, kjer kadita cigarete. lojzetu je slabo in odide domov, madtemko luka e naprej kadi, nekaj ga prestrai in zbei, ter pusti neugasnjeno cigareto.Nastalo je za 5000 evrov kode. luka ima na raunu 2500e-- natej predpostavke za odkodninsko odgovornost- ali obstaja kavzalni neksus, oz. za kaj se gre- utemelji svojo odloitev, kako bi odloil, e bi bil sodnik, in komu bi prisodil odkodnino( kdo naj jo da)

Predpostavke odkodninske odgovornosti so: nedopustno ravnanje, nastala koda, vzrona zvezamed njima in odgovornost povzroitelja kode.

Kavzalni neksus oziroma vzrona zveza obstaja , saj je neugasnjena cigareta povzroilapoar, zaradi nedopustenga ravnanja Luke in zato je nastala koda.

Lukovi stari odgovarjajo subjektivno za kodo , razen e bodo dokazali da je koda nastalabrez njihove krivde. e bo dokazano, da je bil Luka zmoen razsojati, bo solidarno odgovarjalskupaj s stari.

e stari niso krivi potem bo Luka odgovarjal sam, e zmoen za razsojanje . Luka bomoral plaati iz svojih prihrankov vseh 2500. Sodie pa sme kadar to terja pravinost, zlastipremoenjsko stanje starev in okodovanca, naloiti starem, da morajo v celoti ali delomapovrniti kodo, eprav zanjo ne odgovarjajo . Stari bi tako morali doplaati razliko 2500, ebi bili odgovorni iz pravinosti.

Aleksander parkira svoj avto v javni hii, in vidi da se iz enega bmw-ja kadi dim- podpokrovom avtomobila, zato vzame gasilni aparat in ta dim pogasi. gasilni aparat sesprazne in ga je potrebno ponovno napolniti. Polnjenje stane 50 evrov.- za kaj se gre, ali lahko aleksander ( s svojim gasilnim aparatom) zahteva ter od kogapovrnitev teh 50' evrov-za kaj bi se lo, e aleksander nebi uspeno pogasil ognja in bi na avtu nastala koda- ali je kakna sprememba, e bi gasilni apartat vzel iz tujega avta( kabirolet, ki jeparkiran zraven)

Gre za gestijo in sicer za nujno gestijo, ker bi sicer nastala koda . Aleksander odvraapreteo se kodo. Lastnik Bmw-ja mora povrniti potrebne stroke, ki jih je imel Aleksander to je50 za polnjenje gasilnega aparata.

e je Aleksander v vsem pravilno ravnal glede na okoliine ima pravico zahtevatipovrnitev strokov polnjenje gasilnega aparata, etudi priakovani uspeh ni bil doseen torej etudi ni uspel pogasiti avta.

Gasilni aparat se ponavadi hrani v prtljaniku, kar pomeni da je moral Aleksander najverjetnejenasilno odpreti prtljanik in je zato nastala koda substituirana koda nastane priodvraanju druge kode. Naeloma bi moral za to drugo kodo odgovarjati storilec- torej

S. Kohne 2013


7/16

Aleksander, vendar, ker je ravnal visoko moralno in ker je vzrok njegovega ravnanjaprvotna grozea koda, bo moral to kodo povrniti lastnik Bmw-ja.

A pooblasti Bja za nakup veine delnic drube XY d.d. Pooblastitelj pri tem ni navedelnajvije zanj e sprejemljive cene. Po pravilih stroke prevzemov drub je potrebnonajprej opravit ogled poslovanja, postavit primerno ceno in nato sklenitprodajno pogodbo. B je sklenil prodajno pogodbo o nakupu delnic z XY d.d. zanesorazmerno visoko ceno, prav tako pa ni opravil ogleda poslovanja.a) Ali je A zavezan iz prodajne pogodbe, ki jo je sklenil B?b) Kakne monosti ima A in proti komu?

??

Gre za direktno zastopanje zastopnik ravna v imenu in na raun zastopanca .Zastopanec je upravien in zavezan, kot e bi sam opravil posel, e je zastopnik ravnal v mejahsvojih pooblastil. A je zavezan, e je zastopnik deloval v mejah pooblastil.

Ne gre za laesio enormis ker bi okodovanec moral vedeti za pravo vrednost.

Gre za oderuko pogodbo, saj je bila cena nesorazmerno visoka, prodajalec pa jeizkoristil nezadostno izkuenost in lahkomiselnost sopogodbenika - zastopnika , saj taoitno ni vedel kako se stvarem stree ni si ogledal poslovanja in ni postavil primerne cene.Oderuka pogodba je nina .

Naeloma je pogodba nina. V tem primeru pa je bila kupnina plaana. A lahko v roku 5 let odsklenitve pogodbe zahteva zmanjanje njegove obveznosti na pravien znesek, e je mogoeostane v tem primeru pogodba z ustrezno spremembo v veljavi. Sicer pa mora vsaka pogodbenastranka vrniti drugi vse, kar je prejela na podlagi take pogodbe. e vrnitev ni mogoa, je treba

dati ustrezno denarno nadomestilo.

A in B se dogovorita za pogodbeno kazen, A zamudi z izpolnitvijo. B zahteva pogodbenokazen - 3.000, in povrailo za preostalo kodo - 2.000. potem so pa bila 3 vpraanja- kaj mora dokazati B, da bo lahko zahteval pogodbeno kazen in- kaj A da se bo izognil plailu?- Kaj mora dokazati B da bo lahko zahteval 2.000 in e nekaj...

Pogodbena kazen stipulation poenae ne za denarne obveznosti.

Ko je pogodbena kazen dogovorjena za zamudo izpolnitve obveznosti, ima upnik B pravicozahtevati izpolnitev obveznosti IN pogodbeno kazen.

Dolnik A dokazuje, da je do zamude prilo zaradi vzroka za katerega ne odgovarja in zatoupnik B ne more zahtevati pogodbene kazni.

B mora dokazati, da je njegova koda veja od pogodbene kazni in zato zahtevarazliko do popolne okodnine 2000.

S. Kohne 2013


8/16

Mitja proda Lauri avtomobil in ji zatrdi, da ni bil nikoli pokodovan. Laura pa ez par dniugotovi, da je avtomobil pokodovan in je zato njegova vrednost manja. Je poloajdrugaen, e Mitja (ne)ve, da je avtomobil bil pokodovan

Gre za prodajno pogodbo in stvarno napako (oitno ali skrito). e gre za oitno napakoima Laura 8 dni od sklenitve pogodbe asa, da napako graja, skrito 8 dni od sklenitve oziroma 6mesecev od dneva izroitve stvari, razen e v pogodbi doloen dalji rok. Ti roki pridejo vpotev, e Mitja ne ve, da je bil avto pokodovan .

e pa Mitja ve, da je bil avto pokodovan ali mu ni moglo ostati neznano, potemkupec- Laura ne izgubi pravic iz napak, kljub zamudi grajanja.

Prodajalec odgovarja za oitne napake, e izjavi, da je stvar brezhibna.

Gospa V naroi modnemu oblikovalcu M, da ji kreira obleko, ki jo bonosila na javnem sprejemu ob prihodu pomembnega gosta iz tujine

v Slovenijo. M ji zagotovi, da bo ona edina nosila takno obleko.Obleka ni pravoasno izdelana. Prav tako pa ugotovi gospa V, da jeM drugi stranki naredil zelo podobno obleko .

Podjemna pogodba izdelava obleke fiksni posel - prevara

Opredeli izvor obligacijskega razmerja med V in M in konkretnoopredeli za katero vrsto obligacijskega razmerja gre z vidika OZ!

Podjemna pogodba, pogodba rezultata, s podjemno pogodbo se podjemnik zavezuje opravitidoloen posel, kot je izdelava ali popravilo kakne stvari, kakno telesno ali umsko delo ipd.,naronik pa zavezuje, da mu bo za to plaal.

Kakne zahtevke ima gospa V z vidika vsebine nastalega razmerja?Opredeli tako z vidika obligacijskega razmerja v ojem in iremsmislu! Upotevaj tudi monost, da je gospa V e vnaprej delnoplaala izdelavo obleke!

Obligacije v ojem in irem smislu; razlika kontrakt pogodba- Obligacija v OJEM smislu : terjatev z vidika upnika in dolg z vidika dolnika- Obligacija v IREM smislu : obligacijsko razmerje med strankama- KONTRAKT: je pogodba s katero nastane obligacijsko razmerje

S. Kohne 2013


9/16

- POGODBA : s pogodbo pa obveznost nastane , se spremeni ali ukine / prenehaVelja: vsak kontrakt je pogodba, ni pa vsaka pogodba kontrakt.

V ojem smislu: PRAVOASNA IZDELAVA in izroitev obleke (delo je bistven element) ter plailoza to

V irem smislu: Podjemna pogodba

Prilo do je tako do kritve podjemne pogodbe z vidika, da je rok bistvena sestavina pogodbe,katera je bila znana oblikovalcu M, torej gre za fiksni posel .

as je bistveni element fiksnega posla. Izpolnjeni morata biti 2 predpostavki:dogovor o natanno doloenem roku izpolnitve ;iz volje strank nedvomno izhaja, da glede na dogovorjeni rok pogodba stoji alipade.

Fiksnost lahko izhaja iz narave pogodbene obveznosti in drugih relevantnih okoliin.

Pride do razdrtja pogodbe PO SAMEM ZAKONU, gospa V lahko zahteva vrnitev predhodnoplaanega zneska ter zahteva povrnitev kode. Poleg tega pa lahko oblikovalevo ravnanje karse tie zagotovila, da bo obleka unikat, vendar je izdelal zelo podobno obleko za drugo stranko,kot PREVARO (dolus) [ 49 OZ]. Iz tega pravnega naslova

Prevara je dejanje, s katerim ena stranka : pri drugi stranki povzroi zmoto ; ali drugo stranko dri v zmoti z namenom, da bi drugo stranko napeljala k sklenitvi

pogodbe

Iz tega pravnega naslova lahko gospa V zahteva razveljavitev pogodbe, etudi zmota nibistvena (49/1), lahko zahteva tudi odkodnino

Kaken zahtevek bi imel M pri pravoasni izpolnitvi svojeobveznosti?

Prevara (49 OZ)

Kakne so obveznosti M, e si je gospa V namesto nepravoasnodobavljene obleke na hitro kupila drugo, drajo obleko?

konkretna koda (= kritni kup ) stranka terja razliko med vrednostjo nadomestno kupljeneenake stvari in vrednostjo dogovorjene stvari. Nadomestna stvar se kupi pri drugem prodajalcu.Npr. namesto mercedesa za potrebe prevaanja predsednika kupim BMW. Kritni kup je treba

S. Kohne 2013


10/16

opraviti v primernem asu, da se koda ne povea. Upnik mora dolnika v zamudi obvestiti onameravanem kritnem kupu. e tega ne stori, odkodninsko odgovarja zaradi neobvestitve.

Kaj pomeni z vidika obligacijskega razmerja med M in V prodaja

izdelane obleke drugi stranki?

?

V primeru, ki je naveden v toki 1, druga stranka nagovorioblikovalca M, da ji proda obleko, ki jo je izdelal za gospo V, zatoda bo lahko na sprejemu razirjala govorice, povezane zizostankom gospe. Pravno kvalificiraj to okoliino in navedimonosti gospe V!

prevara 3. osebe pri odplani pogodbi prevara tretjega vpliva na samo pogodbo le, e jedruga pogodbena stranka zanjo vedela ali bi morala vedeti. [ 49/(3)] Pri odplanih pogodbah seza izpodbojno upravienje zaradi prevare 3. osebe zahteva sodelovanje oz. slaba vera sopogodbenika pogodbo je mono razveljaviti le, e je sopogodbenik vedel ali bi moral vedetiza prevaro 3. osebe.

Odkodninska odgovornost prevaranta stranka, ki je v prevari sklenila pogodbo, imapravico zahtevati povrnitev nastale kode . [ 49/(4)]

Pri Darji so se zbrale prijateljice, da si ogledajo predstavitevnajnovejih kozmetinih izdelkov priznane blagovne znamke. Eva jeelela Darji pomagati pri postrebi sokov in ji je zato sledila vkuhinjo, kjer ji je spodrsnilo na politi tekoini na ploicah. Padla jein si zlomila nogo. Nastanejo ji stroki v viini 1000 . Ima kakenzahtevek zoper Darjo?

Vpraanje je, ali lahko mokra tla klasificiramo kot objektivno nevarno stvar za katero odgovarjanjen imetnik. Tukaj to ni primer (mogoe v Ameriki)

Lutex d.o.o. prejme ponudbo Jakoba O. o dobavi in plailupomivalnih strojev. Lutex d.o.o. na ponudbo odgovori z dopisom, v

katerem zapie: Sprejemamo vao ponudbo, pogodbo smo dali v

S. Kohne 2013


11/16

pregled naemu odvetniku. Ali takna izjava zavezuje Lutexd.o.o.? Ali je prilo do sklenitve pogodbe?

Sicer je v odgovoru uporabljen izraz sprejemamo ponudbo, vendar nadaljevanje dopisa jasno dokazuje, danameravajo ponudbo najprej pustit strokovno pregledati od odvetnika. Do veljavnega sprejema ni prilo,pogodba e ni sklenjena.

Druba Centis d.d., ki se ukvarja s prevozno dejavnostjo in Kljuek d.o.o. se dogovorita, da bo Centis d.d. opravil prevoz surovin zadrubo Kljuek d.o.o. Ko Centis d.d. polje raun za opravljenprevoz dobi od drube Kljuek d.o.o. odgovor, da ne bodo plaali,ker so bili prepriani, da bo prevoz opravljen brezplano. Ali bodruba Kljuek d.o.o. uspela s taknim ugovorom? Ali ima drubaCentis d.d. izpolnitveni zahtevek za plailo prevoznine?

Prevozna pogodba po OZ ni predpisana oblika je veljavno sklenjena

Viina plaila za prevoz

669. len

(1) e je viina plaila za prevoz doloena s tarifo ali s kaknim drugim objavljenim obveznimpravnim aktom, si s pogodbo ni mogoe izgovoriti vijega plaila.

(2) e viina plaila za prevoz ni doloena s tarifo ali s kaknim drugim objavljenim obveznimpravnim aktom in tudi ne s pogodbo, ima prevoznik pravico do obiajnega plaila za to

vrsto prevoza .

(3) Glede drugega se smiselno uporabljajo dolobe o plailu iz poglavja tega zakonika opodjemni pogodbi .

Glede na dejavnost Centis d.d. katera stranki ni mogla ostati neznana, torej da se ta ukvarja izkljuno oz. vpreteni meri s prevozno dejavnostjo, katera ima seveda pridobitni namen, se druba Kljuek d.o.o. nemore izgovoriti, da je prilo do recimo nesoglasja volj. etudi cena v sami pogodbi ni bila doloena, dajeOZ v 2. odstavku 669. lena prevozniku PRAVICO DO OBIAJNEGA PLAILA ZA ISTO VRSTO PREVOZA.

Druba Mavrica d.o.o. eli pospeiti svojo prodajo svinnikov,

barvic in drugih pripomokov za risanje med otroci. Zato poljepriznanemu ustvarjalcu slikanic za otroke ponudbo za izdelavobarvnega kataloga z junaki iz risank. ez nekaj dni dobi obvestiloS. Kohne 2013


12/16

svojcev, da je umetnik tragino preminul. Ali ponudba drubeMavrica d.o.o. e uinkuje?

Ponudba ne izgubi uinka, e pred sprejemom nastopi smrt ali nesposobnost enestranke, razen e izhaja nasprotno iz:

namena strank, obiajev, ali narave posla. [ 32]

Sicer daje zakon monost podedljivosti, vendar ta tukaj ne bi bila smotrna, saj je bila ponudbanamenjena izkljuno znanemu ustvarjalcu z namenom, da ON IZDELA BARVNI KATALOG, njegovidedii tega namena ne bi mogli izpolniti (primer da damo ponudbo za izdelavo slike pri Picassu,ta umre, sliko pa naslika njegov sin, ni istovrednosti)

Porotveno pogodbo, za obveznost dolnika nastalo 1.4.1999, sodne 2.4.1999 podpisali upnik, dolnik in porok. V njenem III. lenu

je doloeno, da se porok nasproti upniku zavezuje, da bo izpolnil ezapadli obveznosti dolnika, e jih dolnik ne bo poravnal v roku 60dni od podpisa te pogodbe. Dolnik ob zapadlosti obveznosti neplaa in upnik vloi tobo zoper poroka 5.5.2001. Porok ugovarjazastaranje svoje porotevene obveznosti, ker zatrjuje, da jenjegova porotevana obveznost zastarala, saj se je zavezalsubsidiarno. Kakna je vaa odloitev, e upotevate bodisi, da greza obveznost iz CP, bodisi iz GP?

SODBA: Sodba III Ips 2/2005Dogovor v porotveni pogodbi, da bo porok plaal e zapadlo obveznost dolnika, e ta tega nebo storil v doloenem roku po podpisu porotvene pogodbe, ne predstavlja dogovora osubsidiarnem porotvu . Zato v takem primeru porok za obveznost iz gospodarske pogodbeodgovarja kot porok in planik .

Jedro spora v tej zadevi je bilo ves as postopka vpraanje, ali gre pri toeni stranki zasubsidiarno ali solidarno porotvo . Od odgovora na to vpraanje je odvisno, ali je njenaporotvena obveznost po dolobi drugega odstavka 1019. lena ZOR zastarala ali ne. Ugovorzastaranja je bil namre v tej pravdi edini ugovor toene stranke . Sodii prve in drugestopnje sta ugotovili, da je bila toena stranka solidarni porok (porok in planik), zato njenaporotvena obveznost ni zastarala. Zato sta ugodili tobenemu zahtevku.

Ni sporno, da je bilo porotvo v tej zadevi dano za obveznost, nastalo iz gospodarske pogodbe.Zato se po dolobi etrtega odstavka 1004. lena ZOR domneva, da porok za tako dano porotvoodgovarja kot porok in planik, torej solidarno z dolnikom. Solidarnega porotva ne bibilo, e bi bilo med upnikom in porokom dogovorjeno kaj drugega. Toena stranka ves aspostopka (izrecno tudi v reviziji) trdi ravno to, da iz porotvene pogodbe izhaja dogovor, da greza subsidiarno porotvo. Revizijsko sodie v celoti soglaa s staliem sodi druge in prvestopnje, da iz pogodbe o porotvu kaj takega ne izhaja.

S. Kohne 2013


13/16

Porotveno pogodbo so dne 2.4.1999 podpisali upnik, dolnik in porok. V njenem III. lenu jedoloeno, da se porok nasproti upniku zavezuje, da bo izpolnil e zapadli obveznosti dolnika, e

jih dolnik ne bo poravnal v roku 60 dni od podpisa te pogodbe. Ta pogodba je za odloitev v tejzadevi materialno pravo, zato gre pri njeni razlagi za vpraanje pravilne uporabe materialnegaprava (torej za materialnopravno presojo pravilnosti sodb prve in druge stopnje) in ne zadejansko vpraanje ugotavljanja prave pogodbene volje pravdnih strank, kot zmotno menitoea stranka v odgovoru na revizijo. Po oceni revizijskega sodia iz nje zelo jasnoizhaja, da je bilo med upnikom in porokom dogovorjeno, da bo porok poravnaldolnikovi obveznosti, e dolnik tega ne bo storil v roku, doloenem s porotvenopogodbo . Glede na to, da gre nesporno za porotvo za obveznosti iz gospodarske pogodbe, bimoralo biti subsidiarno porotvu posebej, izrecno dogovorjeno (na primer s posebnimzapisom, da je porotvo subsidiarno, ali da mora upnik pred nastopom porokove obveznostinajprej pisno zahtevati izpolnitev od dolnika in mu dati dodatni rok za izpolnitev - glej doloboprvega odstavka 1004. lena ZOR). Takega dogovora pa v porotveni pogodbi ni. Presoja sodiprve in druge stopnje, da toena stranka odgovarja kot porok in planik, je torejmaterialnopravno pravilna.

Stranki posojilne pogodbe sta se dogovorili, da bo A posodil B-ju2000 evrov. Stranki sta se dogovorili, da lahko obveznostposojilojemalec izpolni z odstopom terjatve?

1. Za kakno obveznost gre?

Fakultativna obveznost

2. Kaken zahtevek na izpolnitev ima na voljo A, e B ne vrneposojila v dogovorjenem roku?

391. len

(1) Upnik sme pri fakultativni obveznosti zahtevati od dolnika le predmetobveznosti , ne pa tudi drugi predmet, s katerim lahko dolnik, e hoe, prav tako izpolnisvojo obveznost.

(2) e postane predmet obveznosti nemogo zaradi dogodka, za kateregadolnik odgovarja, sme upnik zahtevati le odkodnino , vendar se dolnik lahkooprosti obveznosti s tem, da izroi predmet, ki ga je upravien izroiti namestodolgovanega predmeta.

*Zelo dvoumen primer, izhajal sem iz besede (lahko), iz tega sklepam da gre zafakultativno obveznost in ne fakultativno terjatev (razlike so v upravienju upnika)vendar je isto mono (s pravilno argumentacijo), da je tudi drugo pravilno (s tem da

je manj verjetno, ker bi naj v tem primeru to doloal zakon ali pogodba, da ima upnik izbiro, tega pa ne vidim tukaj)

S. Kohne 2013


14/16

Osebi A (ena) je mo (oseba B) nedopustno prepreil vstop v hio.lo je za motenje posesti (stvarnopravno). Oseba A je (polegugotovitve motenja) zahtevala, da mo bodisi zamenja novokljuavnico, bodisi da ji izroi kljue nove kljuavnice.

Kako je bila v tobenem zahtevku opredeljena obveznost moa?

Sodie I.stopnje je taken TZ zavrglo. Utemeljeno?

JEDRO:Zahtevek je razumljiv in doloen, tudi e je postavljen v obliki alternativne obveznosti,torej: ali namestitev prejnjih kljuavnic, ali izroitev kljuev od novih kljuavnic.

IZREK:Pritobi se ugodi in se sklep sodia prve stopnje v izpodbijani t. 2 in 3 izreka razveljavi inse zadeva vrne sodiu prve stopnje v nadaljnji postopek.

OBRAZLOITEV:V izpodbijanem delu sklepa je sodie v preostalem delu tobo zavrglo....Protitaknemu sklepu se je pritoila toea stranka iz vseh pritobenih razlogov. Vstop v hio jemoen na dva naina in sicer z izroitvijo kljuev obstojeih kljuavnic ali pa z namestitvijokljuavnic, ki jih odpirajo kljui tonika. Gre za alternativno obveznost, gre za dva enakovrednanaina izpolnitve . Tonik je prost, ko izpolni en nain. Predlaga razveljavitev sklepa.

Pritoba je utemeljena.

Tobeni zahtevek je razumljiv in doloen, ter ustreza kriterijem iz l. 21 Zakona o izvrbi inzavarovanju. Tonik namre zahteva vzpostavitev posestnega stanja pred motenjem, karpa je mono dosei z montiranjem prejnjih kljuavnic, ali z izroitvijo kljuev novo nameenihkljuavnic. V obeh primerih bo toniku omogoen dostop v hio.

Zahtevek je postavljen v smislu alternativne obveznosti iz l. 384 Obligacijskegazakonika , ko v konkretnem primeru toena stranka lahko izbira med dvema predmetoma insicer med starimi in novimi kljuavnicami z ustreznimi kljui.Zahtevek je tudi izvrljiv, saj se izvrba alternativnih obveznosti izvaja po 17. poglavju Zakona oizvrbi in zavarovanju.Zavrenje tobe je bilo neutemeljeno, zato bo sodie nadaljevalo s postopkom.

V proda svoje posestvo z notarsko overjeno prodajno pogodbo K-ju.Istoasno se ustno dogovorita, da lahko K kupnino odplaujeobrono. Veljavno?

Neoblinost pogodbe

51. lenS. Kohne 2013


15/16

(1) Za sklenitev pogodbe se ne zahteva nikakrna oblika, razen e zakon drugae doloa.

(2) Zahteva zakona, da mora biti pogodba sklenjena v doloeni obliki, velja tudi za vse njenepozneje spremembe ali dopolnitve.

(3) Vendar so veljavne pozneje ustne dopolnitve o stranskih tokah, o katerih oblinapogodba ni ne govori, e to ni v nasprotju z namenom, zaradi katerega je oblika

predpisana.

(4) Veljavni so tudi pozneji ustni dogovori, s katerimi se zmanjujejo ali olajujejoobveznosti ene ali druge stranke, e je posebna oblika predpisana samo v interesu

pogodbenih strank.

Oblika pogodbe o prenosu nepreminin

52. len

Pogodba, na podlagi katere se prenaa lastninska pravica na nepreminini ali s katero seustanavlja druga stvarna pravica na nepreminini, mora biti sklenjena v pisni obliki .

(1) Obline pogodbe so pogodbe, pri katerih se zahteva, da je volja izraena v doloenivnaprej predpisani obliki . Velja naelo konsenzualnosti, ki se mu dodaja pogoj oblike zaveljavnost pogodbe.Smisel, zaradi katerega je doloena oblika, je: zavarovanje stranke pred nepremiljenim dejanjem; nesposobnost stran ke (potrebna je oblina odobritev skrbnika ali dravnega organa);

potreba po evidenci nad dogajanjem v pravnem prometu; javni interes .

Sicer zakon predpisuje obvezno pisno obliko za prodajne pogodbe za prodajo nepreminine,vendar sta bistveni sestavini pogodbe nepreminina in cena, ne pa nain plaila. V kolikor jeosnovna pogodba sklenjena v predpisani obliki in notarsko overjena, ne vidim ovire, da ne bimoral obveljati hkratni ustni dogovor o nainu plaila. Ne glede na nain plaila je vseenopotrebno plaati davek na promet z nepremininami in opraviti ostale obveznosti tako pri notarjukot na zemljikoknjinem sodiu, da lahko pride do veljavnega in uinkovitega prenosalastninske pravice na nepreminini, torej iz tega vidika argument javnega interesa, ki bi prepreilnaknadni ustni dogovor o nainu plaila, ne pride v potev.

Druba F uporabi sliko znanega igralca X, brez njegovega soglasja,za reklamo. X zahteva nadomestilo. Na kateri pravni temelj lahkoopre svoj zahtevek in v kakni viini?

Gre za neupravieno obogatitev Drube F na raun igralca X, ima obogatitvenizahtevek poelg tega pa tudi lahko naperimo odkodninski zahtevek, saj odkodninskeS. Kohne 2013


16/16

obveznosti praviloma ne izkljuujejo drugih civilnih reparacij. Kumulacija zahtevkov je torejdopustna.

190. len

(1) Kdor je bil brez pravnega temelja obogaten na kodo drugega, je prejeto dolan vrniti, e jeto mogoe, sicer pa nadomestiti vrednost doseene koristi.

(2) Z obogatitvijo je miljena tudi pridobitev koristi s storitvijo.

(3) Obveznost vrnitve oziroma nadomestitve vrednosti nastane tudi, e kdo nekaj prejme gledena podlago, ki se ni uresniila ali je pozneje odpadla.

S. Kohne 2013

oblig reseni primeri

Documents