občinsko glasilo - hrpelje-kozina

OBČINA HRPELJE - KOZINA

številka 3

letnik XIX - 2016

občinskoGLASILO

APRIL 2016

Avtor stare razglednice: Franz Horak (1904), avtorica nove fotografije: Danila Stojnič (2004)

APRIL 2016 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | AKTUALNO | 32 | AKTUALNO | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | APRIL 2016

IZ VSEBINE

FOTOGRAFIJI Z NASLOVNICEV nizu letošnjih naslovnic objavljamo foto-grafijo Danile Stojnič, ki je po sto letih od prve objave skoraj identično ponazorila isti motiv. Fotografijo in razglednico smo v gla-silu že objavili davnega leta 2005 ob njenem nastanku, vendar se nam zdi tako zanimiva, da jo ponavljamo na naslovnici, kot rečeno v nizu časovnih podob naših krajev.

ODPRTA MEJA BREZ OVIRNa cvetno nedeljo smo na Beki in v Botaču praznovali in slavili idejo Odprte meje, ki so jo kolegi iz Občine Dolina letos poimenovali v »Od-prto mejo brez ovir«. Saj ravno na tem prostoru smo posebej občutljivi za meje, ovire, prepreke, ki ločijo prostor, ki je drugače povezan tako na-ravno, kot kulturno. Zahvaljujoč pionirjem iz leta 1981, župani že 35 let negujejo plemenito idejo. Tako tudi letos, ko sta bila naša gostitelja župan Občine Dolina, Sandy Klun, ter županja Občine Hrpelje – Kozina, Saša Likavec Svetelšek. V svojem pozdravu sta izrazila veselje nad obiskom letošnje odprte meje, pa tudi skrb nad dogajanjem na odprti meji. Pou-darila sta pomen vzgajanja ideje Odprte meje tudi vnaprej. Že v petek se je naša osnovna šola pridružila pestremu programu sreča-nja več šol v organizaciji Dolinske občine. V nedeljo zjutraj je pomlad zvabila številne pohodnike, ki so pod vodstvom PD Slavnik obiskali pre-hodili Dolino Glinščice. Za pomoč pri organizaciji se zahvaljuje-mo Policijski postaji Kozina, domačinom Beke, Maticu Štavarju in Tinetu Babudru za kulturni program, gostincu Francu Poropatu za toplo malico, PD Slavnik za organizacijo pohoda in PGD Materija za nudenje pomoči obnemogli planinki ter vsem, ki so kakorkoli pomagali pri izvedbi.Ester Mihalič, Foto: Martin Žerjal in Ester MihaličČlanek ni bil lektoriran.

ODPRTA MEJA BREZ OVIR 211. REDNA SEJA, ŠPORTNIK KRASA IN BRKINOV 2015 3OBVESTILO O NAČINU OBRAČUNA 6JAVNI RAZPISI 7TEČAJ VARNO DELO Z MOTORNO ŽAGO 8PREDSTAVITVENA DELAVNICA 9DIGITALIZACIJA ŠOLSKIH POTI 9PRIZNANJA OB DNEVU CIVILNE ZAŠČITE 10V PREŠNICI SE DOGAJA, ENERGETSKA UČINKOVITOST 11DODELJEVANJE NEPOVRATNIH SREDSTEV 12AGRARNE SKUPNOSTI, PO NOVI ZAKONSKI UREDITVI 13EKO NOVICE, MAMA JE ENA SAMA 14DAN ŽENA 16KD DOTIK 17ZAGOTAVLJANJE ČEBELJIH PAŠ 18SUHOZIDNA GRADNJA 19MEŠANI PEVSKI ZBOR DIVAČA 20MARČEVSKA RAZSTAVA, ŽLAHTNA NOVIČKA 21NADARJENI OTROCI V DIMNICAH 22SOUDELEŽENI V RAZISKAVI, BALILLA 22IZ PRGIŠČA ROK VIKTORJA SAKSIDE 23ŠPORT 24MESNICA »REBRU« 25DOBRA HIŠA ZDRAVJA V ČIČARIJI, »JANČKI« 26NOVOROJENČKI, MLADARIJE 27KRAŠKA GMAJNA SKRITI PREDMET 34ZBIRAMO ZAMAŠKE ZA ELVISA 35ZGODBARNICA 35ZA LJUBE KNJIGOLJUBE 38MINUTKA ZA MISEL 39STIK Z RESNICO 41INTERVENCIJE 42MALI OGLASI, NAPOVEDNIK 47KOLEDAR PRIREDITEV 48

ŠPORTNIK KRASA IN BRKINOV 2015Najboljše športnike Krasa in Brkinov je letos gostila ko-menska občina, natančneje Kobjeglava. Potekala je v za-četku marca, to je čas, ko se snidejo najboljši športniki, trenerji in drugi, ki jih šport zanima ali ga imajo le radi. Tudi letos je bilo tako, saj lahko z veseljem ugotovimo, da je bila prireditev lepo obiskana.

Osrednja točka dogajanja je bila razglasitev najboljših:Naj ekipa je bil Balinarski klub Hrast Kobjeglava, naj špor-tnik, za dosežene izjemne športne rezultate v atletiki v disci-plini skok v višino, Axel Luxa, naj športnica, ki je uspešna cestna kolesarka in je dosegla 4. mesto na svetovnem ama-terskem prvenstvu, pa Teja Gulič. Priznanja športnik Krasa in Brkinov v letu 2015 so prejeli:Andrej Prelc za osvojeni naslov državnega prvaka divizije

I v gorsko-hitrostnem avtomobilizmu, Jože Čepar za osvo-jeni naslov dvakratnega mladinskega državnega prvaka v streljanju z zračno in malokalibrsko pištolo, Jan Zavadlav za uspešne nastope in osvojeno 2. mesto v absolutni konkuren-ci v skokih na veliki prožni ponjavi, Klemen Sosič za osvo-jeni naslov državnega prvaka v balinanju v disciplini krog, Grega Krečič za osvojeno 2. mesto s slovensko rokometno reprezentanco do 19 let in Matija Povh za uspešne nastope in osvojeno srebrno kolajno na mladinskem svetovnem pr-venstvu v balinanju.

Priznanja za najboljše športne dosežke v letu 2015 so prejeli: ŠD Jadran Bluemarine Hrpelje - Kozina za uvrstitev v 1.a člansko Žensko rokometno ligo, Jan Luxa za osvojeno 3. mesto na državnem prvenstvu v troskoku, Tomaž Prinčič

11. REDNA SEJA OBčINSKEGA SVETA OBčINE HRPELJE - KOZINA DNE 17. MARCA 2016Na 11. redni seji občinskega sveta Občine Hrpelje - Kozina dne 17. 03. 2016 so bili sprejeti naslednji sklepi:

1) Potrdi se zapisnik 10. redne seje z dne 10. 12. 2015. 2) Predstavnik javnosti v senatih za reševanje pritožb zoper

policiste se imenuje: Robert Grk, stanujoč v Ocizli 13/a, 6240 Kozina.

3) V Svet območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Sežana se predlaga predstavnico lokalne skupnosti Občine Hrpelje - Kozina: Andrejo Tomažič Hrvatin, stanujočo v Tubljah pri Hrpeljah 2/a, 6240 Kozina.

4) Sprejet je bil rebalans proračuna Občine Hrpelje - Kozina za leto 2016 in Odlok o spremembi proračuna Občine Hrpelje - Kozina za leto 2016. Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu.

• Občinski svet Občine Hrpelje - Kozina sprejme prvo dopolnitev Načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Hrpelje - Kozina za leto 2016 (priloga rebalansa).

• Občinski svet Občine Hrpelje - Kozina sprejme Načrt ravnanja s premičnim premoženjem Občine Hrpelje - Kozina za leto 2016.

• Sprejet je bil kadrovski načrt v organih skupne občinske uprave občin Divača, Hrpelje - Kozina, Komen in Sežana za leta 2016, 2017 in 2018.

5) Občinski svet Občine Hrpelje - Kozina je sprejel Odlok o imenovanju ulic v naselju Kozina v prvi obravnavi, s pripombami statutarno pravne komisije, ki se jih upošteva za drugo obravnavo.

6) Občinski svet Občine Hrpelje - Kozina je sprejel Odlok o javnem redu in miru v Občini Hrpelje - Kozina (druga obravnava). Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

7) Sprejet je bil Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi zavoda Območna razvojna agencija »ORA Krasa in Brkinov« po skrajšanem postopku.

8) Občinski svet Občine Hrpelje - Kozina sprejme Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o podlagah in

merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Hrpelje - Kozina po skrajšanem postopku. Sprememba odloka začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu.

9) Potrdi se Letno poročilo o izvedenih ukrepih iz akcijskega načrta Lokalnega energetskega koncepta in njihovih učinkih.

10) Občinski svet Občine Hrpelje - Kozina sprejme letni plan sej Občinskega sveta Občine Hrpelje - Kozina za leto 2016, in sicer:

11. redna seja OS dne 17. 03. 201612. redna seja OS dne 21. 04. 2016 13. redna seja OS dne 23. 06. 2016 Slavnostna seja dne 02. 09. 2016 14. redna seja OS dne 22. 09. 201615. redna seja OS dne 10. 11. 201616. redna seja OS dne 15. 12. 2016

11) Občinski svet Občine Hrpelje - Kozina daje pozitivno mnenje k dodelitvi koncesije za prirejanje iger na srečo gospodarski družbi Admiral Casino Mediteran, d.o.o., Bazoviška cesta 23, 6240 Kozina, za igralni salon na območju Občine Sežana, v prostorih hotela Tabor na naslovu Kolodvorska 4, Sežana.

12) Občinski svet Občine Hrpelje - Kozina se je seznanil z Letnim programom Nadzornega odbora za leto 2016.

13) Pod točko razno so svetniki obravnavali pripombe in nezadovoljstvo z delovanjem Zdravstvenega doma Hrpelje, izražene s strani občanov. Problematika Zdravstvenega doma Hrpelje se podrobneje ni obravnavala zaradi odsotnosti direktorice ZD Sežana, dr. Tadeje Pogačnik Godnič, ki se seje ni mogla udeležiti. Točka je bila prestavljena na prihodnjo sejo občinskega sveta.

Ester Renko, občinska uprava

Foto: Primorske novice


za osvojeno 3. mesto na EP v karateju in Aleš Suhadolnik za osvojeno 5. me-sto na članskem državnem prvenstvu v maratonu. Komisija je imela nalogo izbrati najper-spektivnejše mlade športnike in najve-čje dosežke mladih, tako so priznanje za športne dosežke mladih prejeli: Gašper Povh kot šestkratni državni pr-vak v balinanju do 14 let, Simon Požar za osvojeni naslov mladinskega držav-nega prvaka v balinanju v disciplini bli-žanje in natančno zbijanje, Združena ekipa mladincev balinarskega kluba Skala Sežana in Balinasrskega kluba Jadran Hrpelje - Kozina za osvojeni naslov državnih prvakov v balinanju, Tadej Stančič za osvojeni naslov dr-žavnega prvaka v teku na 600 metrov v kategoriji pionirjev in Manja Miklav-čič za uspešne nastope na evropskem prvenstvu v karateju.

Za najperspektivnejšega mladega špor-tnika na področju Krasa in Brkinov je bil proglašen Aljoša Skok, aktualni dr-žavni prvak v kategoriji pionirjev v teku na 60 in 100 metrov.

Podeljeno je bilo tudi priznanje za do-sežke na področju športa invalidov, in sicer Aleksandru Ževartu za uspehe v plavanju.

Slavnostna podelitev se je nadaljevala s podelitvijo jubilejnih plaket: Zlata plaketa je bila podeljena Nogo-metnemu klubu Jadran Hrpelje - Ko-zina za 90 let aktivnega delovanja in Rokometnemu klubu Jadran Hrpelje - KOZINA za 50 let aktivnega delova-nja na področju rokometa, ravno tako je zlato plaketo prejel balinarki klub Repentabor za 40 let aktivnega delo-vanja.

Najglasnejši aplavz navzočih je bila de-ležna prejemnica Častne listine za ži-vljenjsko delo, ki Majda Rodica. Za Občino Hrpelje - Kozina in tukaj-šnjo športno sfero je naredila ogromno. Kot učiteljica športne vzgoje je od leta 1971 do 2005 poučevala na OŠ Hrpelje, aktivno delovala v rokometnem klubu, društvu tabornikov in pri planincih.

Priznanja so športniki prejeli iz rok žu-panov vseh štirih občin: Divača, Hrpe-lje - Kozina, Komen in Sežana.Četrtič zapored je skupen izbor štirih občin povezoval Miha Penko, ki je bil tokrat v družbi možakarja števil-nih obrazov Marka Cirmana. Slednji je namreč s komičnimi vložki imitiral znana slovenska športna komentatorja Iva Milovanoviča in Mirana Ališiča ter s tem nasmejal občinstvo. Videli smo tudi nastop tolkalne skupine The Gro-over ter mladih plesalk, tudi dveh ple-salcev, skupine Be Funky.

Še enkrat ponosno čestitamo vsem pre-jemnikom priznanj!

OBRAZLOŽITVE ZA PRE-JEMNIKE NAGRAD NAŠIH

ŠPORTNIKOV:Združena ekipa mladincev Balinar-skega klub Skala Sežana in Balinar-skega kluba Jadran Hrpelje - Kozina, za osvojeni naslov državnih prvakov v balinanju v letu 2015 V lanskem letu sta se BK Skala Sežana ter BK Jadran Hrpelje - Kozina v kate-goriji združili ter uspešno nastopili na državnem prvenstvu mladincev. Tako je ekipa v letu 2015 zasedla 1. mesto v državni ligi. Člani te ekipe so nastopi-li tudi na državnih prvenstvih, kjer so osvojili 6 zmag in en neodločen izid

ter sezono zaključili brez poraza. S tem so postali najboljša mladinska ekipa v Sloveniji. Ekipa je nastopila v naslednji postavi: Simon Požar, Žiga Merslavič, Kevin Černigoj, Mike Zdravkovič in Erik Čeh.

Tadej Stančič, za osvojeni naslov dr-žavnega prvaka v teku na 600 metrov v kategoriji pionirjevEnajstletni Tadej že tretje leto pridno trenira atletiko v ŠD Hopla Sežana pod strokovnim vodstvom Saše Aleksandre Prokofjev. Treningi potekajo trikrat te-densko, zato je trdo delo obrodilo tudi lepe rezultate. Aprila 2015 je na dr-žavnem prvenstvu osvojil 1. mesto ter postal DRŽAVNI PRVAK pri pionirjih v disciplini 600 m. V maju je na regij-skem tekmovanju v kategoriji starejših pionirjev na 300 m osvojil 1. mesto. V lanskem letu je dosegel na mednaro-dnih turnirjih več vidnih rezultatov.

Nogometni klub Jadran Hrpelje - Ko-zina, za 90 let aktivnega delovanjaV letu 2015 je Nogometni klub Jadran Hrpelje - Kozina praznoval visoko 90. jubilejno obletnico ustanovitve. Usta-novljen je bil 2. 8. 1925 z imenom Špor-tni klub Jadran in je deloval do poznih petdesetih let prejšnjega stoletja. Nogo-met se je pričel igrati že leta 1922. Do leta 1932 je tekmoval med ekipami iz okolice Trsta (Rocolla, Sv. Ivan, Adrija, Tomazej, Primorje iz Opčin, Zarja iz Bazovice, Ponciano iz Trsta). Po drugi svetovni vojni se je klub preimenoval v Nogometni klub Jadran, katerega de-javnost je nato po letu 1960 zamrla, ker je zemljišče, na katerem je bilo igrišče, pričelo uporabljati podjetje Lesograd. Nogometni zanesenjaki so klub ponov-no oživeli v začetku sedemdesetih let, ko je bilo zgrajeno novo nogometno

igrišče v Krvavem Potoku, kjer je še danes. To je bil tudi eden od vidnejših uspe-hov kluba, saj so edino nogometno igri-šče v Občini Hrpelje - Kozina zgradili

športniki in posamezniki, ki so delovali popolnoma prostovoljno iz ljubezni do športa in nogometa. Klub je leta 1977 pričel tekmovati v Primorski nogometni ligi (PNL). Leta 1991 je bilo prelomno leto, ko je postal

prvak PNL in napredoval v III. Sloven-sko nogometno ligo (SNL).Naslednji pomemben trenutek je bila uvrstitev v II. SNL v sezoni 1996/97, v kateri je Nogometni klub Jadran tek-moval uspešnih sedem let.V vseh teh letih se je skozi delo kluba in trenerjev zvrstilo preko 300 igralcev. Prve nogometne korake so pričeli v na-šem klubu kasneje uveljavljeni igralci I. NZS: Andrej Cerkvenik, Igor Zobec in tudi Davor Škerjanc, ki je v lanskem letu postal novi predsednik NK Jadran.V naših vrstah so igrali tudi Vlado Ba-džim, Marko Božič, Nevijo Finkšt, Si-mon Gregorič, Marko Grižonič, Rok Grželj, Ermin Hasič, Davor Klarica, Željko Maksič, Mirjan Mikolič, Valter Sabadin, Aleš Samec, Robert Voljč, Pe-ter Železnik, Andrej Želko in državni reprezentant Goran Šukalo. Danes igra članska ekipa v EPNL in skupaj s sosednjim NK Železničar iz Divače pomembno delo v klubu pred-stavlja Nogometna šola vseh mlajših selekcij. V zelo uspešni sezoni 2015/16 ciljajo s selekcijo U-15 na preboj v I. ligo, saj so bili mladi nogometaši v pr-vem delu sezone nepremagljivi.Počastitev jubilejne obletnice so izvedli 20. 6. 2015. Ob tej priložnosti so izdali obsežen bilten – publikacijo 90 let za 90 minut, v kateri je na skoraj 90 straneh opisano in predstavljeno življenje in delovanje kluba v vseh teh letih.Ne smemo pa pozabiti vseh vidnih po-sameznikov in predsednikov, ki so se zapisali v zgodovino in ki so pisali zgo-dovino kluba in nogometa v Občini Hr-pelje - Kozina: prvi predsednik Franc Benčič Franjo, Božidar Race, Dušan Ši-škovič, ki je ostal predsednik tudi po II. svetovni vojni. Po ponovnem zagonu je bil prvi predsednik Janez Likavec, nato Jože Jugovec, Stjepan Filipovič, Zden-ko Resinovič, Zdenko Benčič, Anton Sinkovič, Branko Dujmovič, Stanislav Mihalič in, kot smo že rekli, sedanji in novi predsednik Davor Škerjanc.

Rokometni klub Jadran Hrpelje – Ko-zina, za 50 let aktivnega delovanja na področju rokometaROKOMETNI KLUB JADRAN je bil ustanovljen leta 1965. Že leta 1971 se je uvrstil v 1. slovensko ligo. Dvakrat je bil prvak Slovenije (1977 in 1986). Med leti 1977 in 1984 je nastopal v 2. zvezni jugoslovanski ligi. V letu 2005 je klub

osvojil naslov pokalnega prvaka Slove-nije 2005. Ponašajo se z več naslovi dr-žavnih prvakov v mlajših kategorijah.Tekmovanje v evropskih pokalih:Pokal EHF: 1993/94, 1995/96, 2007/08City pokal: 1994/95Pokal pokalnih zmagovalcev: 2005/06Evropska liga prvakov: 2006/2007

V klubu se je kalilo veliko reprezentantov:Reprezentanca Jugoslavije: Mitja ValenčičReprezentanca Slovenije: Jani Likavec, Mitja Valenčič, Stojan Stojnič, Simon Makuc, Damjan Šiškovič, Zoran JovičičVeč kot 20 reprezentantov mlajših se-lekcij. Klub še vedno spada med pet najuspe-šnejših v Sloveniji in je prva asociacija ob omembi Občine Hrpelje - Kozina na športnem področju.

Športno društvo Jadran Bluemarine Hrpelje - Kozina, za uvrstitev v 1.a člansko žensko rokometno ligo v letu 2015V lanski sezoni so igralke ŠD Bluma-rine z naskokom osvojile 1. mesto v 1.B rokometni ligi za ženske (11 točk prednosti pred drugouvrščeno ekipo). S tem so si zagotovile napredovanje v elitno prvo ligo. To je bil za ŠD Bluema-rine zgodovinski uspeh, ki je toliko ve-čji, saj ekipo sestavljajo izključno doma vzgojene igralke. Poleg tega pa vsa de-

RokometTadej Stančič

Nogomet

Balinarji Bluemarine


Obdobja praznjenjaPraznjenje greznic na območjih občine in odvoz komunalne odpadne vode na občinsko komunalno čistilno napravo bomo na podlagi načrta izvajali redno in dodatno na poziv posameznega upo-rabnika. Zaračunana storitev obsega enkratno praznjenje blata iz obstoječih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav (MKČN) enkrat na tri (3) leta ter izvedbo pregleda MKČN z zmo-gljivostjo manjšo od 50 PE. Pregled MKČN se izvede vsaka tri leta in za-jema ogled stanja obratovanja MKČN, način nastajanja in zbiranja odpadne vode, ustreznost očiščene odpadne vode skladno s predpisanimi zahteva-mi, način ravnanja z blatom ter poroča-nje na ministrstvo. Obračun storitevStoritve, povezane z greznicami in MKČN, se zaračunavajo mesečno, tako da se upošteva cena 0,3410 € brez DDV za m3 porabljene pitne vode po odčitku na vodomeru.V primeru, da uporabniki niso priklju-čeni na javno vodovodno omrežje in nimamo podatkov o porabi vode, se storitev praznjenja zaračunava na pod-lagi števila stalno in začasno prijavlje-nih stanovalcev, ob upoštevanju normi-rane porabe vode, ki znaša 0,15 m3 na osebo na dan. Treba je tudi opozoriti, da je javno podjetje že prej obračunavalo različno višino takse za obremenjevanje okolja. Lastnikom greznic je obračunalo takso v višini 0,5283 € brez DDV/m3 pora-bljene vode, lastnikom MKČN pa v vi-šini 0,0528 € brez DDV/m3 porabljene vode, merjene po vodomeru.

Novost pri obračunuStoritve, povezane z greznicami in MKČN, se je prej obračunavalo ob sami izvedbi storitve. Na novo uveden sistem obračuna je popolnoma primerljiv s prejšnjim načinom. Novost prinaša sklep Občinskega sve-ta Občine Hrpelje - Kozina, ki določa subvencijo uporabnikom, ki so go-spodinjstva ali izvajalci nepridobitnih dejavnosti, v višini 50 % cene storitve, povezane z greznicami in MKČN, ki znaša 0,3410€ brez DDV/m³ pora-bljene pitne vode. To pomeni, da bodo gospodinjstva to storitev plačevala po polovični vrednosti (0,1705 € brez DDV/m³ porabljene pitne vode), saj bo razliko izvajalcu (JP Kraški vodovod Sežana) poravnala občina.

O času praznjenja greznic in MKČN uporabnike pravočasno obveščamo v pisni obliki.

Oprostitev plačila storitev praznjenja greznic in MKČNNa podlagi določil 8. člena Uredbe o uporabi blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu (Ur. list RS, št. 62/08) in 17. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, ki jo je sprejela Vlada Republike Slove-nije (Ur. list, RS, št. 98/15) so oproščeni plačila storitev praznjenja greznic in MKČN uporabniki iz gospodinjstev, ki se ukvarjajo z živinorejo in imajo mo-žnost, da blato iz lastne greznice oziro-ma MKČN, manjše od 50 PE, zmešajo z gnojevko ali gnojnico ter jo skladišči-jo najmanj šest mesecev pred uporabo za gnojilo v kmetijstvu. Izvajalec javne službe v tem primeru kot obvezno sto-

ritev javne gospodarske službe zagota-vlja samo predpisane preglede MKČN, ne pa odvoza blata.

Način pridobitve oprostitve plačilaOprostitev plačila praznjenja greznic in MKČN si zagotovite, če lastnik grezni-ce ali MKČN pred prvim praznjenjem in ob vsakokratnem naslednjem pra-znjenju, predloži vlogo za oprostitev plačila storitev praznjenja greznic in MKČN s pisno izjavo, da je uporaba blata za gnojilo v kmetijstvu v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetij-stvu (Uredba o uporabi blata iz komu-nalnih čistilnih naprav v kmetijstvu (Ur. list RS, št. 62/08)).Pomagate si lahko z vlogo, ki jo najde-te na naši spletni strani www.kraski--vodovod.si pod rubriko obrazci. Na obrazcu je navedena dokumentacija, ki jo je treba priložiti k vlogi.

Sežana, 6. 1. 2016

Peter Švagelj, univ. dipl. inž. grad.vodja

Peter Fabiani, univ. dipl. inž. grad.direktor sektorja odpadnih vod

kleta uspešno usklajujejo študijske ob-veznosti in vsakodnevne treninge. Tu je še trener Peter Kastelic, ki je s svojo strokovnostjo popeljal dekleta do tega uspeha. V letošnji sezoni so dekleta nekoliko slabše začela, vendar se v za-dnjem času forma ekipe dviguje. Pozna se, da so nekatera dekleta prenehala z igranjem, pomanjkanje izkušenj in tež-kih tekem. Borijo se za obstanek v ligi, kar je tudi njihov cilj za prvo leto.

Letošnja ekipa: Tina Svetelšek, Moni-ka Škamperle, Ana Marija Poplašen, Suzana Poplašen, Eva Urbančič, Kaja Šiškovič, Martina Poles, Nina Šiškovič, Lara Maglica, Jacqueline Strnad, Malec Denise, Urška Švara, Kaja Teraž, Maja Pavletič, Laura Pihlar.Trener: Peter KastelicPomočnik trenerja: Tanja Miklavec Fizioterapevt: Janja Štavar

Majda Rodica, za življenjsko delo šir-jenja in razvoja športa v Občini Hrpe-lje - Kozina, aktivno trenersko delo v rokometu ter v planinski in taborni-ški vzgoji mladihKot učiteljica telesne vzgoje, danes športa, je od leta 1971 do leta 2005 poučevala na osnovni šoli v Hrpeljah. Na začetku je delo potekalo še v dveh turnusih, kar je pomenilo poučevanje dopoldne in popoldne, v združenih skupinah in v majhni telovadnici. Ob rednem šolskem delu se je posvečala šolskim športnim tekmovanjem, de-

kliški rokometni skupini in živela s ta-borniki. Medtem je osnovna šola dobila lepo, predvsem pa večjo telovadnico – Modro dvorano, kjer je vodila športno šolo za nižje razrede. Ker tabornikov ni bilo več, jo je želja po bivanju v naravi in stiku z mladimi prepričala, da je postala mentor mla-dim planincem pri Planinskem društvu Slavnik. Kot velika zagovornica gibanja in telesne vadbe je ob sobotah otroke vozila po hribih, v poletnem času pa bila prisotna na planinskih taborih. Pripravljala je tudi ekipo za tekmovanje Mladina in gore, naslednje leto pa tek-

movanje tudi sama organizirala.Njen nemirni duh jo je gnal dalje. V jeseni leta 1974 je prepričala nekaj sta-rejših vaščank in z njimi začela s ''telo-vadbo za mame''. Telovadile so enkrat tedensko. Majda je vztrajala 20 let, z enoletno prekinitvijo. Lahko rečemo, da je bila pionirka ali predhodnica da-našnje aerobike in pilatesa. Njeno po-znavanje vršacev, orientacija v naravi in poznavanje raznolikega rastlinstva je bilo dovolj prepričljivo, da je postala ena izmed mnogih varuhov gorske na-rave.

Njena želja, da bi mladim priljubila šport in lepoto narave, se je uresničila. Ponosna je na vse tiste mlade, ki so iz-brali pedagoški poklic, da jih kar nekaj prenaša športno znanje na mlajše rodo-ve. Veliko pa je tudi takih, ki se aktivno ukvarjajo s športom. Pravi, da je najbolj vesela, da se je v njenem kraju oz. celi občini razmahnila rekreativna dejav-nost za starejše ljudi.In če boste slučajno kdaj v Hrpeljah, jo boste videli, kako še vedno pridno ko-lesari.

Po predlogi Nika Zadnika iz Športne zveze Sežana in Nevenke Ražman iz Športne zveze Občine Hrpelje - Kozina povzel Vasja Valenčič

Fotografije: Tadej Štolfa

V letu 2016 smo vsem uporabnikom na območjih, kjer ni javne kanaliza-cije in nimajo možnosti priključitve nanjo, pričeli zaračunavati storitve, povezane z nepretočnimi greznica-mi, obstoječimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami (v nadaljevanju: MKČN). Cena za plačilo storitev, povezanih z greznicami in MKČN, je oblikovana

skladno z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur. list RS, št. 87/12) in je na podlagi sklepa Občinskega sve-ta Občine Hrpelje - Kozina, stopila v veljavo s 01. 01. 2016. Prvo položnico s tako obračunano storitvijo ste naši uporabniki prejeli v februarju 2016.

V skladu s 15. in 17. členom Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, ki jo je sprejela Vlada Republike Slovenije (Ur. list, RS, št. 98/15), sme storitev praznjenja gre-znic, kot obvezno storitev, izvajati le izvajalec obvezne občinske gospodar-ske javne službe, to je Kraški vodovod Sežana d.o.o.

IN IZVEDBI STORITVE PRAZNJENJA GREZNIC IN MALIH KOMUNALNIH čISTILNIH NAPRAV PO 01. 01. 2016 V OBčINI HRPELJE - KOZINA

OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU ZA SOFINANCIRANJE PRO-GRAMOV DRUŠTEV S PODROčJA KMETIJSTVA, GOZDARSTVA IN PODEŽELJA V OBčINI HRPELJE - KOZINA ZA LETO 2016RAZPIS in RAZPISNA DOKUMENTACIJA sta objavljena na internetni strani občine http://www.hrpelje-kozina.si/. Razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani prevzamejo tudi v sprejemni pisarni občine v času uradnih ur.

VLOGE z vsemi zahtevanimi prilogami prijavitelj pošlje v zaprti kuverti na naslov: Občina Hrpelje - Kozina, Hrpelje, Reška cesta 14, 6240 Kozina. Rok za predložitev prijav je 12. 4. 2016 do 9.00 ure.

Dodatne informacije v zvezi z razpisom vlagatelji dobijo pri občinski upravi Občine Hrpelje - Kozina, na naslovu Hrpe-lje, Reška cesta 14, 6240 Kozina, kontaktna oseba je Robert Kastelic, tel. št. 05 / 620 53 66, [email protected].

Robert Kastelic, občinska uprava

Majda Rodica

OBVESTILO O NAčINU OBRAčUNA

Za dodatne informacije smo na voljo na sedežu

podjetja ali pa nas pokličite na telefonsko

številko 05 / 73 11 658 ali 05 / 73 11 659.


TEčAJ VARNO DELO Z MOTORNO ŽAGO IN TEčAJ VARNO DELO S TRAKTORJEM V GOZDU (VITLA)Občina Hrpelje - Kozina sodeluje z Zavodom za gozdove OE Sežana pri organiziranju tečajev varnega dela z mo-torno žago in dela s traktorskimi priključki v gozdu. V le-tošnjem letu sta predvidena dva tečaja – datum in kraj še nista določena. Na tečaj bodo pisno povabljeni prijavljeni zainteresirani, ki so dopolnili starost najmanj 16 let in so se na tečaj že prijavili na Občini Hrpelje - Kozina ali pri Zavodu za gozdove. Vabilo bodo tečajniki predhodno pre-jeli po pošti. Število tečajnikov je omejeno na 20. Občane in seveda tudi občanke še naprej prijazno vabimo, da se prijavite na tečaje. Pri prijavi navedite: ime in priimek, na-slov, datum in kraj rojstva ter kontaktno telefonsko števil-ko. Prijavo/izjavo lahko pošljete na Zavod za gozdove OE Sežana, Krajevna enota Hrpelje, ali jo prinesete na občino osebno oz. pošljete na e-pošto: [email protected] (tel. št. za info: 05 / 620 53 66).Robert Kastelic, občinska upravaFoto: Robert Kastelic

PREDSTAVITVENA DELAVNICA: KAKO PRIDOBITI SREDSTVA NA KMETIJSKIH IN DRUGIH RAZPISIH S PODROčJA RAZVOJA PODEŽELJAV torek, 16. 2. 2016, je v dvorani Kul-turnega doma v Hrpeljah potekala predstavitvena delavnica na temo, kako pridobiti sredstva na kmetijskih in drugih razpisih s področja razvoja podeželja. Delavnica je bila organizi-rana v sodelovanju med Občino Hr-pelje - Kozina in Območno razvojno agencijo Krasa in Brkinov. V prvem delu delavnice so bili predsta-vljeni različni občinski ukrepi in viri sofinanciranja programov in projektov tako za posameznike kot za organiza-

cije (društva) s področja kmetijstva, gozdarstva in razvoja podeželja. Pred-stavljen je bil tudi primer dobre prakse pridobitve sredstev iz naslova razpisa LEADER – sredstev programov LAS (Lokalne akcijske skupine).V nadaljevanju je ORA Krasa in Brki-nov predstavila možnosti sofinancira-nja iz naslova aktualnih in napoveda-nih državnih javnih razpisov. Z razpisi se lahko seznanite na spletni strani Agencije za kmetijske trge in razvoja podeželja: http://www.arsktrp.gov.si/

si/o_agenciji/javne_objave/javni_raz-pisiNamen delavnice je bil seznaniti ude-ležence z možnostmi pridobitve sred-stev in jim nuditi učinkovito podporo pri prijavi in izvedbi projektov. Robert Kastelic, občinska uprava

OBVESTILO O OBJAVI JAVNEGA RAZPISA ZA SOFINANCIRANJE AKTIVNOSTI TRAJNOSTNEGA GOSPODARJENJA Z DIVJADJO V OBčINI HRPELJE - KOZINA ZA LETO 2016Občina Hrpelje - Kozina je v letu 2010 sprejela Odlok o pora-bi koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjad-jo, na podlagi katerega vsako leto izvaja javni razpis za sofi-nanciranje aktivnosti trajnostnega gospodarjenja z divjadjo v loviščih, katerih lovna površina leži na območju Občine Hrpelje - Kozina.Predmet sofinanciranja so naslednji ukrepi:1. Biomeliorativni ukrepi, kot so: • vzdrževanje pasišč s košnjo (ročna in strojna košnja),

vzdrževanje grmišč, vzdrževanje remiz za malo divjad, vzdrževanje gozdnega roba, izdelava in vzdrževanje ka-luž, izdelava in vzdrževanje večjega vodnega vira, sadnja in vzdrževanje plodonosnega drevja in grmovja,

• spravilo sena z odvozom, priprava pasišč za divjad, • postavitev in vzdrževanje gnezdnic, solnic in umetnih

dupel.2. Biotehnični ukrepi, kot so:• krmljenje divjadi, obdelovanje krmnih in pridelovalnih

njiv.3. Tehnični ukrepi, kot so:• nabava preventivnih zaščitnih sredstev pri opravljanju

kmetijskih del, zlasti naprav za preprečitev in omejeva-nje izgub divjadi na leglih in gnezdih,

• nabava in postavitev prometnih znakov »divjad na cesti« ali preventivnih silhuet divjadi.

Vlagatelj mora izpolnjevati naslednje pogoje:• je v Republiki Sloveniji registriran kot lovska družina,• ima sklenjeno veljavno koncesijsko pogodbo za trajno-

stno gospodarjenje z divjadjo za lovišče, ki se nahaja na območju občine,

• ni v postopku prisilne poravnave, stečaju ali likvidacij-skem postopku,

• ima poravnane davke, prispevke in druge obvezne daja-tve državi in občini.

Višina razpoložljivih sredstev je okvirno do 3.236,67 EUR. Razpisna dokumentacija za vlogo na javni razpis za sofinan-ciranje aktivnosti za trajnostno gospodarjenje z divjadjo vse-buje:• Povabilo k oddaji vloge,• Navodilo vlagateljem za izdelavo vloge,• Postopek za dodelitev sredstev,• Vzorec pogodbe,• Navodila vlagateljem za izpolnjevanje obrazcev,• obrazce (prijava na razpis in izjava o izpolnjevanju po-

gojev).

Vloga mora biti izdelana v skladu z razpisno dokumen-tacijo. Vlagatelji oddajo vloge v sprejemni pisarni občine ali po pošti kot priporočeno pošiljko na naslov: Občina Hrpelje - Kozina, Hrpelje, Reška cesta 14, 6240 Kozina in sicer najkasneje do vključno 11. 4. 2016. Razpisna dokumentacija je od dneva te objave do izteka prijavnega roka dosegljiva na spletni strani občine (http://www.hrpelje-kozina.si) in v času uradnih v sprejemni pi-sarni Občine Hrpelje - Kozina. Vse dodatne informacije v zvezi s tem javnim razpisom so na voljo na sedežu Občine Hrpelje - Kozina ali po tel. 05 / 620 53 60. Kontaktna oseba za informacije glede razpisa je Robert Kastelic, telefonska številka 05 / 620 53 66; e-pošta: [email protected] Kastelic, občinska uprava

OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU ZA OHRANJANJE IN SPODBUJA-NJE RAZVOJA KMETIJSTVA, GOZDARSTVA IN PODEŽELJA V OBčINI HRPELJE - KOZINA ZA LETO 2016Obveščamo vas, da je na spletni strani občine http://www.hrpelje-kozina.si/ objavljen Javni razpis za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva, gozdarstva in podeželja v Občini Hrpelje - Kozina za leto 2016. Razpisna dokumenta-cija obsega: javni razpis, obrazec za prijavo na razpis, izjave,vzorec pogodbe in obrazce za poročila. Razpisno dokumen-tacijo lahko zainteresirani prevzamejo v sprejemni pisarni občine v času uradnih ur.

Rok za predložitev vlog je 18. 4. 2016 do 9.00 ure. Javni razpis je razdeljen na dva vsebinska sklopa: Državne pomoči po skupinskih izjemah in pomoči De minimis. Ob-činska sredstva se smatrajo kot državna pomoč. Občinski pravilnik predvideva naslednje ukrepe pomoči:

Pomoči po skupinskih izjemah v kmetijstvu na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014Ukrep 1: Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmete-na sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjoUkrep 2: Pomoč za zaokrožitev (komasacijo) kmetijskih in gozdnih zemljišč

Ukrep 3: Pomoč za dejavnosti prenosa znanja in informiranjaUkrep 4: Pomoč za spodbujevalne ukrepe za kmetijske proi-zvodeUkrep 5: Pomoč za plačilo zavarovalnih premij

De minimis pomoči(na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013)Ukrep 6: Pomoč na področju predelave kmetijskih proizvo-dovUkrep 7: Naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetijah in trženje kmetijskih proizvodovUkrep 8: Pomoč za izobraževanje in usposabljanje na podro-čju dopolnilnih dejavnosti in trženjaUkrep 9: Pokrivanje operativnih stroškov transporta iz od-ročnih krajevUkrep 10: Nove investicije za delo v gozdu

O razpisanih ukrepih odloča občinska komisija, ki bo tudi opravila pregled popolnih vlog in preverila izpolnjevanje po-gojev prijaviteljev za posamezni ukrep.

Robert Kastelic, občinska uprava

DIGITALIZACIJA ŠOLSKIH POTIDigitalizacijo šolskih poti si lahko ogledate na sple-tni strani http://app.lillyval.com/ ali na mobilni apli-kaciji Lilly & Val, ki so jo preprosto namestite z mo-bilne spletne trgovine App store ali Google Play. Več informacij o mobilni aplikaciji najdete na spletni strani http://www.lillyval.com/sl/.Občinska uprava


PRIZNANJA OB DNEVU CIVILNE ZAŠčITEV petek, 4. marca 2016, je v Pivki potekala območna slovesnost ob sve-tovnem dnevu Civilne zaščite. Gre za letni dogodek za celotno območje po-stojnske izpostave Uprave za zaščito in reševanje, ki obsega kar deset ob-čin. Na slovesnosti podelijo priznanja najbolj zaslužnim na področju zaščite in reševanja. Iz naše občine so bronasto priznanje CZ prejeli: podpoveljnik PGD Materi-ja Gregor Babuder in Policijska postaja Kozina. Bronasti znak pa RSK OZ Se-žana, ki jo je predstavljala ekipa prve pomoči OŠ Dragomirja Benčiča - Brki-na iz Hrpelj.

OBRAZLOŽITVE

Gregor Babuder je že 25 let član PGD Materija, od tega 14 let aktiven član operativne enote in že drugi mandat podpoveljnik. V tem času je uspešno zaključil številna usposabljanja in spe-cialnosti s področja gasilstva kot npr.: tehnično reševanje, gašenje notranjih požarov, usposabljanje za nosilca di-halnega aparata, delo s helikopterjem, tečaj za bolničarja ipd., leta 2014 pa je zaključil tudi usposabljanje za vodjo enote in pridobil čin nižji gasilski ča-stnik. Sicer pa je Gregor Babuder v času

aktivnega delovanja v operativni enoti sodeloval na številnih intervencijah in nekatere od teh tudi uspešno vodil. Samo v zadnjih petih letih (2011–2015) je PGD Materija interveniralo na sku-pno 323 intervencijah, na večini teh pa je sodeloval tudi Gregor Babuder. Pri tem se je posebej izkazal na katastro-falnem in več dni trajajočem požaru na širšem območju Obrova avgusta 2012, kjer je uspešno vodil enega izmed po-žarnih sektorjev. Svoje bogate izkušnje in operativno znanje uspešno prenaša tudi na mlajše generacije gasilcev in tudi na ta način skrbi za dvig operativ-ne pripravljenosti društva.

Policijska postaja Kozina je v 20-le-tnem obdobju, vse od ustanovitve Ob-čine Hrpelje - Kozina, z občino aktivno sodelovala in pomembno prispevala k razvoju sistema zaščite, reševanja in po-moči v Občini Hrpelje - Kozina. Polici-sti in policistke ter vodstvo policijske postaje so s svojim delom in ravnanjem pomembno prispevali k splošnemu dvigovanju ravni varnosti občanov ter s preventivnimi ukrepi pomagali prepre-čevati nastanek nesreč ali omiliti njiho-ve posledice. Policisti PP Kozina sode-lujejo s poveljnikom in štabom Civilne zaščite občine ob naravnih in drugih nesrečah, pa tudi preventivno na ravni načrtovanja in pripravi ocen ogrože-nosti. Pohvalno je tudi sodelovanje s

PGD Materija in ZGRS Sežana ter dru-gimi organizacijami.

RSK OZ Sežana, ki jo je predstavlja-la ekipa prve pomoči OŠ Dragomirja Benčiča - Brkina iz Hrpelj, je prejela bronasti znak kot priznanje za požr-tvovalno in uspešno delo pri postavlja-nju začasnih nastanitvenih centrov in oskrbi migrantov v letu 2015 ter s tem reševanje hude begunske problematike, kjer je organizacija še posebej izstopala.

Na slovesnosti so bili prisotni številni predstavniki gasilskih in humanitarnih organizacij ter lokalnih skupnosti, med katerimi sta bila tudi naša županja Saša Likavec Svetelšek in poveljnik občinske Civilne zaščite Robert Kastelic, slavno-stni govornik pa je bil poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije Srečko Še-stan. Vsem prejemnikom priznanj iskreno če-stitamo!Občinska uprava Foto: Ivan Doka

V PREŠNICI SE DOGAJA

Nekdanja osnovna šola v Prešnici, sta-ra več kot sto let, še zdaleč ne sameva. V pritličju so mladi, v nadstropju pa je velik družabni prostor za raznorazna

druženja vaščanov. Bolj zaskrbljujo-ča je bila okolica šole, za katero sta se županja in predsednik KS že v lanskem letu dogovorila, da je potrebna obnove.

V prvi vrsti je bilo potrebno popravi-lo velikega podpornega zidu, pa tudi funkcionalnost prostora ob šoli. Padla je odločitev, da se staro poslopje zruši v celoti, namesto njega pa uredi igrišče in balinišče. Povsem nov videz okolice torej, ki bo nudil bogatemu »Preške-mu opasilu« in drugemu dogajanju več možnosti za izvedbo, pa tudi za življe-nje otrok in mladine nasploh.Dela so v marcu letos že stekla. Obno-vo podpornega zidu izvaja gradbenik Andrej Resinovič s.p., investicija pa je vredna 30.000 EUR. V prihodnjih tednih bo občina nada-ljevala z razpisom za izvedbo igrišča in balinišča. Občinska uprava

ENERGETSKA UčINKOVITOST V PROMETUAvtomobilski promet je velik onesnaževalec zraka s škodlji-vimi plini, kot so ogljikov dioksid (CO2), ogljikov monoksid (CO), dušikov oksid (NO2) in prizemni ozon, ter s prašnimi delci. Ker je promet tudi ogromen porabnik goriv, predvsem naftnih derivatov, in ker obnovljivi viri energije (elektrika, biogoriva, vodik ipd.) za vozila le počasi osvajajo trg, zaloge nafte vse hitreje kopnijo. Povprečno slovensko gospodinj-stvo nameni letno za stroške transporta več kot za vodo, elektriko in ogrevanje skupaj.

Onesnaževanje• Avtomobili obremenjujejo okolje in ga onesnažujejo že

med njihovo proizvodnjo, ko postanejo nevozni, pa še s tonami odpadne pločevine in plastike, tonami odpadnih gum, starim motornim oljem in odpadnimi akumulatorji ter drugimi nevarnimi materiali.

• Z vsakim litrom bencina, ki ga porabi avto, se v ozračje izloči 2 kg CO2!

• Prašni delci v zraku in od avtomobilskih izpuhov onesna-žen zrak povzročajo huda obolenja dihal.

• Naš nos in sapnik sta proti avtomobilskim plinom brez moči; posledice se kažejo v zmanjšani odpornosti imun-skega sistema proti bakterijam in virusom.

• Pri zaviranju se iz zavornih oblog sprošča azbest, z obrabo gum pa pride v okolje PCB; oba sta rakotvorna.

Tudi pri prevozu lahko privarčujemo stroške in ohranja-

mo čisto okolje:• Za prevoz izberimo katero od drugih možnosti: kolo, pe-

šačenje, več potnikov v avtomobilu ali javna prevozna sredstva. Povprečno se na vsak liter goriva, porabljenega v motorju avtomobila, sprosti več kot 2 kg CO2.

• Izognimo se predvsem kratkim vožnjam z avtomobi-lom, saj so poraba goriva in emisije CO2 neproporcional-no večje, če je motor še hladen. Raziskave kažejo, da je polovica voženj v mestu krajša od treh kilometrov - tako razdaljo zlahka opravimo peš ali s kolesom.

• S hitro vožnjo pridobimo na 100 km največ 10 minut, v okolje pa oddamo dvakrat več ogljikovega monoksida in četrtino več dušikovega oksida, močno povečamo mo-žnost, da bo prišlo do nesreče in povzročimo toliko hrupa kot tri do pet razumnih voznikov.

• Ne vozimo prehitro: poraba goriva je najbolj optimalna pri 90 km/h. Če hitrost povečamo preko 120 km/h sta po-raba ter emisije za 30 % večji kot pri 90 km/h.

• Vozimo v pravi prestavi: če vozimo v prenizki, trošimo gorivo.

• Ste že slišali za eko-vožnjo? Speljujmo enakomerno, v viš-jo prestavo pa prestavimo čim prej. Cilj je čim prej doseči vozno hitrost in ohranjati stalno hitrost. Kombinacija hi-trega pospeševanja in močnega zaviranja povečata porabo goriva do 40 %, čas vožnje pa se skrajša le za 4 %.

• Ugasnimo motor, če stojimo dlje kot minuto ali dve (ra-zen pred semaforjem).


NOV JAVNI POZIV ZA DODELJEVANJE NEPOVRATNIH SREDSTEV ZA NALOŽBE V STANOVANJSKIH STAVBAH EKO SKLAD, SLOVENSKI OKOLJSKI JAVNI SKLAD Dne 4. 3. 2016 je bil objavljen javni poziv 37SUB-OB16 za dodeljevanje nepovratnih sredstev za nove naložbe v rabo ob-novljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti v stanovanjskih stavbah. Skupna višina sredstev po tem javnem pozivu znaša 15,8 mio EUR. Nepovratne spodbude so namenjene za ukrepe:

Pogoji in kriteriji za ukrepe, ki so predmet spodbud, so dolo-čeni tako, da omogočajo pridobitev spodbude le za nakup in vgradnjo visoko učinkovite opreme in naprav ter kvalitetnih materialov z ustrezno toplotno prehodnostjo oziroma pre-vodnostjo, hkrati pa spodbujajo vgradnjo naravnih materi-alov. V primerjavi z lanskim letom se tehnični kriteriji niso spreminjali, razen pri toplotnih črpalkah zaradi uveljavitve novih predpisov. Skladno z Dolgoročno strategijo za spodbu-janje naložb energetske prenove stavb so spodbude Eko skla-da bolj usmerjene in višje za obsežnejšo energijsko prenovo stavb. Tako so spodbude za izvedbo le enega ali dveh posa-mičnih ukrepov v eno in dvostanovanjskih stavbah oziroma v posameznih stanovanjih nižje (do 20 % priznanih stroškov naložbe) v primerjavi s preteklimi leti (do 25 % priznanih

stroškov naložbe), precej višje pa so v primeru obsežnejše obnove starejših stanovanjskih stavb, in sicer za izvedbo najmanj treh ukrepov hkrati. V tem primeru se izračunani znesek nepovratne finančne spodbude, kot je opredeljena za posamezni ukrep, poveča za polovico, a ne sme znašati več kot 30 % priznanih stroškov naložbe oziroma ne več kot 50 % priznanih stroškov naložbe pri izvedbi določenih naložb na območjih občin s sprejetim Odlokom o načrtu za kakovost zraka. Dodatna ugodnost, ki jo Eko sklad ponuja investitorjem ob-čanom, je možnost najema ugodnega kredita in pridobitve nepovratnih sredstev za naložbe, ki izpolnjujejo vse pogoje javnega poziva za kreditiranje okoljskih naložb in javnega poziva za dodeljevanje nepovratnih sredstev. Obrestna mera

kreditov je trimesečni EURIBOR + 1,5 %, efektivne obrestne mere pa so objavljene v besedilu trenutno veljavnega javnega poziva 51OB14. Za izvedbo določenih ukrepov učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije pri obnovi tri- ali večstano-vanjskih stavb pa še vedno velja do objave zaključka javni poziv iz leta 2015 z oznako 30SUB-OB15. Za socialno šibke upravičence spodbuda po tem javnem pozivu znaša 100 od-stotkov priznanih stroškov naložbe. Nov javni poziv za nove skupne naložbe energijske obnove večstanovanjskih stavb, ki je še v pripravi, predvidoma zaradi omejenih sredstev Sklada za podnebne spremembe ne bo omogočal dodeljevanja višjih

nepovratnih finančnih spodbud za naložbe na degradiranih območjih. Vsi navedeni javni pozivi so objavljeni v Uradnem listu RS in na spletnih straneh Eko sklada www.ekosklad.si, kjer je na voljo tudi dokumentacija za prijavo. Pri pripravi vloge za občane vam lahko pomaga pristojna Energetska svetoval-na pisarna, pri pridobivanju nepovratnih sredstev za ukrepe obnovljivih virov in učinkovite rabe energije za podjetja pa se lahko obrnete na Goriško lokalno energetsko agencijo GOLEA.GOLEA - Ustvarjamo obnovljivo prihodnost!

AGRARNE SKUPNOSTI PO NOVI ZAKONSKI UREDITVIUvodoma je treba opozoriti na temeljni pomen, da agrarne skupnosti (imenu-jejo se različno: podobčine, srenje, jusi, soseske, korporacije, interesne sku-pnosti, urbarialne skupnosti, zemljiške zajednice, komunele, konzorciji) v svo-jem bistvu predstavljajo skupno pre-moženje (kolektivno premoženje/ko-lektivna posest), kjer oblast osebe nad stvarjo ni tako absolutna, gre za dru-gačno lastnino, kjer ni individualnega lastnika, ampak je lastnik skupnost.Gledano z zgodovinskega vidika, v srednjem veku razmerja, podobnega rimskemu pravu, ni bilo, zemljo je mo-ral kmet obdelovati ali pa jo je izgubil. Razmerje osebe do zemlje ni bila za-sebno-pravna lastnina. Zemlja ni bila predmet lastnine, zemlja je bila stvar oz. produkcijsko sredstvo, ki daje hra-no ljudem in si jo lahko vzame vsak. Iz te preteklosti izvirajo tudi običaji, ki so nastali pred zakoni. Zato je za agrarne skupnosti pomemben zgodovinski mo-ment, da je zemlja prednikov namenje-na za bodoče rodove.Lastninska pravica članov agrarne sku-pnosti je torej po svoji pravni naravi drugačna. Večja je prisotnost elemen-ta skupnosti (kolektivno premože-nje/kolektivna posest). Pomembno je opozoriti na pomen običajnega prava kot pravnega vira – pri notranjem od-ločanju v agrarni skupnosti so se uve-ljavila nekatera pravila korporativnega odločanja in ne soglasnega odločanja, kot je značilno za navadno solastniško oz. skupno lastniško razmerje. Kljub notranjemu korporativnemu odloča-nju pa navzven lastniki delujejo skupno (enotna lastninska pravica), kot da bi

šlo za eno osebo (Vir: Andrej Hafner).Leta 1994 je bilo članom agrarnih sku-pnosti vrnjeno njihovo odvzeto premo-ženje in premoženjske pravice, nič kaj dosti pa zakon ni dorekel o upravljanju in gospodarjenju s premoženjem, vr-njenim članom agrarnih skupnosti.Šele po več kot 20 letih je bil sprejet novi Zakon o agrarnih skupnostih (ZAgrS, Ur. l. RS, št. 74/2015), ki daje tudi ne-koliko več poudarka normalnemu (pri-mernemu) gospodarjenju (upravljanju in razpolaganju) s solastnino in skupno lastnino oz. premoženjem članov AS. Če sedaj nekoliko podrobneje pogle-damo, kaj vse prinaša novi zakon, ugo-tovimo, da najprej določa, kdo je član oz. članica AS, in sicer je to fizična ali pravna oseba, ki je vpisana v zemljiško knjigo kot solastnik ali skupni lastnik nepremičnega premoženja, vrnjene-ga po Zakonu o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihove-ga premoženja in pravic (ZPVAS). Šele po vpisu v zemljiško knjigo na podlagi dedovanja ali z drugim pravnim po-slom postane tudi član AS. Zakon sedaj določa tudi pravilo enega dediča.Novi zakon izenačuje oz. se domneva, da so deleži na premoženju članov, ki je v skupni lasti, enaki, če ni s temeljnim aktom (pravila ali statut) določeno dru-gače, kajti tudi pri skupni lastnini ima lahko en član več kot samo en delež.Še vedno pa agrarna skupnost ni prav-na oseba, ampak premoženjska sku-pnost, ki ima sposobnost biti stranka v sodnih, upravnih in drugih postopkih, razen davčnih. V navedenih postopkih in v postopkih do tretjih oseb pa AS za-stopa samo predsednik oz. predsednica

AS. Zakon določa tudi odgovornost, tako za člane, kot za predsednika AS. Člani so odgovorni za obveznosti AS z vsem svojim premoženjem do višine vrednosti svojega deleža, predsednik pa je odgovoren tudi z vsem svojim premoženjem, če v svojo korist ali ko-rist koga drugega zmanjša premoženje članov.Po novem zakon uvaja možnost ime-novanja tako imenovanega pristopnega člana, to je tisti, ki bo imel možnost, da kot tretji predkupni upravičenec so-deluje pri nakupu prodaje lastniškega deleža. Glede finančnega poslovanja agrar-ne skupnosti še naprej ostaja obvezen transakcijski račun. Presežki nad odlivi se lahko razdelijo med člane po sklepu občnega zbora. V temeljnem aktu se lahko predvidi tudi rezervni sklad, ki je namenjen ohranitvi in vzdrževanju premoženja. Zakon opredeljuje vsebino temeljnega akta, ime agrarne skupnosti s končnico a.s., kar pomeni, da se je agrarna sku-pnost preoblikovala po določilih tega novega zakona. Na novo opredeljuje register agrarnih skupnosti, postopek vpisa v register, spremembo podatkov v registru in izbris iz registra. Na novo je med organe AS poleg obč-nega zbora ter upravnega in nadzorne-ga odbora določen tudi predsednik in namestnik predsednika. Za tiste AS, ki se bodo preoblikovale po novem zako-nu, je za odločanje na občnem zboru predvidena navadna večina vseh glasov. Višja večina za odločanje je predvidena le za odločitev o pridobitvi nove nepre-mičnine, kjer se zahteva dvotretjinska

A - vgradnja solarnega ogrevalnega sistema v stanovanjski stavbi, B - vgradnja kurilne naprave na lesno biomaso za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe, C - vgradnja toplotne črpalke za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe, D - priključitev starejše eno- ali dvostanovanjske stavbe na daljinsko ogrevanje na obnovljiv vir energije, E - vgradnja energijsko učinkovitega lesenega zunanjega stavbnega pohištva v starejši stanovanjski stavbi, F - toplotna izolacija fasade starejše eno- ali dvostanovanjske stavbe, G - toplotna izolacija strehe ali stropa proti neogrevanemu prostoru v starejši eno- ali dvostanovanjski stavbi, H - vgradnja prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka v stanovanjski stavbi, I - gradnja ali nakup skoraj nič-energijske nove eno- ali dvostanovanjske stavbe, J - celovita obnova starejše eno- ali dvostanovanjske stavbe, K - nakup stanovanjske enote v tri- in večstanovanjski stavbi, obnovljeni v skoraj nič-energijskem razredu.

• Zmanjšajmo upor zraka: dodatki na zunanji strani av-tomobila (podaljšek strehe, prtljažnik, “spojlerji”, odprto okno) povzročajo dodaten upor in s tem povečano porabo goriva – pri večjih hitrostih tudi do 20 %.

• Preudarno uporabljajmo klimatsko napravo, ki lahko v vročih mesecih porabi tudi 20 % več goriva. Če je avto-mobil vroč od sonca, se nekaj minut vozimo z odprtimi okni, nato jih zaprimo in vključimo klimatsko napravo. Pri vožnji nad 80 km/h je bolj varčno vključiti klimo kot voziti z odprtim oknom.

• Prepričajmo se, da je tlak v pnevmatikah ustrezen: če je prenizek za 0,5 bara, porabi naš avto za 5 % več goriva in poveča izpuste CO2 za 5 %.

• Redno vzdržujmo svoje vozilo. Slabo nastavljen motor lahko porabi do 50 % več goriva, zaradi zamazanih zračnih filtrov pa se poraba poveča do 10 %.

• Uporabljajmo motorno olje z nizko viskoznostjo. Ta-kšno olje maže motor bolje kot navadna olja in zmanjšuje trenje. Najboljša olja zmanjšajo porabo goriva in emisije CO2 za več kot 2,5 %.

• S seboj vzemimo sopotnike. V svetu je znan ukrep »car-pooling«, ko se recimo uslužbenci istega podjetja skupaj

pripeljejo v službo in si delijo stroške prevoza. Ko potre-bujete ali ponujate prevoz po Sloveniji, poglejte na www.prevoz.org ali na www.peljime.si.

• Potujmo z vlakom! En sam potnik v avtu proizvede 3-krat več emisij CO2 na kilometer, kot če bi potoval z vlakom.

Investicijski ukrepi: • Če avto zamenjamo, premislimo o porabi goriva novega

vozila. Avto, ki porabi le 5 litrov goriva na 100 kilometrov, lahko prihrani 750 kg emisij CO2 na leto.

5 korakov za boljšo mobilnost• Zmanjšujem svojo potrebo po mobilnosti!• Vozim se s kolesom!• Uporabljam javni prevoz!• Če že vozim, vozim učinkovito!• Če že vozim, s seboj vzamem sopotnike: www.prevoz.org

ali na www.peljime.si.

Članek z nasveti na poti k energetski učinkovitosti je podprt v okviru strateškega projekta Alterenergy, ki se izvaja znotraj Jadranskega programa čezmejnega sodelovanja IPA.GOLEA - Ustvarjamo obnovljivo prihodnost!


ZBIRNI CENTER ZA INDIVIDUAL-NI DOVOZ ODPADKOV HRPELJE - KOZINAPrav tako nespremenjeno obratuje vam bližji Zbirni center Hrpelje - Kozina (na začetku OIC Hrpelje, Ulica ob Dolu), kamor lahko trikrat tedensko pripeljete kosovne in nevarne odpadke ter večje količine embalaže.

Urnik ZC Hrpelje - Kozina:torek: 14h–17hčetrtek: 9h–13h

sobota (1. in 3. v mesecu): 9h–13h

Ne pozabite pa s seboj prinesti izpol-njen »Kupon Oddaja odpadkov na zbirnem centru«. S tem kuponom je oddaja odpadkov za količine, primerne za gospodinjstva, brezplačna. Kupo-ne ste prejeli ob decembrskih računih. Prejeli ste 4 kupone za oddajo odpad-kov na zbirnem centru in 1 kupon za oddajo odpadkov na akciji zbiranja kosovnih in nevarnih odpadkov. V ko-likor se zgodi, da vam iz upravičenih razlogov (večje čiščenje, naravna nesre-ča …), 5 kuponov za oddajo kosovnih in nevarnih odpadkov ne zadostuje, se oglasite pri nas in dogovorili se bomo

za dodaten sprejem kosovnih in nevar-nih odpadkov.

AKCIJA ZBIRANJA KOSOVNIH IN NEVARNIH ODPADKOV IZ GO-SPODINJSTEVObveščamo vas, da bo v maju poteka-la akcija zbiranja kosovnih in nevarnih odpadkov iz gospodinjstev po naseljih. Kot vsako leto bomo te izvajali ob sobo-tah, občani boste o datumu akcije v va-šem kraju obveščeni po pošti na dom.

Kaj sodi med kosovne odpadke:• izrabljena gospodinjska in ostala ele-

ktronska oprema: hladilniki, zamr-zovalniki, pralni, pomivalni, sušilni stroji, štedilniki, TV, radii, računalni-ki, tiskalniki, monitorji …

• neuporabno leseno in oblazinjeno pohištvo ter ostali nekovinski kosov-ni odpadki: omare, stoli, mize, kavči, talne obloge, žimnice …

• kovinski kosovni odpadki: kolesa, su-

šila za perilo, razni odpadni kovinski predmeti …

Kaj sodi med nevarne odpadke:• akumulatorji in baterije,• odpadna jedilna in motorna olja (pri-

pravite v zaprtih posodah oz. kanti-cah),

• ostanki in embalaža škropiv,• ostanki in embalaža barv, lepil, lakov,

topil,• zdravila,• kozmetika, čistila, spreji,• živosrebrni termometri in neonska

svetila.

Več informacij dobite po telefonu na 05 / 73 11 240 ali 05 / 73 11 248, po elek-tronski pošti [email protected] ali na sedežu podjetja KSP d.d. Sežana, Parti-zanska 2, 6210 Sežana.

KSP d.d. Sežana(Foto: KSP d.d. Sežana)

MAMA JE ENA SAMAMama je povsod, je doma, je v pesmi, je v knjigi, je v službi in je tam, kjer je ljubezen. Mama je tista, ki vedno pomaga, ona te ima vedno rada, samo od nje slišiš, da si najboljši in najlepši otrok na svetu.Čeprav je 8. marec praznik vseh žensk, pa ga mi še vedno v glavnem posveča-mo mamam. Nič narobe, saj žensko največkrat poosebljamo prav z ma-terinstvom. Tako kot mame oddajajo svojo ljubezen in toplino, ko jo otrok najbolj potrebuje, je nihče drug ne. Danes delajo vsemogoče stroje, tudi boljše in močnejše od ljudi, a mame prav gotovo ne bodo izdelali nikoli. Morda prav zato ob besedi mama tako prijetno zadrhtimo in začutimo neko posebno čustvo v sebi, ki se ne da pov-sem opisati. Poskusi, zapri oči in reci »mama«.

Tudi letošnji 8. marec, dan žena, je na Artvižah minil v tem duhu. Poln vaški dom, okoli šestdeset duš ga je napol-nilo. Nastopi naših otrok so ga nare-dili res lepega. Iz ust najmlajših do nekoliko večjih si večkrat slišal magič-no besedo »mama«. Kaj je lepšega za nežnejši spol, kot če jo nagovori otrok, če ji poje, recitira pesmico o mami.Vse udeleženke so dobile rožice, ki

so jim jih podarili otroci, sledilo pa je družabno srečanje.Menda edino proslavo v naši občini je s svojo prisotnostjo počastila tudi županja Saša Likavec Svetelšek, ki je lahko slišala veliko lepega za dušo, na lastne oči pa se je prepričala, da je vas živa in polna otrok.Ivan Zupančič

večina vseh glasov, in o prenehanju AS, kjer se zahteva soglasje vseh članov. Pri teh odločitvah pa mora na občnem zboru biti prisoten tudi upravni delavec ali notar. Zakon tudi na novo oprede-ljuje pisno pooblaščanje druge osebe za sodelovanje in odločanje na zboru, ki mora biti notarsko ali upravno overje-no. Overitev pooblastila pa ni potreb-na, če člana na občnem zboru zastopa ožji družinski član, razen ko gre za odločanje o poslih, ki presegajo redno upravljanje s premoženjem, o pridobi-vanju nepremičnin in prenehanju AS, ko tudi ožji družinski član (v zakonu so določeni) za odločanje na občnem zbo-ru potrebuje overjeno pooblastilo.Prvi občni zbor za preoblikovanje AS po novem zakonu se lahko skliče, ko je v zemljiški knjigi vpisana več kot po-lovica »živih« članov AS oz. vpisanih fizičnih ali pravnih oseb, ki so lahko nosilci pravic in obveznosti. Namreč, za odločanje na občnem zboru je za sprejetje temeljnega akta in za volitve v organe AS potrebna prisotnost naj-manj večina vseh članov (51 %), ki tudi odločitev sprejmejo z večino (51 %) vseh glasov. Prvi občni zbor po novem zakonu lahko skliče katerikoli član ob-stoječe AS, ki je dolžan zagotoviti pri-sotnost upravnega delavca ali notarja in vse ostalo, kar je potrebno za izvedbo občnega zbora. Pričakovati pa je, da bo občni zbor za preoblikovanje sklical ak-tualni upravni odbor, po predhodnem usklajenem dogovoru in opravljenih vseh predhodnih postopkih. Sem spada priprava novega temeljnega akta – pra-vil ali statuta, volilne liste za organe AS, prisotnost upravnega delavca ali notar-

ja zaradi ugotovitve, ali je bila odločitev sprejeta z ustrezno večino.Posebno poglavje zakon namenja upra-vljanju s premoženjem. Poudarek je na upravljanju preko organov AS, torej sprejem odločitev na občnem zboru, izvrševanje odločitev pa je poverje-no upravnemu odboru in predsedni-ku AS, ki sklepa posle v imenu članov AS. Med posle rednega upravljanja z nepremičnim premoženjem se štejejo skrb za pravno in dejansko urejenost, izkoriščanje gozdov in uporaba kmetij-skih zemljišč, investicijsko vzdrževanje, dajanje gozdov v uporabo ter dajanje kmetijskih zemljišč v najem oz. v za-kup. Za posle, ki presegajo redno upra-vljanje z nepremičninami članov, pa se šteje vsako razpolaganje z nepremični-no kot celoto, zlasti to pomeni prodajo, odsvojitev na podlagi menjave ali drug način odplačne ali neodplačne odsvoji-tve nepremičnine, vlaganje nepremič-nine kot stvarne vložke v pravne osebe, ustanovitev zastavne pravice, služnosti, pravice stvarnega bremena in stavbne pravice ter spremembe dejanske rabe. Zakon natančno določa, kaj se šteje za odplačen prenos nepremičnine članov AS kot celote (41. člen), predkupno pravico pri prodaji solastniškega ali skupno lastniškega deleža (42. člen) in omejitev pri sklepanju darilne pogodbe (43. člen). Pri tem zakon izenačuje obe vrsti lastninske pravice (44. člen).Tudi dedovanje premoženja člana AS zakon določa nekoliko drugače od splo-šnih pravil o dedovanju. Uvaja, kot že rečeno, pravilo enega dediča in oprede-ljuje elemente za določitev dediča. Pri tem je določena tudi pristojnost uprav-

nega odbora AS. Tudi izplačilo nujnega deleža se ugotavlja na podlagi meril, ki jih določi vlada s posebnim predpisom, prav tako pa je rok za izplačilo nujne-ga deleža določen na čas, ki ne sme biti krajši od enega in ne daljši od desetih let. Premoženje člana lahko oporočitelj z oporoko zapusti samo enemu dediču, v nasprotnem primeru se deduje na podlagi zakona. Zakon na novo določa za predsednika AS tudi sankcije za pre-krške, če ne javlja sprememb podatkov na upravno enoto.Da pa se končno uredi dedovanje in predvsem normalno upravljanje s pre-moženjem članov AS, zakon predvide-va, da upravna enota po uradni dolžno-sti preveri, ali so v zemljiški knjigi kot imetniki lastninske pravice pri nepre-mičninah AS vpisane fizične ali prav-ne osebe, ki so lahko nosilci pravic in obveznosti. V kolikor upravna enota ugotovi, da oseba ne obstaja več, o tem obvesti pristojno sodišče, ki v treh me-secih od obvestila po uradni dolžnosti uvede postopek dedovanja. Novi zakon ne preklicuje ZPVAS v ce-loti, le njegov 11. člen, ki bo prenehal veljati po sedmih letih od uveljavitve novega ZAgrS. Vsem AS priporočam, da se v tem času seveda preoblikujejo in si s tem omogočijo normalno gospo-darjenje s svojim premoženjem.To so le nekatera pomembnejša določi-la iz novega zakona s pojasnili, sicer pa je zakon objavljen v Uradnem listu RS, št. 74/15.Silvester Sikošek, član Združenja pred-stavnikov agrarnih skupnosti Slovenije iz AS Vrhpolje

KSP D.D. SEŽANA – EKO NOVICEZAPRTJE ODLAGALIŠČAObveščamo vas, da smo z 31. 12. 2015 prenehali z odlaganjem ostanka ko-munalnih odpadkov na odlagališče v Sežani. To je zahtevala slovenska zako-nodaja, ki ne dovoljuje več odlaganja odpadkov na odlagališča na kraškem območju. Sedaj ostanek komunalnih odpadkov pretovorimo v 30 m3 zaboj-nike in ga oddamo v obdelavo. Zaradi tega se je s 1. 1. 2016 spremenil stro-šek odvoza odpadkov, in sicer se je ta

z januarjem 2016 povečal za 0,69 eur na osebo na mesec. Nove cenike si lahko ogledate na naši spletni strani www.ksp-sezana.si v rubriki Ceniki.

OBRATOVANJE CENTRA ZA RAV-NANJE Z ODPADKI SEŽANADelovanje Centra za ravnanje z odpad-ki Sežana se ne spremeninja v ničemer, razen prenehanja odlaganja ostankov komunalnih odpadkov. Še vedno tu sprejemamo kosovne in nevarne od-

padke, še vedno tu obratujejo pretovor-na postaja (kjer pretovarjamo ločeno zbrane odpadke z ekoloških otokov), sortirnica (kjer ločeno zbrano embala-žo še ročno presortiramo), balirka (kjer presortirano embalažo stisnemo v bale) ter vse manipulativne in skladiščne po-vršine (ki jih potrebujemo za pripravo in skladiščenje odpadkov do oddaje v predelavo).

POZOR! Za oddajo odpadkov na akciji zbiranja kosovnih in ne-varnih odpadkov ter oddajo odpadkov na zbirnem centru potre-bujete IZPOLNJEN KUPON, ki ste ga prejeli v zgibanki ODVOZ

ODPADKOV – URNIK 2016!

APRIL 2016 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MED LJUDMI | 1716 | MED LJUDMI | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | APRIL 2016

OBELEŽITEV DNEVA ŽENA V VAŠKEM DOMU V RODIKUV soboto, 12. marca 2016, sta TD in KS Rodik pripravila posebno prireditev, v prvi vrsti namenjeno ženskam, materam in ženam, ob praznovanju dneva žena in materinskega dneva. Obenem pa je bil dan namenjen tudi obeležitvi dneva muče-nikov, 10. marca, in gregorjevega, ki ga praznujemo 13. marca, ko se »pregovorno« ženijo ptički.V kulturnem programu je sodeloval MePz Bloke, pod vodstvom zborovodkinje Tanje Avsec, ki letos praznuje že častitljivo 45. obletnico delovanja. Pripravili so pester izbor slovenskih narodnih pesmi – od koroških, prekmurskih do primor-skih, s solo petjem odlične pevke Eve Modic in ob spremljavi harmonikarja Iva Šviglja. Udeležence v polnem vaškem domu, nabitem z emocijami, pa so dobese-dno »raznežili« nastopajoči iz klape Galeb, ki so zapeli najlepše in najbolj znane dalmatinske pesmi (Ružo crvena, Ne diraj moju ljubav, Piva klapa ispo volta …). Predstavili so tudi svoj avtorski prvenec »Budi moja«, ki je tudi naslovna skladba njihove zgoščenke. Klapo, v kateri nastopajo trije dalmatinski Slovenci, Makedo-nec, ostali člani zasedbe pa so Slovenci od Brezovice, Škofljice, Rakeka do Blok, veže prijateljstvo in ljubezen do dalmatinskih napevov. V Rodiku so nastopili že tretjič. Že pregovorno se ve, da se v Rodiku tudi vedno dobro je, za kar so poskr-beli »rodiški možje«, ki so se pri kuhi še posebej potrudili, in kot vedno »rodiške žene«, za katere že vemo, da pečejo najboljše pecivo daleč naokoli. Vsem se iskre-no in iz srca zahvaljujemo za ves trud in požrtvovalnost. »Ob vaši gostoljubnosti smo se počutili kot doma in upamo, da smo vam uspeli polepšati ta večer,« je v

zahvali napisal Lojze Mazij, član MePz Bloke, katerega življenjska sopotnica je iz Rodika.Za konec pa še zahvala vsem, ki ste ka-korkoli sodelovali pri izvedbi, in pova-bilo, da se ob letu osorej spet srečamo z nepogrešljivimi moškimi predstavniki in sopotniki.

Za TD in KS Rodik, Tamara Medved Obreza

KD DOTIK ZAKLJUčIL PROJEKT »KAKO SO ŽIVELI IN ZAPELI NAŠI PREDNIKI AM'B'T«»Do nedavnega sta lokalna preteklost in njena dediščina predstavljali simbol re-vščine, zato jo je bilo potrebno pozabiti in uničiti. Danes smo na prehojeno pot naših prednikov, njihove stvaritve, spo-mine in izpoved izredno ponosni, saj predstavljajo temelj naše lokalne iden-titete.«Včasih so bili ljudje veliko bolj odvi-sni od naravnih pogojev in produktov, kot smo danes, zato so živeli v sožitju z naravo. Prav tako so si bili primo-rani pomagati med seboj. Veliko več so se družili in po ustnih pričevanjih ohranjali ljudsko izročilo, ki je tista vre-dnota, ki ohranja naš narod slovenski,

kljub tlačanstvu, tujemu gospodarju in vsemu hudemu, kar je naš narod preži-vel v preteklih stoletjih. Prav ljudskemu izročilu se lahko zahvalimo, da so se

stvari, navade in šege ohranile do danes in tvorijo del naše kulture. Zavedati se moramo, da naravna in kulturna dedi-ščina predstavljata spomin na kulturo in s tem vzpostavljata možnost graditve

identitete ter tako omogočata, da poi-ščemo tisto, kar je lastno samo nam in nas razlikuje od drugih.Če želimo omogočiti socialni napredek, je ključno, da se ozremo v preteklost, vprašamo domače prebivalce (nonote in none), kako so nekoč živeli, s čim so se preživljali, kaj so kuhali, kako so se oblačili, kako so gradili, kako je bilo po-skrbljeno za zabavo in vaško druženje, kateri politični dogodki so zaznamovali vas, kraj ...»Pomena dediščine v sedanjosti, kjer razmišljamo o preteklosti, za boljšo se-danjost,« kot je dejala dr. Jasna Fakin Bajec, se zavedamo tudi me, članice KD

Dotik, ki smo pripravile to razstavo in s tem pripomogle, da vam in predvsem mlajšim rodovom približamo življenje naših prednikov.

Razstavni eksponati, ki so last Blanke Kaltnekar iz Nasirca, so prikaz skromne-ga življenja in kmečkega dela v 19. in 20. stoletju. Izpostavila je pomembno vlogo, ki so jo imele ženske. »Poskrbele so, da so

bili njihovi bližnji na toplem, čisti, oble-čeni, urejeni in seveda, da smo mi danes tukaj. Bile so trpežna, pridna, zdrava kmečka dekleta in žene, naučene trdega dela. Vstajale so z jutranjo zarjo. Obvla-dale so kuho, skrbele za red, čistočo, do-bro voljo in za vse 'žaube' in 'recnije'. Ob slabem vremenu in dolgih zimskih veče-rih brez televizije, telefonov in računalni-kov so se ukvarjale z ročnimi deli. Vešče so bile tudi dela na vrtu, polju, njivi. Iz zakladnice naše preteklosti veje vonj po žal pozabljenih vrednotah: delu, spo-štovanju, ljubezni …« To je le delček na-govora, ki ga je predstavila Blanka na otvoritvi razstave.Program ob otvoritvi so oblikovali: mla-da pevka Anja Novak, duo Maurizio Marchesich (harmonika) in Erik Birsa (flavta) ter seveda UPZ Dotik z zboro-vodkinjo Jelko Bajec Mikuletič.Najbolj nas je razveselilo, da so si razsta-vo poleg ostalih ogledali skoraj vsi učenci naše Osnovne šole Dragomirja Benčiča - Brkina, Hrpelje.

Projekt smo sklenile s koncertom »Za-pojmo ku am'b't«, na katerem so zapeli: učenci 5. razredov hrpeljske osnovne šole, MoPZ Slavnik, VS Slavna pod vodstvom Jelke Bajec Mikuletič, Brkinska banda in UPZ Dotik pod vodstvom Jelke Bajec Mikuletič. Na klavirju nas je spremljala Katja Bajec.

Ob tej priložnosti bi se zahvalile Občini Hrpelje - Kozina, ki je projekt omogoči-la, Andreju Gustinčiču za fotografiranje, Alenu Hrvatinu za ozvočenje, pevkam, ki so spekle slastno pecivo, in vsem nasto-pajočim, ki so program popestrili. Hvala vsem, ki ste si vzeli čas in si ogledali raz-stavo ter prisostvovali koncertu, skratka vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k izved-bi našega projekta.S tem projektom smo se spomnili in ne-kako oddolžili našim prednikom, ki so s trdim delom vztrajali na ti zemlji, se kul-turno udejstvovali, trpeli in se žrtvovali v vojnah ter doma ali po svetu padli za svobodo, ki je danes za nas samoumevna.Zavedati se moramo, da brez zgodovine ni prihodnosti, zato nadaljujmo z ustnim izročilom in ne dovolimo, da gre v pozabo.Iris Birsa

AFŽ, NAJLEPŠE ŽENSKE SO NA SVETU …Brez praznovanja tega praznika pri nas enostavno ne gre. Ocizla-ni ga praznujemo že leta in leta … Vse generacije, od najmlajših do starejših, se skupaj dobimo in nazdravimo vsem ženam, ma-mam, nonam, pupam … Lepo smo se imeli tudi letos. Ob polni mizi dobrot, klepetu, glasbi, petju in plesu smo preživeli res krasen večer. Mojca Grk

PPOOMMLLAADDNNII KKOONNCCEERRTT

Moški pevski zbor

Slavnik

Z GOSTI

GGaassiillsskkii ddoomm MMaatteerriijjaa ppoonneeddeelljjeekk,, 2288.. mmaarreecc 22001166

oobb 1188.. uurrii


ZAGOTAVLJANJE čEBELJIH PAŠ IN SAJENJE MEDOVITIH RASTLINZagotavljanje čebeljih pašPovečevanje števila prebivalstva in zaradi tega tudi vse večja poraba hra-ne postaja vse hujši svetovni problem. Pridelovalci hrane se na to odzivajo z intenzivnejšim kmetijstvom in večjo pridelavo hrane na enaki površini. Po-sledica tega je, da izgubljamo travnike, gozdove in druga območja, ki so bila nekdaj vir hrane za opraševalce in dru-ge živalske vrste. Pri nas je to opaziti na poljih, ki so posejana z monokulturami, in na travnikih, ki so redno pokošeni, tako da na njih ni več cvetja. Prav tako je to tudi posledica intenzivne zaščite kultur z najrazličnejšimi škropivi, goje-nja novih, neznanih in nepreizkušenih sort rastlin, tudi gensko spremenjenih ali vsaj ozko selekcioniranih, ter zmanj-ševanja površin, na katerih čebele naj-dejo hrano. Posledica tega je, da so če-bele vse bolj ogrožene, saj jim narava, ki smo jo spremenili, ne zagotavlja več hrane vse leto. Kako lahko vsi skupaj pomagamo?Čebelam je treba pomagati s sajenjem medovitih rastlin, predvsem avtohto-nih. K temu lahko pripomore vsak od nas in tako čebelam pomaga preživeti. Na svoj cvetlični in zelenjavni vrt, na balkone in v cvetlične lončke posadimo medovite rastline, lokalne oblasti pa jih lahko sadijo na javnih površinah. Katere medovite rastline, ki privablja-jo čebele, lahko posadimo na doma-čem vrtu in na javnih površinah? Pomembnejše rastline za čebele so: le-ska, zvončki, trobentice, žafrani, vrbe, telohi, rese, divja češnja, vse začimbni-

ce in dišavnice, vse sadno drevje, oljna ogrščica, akacija, lipa, javor, kostanj, sončnica, ajda, facelija in druge. Precej je tudi rastlin, ki jih gojimo kot okra-sne in so prav tako koristne za čebele. S sajenjem avtohtonih in okrasnih cveto-čih rastlin lahko precej pripomoremo k ohranitvi čebel. Na svoje vrtove sadimo medovite trajnice, kot so: skalni gro-beljnik, avbrecija, zvončnica, nageljčki, plamenka, grenik, teloh, jesenska astra, rudbekija, orlica, srčki, potonika, plah-tica, ivanjščica, lilija, maslenica, ostro-žnik, ameriški slamnik, rman, jetičnik, jesenska anemona, kamnokreč, šmar-nica, krvomočnica, hosta, hermelika, homuljica, jeglič, netresk in številne druge. Poleg okrasnih rastlin so zelo medovite vse začimbnice in dišavnice, ki jih je prav tako koristno imeti na vrtu. To so predvsem žajbelj, origano, bazilika, vse vrste met, hermelika, timi-jan, pelin, melisa in številne druge. Če imamo na vrtu veliko prostora, lahko zasadimo večje medovito grmičevje in drevesa: dišeče vrtnice, lešnike, ribez in kosmulje, vse vrste vrb oziroma ma-čic, liguster, hibiskus, vse vrste drenov in kovačnikov ter druge. Od dreves pa lipo, divjo češnjo, pravi in divji kostanj, evodijo, japonsko soforo, cigarovec, tu-lipanovec, amorfo, gledičijo ter seveda številne druge. Katere medovite rastline lahko posa-dimo na večjih kmetijskih površinah, denimo na njivah? Kadarkoli v letu lahko sejemo faceli-jo, katere cvetovi so modre barve, saj je njena vegetacijska doba kratka. Če-

belam ponuja veliko medičine in cve-tnega prahu. Po cvetenju rastlino pre-prosto podorjemo in s tem obogatimo tla s humusom. Sejemo lahko vse vrste detelj, ki so zelo medovite rastline. Tudi te lahko po cvetenju podorjemo in na ta način obogatimo prst predvsem z dušikom, lahko pa jih pokosimo in uporabimo za krmo živalim. Zelo ko-ristne so buče, ki dajejo veliko cvetnega prahu zlasti jeseni, ko ga čebele najbolj potrebujejo. Koristne so tudi sončnice, saj čebelam ponujajo cvetni prah in nektar, po cvetenju pa precej izboljšajo strukturo tal in jih obogatijo s humu-som. Sejemo lahko še oljno ogrščico ali mak, kajti obe rastlini dajeta čebelam hrano. Največje možnosti vsekakor po-nuja ajda, ki smo jo v zadnjem obdobju kar nekoliko zapostavili, vendar se v zadnjih letih to spreminja. Ajdo sejemo poleti in, ko zacveti, čebele na njej na-birajo nektar in cvetni prah. Kaj pa lahko naredijo tisti, ki imajo zgolj kako cvetlično korito?V cvetlična korita in lončke lahko sadi-mo vse vrste začimbnic in dišavnic ter najrazličnejše cvetje. Naj jih navedemo le nekaj: nizka sončnica, limonski ožep, poletna astra, okrasna facelija, ameriški slamnik, dišeči grah, kapucinka, limon-ska monarda, mehiška cinija, boreč, zlati šeboj, dalija, kana, verbena, ognjič, kozmeja in seveda še številne druge.

Jure Justinek, Čebelarska zveza Slovenije Info: [email protected]

PRVI ŠTIRJE IZVEDENCI ZA KRAŠKO SUHOZIDNO GRADNJO IN LETNI ZBOR čLANOV PARTNERSTVA ZA OHRANITEV IN POPULARIZACIJO KRAŠKE SUHOZIDNE GRADNJEV četrtek, 11. 2. 2016, je v Promocij-sko kongresnem centru »Pr Nane-tovh« na območju Parka Škocjanske jame potekal letni zbor Partnerstva za ohranitev in popularizacijo kraške suhozidne gradnje (konzorcija), ki je bilo ustanovljeno 27. 2. 2015 kot po-sreden rezultat aktivnosti v koordina-ciji JZ PŠJ in ZVKDS OE NG na čez-mejnem projektu Living Landscape. V sklopu zbora je konzorcij v naziv »izvedenec za kraško suhozidno gra-dnjo« imenoval štiri člane.

Predsednik konzorcija, arhitekt Danilo Antoni, je v uvodnem nagovoru dejal, da je bilo leto 2015 leto začetka, v kate-rem so člani premišljevali o pravi podo-bi organiziranja in istočasno preverjali, katere dejavnosti v najboljši meri ure-sničujejo zastavljene osnovne cilje. Po-udaril je, da mora imeti konzorcij svoj prostor v tem okolju in uravnovešeno dejavnost, biti izraz prebivalcev Krasa, iskati pravi način za to, da postane nje-gova pomoč sprejemljiva in učinkovita. Petčlanski upravni odbor, ki je v svoje vrste v nadaljevanju imenoval še stro-kovnega svetovalca, je od ustanovne skupščine v letu 2015 zasedal štirikrat in poskrbel za vzpostavitev delovanja stalnih delovnih skupin, katerim je nu-dil strokovno oporo pri delu, ter med drugim potrdil šest novih članov, zato je trenutno stanje v konzorciju 38 pol-nopravnih članov in dva zaveznika. V koordinaciji predsednice Mance Vinaz-za je stalna delovna skupina za podro-čje raziskav in razvoja izvedla izobra-ževanje in terenske raziskave s študenti Univerze v Ljubljani in na Primorskem, uskladila metodo dela s posnetki zrač-nega laserskega skeniranja (lidar), vr-šila vpis vrednih gradenj v Register nepremične kulturne dediščine Slove-nije, pripravila in oddala vlogo za vpis kraške suhozidne gradnje v Register žive dediščine Slovenije ter prispevala več znanstvenih in strokovnih besedil o kraški suhozidni gradnji za Kroni-ko, časopis za slovensko krajevno zgo-dovino, katere tema je bila v letu 2015 »Iz zgodovine Krasa«. Aktivni člani te

delovne skupine so bili Univerza na Primorskem, Filozofska fakulteta Uni-verze v Ljubljani, ZVKDS OE NG in JZ PŠJ. Stalna delovna skupina za prostor-sko urejanje v koordinaciji predsednika Aljoše Gregorija v letu 2015 ni izvedla nobene od načrtovanih aktivnosti. V koordinaciji predsednice Karin Lavin je stalna delovna skupina za informiranje in ozaveščanje javnosti izvedla kar šti-rinajst aktivnosti, povezanih s promo-cijo konzorcija in popularizacijo kraške suhozidne gradnje med najmlajšimi in odraslimi Kraševci z obeh strani meje. Med drugim je bil postavljen portal konzorcija in oblikovana celostna gra-fična podoba. Najbolj aktivni člani te delovne skupine so bili Srednješolski center Srečka Kosovela Sežana, Zavod Anima Mundi, Združenje za zaščito Opčin, Monika Milič, Vrtec Sežana, Osnovna šola dr. Bogomirja Magajne Divača, Rudi Bak, Zdravko Škrlj, Boris Čok, Odbor za ločeno upravo jusarske-ga premoženja – Opčine, Mirta Čok, Mitja Kobal, Nataša Kolenc in JZ PŠJ. S promocijo pa so se vključevali tudi šte-vilni drugi člani. Stalna delovna skupi-na za izobraževanje in usposabljanje v koordinaciji predsednice Tjaše Kranjec je izvedla več aktivnosti, med katerimi prevladujejo delavnice gradnje in fi-nančno vrednotenje različnih del nosil-cev ljudskih znanj ter izobraževalnega programa za poklicne gradbenike. Naj-

bolj aktivni člani te delovne skupine so bili Boris Čok, Ivan Pavlin, Dušan Oko-ren, Mitja Kobal, Visokošolsko središče Sežana, UTŽO Kras, Studio Antoni in JZ PŠJ. V letu 2016 smo si člani v sklopu vseh stalnih delovnih skupin zadali trideset aktivnosti, ki bodo izvedene skladno z razpoložljivimi kadri in financami no-silcev. Obenem sta bili predstavljeni pobudi za projekt na temo promocij-sko-obnovitvene akcije kraških suhih zidov (Nataša Kolenc) in evropski kul-turni poti suhih zidov (Tjaša Kranjec), za realizacijo katerih so se javili zainte-resirani člani in zaveznik konzorcija, ki bodo v nadaljevanju poskrbeli za reali-zacijo. Predsednik se je v imenu uprav-nega odbora zavzel za vzpostavitev formalnega sodelovanja z zbornicama in fakultetama za arhitekturo na obeh straneh meje ter občinama Trst in Re-pentabor na italijanski strani meje. Na zboru je bila za tehničnega ali ad-ministrativnega upravljavca konzorcija v letu 2016 ponovno imenovana in po-trjena Darja Kranjc iz JZ PŠJ. Višek zborovanja je bila slavnostna po-delitev potrdil o usposobljenosti Par-tnerstva za ohranitev in popularizacijo kraške suhozidne gradnje Borisu Čoku, Dušanu Okornu, Mitji Kobalu in Ivanu Pavlinu, ki so uspešno pristopili h pre-verjanju dodatnega teoretičnega znanja pod vodstvom Visokošolskega središča


Sežana, goriška enota Zavoda za var-stvo kulturne dediščine Slovenije pa je potrdila skladnost njihovih dosedanjih gradenj s standardi kraške suhozidne gradnje. S tem se jih je imenovalo v naziv tretje, tj. najvišje stopnje izobra-ževalnega programa konzorcija, »izve-denec kraške suhozidne gradnje«. Va-bljeni Rudi Bak, Zdravko Škrlj, Vojko Ražem in Pino Hrovatin se niso odlo-čili pristopiti h preverjanju dodatnega teoretičnega znanja, to pa ne pomeni, da jih konzorcij ne priznava za nosilce ljudskih znanj veščine kraške suhozi-dne gradnje, tj. praktike. Boris Čok se

je v imenu novoimenovanih izveden-cev zahvalil Parku Škocjanske jame za strokovno delo v konzorciju ter pobude in prizadevanja za ohranjanje kulturne dediščine, zaradi česar je park njihov dom.Srečanje smo zaključili z ogledom filma Ljuba Severja »Premestitev kamnite ka-mnoseške hiške pri kamnolomu Doli-ne«, ki je nastal v letu 2015. Pobudo za posneto akcijo sta dala Marmor Sežana in Razvojno društvo Repentabor. Pri izvedbi pa so jim na pomoč priskočili člani našega konzorcija v koordinaciji Borisa Čoka.

Za nami je veliko dela z željo, da kra-ški suhi zidovi postanejo vsem nam domačinom in obiskovalcem Krasa vrednota. Člani konzorcija so se zave-zali, da bodo tudi v prihodnje, poleg ohranjanja znanja suhozidne gradnje in kulturne krajine kot vrednote, krepili medgeneracijske povezave ter povezave med strokovnjaki in širšo javnostjo. Tako bomo z gradnjo suhih zidov gra-dili tudi boljšo družbo. Vabljeni, da se nam pridružite.Darja Kranjc, Manca Vinazza, Vanja Debevec in Karin Lavin Foto: Eda Belingar

Jerica Strle je ena tistih ljudi, ki dolgča-sa najbrž ne poznajo. Rojena v številni družini na Silvestrovo dvajset minut za dvojčico, pevka, plesalka, ustvarjalka, piska in še mnogo kaj. O sebi zatrjuje: »Umetnost mi napolnjuje vse biti duše in srca, v njeni govorici najraje komu-niciram. Ljubim življenje in vse, kar mu daje rast, svetlobo, toploto, bar-vitost. Sem ustvarjalka, poustvarjalka in posnemovalka, a predvsem skušam biti unikat. Rada imam vse, kar je lepo, sem pa spada tudi izdelava rož iz krep papirja.« Z rožami iz krep papirja se je prvič srečala kot otrok nekaj desetletij nazaj, saj je tovrstne umetnine izdelo-vala tudi njena mama Cilka za potrebe vizite oz. nabora ob odhodu na obvezno služenje vojaščine. V preteklosti, torej od druge polovice 18. stoletja dalje, je bil običaj zaslužen tudi za to, da se je ves čas ohranjala slovenska beseda in narodna zavest. Jerica Strle živi na Pre-mu, kjer je zelo aktivna, in na Bistrškem sta bili vizita in tradicija krasitve vozov s papirnatim cvetjem slovesen dogodek. Stoletno tradicijo sta Občina Ilirska Bistrica in Turistično društvo Ilirska Bistrica obudili leta 2005. Kot zanimi-vost: na enem vozu je bilo tudi dvajset tisoč rož, vrtnic, narcis, plavic, makov, nageljnov, aster, marjetic, sončnic, ža-franov, teloha, zvončkov in drugih rož. Na vozovih niso smeli manjkati državni simboli. Nekaj let so vizito organizirali

še kot turistično-etnografsko prireditev, a je zanimanje nato upadlo. Vozove in njihovo lepoto je žirija tudi ocenjeva-la, vendar se je v nadaljevanju pojavila prevelika tekmovalnost, posredno tudi med izdelovalkami papirnatih cvetov. Jerica Strle je aktivna v Kulturno-turi-stično-športnem društvu Prem, ki si je zadalo nalogo ohranjati lokalno ljud-sko dediščino, kamor se uvrščajo tudi rože iz krep papirja, ki so postale hkrati prepoznavni znak KTŠD Prem. »Papir-nate rože so moja strast. Izdelujem jih ob različnih priložnostih, za različne potrebe in se z njimi že vrsto let pred-stavljam kot članica KTŠD Prem na vsa-koletnem turističnem sejmu Turizem in prosti čas v Ljubljani. Pogosto izvajam delavnice izdelave za šolsko mladino pa tudi za odrasle,« pove še Sterletova, ki je eno takšno mini delavnico izvedla tudi na dan otvoritve razstave suhih aranž-majev v Knjižnici Kozina. Aranžmaji so narejeni za različne priložnosti, kot so bližajoča se velika noč, poroke, Valenti-novo itd. »Ker je aranžiranje moja druga strast, papirnate cvetove, skupaj s suhim in svežim cvetjem in zelenjem, upora-bljam pri krasitvi raznih prostorov ob različnih priložnostih,« pove razsta-vljavka. Aranžmaje je doslej razstavljala v Postojni, na Vranskem, na vsakole-tnem ljubljanskem turističnem sejmu, v cerkvah in v lastnih bivalnih prostorih. (besedilo in foto: Patricija Dodič)

MEŠANI PEVSKI ZBOR DIVAčA NASTOPIL NA REVIJI »PRIMORSKA POJE« SKUPAJ Z GODBENIKI »BRKINSKE GODBE 2000«Tudi letos se je MePz Divača predsta-vil na reviji Primorska poje, ki se vrsti že 47 let zapovrstjo. Letošnja revija je posvečena 120. obletnici rojstva skla-datelja Karola Pahorja. Nastop pod vodstvom zborovodje Mateja Penka se je odvijal v Križu pri Trstu, v cer-kvi Povišanja Svetega Križa. Tokrat smo izbrali sakralni glasbeni program. Predstavili smo se z instrumentalno

»Misa Brevis« avtorja Jacoba de Haa-na. K sodelovanju smo povabili tudi godbenike »Brkinske godbe 2000«, ki so se vabilu prijazno odzvali, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Pod men-torstvom Tomaža Škamperleta so bili z nami: Mateja Škrlj - flavta, Urban Fili-povič - rog, Erik Starc – pavke in Patrik Rijavec - bariton tuba. Na orglah nas je spremljala Ana Velikanje. S skupnimi

močmi smo oblikovali program, ki je izzvenel veličastno. Cerkev, napolnjeno do slednjega kotička s prijatelji in lju-bitelji zborovske pesmi, je ob zaključku napolnil bučen aplavz. Nedelja je kljub slabemu vremenu minila v odličnem pevskem vzdušju. D. G.

čESTITKE!!! ŠE ENA ŽLAHTNO OBARVANA NOVIčKATilen Gerlica in Sandra Rijavec sta se tudi na državni ravni tekmovanja mladih glasbenikov TEMSIG izkazala. Tilen je s 87,67 točke posegel po bronastem priznanju, Sandra pa s 95,00 prejela zlato priznanje in se uvrstila na absolutno tretje mesto. Le tako naprej! BG 2000

ROŽE IZ KREP PAPIRJA – MARčEVSKA RAZSTAVA V KNJIŽNICI KOZINA


PRIMORSKI KLUB LJUBITELJEV STARIH MOTORNIH VOZIL BALILLA BO PRIHODNJI MANDAT VODIL NENAD MAJKIčPrimorski klub ljubiteljev starih mo-tornih vozil Balilla iz Divače, ki je bil uradno ustanovljen na pobudo Šte-fana Pozderca leta 1992, z delom pa je pričel že leto prej, sedaj šteje bli-zu sto članov. Na vsakoletnem zboru članstva na domačiji Šušč na Graho-vem Brdu so 27. februarja pregledali opravljeno delo v preteklem letu ter se dogovorili za program aktivnosti v tekočem letu. Zbor članov je bil tudi volilni, kjer so izglasovali, da dosedanjemu predsedniku Nenadu Majkiču, ki je društvo vodil štiri leta, podaljšajo mandat.»Sicer pa je naše društvo prepoznav-no v Sloveniji in smo vključeni v obe zvezi (SVS in SVAMZ), s katerima uspešno sodelujemo in preko kate-rih naši tehnični komisarji urejajo vso dokumentacijo za stara vozila, ki so velika tehnična dediščina in jo naši člani skrbno negujejo. Naše dru-štvo je bilo tudi v lanskem letu zelo

aktivno. Kratek pregled dogajanja in aktivnosti kluba smo predstavili v društvenem glasilu, ki ga izdajamo že nekaj let. Glasilo popestrijo tudi fotografije. V letu pripravimo osre-dnja tri srečanja članstva. Lani smo odprli tekmovalno sezono s spomla-danskim srečanjem članov, ko smo se odpravili na ogled gradu Socerb in bogate zbirke radijskih sprejemni-kov v Lokvi, ki jo ureja Vlado Skok. Naš klub, ki šteje trenutno 97 članov, pa je znan predvsem po reliju Kras–Brkini, ki poteka prvo soboto v sep-tembru. Tokrat se je kljub slabemu vremenu 60 starodobnikov podalo v prelepe Brkine, si ogledalo podjetje Odpad v industrijsko-obrtni coni v Neverkah ter Slivje s prelepo cerkvi-co sv. Martina, ki jo je v obdobju od 1941–1944 poslikal in s kiparskimi deli opremil znani slikar Tone Kralj. Ob drevoredu stoletnih lip smo se odpravili do jame Dimnice in si jo

ogledali v spremstvu vodiča. Za za-ključek sezone pa smo se odpravili v Ljubljano na ogled železniškega mu-zeja Slovenskih železnic, kjer imajo v muzejski zbirki več kot 60 lokomotiv, več kot 50 drugih vozil ter več tisoč muzealij iz drugih železniških po-dročij. Vožnja s starodobnim avtobu-som Mercedes Benz iz leta 1968, ki ga upravlja naš član Vinko, pa nas je popeljala tudi v Tehnični muzej Bi-stra pri Vrhniki,« je poudaril Nenad Majkič. V letošnjem jubilejnem letu, ko dru-štvo praznuje 25-letnico svojega delovanja, bodo prvo septembrsko soboto pripravili jubilejni 25. reli Kras–Brkini. Ob utečenih dejavno-stih pa pripravljajo še register članov, s fotografijami članov in njihovih vo-zil.Olga Knez

IZ PRGIŠčA ROK VIKTORJA SAKSIDE V SVETDruštvo Univerza za tretje življenj-sko obdobje Kras je v Kosovelovi knjižnici v Sežani in Vaškem domu Gorjansko predstavilo knjigo Vik-torja Sakside Svet v prgišču, ki je izšla v avtorjevi samozaložbi.Delo je poimenovano po dnevniku spominov, ki ga je avtor narekoval urednici, zajema pa tudi Jamarjev dnevnik, Podatke o raziskavi vodnih virov v Brestovici na Krasu, prejete pohvale in nagrade, hčerin zapis ter zapise prijatelja, mentorjev in jamar-jev o njem z naslovom Viktor Saksida v zrcalu ter Spremno besedo. Knjiga osvetli življenjsko pot Kraševca, vo-jaka v redni italijanski vojski in JLA, ujetnika, moža, očeta, jamarja, ljubi-teljskega arheologa, naravovarstveni-

ka, čebelarja, krvodajalca in človeka, ki mu je novinar Jadran Sterle name-nil glavno vlogo v dokumentarnem filmu Potohodec s Krasa.Viktor Saksida se je rodil 24. marca

1944 v Svetem pri Komnu, kjer je v času fašizma doživel kres slovenskih knjig na domačem borjaču, od ko-der je petnajstleten odšel v Trst in opravljal več priložnostnih del. Po vpoklicu v redno italijansko vojsko na začetku leta 1942 je bil iz Vercel-lija v severni Italiji premeščen na gr-ški polotok Peloponez, kjer so ga 9. septembra 1943 zajeli nemški vojaki in v množici drugih italijanskih vo-jakov in oficirjev odpeljali z vlakom v Nemčijo. Preživel je grozodejstva uničevalnega delovnega taborišče v bližini Berlina, kjer je delal v topil-nici bakra Kabelwerk. Po vrnitvi do-mov je bil tri leta v redni jugoslovan-ski vojski. Zaposlil se je, si ustvaril družino, študiral in vplival na razvoj gostinsko-turistične dejavnosti na Krasu ter vodil številne investicije, nazadnje dom upokojencev v Sežani. Z upokojitvijo se je uresničeval na obsežnem področju njegovih zani-manj. V dragocenem prostem času je vodil skupine v jamo Vilenico, odkrival arheološka najdišča, vodil Arheološko sekcijo Jamarskega dru-štva Sežana ter sodeloval z domačimi jamarji in se povezal s strokovnjaki na področju jamske arheologije, ge-ologije, paleontologije …V Podjamci ali po njem imenova-nem Viktorjevem spodmolu je bilo na dveh kvadratnih metrih najde-nih 23.984 ostankov favne, od teh jih 6076 pripada štirinajstim vrstam velikih sesalcev (brez človeka), 30 vr-stam malih vretenčarjev, 13 vrstam mrzlokrvnih vretenčarjev in 47 vr-stam mehkužcev. Po njem je imeno-vana kredna bodičasta riba, Sloveni-triacanthus saksidai, edini primerek na svetu. Razen živalskega sveta ga zanima tudi rastlinski: sodeloval je pri zasaditvi številnih lip in drugih

dreves v Sežani, na mestu, kjer je v Šepuljah odkril (drugi živi) fosil aravkarije in na istem mestu, kjer je rasla pred več kot 85 milijoni let, za-sadil eksotično drevesce. Kaj nam avtor še sporoča skozi be-sedilo? Sleherna generacija mora vedno znova in vztrajno reševati vprašanja miru, jezika, oskrbe s pi-tno vodo, varstva okolja in spošto-vanja nespremenljivih vrednot ter se zavzemati za človeka, narod, člo-veške odnose in vrednotenje dela. Posebej na področju jamarstva so vzdržljivost, vztrajnost, kljubova-nje višinskim razlikam, prostorski utesnjenosti, temi in izčrpanosti vi-soke osebne vrline. Delo izjemnih posameznikov je plod nadčloveških naporov in prav je, da njihova pri-zadevanja spoštujemo. Kraška trma, klenost in vztrajnost so ga privedli do marsikaterih dosežkov: odkritja brestoviškega vodovoda in številnih dokazov kulturne zgodovine in pri-sotnosti človeka na Krasu že v davni preteklosti. Viktor Saksida je prejemnik številnih pohval in priznanj, med drugim je tudi častni član Slovenskega arheo-loškega društva (1999), častni občan Občine Sežana (2011) in častni član Univerze za tretje življenjsko obdobje Kras. Slednje priznanje so mu pode-lili 14. januarja letos na predstavitvi v Sežani. Obrazložitev je bila prepro-sta: neizmerna vedoželjnost, širok izbor zanimanj, zmožnost prenosa dragocenih življenjskih izkušenj na mlajše generacije. Že od vsega začet-ka je najstarejši član Univerze za tre-tje življenjsko obdobje Kras in s tem razbija stereotipe in predsodke o sta-rosti. Starost ni zgolj betežnost, lahko je tudi ustvarjalna.Nadja Mislej Božič

NADARJENI OTROCI V DIMNICAHSOUDELEŽENI V RAZISKAVI »NOčNIH LASTOVK«V skladu s povpraševanjem šol po nadgradnji obveznih vsebin pouka za nadarjene otroke je Center šol-skih in obšolskih dejavnosti razpisal enodnevni program v jami Dimnice »Naši prijatelji netopirji – kako jih ohraniti«. S prof. Primožem Presetnikom iz Cen-tra za kartografijo favne in flore je bilo domenjeno, da bi sodelovali pri izpolnjevanju popisnega protokola za spremljanje netopirjev v podzemnih habitatih Slovenije. Tako bi bili učenci neposredno vključeni v raziskavo, kate-re cilj je spremljati »nočne lastovke« na 65 lokacijah v naši državi kot bioindi-katorje življenjskega okolja človeka, pa tudi ustreznosti upravljanja s turistični-mi jamami. Prijavila se je Osnovna šole Vižmarje - Brod s skupino 15 vedoželj-nežev od 6. do 9. razreda.Zadnji petek v februarju so se zbrali v

učilnici v zadružnem domu v Slivju. Vodja projekta jim je predstavil zna-čilnosti edinih letečih sesalcev, njihov pomen za človeka in dosedanje pozna-vanje njihovega prezimovanja v jami Dimnice. Z beleženjem števila osebkov posameznih vrst v različnih odsekih rovov bi preverili ustreznost za njiho-vo skrb v edini turistični jami v Matar-skem podolju.Z močnimi baterijskimi svetilkami so »prečesali« stene in strop jame ter bele-žili v tabele njihovo število vse do Konč-ne dvorane. Kjer so se netopirji zavlekli v špranje, so si popisovalci za določitev vrste pomagali z daljnogledom. Opazili so preko 140 netopirjev. V vhodnih de-lih so našteli nekaj osebkov vrst nava-dni in dolgonogi netopir. Ostale, pred-vsem male in velike podkovnjake, pa so zabeležili v notranjih delih jame. Men-torica prof. Petra Škofic - Valjevec je v

ocenjevalno poročilo zapisala, da so bili učenci zadovoljni, saj je bilo v jami brez osvetlitve drugače, kot so navajeni v tu-rističnih podzemnih jamah. Ves čas so bili zaposleni in delo jih ni dolgočasilo.Dopolnjen je bil pregled stanja v za-dnjih letih, ki nakazuje, da se je števi-lo malih podkovnjakov povečalo kot

drugod po naši državi. Število ostalih vrst je stabilno. Lahko sklepamo, da je upravljanje z obiskom jame primerno. Na naravoslovnih dnevih, v organiza-ciji Centra za šolske in obšolske dejav-nosti, je dan velik poudarek pomenu in varovanju »nočnih lastovk«. Uspešnost nakazuje velik odziv med slovenskimi

izobraževalnimi ustanovami za nakup netopirnic, tj. hišk zanje, ki jih je izde-lalo mizarstvo Bolčič iz Klanca.Franc MalečkarFoto: Franc Malečkar

Mali podkovnjaki se raje zadržujejo v toplejšem zgornjem rovu jame Di-mnice. Skrb zanje pomeni tudi skrb za ravnovesje v naravi, saj vsak od njih »pospravi« več kot 2000 komarjev vsako noč.

APRIL 2016 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MED LJUDMI | 2524 | ŠPORT | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | APRIL 2016

ADMIRAL IN 3dFENIKS PODPIRATA LOKALNI ŠPORT!S ponosom lahko povemo, da je Nogometni klub Jadran v letu 2016 k sodelovanju uspel privabiti nekaj uspe-šnih podjetij iz naših krajev. Skupaj z njimi bomo lahko ustvarili boljše pogoje za športno udejstvovanje mladih ter jim hkrati ponudili boljše doživetje nogometne igre in športa na splošno.Hotel in Casino Resort Admiral, ki je eno prepoznav-nejših podjetij na področju turizma in gostinstva v naši občini, že nekaj časa podpira lokalni šport. Poleg roko-metnega kluba ŠD Jadran Blumarine, je Nogometni klub Jadran Hrpelje - Kozina naslednje športno društvo, ka-teremu je Hotel in Casino Resort Admiral ponudil pod-poro v obliki sponzorstva. Grafični studio 3dFenix, ki ima sedež v OIC Hrpelje, je vodilno podjetje na področju tiska, grafičnega oblikova-nja in vizualne komunikacije v regiji. V njihovi ponudbi tako lahko najdemo tiskanje na majice, stenske tapete, avtomobile in pohištvo, izdelajo pa vam tudi vse vrste plakatov, reklamnih tabel in drugo.

MESNICA »REBRU« PRAZNUJE 20 LET DELOVANJA! Dve desetletji trdega dela in vlaganja v lastno podjetje, v katerem je poleg lastnika Roberta Lipovca in njegove žene Jožice svoje mesto našel tudi sin Rok. Skoraj nikoli ni bilo lahko, vedno se je bilo treba spopadati s takimi in dru-gačnimi ovirami, birokratskimi težavami in podobno. A ne glede na vse so danes še vedno tu in ponosni, da jim uspeva. Zato so tudi povabili svoje najbližje in v soboto sredi marca praznovali lepo obletnico. Ob tej priložnosti je nastala tudi fotografija. Mesnica Rebru ponuja raznovr-stno kakovostno meso ter razne druge domače dobrote, kot so fuži, domači sadni sirupi in drugo.Ester Mihalič

Dekleta in žene, ki se dvakrat tedensko srečujejo na NIA vadbi v vaškem domu v Hrpeljah, so se februarja udeležile čudovite NIA delavnice v Trstu z mednarodno trenerko Letizio Ancinelli, ki jo bodo gostili tudi v Kopru 3. aprila. Prisrčno vabljeni! Več si lahko preberete na spletni strani: www.nia-slovenija.si

ZAKLJUčEK ŠOLE SMUčANJAKot smo že poročali, smo v letošnjem letu uvedli šolo smučanja za najmlajše. V soboto, 12. marca, smo imeli zadnji dan šole. Bili smo na Piancavallu. Po uspešno izpeljanih učnih urah in osvojenem smučarskem znanju smo za udeležence šole pripravili podelitev pri-znanj. Vsi tečajniki so ob tej priložnosti dobi-li tudi prave medalje, obdarili pa smo jih tudi s športnimi torbami. Dan so nam popestrili starši tečajnikov, ki so nas presenetili s sla-stnimi sladicami. Tokrat nam je bilo za na-meček tudi vreme naklonjeno, tako da smo šolo smučanja zaključili vsi navdušeni. Vse člane kluba in tudi tiste, ki to še niste, vabimo 27. marca, da skupaj zaključimo leto-šnjo zimsko sezono. Dobimo se na Piancaval-lu. V Baiti Arneri nas po končanem smučanju čaka zabava, poskrbljeno pa bo tudi za hrano in pijačo. Organiziran bo avtobusni prevoz, in sicer ob 5.45h z »Ovinka« v Markovščini in ob 6.00h s Kozine. BrkinSki

ODMEVI ZIMSKE LIGE»Letošnja liga je bila v primerjavi s prejšnjimi veliko močnejša. Tekme so bile zanimive in napete do zadnjega kola, zato tudi meni in ekipi ta uspeh veliko več pomeni. Mislim, da smo lovori-ko zasluženo osvojili in s srčno igro jo tudi ubranili.«

SIMON JERMAN (VRHPOLJE) – NAJBOLJŠI VRATAR:»Prvič sem nastopil v Zimski ligi. Občutki so bili odlični, igrali smo kvaliteten nogomet, organizatorji pa so poskrbeli, da eki-pam ni ničesar manjkalo.«– Prejeli ste priznanje za najboljšega vratarja. Kaj mislite, da je odločalo?»Ob gledanju preostalih tekmecev sem opazil, da je veliko odlič-nih vratarjev. Ko sem bil izbran, sem bil malo presenečen a hkrati tudi vesel, saj je to priznanje za celotno ekipo.«– Ekipni rezultat ni bil najboljši, si upate napovedati napad na na-slednjo lovoriko, mogoče že na Vrhpoljadi?»Ja, v Vrhpolju se odvijajo izjemne bitke in krasna druženja. Za Zimsko ligo pa sem prepričan, da lahko odigramo pomembnejšo vlogo že v naslednji sezoni.«

JAN NOVAK (K'NT):»Moja ekipa igra najlepši nogomet v Zimski ligi, ampak zaradi svojih hib smo že drugo leto zapored ostali brez želenega naslova. Za naslednjo sezono napovedujem korenite spremembe znotraj ekipe – predvsem njeno pomladitev. Organizacija ZLMN pa je bila po mojem mnenju na nivoju – kot vsako leto.«

PRVAKI ZLMN 1999/00 PUNKSI 2000/01 VRHPOLJE 2001/02 PUNKSI 2002/03 PUNKSI 2003/04 VRHPOLJE 2004/05 VRHPOLJE 2005/06 ŠTUC 2006/07 ŠTUC 2007/08 AVTOSHOP 2008/09 ŠTUC 2009/10 TAXI KOBRA 2010/11 TAXI KOBRA 2011/12 / 2012/13 PIC. KUDRA 2013/14 MOTOKULTIVATOR 2014/15 NK JADRAN 2015/16 NK JADRAN

Urnik:vsak dan

od 8.00 do 18.00nedelja od 8.00 do 12.00

Avtor fotografij pri članku Praznik roko-meta v Modri dvorani, ki je bil objavljen v prejšnji številki, je: Andraž Makuc.

NIA


PRISRčNO VABLJENI V DOBRO HIŠO ZDRAVJA čIčARIJA! Blizu in ravno dovolj od doma, da si spočiješ in na-bereš novo energijo v Dobri hiši zdravja Čičarija. V samem središču Čičarije, na Gojakih, smo za vas – željne počitka, miru, rekreacije in regeneracije – odprli vrata nove-ga gostišča Dobra hiša zdravja Čičarija. Tukaj vas bomo raz-vajali tako duševno kot telesno z našo osnovno in dodatno ponudbo ... Vabljeni na oddih, kjer se spočijeta duša in telo. Lahko se sprehodite po borovem gozdu ali kolesarite po ma-kadamskih poteh. Privoščite si vzpone na okoliške vrhove Žabnik, Slavnik ... Po končanem izletu, sprehodu, potepanju … se okrepite v gostišču, kjer vam bomo ponudili že poza-bljene jedi ob kozarčku izbrane domače pijače.

V okviru ponudbe je možen tudi najem prostorov za pra-znovanje krsta, rojstnih dni, sv. obhajila, sv. birme, porok, jubilejev, obletnic, fantovščine in dekliščine ter raznih dru-žinskih srečanj. V sklopu ponujenih možnosti praznovanj ponujamo glasbo v živo ter fotografa, ki dogodek ovekoveči.Dobrodošli!

Dobra hiša zdravja ČičarijaE: [email protected]: www.dobrahisa.comT: +386 (0)31 333 678, +386 (0)40 549 003

Rok Lipovec nam je poslal fotografijo njihove ovce, ki je konec aprila povrgla tri krasna jagnjeta. Hvala!

Tistega dne, ko dobiš otroka,v trenutku postaneš še močnejši in ponosnejši.

Bolj ljubeč. Nežnejši.Majceni novorojenčekvarno počiva v tvojem naročju.(Vir: internet)

Ime in priimek: ISABELLA ANDREUZZI

Rojena: 2. 1. 2016 v PostojniDolžina in teža: 50 cm in 3410 g

Starša: Ingrid in Blaž Andreuzzi

Brat in sestra: Kristian in Naaya

Prvi dojenček v naši občini v letošnjem letu je

Isabella Andreuzzi. Rodila se je v Postojni, ob

prisotnosti svojega tatija Blaža, ki je bil mami Ingrid v veliko pomoč in podporo. Iskriva mo-

drookica je pridna dojenčica, ki se rada vozi v vozičku, zato se razveselijo vsake sončne urice

in se odpravijo na sprehod po Kozini, kjer so doma. Ponoči nima še pravega spanja, zato

pa skoraj nič ne joka. Tako sestrica kot bratec lepo popestujeta Isabello, ju pohvali mama.

Isabella ne bo šla tako hitro v vrtec, varstvo bo našla pri nonotu Mirjanu in noni Hermini v

bližnjem Obrovu, zagotovo pa se bo velikokrat odpravila tudi v Žiri, od koder je doma tata

Blaž. Isabella je s svojim prihodom na svet pričarala veliko veselja tudi štirim pranonam in

dvema pranonotoma.

POZDRAVLJENI, NOVOROJENČKI!DOBRODOŠLI,

ISABELLA. ŽAN in TAJ!

Moja prva osebna izkaznica

Na zadnji dan leta 2015 je dopoldne rojeni Žan razveselil mamico Eriko in tatija Sandija. Že od prvega dne Žan

ponoči pridno spi. Sončne dneve z mamico in tatijem izkoristi za sprehajanje po vasi z vozičkom ter obisk none in nonota na obali. Žan zelo rad čofota v banjici, se smeje in čeblja.

Ime in priimek: ŽAN BENČIČRojen: 31. 12. 2015 v IzoliDolžina in teža: 56 cm in 4180 gStarša: Erika in Sandi


Pripravili: Mojca Grk in Monika Zobec

ZIMSKA ŠOLA V NARAVI - CERKNOTeden pred zimskimi počitnicami smo se učenci 5. a in 5. b razreda skupaj z učiteljicama in učiteljem odpravili v Cerkno – v šolo v naravi. Prvi dan je bilo vreme nekoliko kislo, a potem je bilo krasno. Kljub slabi napovedi vremena smo vsak dan smučali, zvečer pa tudi plavali. Na smučišču smo bili razdeljeni v tri skupine. Začetniška skupina se je imenovala »Kivi«, druga skupina pa »Račke«. Smučar-ji, ki so že prej več let obiskovali smučišča, pa so se poimenovali »Pomaranče«, saj so imeli drese oranžne barve. Na smučišču smo uživali. Bilo je super. Prav vsi smo se naučili smučati. V četrtek zvečer smo obiskali »disko«. Vsi smo se lepo uredili, saj je imel sošolec rojstni dan. Zabava je trajala pozno v noč. Na koncu je vsakemu razdelil liziko. Naš DJ je bil učitelj Peter. Cel teden smo se imeli čudovito, a naj-lepše je bilo, ko smo spet prišli domov.Neja, Eva, Tina in Mija, 5. a

Starša povesta, da do rojstva nista vedela, da ju bo tudi v tretje razveselil fantek.

Tata je bil že tretjič pri carskem rezu in vsakič je bilo nekaj posebnega. Tokrat še

posebej, ker nista vedela, kaj bo pokukalo iz trebuha. Ime sta Taju izbrala bratca.

Rekla sta, da se mora začeti na črko T, enako kot njuno. Glede spanja je Taj res

neverjeten – »kot da ga ni«. Enkrat na noč se zbudi za hranjenje in potem veselo

spančka naprej do jutra. Čez dan večinoma spi, ko je buden je razigran, veselo

se pogovarja, smeji in opazuje vse okoli sebe. Taj se je že kopal, ampak ni kaj

preveč užival v vodi. Prvič mu je bilo najlepše, od tedaj pa ga pri kopanju vedno

spremlja jok. Sprehodi ga zelo uspavajo in zato jih ima verjetno tudi rad. Mama

ima zelo rada dolge sprehode s Tajem v vozičku, Tim in Tom pa vsak na svoji strani

pomagata voziti.

Ime in priimek: TAJ ANTONČIČ

Rojen: 18. 12. 2015 v Postojni

Dolžina in teža: 53 cm in 3230 g

Starša: Kristina Sikošek in Andrej Antončič

Bratca: Tim in Tom

Vabimo vse novopečene starše, ki jih je naše oko mogoče po nesreči spregledalo, da se nam oglasite na:

[email protected] ali 051 215 199 (Monika Zobec).

»JANčKI«


APRIL 2016 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MLADARIJE | 2928 | MLADARIJE | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | APRIL 2016

»Umetnost je preprosto izražanje najglobljih misli,« tako je menil Albert Einstein in njegovo modro misel smo vtkali v osrednje vodilo letošnjega dneva šole, ki je pote-kal 11. 3. 2016. Po dolgih letih športno in špasno obar-vanega dneva šole smo letošnje leto namenili kulturi in umetnosti, ki sta zaživeli na petkovi prireditvi. Da bo ta nekaj res posebnega, je namignilo že vabilo, ki so ga učenci prinesli domov v obliki razglednice. Prireditev je svoje korenine pognala na ideji, da želi šola predstaviti vsaj drobec otroške ustvarjalnosti, ki se prepleta s šolskim vsakdanom. V programsko zelo izčrpnem večernem do-gajanju smo lahko spoznali, do kod vse seže ustvarjalni duh naših učencev in kam vse nas lahko ponese veselje do glasbe, plesa in gledališkega odra.Mozaik dneva šole so s svojimi nastopi oblikovali: orke-ster Brkinska godba - Tamali, otroški in mladinski šolski pevski zbor, društvo Tačke pomagačke, ki je v sodelova-nju s 3. razredom prikazalo delo s terapevtskim psičkom, v poskočnem plesnem koraku so se predstavile skupine Mavrica, Swang in Miki, na glasbo iz Labodjega jezera so zaplesale baletke plesnega društva Sežana (podružni-ca Hrpelje), ogledali pa smo si lahko še nastopa twirling skupine Perla, mažoretk iz Povirja ter harmonikaški zborček Nika Polesa. Posebno vrednost prireditvenemu mozaiku pa so dale točke, ki so jih ustvarili in prikazali posamezni razredi: oba prva razreda, ki sta sramežljivo zapela svoji pesmici, nekoliko hrabrejši drugošolčki, ki so zapeli in se zavrteli, gledališki krožek 3. razreda, ki je odigral delček prizora iz igre Katka in Bunkec, petošolci so z združenimi močmi zavriskali ob Veselem pastirju, budno oko šolske kamere pa je ujelo reševanje najstni-ških težav in jih predstavilo preko kratkega filmčka. Na-stopili so tudi posamezni šolski glasbeniki; prireditev pa so povezovali učenci, ki so se v voditeljski vlogi odlično znašli.Za uspešen večer in zanimive točke se zahvaljujemo vsem sodelujočim: učencem, njihovim mentorjem, učiteljem in zunanjim sodelavcem. Zahvala pa gre tudi PGD Mate-rija, ki je skrbelo za varnost v šolskem okolišu. Petra RažemFoto: Foto krožek šole

DAN ŠOLE 2016


OBMOČNO TEKMOVANJE IZ ZNANJA GEOGRAFIJENa naši šoli smo letošnjega 8. marca gostili Območno tekmovanje iz znanja geografije. Udeležilo se ga je 15 šol in 43 učencev, ki so jih spremljali mentorji. Po uvodnem pozdra-vu gospoda ravnatelja in kratkem kulturnem programu, v katerem sta nastopila Dan Bene-dejčič na trobenti in Gaja Gluvak na klavirju, so se učenci in mentorji najprej posvetili pisnemu delu tekmovanja in nato še delu na terenu. Geografija zajema tudi delo na terenu z uporabo zemljevida in kompasa. Tekmovanje poteka v vsakem vremenu. Zunaj je deževalo, mi pa smo ob cesti šteli promet. Tudi to je geografija. Po zaključenem delu so učenci in njihovi mentorji dobili še sim-bolična darila naše občine. Za pomoč pri izvedbi se zahvaljujem gospodu ravnatelju in delavcem šole, občini in Kulturno-zgodovinskemu društvu Hrpelje pa za podarjeni propagandni material. Uradnih rezultatov še ni, zato bomo o tem več napisali v prihodnosti.Suzana Štavar

TEČAJ PLAVANJA ZA UČENCE 2. RAZREDOV»Hura, na plavanje gremo,« so od veselja vzkli-kali naši drugošolci, ko so izvedeli, da bo tudi letos v Žusterni potekal 5-dnevni plavalni tečaj. Izvedli smo ga med 4. in 10. marcem, in to zelo uspešno, kajti tudi tisti, ki jim je lani le za las zmanjkalo moči, so letos uspeli sami preplavati bazen, vsi ostali pa so svoje znanje plavanja še izboljšali. Vsako dopoldne so pridno sledili na-potkom svojih vaditeljev, seveda pa tudi zabavnih iger v vodi ni manjkalo. Sedaj že nestrpno čakajo na tople dni, da bodo svoje plavalne spretnosti še naprej urili v morju.Učiteljici 2. a in 2. b razreda

PRESENEČENJE OB DNEVU ŽENA… tako so nas naši fantje presenetili za naš praznik. Hvala za izjemen dan!Vse delavke Vrtca Hrpelje

MATEMATIKA IN GIBANJE5 x skoči, 10 x počepni, skoči v obroč, teci levo, teci desno …Tako smo pri »sončkih« izvajali različne gibalne dejavnosti in igre, ki omogočajo razvijanje gibal-nih in matematičnih sposobnosti hkrati. Le te so bile predstavljene razumljivo in na zabaven na-čin, ker se otroci v predšolskem obdobju najlažje učijo skozi igre, saj so zanje bolj motivirani.Martina Hrvatin

BRALNI PALČEK PRI ROŽICAHObiskala nas je knjižničarka iz Sežane in otro-kom povedala pravljico ter jim svečano po-delila priznanje BRALNI PALČEK, ki so si ga otroci prislužili z obiskom knjižnice in pridnim branjem pravljic in pesmic s starši, nakar so te predstavili ostalim otrokom.

Ksenja Horvat

KNJIŽNIČARKA NA OBISKU

Ob dnevu kulture radi povabimo medse knji-žničarko Patricijo, ki otrokom vedno pripravi zanimive predstave. Tudi letos nas ni razočarala in se je odzvala vabilu. Ob lutkah nam je pred-stavila kitajsko pravljico »Sirotek in zmajska princesa«. Vsebina pravljice je otroke pritegnila in vztrajali so do konca predstave.Hvala Patricija, veselimo se sodelovanja tudi v prihodnje!Zorica Korošec


Otrok se v svojem vsakda-njem življenju že zelo zgodaj srečuje z matematiko. Skoraj na vsakem koraku spoznava oblike, števila, velikosti, se orientira v prostoru, meri, primerja, prikazuje s simboli ipd. Vsakdanje matematič-ne izkušnje in znanja otrok uporablja pri reševanju vsak-danjih problemov. To ga za-bava, mu daje zadovoljstvo, uspehe in nove dosežke. Otrok matematiko uporablja tudi v igri – in prav slednja je tista, ki ga »uči« matema-tike. V januarju in februarju smo »pikapolonice« preko igre spoznavale matematiko. Otroci so spoznavali oblike zamaškov, polnili lončke z rižem, natikali ščipalke na košarico in s tem trenirali fino motoriko. Trgali in mečkali smo časopisni papir ter hranili »lačna usta«. Igrali smo na male instrumente in ustvarjali ritem. Skupaj smo izdelali tudi »čutno pot« iz različnih materialov (zamaški, kamenčki, pliš, samolepilna folija …), po kateri smo se sprehajali bosi. Bilo nam je lepo in pridobili smo si prve izkušnje z matematiko.»Pikapolonice« z Leo in Jasno

OSTANIMO ZDRAVIV dneh, ko so različni virusi še vedno na pohodu, se pri »žabicah« pogovarjamo o zdravem načinu življenja. Da je zelo pomembno gibanje, smo izvedeli, zdrava prehrana in primerna oblačila. Naučili smo se tudi deklamacijo BACILI.Kadar pa zbolimo, je treba obiskati zdravnika. Včasih nas spremlja majhen strahec, ker ne vemo, kaj nas tam čaka. Da bi ga odgnali, smo se odločili, da v vrtec povabimo medicin-sko sestro. Gospa Vlasta iz Zdravstvene postaje Hrpelje se je našemu povabilu z veseljem odzvala. Predstavila nam je svoj poklic in pokazala nekaj pripomočkov, ki jih pri svojem delu uporablja. Skupaj smo tudi opremili naš nov kotiček – AMBULANTA. V sproščenem druženju, ki je sledilo, so tudi otroci pripovedovali o svojih izkušnjah, ki so jih prido-bili pri zdravniku ali bivanju v bolnišnici.Hvala medicinski sestri Vlasti za lepo popestritev našega dela.Otroci letnika 2010 so pridno prebirali skupaj s starši pri-poročene knjige za BRALNEGA PALČKA in si zaslužili pri-znanje. Podelila jim ga je knjižničarka Petra iz knjižnice v Sežani.K »ribicam«, pa sta priplavali dve novi ribici Ema in Mark. Želimo jima, da bi se v našem vrtcu dobro počutila.Strokovne delavke Vrtca Materija

PRVO DARILO ZA ROJSTNI DANLetos praznujemo 40 let vrtca. Za prvo darilo, ki smo ga prejeli, je zaslužno podjetje ATech iz Materije. Osebno sta nas obiskala direktor Davor Jakulin in Ka-tja Škrlj ter nam izročila lepo zavit paket, v katerem je bil projektor, ki ga vrtec potrebuje tako za otroke kot za odrasle. Pričakali so ju vsi otroci vrtca, skupaj smo jim zapeli pesmice, se pogovorili in se tudi fotografi-rali. Otroci so gospodu Davorju obljubili: "Ko bomo veliki, bomo inovatorji." Za izkazano dobroto, obisk in pripravljenost za sodelovanje iskrena hvala! Otroci in kolektiv Vrtca Hrpelje

POLETJE Z MEDOBČINSKIM DRUŠTVOM PRIJATELJEV MLADINE SEŽANA DATUMI LETOVANJ ZA PREDŠOLSKE OTROKE:* 5-DNEVNO LETOVANJE V KRANJSKI GORI za predšolske otroke vseh enot Vrtca Sežana,

ki letos vstopajo v osnovno šolo: - od 3. 6. do 7. 6. 2016 za otroke iz skupin: Sežana - sončki, Sežana - pikapolonice in Lokev - zajčki;- od 7. 6. do 11. 6. 2016 za otroke iz skupin:

Sežana - ribice, Divača - muce, Divača - sove, Senožeče - dinozavri in Povir - zajčki;- od 11. 6. do 15. 6. 2016 za otroke iz skupin:

Hrpelje - rožice, Hrpelje - sončki, Materija - žabice, Sežana - ježki in Tomaj - muce;- od 15. 6. do 19. 6. 2016 za otroke iz skupin:

Sežana - sovice, Dutovlje - pikapolonice, Komen - muce in Štanjel - žabice.

DATUMI LETOVANJ ZA OSNOVNOŠOLCE IN SREDNJEŠOLCE:* 8-DNEVN0 LETOVANJE ZA OTROKE od 1. do 6. razreda v Otroškem centru Pacug pri Strunjanu:

od 24. 7. do 31. 7. 2016 * 8-DNEVNO LETOVANJE ZA MLADOSTNIKE IN SREDDNJEŠOLCE od 7. razreda dalje v Materadi pri

Poreču: od 25. 7. do 1. 8. 2016

ZDRAVSTVENI REGRES LAHKO UVELJAVLJAJO OTROCI DO 18 LETA STAROSTI.V TERMINIH NA MORJU JE MOŽNO UVELJAVLJATI ZDRAVSTVENI REGRES ZA OTROKE, KI SO BILI MED ŠOLSKIM LETOM DVAKRAT ALI VEČKRAT ZARADI BOLEZNI PRI ZDRAVNIKU ALI SO BILI HOSPITALIZIRANI. Vsi starši, ki za svoje otroke želite uveljaviti zdravstveni regres, morate ob prijavi otroka na letovanje poleg prijavnice priložiti tudi zdravniško potrdilo zdravnika za tekoče leto.

AKTIVNE POČITNICE IN BREZPLAČNO POČITNIŠKO VARSTVO- V Sežani od 27. 6. do 22. 7. 2016 - V Komnu od 16. 8. do 31. 8. 2016- V Divači na osnovi dogovora s starši- V Hrpeljah na osnovi dogovora s staršiDa bi lahko pravočasno poskrbeli za organizacijo in izvajanje programa letovanj in počitniškega varstva, starše vljudno prosimo, da prijavnice, ki jih bo vsak otrok prejel v osnovni šoli, čim prej izpolnite in oddate na sedežu društva ali po pošti. Informacije in prijavnice o vseh programih dobite na sedežu Medobčinskega društva prijateljev mladine Sežana ali na tel. št. 05 / 734 14 86, 05 / 730 13 40 ali na spletni strani www.mdpm.si.Ana Pangos, za Medobčinsko društvo prijateljev mladine Sežana

MATEMATIKA MALO DRUGAČE

APRIL 2016 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | ZA VSAKEGA NEKAJ | 3534 | ZA VSAKEGA NEKAJ | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | APRIL 2016

KRAŠKA GMAJNA SKOZI ŠTIRI LETNE ČASEFestival kraške gmajne - festival naravoslovne-ga in dediščinskega turizma

V aprilu se na Krasu začenja festival, posvečen krajini, kjer sta se skozi tisočletja močno prepletala narava in delo ljudi, ki so živeli z njo. Festival kraške gmajne bodo za-znamovali štirje letni časi, v festivalskih dneh pa se bodo v različnih mesecih odvijali tematskih pohodi, kreativne delavnice in strokovna srečanja, ki bodo obiskovalcem dali pester vpogled v eno najstarejših kulturnih krajin in enega najbogatejših življenjskih prostorov v Evropi.Pomladni del festivala bo potekal v Sežani, Senožečah in Di-vači z okolico. Odprtje bo v četrtek, 21. aprila, v Parku Ško-cjanske jame, ki mu bo sledilo predavanje Sprehod po kraških gmajnah.V petek in soboto bo dogajanje v večji meri preseljeno v Sežano, kjer se bo odvijal niz različnih dogodkov s podro-čij kulinarike, botanike in geologije. Poskrbljeno bo tudi za najmlajše obiskovalce festivala, saj se bodo lahko podali na

različna otroška raziskovanja kraške gmajne. Zaključek pomladnega dela festivala bo zaznamoval pohod Po sledeh naravne in kulturne dediščine Senožeškega podolja, osrednji del dogajanja pa bo potekal na travniku v Dolenji vasi, ki se bo končal z godalnim koncertom.Več o programu festivala si lahko preberete na spletni stra-ni: www.visitkras.info/festivalkraskagmajna, festival pa ima tudi svojo facebook stran, kjer boste sproti obveščeni o do-gajanju. Organizatorji: Park Škocjanske jame, Slovenija, Zavod za šport, turizem in prosti čas, Sežana, Razvojni center Divača, Kobilarna Lipica in Zavod Jerbas.Partnerji: Kosovelova knjižnica Sežana, Vinakras z.o.o., Sežana, KSP Sežana, Društvo Planta, Botanično društvo Slovenije, Geološki zavod Slovenije, Zavod za gozdove OE Sežana, KUD Pepca Čehovin Tatjana, RD Bandera, MDPM Sežana, dr. Stanislav Renčelj, Bogdan Macarol, Marjan Mi-klavec, Vojko Franetič, Občina Hrpelje - Kozina, Občina Komen, Občina Divača in Občina Sežana.

Kdo prepozna predmet na sliki?Skriti stari predmet iz prejšnje številke je bil star, romantičen gra-mofon. Sedem vas je to pravilno ugotovilo in nam poslalo odgovore v uredništvo. Na uredniškem odboru smo izžrebali nagrajenca, ki je: Andjelka Valenčič. Vsem se zahvaljujemo za sodelovanje!Pred vami je nov izziv … le kaj bi bilo to? Odgovore sporočite v uredništvo na telefon: (05) 6800 150 oziroma po elektronski pošti: [email protected]štvo

Elvis Mihalič je 18-letni fant, ki prihaja iz Hr-pelj, zadnja leta pa je dobro zaživel v Kamniku, kjer je že štiri leta varovanec kamniškega CI-RIUS-a, kjer se izobražuje za računalnikarja.Elvis je zaradi hude okvare hrbtenice in živčev-ja že od rojstva priklenjen na invalidski voziček, tako kot vsak, pa si tudi Elvis želi, da bi nekega dne lahko stal na svojih nogah in počel stvari, ki so mu trenutno še onemogočene. Te želje se mu sedaj lahko uresničijo z operacijo v tujini, vendar je ta operacija zelo draga in zanjo nimajo dovolj denarja. Spričo tega so se vsi, ki bi želeli Elvisu pomagati, obrnili na društvo NeverGiveUp, kjer že leta zbirajo zamaške za dobre namene. Na tej točki smo pristopili tudi na Elvisovi domači Osnovni šoli DBB Hrpelje, domači Občini Hr-pelje - Kozina, v vrtcih Hrpelje in Materija ter drugi. Morda se nekateri izmed vas sprašujete, čemu sploh zbirati zamaške in v čem je smisel? Zama-ški so narejeni iz posebne plastike, ki jo je možno reciklirati. Tona zamaškov stane slabih 300 EUR, kar pomeni, da bomo za operacijo morali zbrati kar nekaj ton. Prav zato pa potrebujemo vašo po-moč pri zbiranju. Hvaležni bomo vsem, ki boste pomagali in k tem spodbudili še druge, saj bomo skupaj dosegli veliko. Vsak zamašek šteje, zato ga raje kot v smeti vrzite v naš zabojnik in tako na-redite nekaj majhnega za velik uspeh.Zbiramo zamaške od: sokov, vode, mleka, te-kočih jogurtov, čokoladnih namazov, šamponov, gelov za tuširanje, lakov za lase, zobnih past, dezodorantov, tekočih pralnih praškov in čistil, mehčalcev, zdravil … oziroma vse tiste, ki imajo oznako PP ali PE oz. znak za reciklažo.Zbirna mestaZbrane zamaške lahko prinesete na Osnovno šolo DBB v Hrpeljah, oba vrtca ali na občino v času obratovalnih ur zavodov. Hvala!Občinska uprava Vir: www.kamnik.info

ZB IRAMO ZAMAŠKE ZA ELVISA

Obèanom, v sodelovanju zObèino Hrpelje-Kozina, v poslovalnici

Deželne banke Slovenije v Koziniomogoèamo PLA»EVANJE POLOŽNIC

(UPN-nalogov) BREZ PROVIZIJE.

Plaèevanje položnic (UPN-nalogov) brez provizije veljaza naslednje izdajatelje:

• Osnovna šola Dragomirja BenËiËa-Brkina, Hrpelje,• Vrtec Hrpelje,

• Kraški vodovod Sežana,• Komunalno stanovanjsko podjetje d. d., Sežana,

• ObËina Hrpelje-Kozina,• E 3, d. o. o.,• Petrol d. d.,

• Elektro Celje energija d. o. o.,• GEN-I, trgovanje in prodaja elektriËne energije, d. o. o.,

• MedobËinski inšpektorat in redarstvo,• Telekom Slovenije d. d.,

• RTV Slovenija (plaËila naroËnine),• Zavarovalnica triglav, d. d. (dopolnilno zdravstveno zavarovanje),

• Adriatic Slovenica d. d. (dopolnilno zdravstveno zavarovanje),• Vzajemna d. v. z. (dopolnilno zdravstveno zavarovanje),

• drugim subjektom, katerih naziv obËina sporoËi banki, Ëe ti plaËnikiopravljajo dejavnost javnega znaËaja.

Obišèite nas na Mestnem trgu 8 v Koziniod ponedeljka do petka

od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 16.00.Za dodatne informacije smo vam z veseljem na voljo

tudi na tel. št.: 05 689 2040.


Delo brez razmisleka V Bazovici so pri družini Križmančič živeli trije bratje: Miha, Tone in Jože. Pri hiši ni bilo več drv, zato so se odločili, da bodo šli žagat v ogrado v bližini Mlekarjevih blizu Lipice. Tam so imeli veliko hrastov. Sredi ograde je kraljeval velik, debel hrast. Pogovarjali so se, da bo zatorej drv dovolj za vso zimo. Pri-pravili so voz, zapregli krave, vzeli vsak svoje orodje, kot so žagon, žaga in sekira, ter se veselo odpeljali proti Lipici. Ko so prišli v ogrado, so vse orodje odložili in si zadovoljno ogledovali velik hrast. Z očmi so ga merili po dolgem in počez. Kako bi začeli žagati, kam bi se hrast zvrnil, ker je bil precej debel, kdo bi ga sploh dvignil na voz in podobne. Vsakdo je podal svoje mnenje. Nazadnje so se vsi odločili, da bodo voz pripeljali pod hrast. Ko ga bodo odžagali, bo deblo padlo na sredino voza. Bili so navdušeni nad idejo, pa še martro si bodo pršparali. Vse je bilo pripravljeno in začeli so žagati po načrtu. Dva sta žagala z žagonom, eden pa je s štrikom vlekel, da se hrast ne bi obrnil in padel na drugo stran voza. Hrast je bil res debel, zato ga je bilo težko žagati. Delo je bilo počasno in mukotrpno. Morali so si pomagati z zagu-jzdami, da jim ne bi zaprlo in stisnilo žagona. Kar naenkrat je začelo deblo pocati. Miha je začel kričati: »Umknte se! Zdej zdej bo šou duol!« In res, hrast je seveda padel, da je zagrmelo in veje razneslo na vse strani. Deblo je padlo po načrtu - ravno na sredo voza, vendar ga je s svojo težo in pritiskom polomilo in voz ni bil več za uporabo. Fantje so se začeli kregati, kdo je vsega kriv; drug drugega so tožili. Vsi jezni so šli do Mlekarjevih. Tam so imeli kovačijo in v njej so popravljali orodje, vozove in podkovali živali. Ko so prišli do kovača, so mu povedali, kaj se jim je zgodilo, in prosili, da jim posodi voz, da bi drva naložili in peljali domov. Kovač se jim je začel smejati, fantje pa so ga prosili še, če bi jim popravil njihov voz. Kovač je malo pomislil, potem pa jim rekel, da bo vse popravil in jim posodil voz, samo za plačilo hoče celotno deblo hrasta. Kaj so hoteli, pristali so na vse, le da jim je pomagal. Razžagali so vse veje, jih oklestili in naložili na voz. In vendar so mižerne veje pripeljali domov. Nobenemu niso povedali, kaj se je v resnici zgodilo, ker jih je bilo sram, ampak na vasi se vse vidi in vse izve, tako je prišla na dan tudi ta zgodba.Slavka Cetin Čufar

VABILO NA PREDAVANJE V IZVEDBI ZADRUGE KONOPKO»SKORAJ VSE O INDUSTRIJSKI KONOPLJI«

2. april 2016 ob 10.00 na Občini Hrpelje - KozinaPREDVIDEN PROGRAM PREDAVANJA

1. Predstavitev Zadruge KonopKo, prednosti članstva, dosežki v letih 2014–20152. Potencial industrijske konoplje, vsestranska uporaba konoplje, inovativni izdelki 3. Konoplja od setve do žetve, kako uspešno gojiti konopljo, prikaz dobrih praks v

Sloveniji4. Pregled sort industrijske konoplje5. Postopek prijave setve, potrebnih dovoljenj za gojenje, nabava semena konoplje,

ekonomika pridelave, odkup pridelka6. Debata in vprašanja v manjših skupinah, pokušine izdelkov

Po predavanju sledi predstavitev množice različnih izdelkov iz konoplje, lastne bla-govne znamke in slovenskih izdelkov iz konoplje, pokušina domačih dobrot iz ko-noplje in debata v manjših skupinah o posameznih segmentih:

• kmetovanje,• konopljavprehrani,kulinarika,• konopljaingradbeništvo,inovativniizdelki,• konopljainkozmetika,• tekstilinoblačilaizkonoplje.

Info: [email protected]č na: www.konopko.si Zaradi lažje organizacije so potrebne prijave preko spletne strani zadruge KonopKo: www.konopko.si/prijava-na-predavanjeVsak udeleženec predavanja prejme poleg kupa znanja in uporabnih informacij tudi paket v Sloveniji pridelanega konopljinega čaja, zato verjamemo, da prispevek v višini 5 EUR/osebo ne predstavlja ovire za udeležbo. Vabljeni!

ObčinaHRPELJE - KOZINA

Foto: Nejc Ivančič

Naj nam velika noč daje neskončno moč, da sodoben ves ta svet spomni se na jezusovo trpljenje spet, da tudi mi od vseh težav in gorja, zaživimo v veselju, na novo vstalega kristusa! Lepe velikonočne praznike!

Planet zdravja vabi na brezplačno predavanje na temo:

VZROK VSEH NAŠIH TEŽAV IN BOLEZNI JE ...?

Želite odgovor? Predavanje bo potekalo

18. 4. 2016 v Osnovni šoli Dragomirja Benčiča -

Brkina Hrpelje ob 18.00.

Predavateljica: ga. Irma OgorevcVeč informacij na tel.:

05 / 909 44 60Planet zdravja Koper

Slišali boste veliko zanimivih informacij, si ogledali prikaz pravilne vožnje in se preizkusili na poligonu!

K sodelovanju bomo povabili vse pristojne službe in druga zanimive ter zainteresirane podjetnik, tako da bo pestro dogajanje in še več vsebine, kot lani!

Organizira: Svet za preventivo in varnost v prometu Občine Hrpelje - Kozina v sodelovanju s Policijsko postajo Kozina

Udeležba je brezplačna.

MOTORISTIČNO SEZONO!2. tradicionalni UVOD V

Sobota, 23. april, od 9.30 ure dalje, parkirišče za Admiralom na Kozini

Vozniki motornih vozil, vabljeni na

motoristični dogodek, namenjen prav vam!


»Ko odvržemo svoje turobne zgodbe …, je v vseh pogledih poskrbljeno za nas.« (Alberto Villoldo, psiholog in ša-man kubanskega rodu)

Pisanje mi je v užitek. Povedano že mnogokrat. Pa se vseeno na trenut-ke sprašujem, ali sploh kdo prebere te žloboudrancije, ki bi naj to ne bile, in kaj si misli ob tem. Pogrešam debate o napisanem, povratne informacije, saj so kolumne o prebranem tudi zato, da sprožajo razmisleke. In si rečem, saj je vseeno – kdor to potrebuje, bere, sicer pa pomeni, da človek tega ne potrebu-je. In vendar, kljub temu, ali berete ali sploh ne, se nezadržno bliža pomlad in s tem metuljčki v trebuhu in zunaj pa še vonj po svežini, ponovno prišlih pticah, kar jih še ostaja in ki me neizmerno razveseljujejo s svojim čivčkanjem. In tu je vonj po življenju, najlepši, najbolj-ši, edinstveni. In seveda, vonj po novih knjigah. Ena izmed takšnih je pričujo-ča, spet polna dobrih nasvetov in idej, kako spreobrniti svoje življenje, ga po-staviti na glavo, da bi nam šlo bolje od rok živeti ga. In se spet vprašam, ali so nam vsi ti nasveti in dobronamernosti potrebni, če jih v sebi nočemo slišati? Najbrž ne, ampak eni ne sodimo nika-mor in si pustimo svetovati, pustimo si iti naprej, pustimo si pihati za ovratnik, vsaj nekaj časa, in puščamo mnogim, da odidejo, če nas ne zdržijo, in tako se svet suče in vrti naprej. Duhovni svet, ki je v tej družbi potisnjen v pra-vljice ali domišljijske floskulancije, kot si marsikdo misli, je temeljni kamen, nevidni humus, iz katerega poganja vse, ali si to priznate ali ne. Seveda, če bi vam začela pisati o krščanskem bogu, kakršnega vsi poznate, bi me jemali in gledali drugače, pa namerno tega ne počnem, ker sem nereligijska in vero v karkoli in kogarkoli jemljem kot nekaj čisto osebnega in lastnega. Večina lju-

di se osredotoča na materialni svet in z mano modruje o marsičem, vendar vem, vidim, čutim, da se neradi odre-čejo materialnemu, preverjenemu, po-znanemu, o duhovnem pa najraje no-čejo govoriti, saj je to nekaj ali nekdo, ki se tiče boga ali kogarkoli tam gor in če on vse »ordinira«, kaj bi se človek »martral« s sabo, a ne? Preveč enostav-no in lahko se mi zdi takšno jemanje sveta – odgovornost je najlaže prenesti na druge, pa čeprav gre tu za gospoda boga, ki ga sama pišem z malo, čeprav gre za svetost, ki jo spoštujem, a velika ali mala črka bogu, če ima količkaj pa-meti in razsodnosti, ki se mu jo pripisu-je, resnično nič ne pomenita, se mi zdi. »Sledi temu, kar te radosti« ni le prazna fraza, primerna, da jo obesite na vetro-bransko steklo ali kam drugam, temveč gre za akcijski načrt vašega življenja. »Če se vam vsak dan ne dogajajo čudeži, če se vsako jutro ne zbudite s strastjo in željo, da bi ugriznili v nov dan kot so-čen sadež, živite v grozljivki, ki ste si jo izmislili, da bi se bolje zabavali,« pravi avtorica. Svet, v katerem živimo, sledi kvantni dobi, ko je sms hitro dostopen bratrancu v Avstralijo, ko oči in ostalo lahko operiramo z laserskim žarkom, ko knjige prebiramo preko telefončka, a svet, v katerem živimo, ne sledi moči zavesti, ki je možna ustvarjati svetove. Svoje misli, svojo moč vlaga marsikdo v prepričanje, da je žrtev, vendar gre – po mojem in avtoričinem mnenju – za skrivljen pogled na realnost. In kot vedno: zagovarjam Misel, ker je to naj-močnejše prepričanje, ki si ga zadamo. Je kakor radijski signal in v naše življe-nje prinaša ravno tisto, kar vanj odda-jamo, pa če se hočete s tem strinjati ali ne. Kvantni fiziki tudi zatrjujejo, da je nemogoče, da bi pogledali katerokoli stvar, ne da bi vplivali nanjo. Zatorej: če se osredotočite na lepe stvari, dogodke, ljudi, jih boste doživeli, sicer boste še

naprej vpreženi v jamranje in negati-vizem. Izbira je povsem vaša. Če vam samim ne uspe, so zato takšne knjige blagoslov. Uživajte v obilju sveta, na-mesto da v vsakem novem dnevu vidite »škifo«. Uzrite novo, svežo priložnost, da zaplešete z življenjem. Avtorica pra-vi, in tako je tudi dala naslov eni svojih knjig, da se bog nikoli ne ubada s tem, ali ima slabo frizuro. Posnemajte ga, pa pravim sama, in znebite se negativne navlake, s katero si zapletate vse živo. Naj vam za lep polet v pomlad zau-pam še zgodbico, ki jo najdete v knjigi: »Štiriletni fantič neprestano nadleguje starše, da bi rad ostal sam z novorojeno sestrico. Starša sta zaskrbljena, prestra-šena, toda fantič se ne pusti odgnati. Končno ga spustita k sestrici, sama pa prisluškujeta pred vrati. Fantič pa ljube-če pogleda sestrico, se nagne nadnjo in ji resno zašepeta: 'Povej mi kaj o bogu. Jaz počasi že pozabljam, kakšen je.'« Verjemite v lepo, radostno, polno po-mladi, pa mu recite bog, srečna zvezda, usoda ali koloradski hrošč. Vsakdo lah-ko verjame v karkoli. Odščipnite svojo prelepo energijo ljubezni in ji dovolite, da teče po strugi – vrne se, verjemite. Lepo pomlad želim in voščim do nasle-dnjega branja. In seveda – metuljčkasto naj bo! J Patricija Dodič

E3 Pam Grout, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 2015

Za ljube knjigoljube

Pravi, da so občine Domžale, Trzin, Mengeš, Lukovica, Moravče in Kamnik zelo primerne za povezovanje v kon-cept lokalne samooskrbe, ki deluje že na nekaj primerih v Sloveniji. Potrebujemo le samoaktivacijo. O tem in še marsičem zanimivem z aktivistom, okoljevarstvenikom, publicistom in pisateljem ter samostojnim raziskovalcem, Domžalčanom Antonom Komatom.

Kdo vodi igro?V vsej zgodovini so igre vodili centri moči, ki so obstajali ne glede na režim. Vedno je nekdo vodil, eksponirane figure, ki so nastopale v javnosti, pa so bile lutke, ki so jih upravljali vodilni iz ozadja. Danes so to bankirji in investitorji ter fi-nančni špekulanti na borzah.

V nekem pogovoru ste povedali reklo: Znanost je tako na-predovala, da ni več zdravega človeka. Lahko pojasnite?Razlaga je enostavna: medicino kot stroko so si prilastile farmacevtske korporacije. Večino raziskav v medicini v pre-teklosti so financirale države oz. državni fondi. Z vzponom multinacionalk po 2. svetovni vojni, še posebej v zadnjih 40-ih letih, velik del financ za raziskave v medicini prihaja iz farmacevtske veleindustrije. Ocena je, da se 80–90% vseh raziskav v medicini financira z denarjem farmacevtskih kor-poracij, kar pomeni, da slednje tudi diktirajo, kaj naj se raz-iskuje in tudi kaj naj se odkrije. In tako pridemo do druge točke, do tragične ugotovitve, da korporacijam ni v interesu, da smo ljudje zdravi. Imamo sistem, ki proizvaja bolezen in ne zdravja. Največja zguba v sodobnem, globalnem svetu je zdrav človek, ki ne prinaša dobička korporacijam.

Kaj pa vzhodnjaške kulture, ki še vedno zdravijo vzroke in ne zgolj posledic?Zanimiv paradoks, ki to sploh ni, je eksplozija novega po-gleda na biologijo, torej epigenetski pogled, ki je nastal ob zaključku globalnega projekta HGP - Human Genome Pro-ject (Projekt človeški genom). Vrhunski genetiki, v projektu je sodelovalo 198 univerz iz celega sveta, tudi ljubljanska, so ugotovili, da je tisto, kar naj bi bilo genska koda, le 1 % celo-tne genske kode. S tem se odpira nov, epigenetski pogled, ki govori, da naša usoda ni zapisana v genih, ampak da lahko sami s svojim umom, psiho vplivamo na ekspresijo genov, hkrati pa vse te izkušnje dedujejo potomci. To je totalna re-volucija, kopernikanski preobrat v biologiji, ki bo imela izje-mne posledice v medicini. Epigenetika je hkrati tudi spodne-sla temelj genske tehnologije in neodarvinizma. Je pa jasno, da elitam danes paše, da ostane tako, kot je. Toda svobode neodvisne znanosti ni mogoče uničiti.

Se pravi, da »new age« filozofija potem ima neke znanstvene temelje?New age … v tem je marsikaj, veliko je tudi prevar, veliko je lažne komercializacije in upov, ki jih prodajajo ljudem. Po drugi strani pa je new age tudi duhovna osvoboditev zaho-dnega človeka, ki odpira obzorja: zahodnjak sedaj išče v stiku s filozofijo Vzhoda rešitve, ki so bile njim že zdavnaj jasne. Že dolgo je znano, da kvantni fiziki iščejo rešitve v starodav-nih indijskih modrostih, ki so zapisane v Upanišadah. Ves ta vulgarni materializem, ki se je stopnjeval do sedanjega stanja v svetu, je pripeljal vrhunsko znanost do tega, da išče rešitve v duhovnih izročilih Vzhoda. 21. stoletje bo duhovno ali pa ga ne bo!

Kaj je v današnjem življenju največja težava? Kapitali-stični pohlep, gensko spremenjena hrana, nekontrolirana uporaba pesticidov, samoumevnost uporabe farmacevt-skih pripomočkov …?Ne, poudaril bi nekaj – uničujoče za človeka je, da ljudje na-sedajo ideologijam. In to katerimkoli: levim, desnim, belim, črnim, rdečim. Slepo zaupanje ljudem, ki nosijo kravate, uni-forme, turbane ali talarje, je vir največjega zla tega sveta. Ko bomo izstopili iz te norije ideologij, bomo lahko trezno po-gledali, kaj je ta svet, kdo smo mi v tem svetu in kako lahko v njem preživimo. Dokler pa bomo sužnji ideologij, nas pa to pelje naravnost v smer naslova moje knjige “Če boste molča-li, bodo kamni govorili”. Razvili smo moči za samouničenje, narava bo preživela, vprašanje, če bomo mi. Mislim, da je tukaj nujna uporaba zdravega razuma, ročna zavora. Človek je naše največje upanje in naše največje tveganje in mi se mo-ramo odločiti, ali smo tveganje ali upanje.

Pred kratkim ste se vključili tudi v slovensko čebelarsko zgodbo. Pravite, da je slovenski med še vedno bolj zdrav od večine sadja in zelenjave v supermarketih. Ali nam ostaja izbira samo še med slabim in … še slabšim?Ne, sam ne pristajam, da samo izbiramo, kaj je manjše zlo. Sam zagovarjam opolnomočenje lokalne skupnosti. Prepo-

ANTON KOMAT:KONFORMIZEM JE NAJBOLJ PODLA ODLOČITEV POSAMEZNIKA

Minutka za misel Objavljamo izredno zani-miv in aktualen intervju z znanim slovenskim okolje-varstvenikom, aktivistom in pisateljem Antonom Ko-matom, saj njegove proni-cljive ugotovitve veljajo za vso Slovenijo. Objavljen je bil letošnjega 25. januarja v regionalni reviji Modre novice iz Kamnika. Njiho-va spletna stran je: www.modre-novice.si. Intervju objavljamo z dovoljenjem avtorjev Mateja Primožiča in Mateje Štrajhar.


Kot sem že prejšnjič omenila, preveč dajemo poudarek stvarem in osebam, ki tega niso vredne. Res se je včasih težko spopasti s tem, kaj je pomembnejše – mi ali drugi? Življenje pa te samo pripelje do odločitve, kaj moraš postaviti v prvo vrsto. To smo mi sami, seveda. Oseba, ki ne vidi tvojih vrednot in sposobnosti, ni vredna tvojega žrtvovanja zanjo. Ne glede na to, ali je tvoj nadrejeni ali pa samo mimoidoči v tvojem življenju. Sama lahko veliko povem o podrejanju sebe, ker sem včasih mislila, da nisem dovolj dobra za druge oči, pričakovanja … Skozi izkušnje sem spoznala, da sem ogromno vredna. Veliko jih je zasleplje-nih z materialnimi vrednotami, ki pa so kratkotrajne in skoraj nič vredne. Naša notranjost in pogled na življenje sta veliko bolj globoka in posebna, ko samega sebe raziščeš v popolnosti. Jaz sem sebe našla in prišla do svojih ciljev, sanj ..., zato zdaj lažje prehajam skozi temačne ulice. V službi se veliko ukvarjam z lju-dmi, enako tudi v zasebnem življenju. Saj ni velike razlike, tako kot se postaviš pred druge, tako te bodo dojemali. Nekaterim boš celo nedosegljiv, kar je zelo moteče za nekoga, ki je vajen vse imeti, vse kupiti. Sama sem to doživela in … občutek je neprecenljiv, ko pokažeš, da tvoja osebnost nima cene. Material v tistem trenutku izgubi vrednost, osebo pa opazuješ, kako je izgubljena, ker ne dojema, da nekatere stvari niso plačljive. Na žalost opaziš tudi, da je v tistem trenutku prazna, ker drugače ne zna živeti – zna samo vzeti ali kupiti. Nekateri se izognejo tuji praznini, ostali pa še vedno tavajo v »vrednotah cen«. Šola nam da znanje, priznanje in pogoj za službo, ki naj bi jo opravljali. Življenjska pot pa nam da vse tisto, kar ni naučeno, zapisano in je samo naše ... Večkrat, kot padeš, skozi čas spoznaš, kako izurjen si brez kakršnegakoli plačila!!! Z ljubeznijo, Karmen

znati moramo, da je Slovenija ravno prav majhna, da tisti, ki nimajo zemlje, v samo nekaj kilometrih pridejo do tistih, ki imajo zemljo in živo hrano – to je naša izjemna prilo-žnost, ki je Zahod nima več. Stanje čebel spremljam že od leta 1998, ko je bil prvi veliki pomor v Sloveniji, in vidim, da gre v tej zgodbi za veliko zaroto, katere žrtve so najprej čebelarji, predvsem pa čebele. Glede na podatke, ki jih imam glede sadja in zelenjave ter ostale hrane, kot pribito stojim na poziciji, da je večina izdelkov v supermarketih bolj nevarna kot naš med. Nekdo ima cilj, da še enega zadnjih primerov samooskrbe, ki ga imamo, to našo medeno pravljico, uniči. Mogoče trgovci, ki uvažajo ceneni med iz bogve kje, in vete-rinarji, ki tudi prodajajo pripravke, ki niso ravno v soglasju z novejšimi spoznanji znanosti. Po drugi strani, če pogledamo toksikacijo hrane, je imela evropska policija (Europol) no-vembra veliko akcijo, sedem evropskih držav (tudi Sloveni-jo) so vzeli pod drobnogled glede črne trgovine s pesticidi. Pregledali so 350 kontejnerjev, ki so pripotovali v Evropo, in odkrili 190 ton strupov, grozljiva cifra, nelegalno pripeljanih strupov, večina iz Kitajske. Evropska policija ocenjuje, da je vsaj 10 % vseh uporabljenih pesticidov v Evropi črnega izvo-ra. Glede na to, da je bila v akcijo vključena tudi Slovenija, se pri nas marsikaj dogaja. In najmanj, kar lahko rečem, je, da je pri nas v uporabi vsaj 10 % nedovoljenih pesticidov. Tu, sredi teh strupov, se je znašla naša čebela. Ob zadnjem večjem pomoru čebel spomladi leta 2014 sem preštel sedem pesticidov, ki so pri nas prepovedani. Torej so k nam prišli na črno. Kdo jih je dostavil do kmetov? Kje je naš nadzor? Nam mora Evropska policija povedati za črno trgovanje? Z nedovoljenimi pesticidi na krožnike in v kozarce tudi mi do-bivamo najhujše strupe. V primerjavi s tem slovenski med ni nevaren, sprašujem pa odgovorno gospodo, kdo nadzira našo hrano in kako? V medijih nisem zasledil nobene vesti o akciji Europola. Zakaj?

Medijska manipulacija je vsakdan na sporedu, kaj je njen cilj?Mediji so v veliki večini v zasebni lasti, tudi v Sloveniji. Edini cilj medijske manipulacije je uničiti zdrav razum ljudi. Ljudje iz koščkov, ki jim jih servirajo množični mediji, enostavno niso več sposobni sestaviti realne slike sveta. Nenehno se do-gajajo neke afere, apokalipse, kriminalne zgodbe, grožnje z teroristi … in cilj te manipulacije je razbiti lokalno skupnost, povezave med ljudmi, v prah nemočnih posameznikov, s ka-terimi lahko manipuliraš. Kdaj so ljudje močni? Ko so pove-zani med sabo, imajo neizmerno moč. Tega se centri moči najbolj bojijo in zato je njihov cilj razbiti socialno mrežo in uničiti zdrav razum ljudi.

Kako to, da v Sloveniji nismo bolj samooskrbni? Kam je izginil ves ta odstotek samooskrbe, ki je bil v preteklosti zelo visok?Ta odstotek je bil v preteklosti 75 %. Enostavno: leta 1991 smo zamenjali samostojnost Slovenije – pozabili smo, da je to politično vprašanje, vprašanje demokracije – in smo jo vzeli kot svobodo izbiranja po supermarketih, ki so masovno prišli k nam, in kot svobodo izbiranja na TV daljincu.Svobodo in demokracijo smo zamešali za materialne stvari in pozabili, da imamo državo. Zato pravim, ne tožite, da so nam ukradli državo. Ta je ukradena zato, ker smo bili pa-

sivni, ker smo vozičkali po marketih in gledali 200 progra-mov na kabelski televiziji, namesto da bi udejanjali svojo lastno državo, ki smo jo čakali tisoč let.In sedaj, kakšen je scenarij globalne trgovine? Prvi scenarij podreditve nekega naroda je, da se mu uniči prehranska var-nost. Kako to naredijo? Prvič, z vdorom cenene tuje robe, torej z mrežo supermarketov, ki jih pri nas gradijo tuje kor-poracije. Jasno, za tem je sistem nizkih cen, ki temelji na iz-voznih subvencijah matičnih držav. Ta sistem privabi kupce in uniči domačo pridelavo. V Sloveniji je v zadnjih letih pro-padlo 13 tisoč malih kmetij. Posledica tega je, da smo iz 74 % samooskrbe, kot smo je imeli v 70. letih, padli na točko, ko uvažamo dve tretjini hrane. Imamo pa največjo površi-no supermarketov na prebivalca v Evropi. V prehranski krizi je to izredno tvegano stanje, ki krepko posega v nacionalno varnost. Kajti ko hrane zmanjka, rabimo najmanj leto dni, da na njivi kaj zraste. Torej, kaj bomo pa počeli to leto?

Kateri je prvi korak, ki bi ga Slovenija morala narediti?Mediji in vsi ostali intenzivno spremljajo finančno krizo, ki je še najmanjši problem. V bankah je manj kot tri odstotke re-alnega denarja, vse ostalo je virtualen denar, ki nima kritja. V naslednjih nekaj mesecih bomo doživeli nov finančni kolaps. Kdo bo takrat reševal banke? Potem imamo energetsko krizo, kmetovanje z nafto, iz sončnega kmetijstva smo šli na nafto. Kmetijstvo na naftni pogon proizvaja vsaj 60 % toplogrednih plinov, s tem bi se morali ukvarjati. Tranzicija na solarno kmetijstvo je ključnega pomena. Če gledamo nacionalno varnost, moramo nujno obnoviti samooskrbo, kajti v hrani so združena vsa krizna dogajanja: gospodarska, ekonomska, energetska, zdravstvena in klimatska. V hrani združujemo vsaj štiri od teh: to je način ekonomije, način energetske po-rabe, način, kako zagotoviti zdravo populacijo – vemo, da najmanj 80 % današnjih degenerativnih obolenj izvira iz in-dustrijske hrane supermarketov – in jasno tudi prilagoditev na klimatske spremembe. Torej, hrana je tista, ki nakazuje rešitev iz krize. Rešitev je na lokalni ravni. Sam temu pravim skrajšanje razdalj od »vil kmeta do vilic meščana«. Slovenija je to sposobna narediti zelo hitro, imamo kratke razdalje, ni-mamo velikih mest. Težava pa je, da smo uničili 13 tisoč ma-lih kmetij, danes pa že propadajo tudi večje, kajti korporacije nadaljujejo z uničevanjem naše samooskrbe. In kaj nas na koncu čaka? Konec vse samooskrbe in razprodaja zemljišč korporacijam. Vedeti je treba, da so korporacije nehale špe-kulirati na borzah, ampak so začele kupovati zemljišča.

Ste že od nekdaj aktivist oz. kako se je vse skupaj sploh začelo? Kaj je bilo povod (en dogodek, več dogodkov …)?Pred dvaindvajsetimi leti sem začel pozorno opazovati, kaj se dogaja z zdravjem ljudi. V svoji neposredni bližini sem opazil nenavadna obolenja, rojevanje defektnih otrok, neplo-dnost, retardije pri otrocih ipd. Vprašal sem se, od kod kar naenkrat toliko tega. Lotil sem se iskanja vzrokov in ugotovil, da je povezava s pesticidi, strupi, ki jih uporabljajo v kmetij-stvu. Ta vzgon je bil tako močan, da sem pustil izredno dobro plačano službo in se odločil, da ne bom več služil debilom v podjetjih, v hierarhiji, ki jo zanima samo profit. Izstopil sem in velika večina mojih znancev in prijateljev je takrat rekla, da se mi je zmešalo. Že pri prvi knjigi mi je založnik leto

pred izidom dajal akontacijo, tako je verjel vame oz. v profit knjige, meni pa je to omogočilo, da sem v miru napisal knji-go »Pesticidi, ubijalci življenja«. Odziv je bil izreden, tako v medijih kot v politiki. Že čez tri mesece, marca 1996, je imela Vlada RS na temo pesticidov izredno sejo in hitro ustanovi-la Medresorno komisijo za kemično varnost RS. To je danes nepojmljivo, sam pa sem to jemal kot potrditev za svoje delo in radikalno odločitev za pot v svobodni poklic.

Omenili ste prvo knjigo, zato je prav, da omenimo tudi zadnjo »Če boste molčali, bodo kamni govorili«. O čem govori?Gre za vsebine dveh mednarodnih kongresov, na katerih sem sodeloval s svojimi referati, ki pa sem jih za knjigo predelal. Napisani so poljudno, da jih ljudje lahko razumejo. Naslov »Če boste molčali, bodo kamni govorili« je aktivističen. V tem svetu, ki je nakopičil toliko moči, od nuklearnega orožja naprej, če bo prišlo do globalne vojne za vire, ne bo zmago-valca ne poraženca. Zrušili bomo vse, kar imamo. Zato se sprašujem, ali ni človeški razum sposoben boljših dosežkov od samouničenja. To je poziv, da ne molčimo. Najbolj podla odločitev posameznika je konformizem, gledati proč in ne videti realnega stanja. Ko bodo kamni govorili, bodo ostale le še ruševine. Takrat ne bo zmagovalca niti poraženca. Vsi bomo obtičali sredi ruševin, če bomo sploh preživeli, in iz tega bomo morali zgraditi nov svet. To je ta aktivistični po-ziv: ni več časa za brezbrižnost, ni več časa za konformizem, pišmevuhovstvo in gledanje proč. Mi smo del tega problema

in mi ga moramo rešiti.

Ste plodovit pisec. Kaj vas žene?Zelo enostavno, tako se je tudi začelo – ne prenesem laži.Kakšni ste zasebno? Znanci pravijo, da niste tako resni kot v javnem nastopanju, da ste zelo dobrovoljni?Imam krasno druščino, v kateri se imamo vsi lepo, in temelji na nenehni izmenjavi vseh dobrin, tudi pridelkov. Vsi vrtna-rimo. Naš domači vrt je bil premajhen, zato sva z mojo drago v bližini najela večjega. Ta premik iz knjig in pisanja na vile in motiko mi prinaša zdravo hrano, zastonj fitnes in solarij, duhovni mir in obilje zdravja. (smeh)

Vaša partnerka Mojca Vilar, sicer uspešna slikarka, je tudi strastna vrtičkarka. Torej ji pomagate? Niti ne, razen pri moških delih. Ona ima domači vrt, jaz tega velikega. Ona ima rada detajle, je velik estet in izjemno krea-tivna oseba, polna zamisli, ima slikarski pogled na naravo in to ji zelo uspeva. Veliki vrt v Študi pa je namenjen samopre-skrbi – večino hrane pridelava sama, kupujeva samo začim-be, manjkajoče pri kmetih na tržnici. Od naju nimajo profita niti trgovci niti farmacija. Najino zdravje temelji v naravi.Matej Primožič in Mateja Štrajhar

(izbrala: Nives Mahne Čehovin, vir: http://www.modre-novi-ce.si/pogovori/anton-komat-konformizem-je-najbolj-podla--odlocitev-posameznika)


Ponedeljek, 18. 1. 2016, ob 20.38: PROMETNA NESREČA – KRVAVI POTOKNa glavni cesti pred Krvavim Potokom so trčila dve osebni in tovorno vozilo, ki je prevažalo devet osebnih avtomobilov. Sle-dnje je ob trčenju zagorelo, iz rezervoarja pa je iztekalo pogon-sko gorivo. Voznik tovornega vozila je bil telesno poškodovan. Policisti PP Kozina, ki so bili prvi na kraju, so z gasilnim apa-ratom takoj pričeli z gašenjem. Po pozivu ReCO Postojna so na intervencijo izvozili gasilci PGD Materija in ZGRS Sežana, ki so protipožarno zavarovali kraj nesreče, dokončno pogasili goreče tovorno vozilo, preprečili nadaljnje iztekanje goriva po vozišču, prečrpali gorivo, ki je ostalo v enem rezervoarju, na vozilih iz-klopili vire energije ter razsvetljevali kraj nesreče. Poškodovane-ga voznika so v nadaljnjo zdravstveno oskrbo prevzeli reševalci NMP Sežana. Zaradi nesreče je bila glavna cesta več ur zaprta za ves promet. Pri trčenju so se poškodovali tudi tri osebni av-tomobili, ki so bili naloženi na tovorno vozilo. Na intervenciji je sodelovalo sedem gasilcev PGD Materija z dvema voziloma, pet ZGRS Sežana z dvema voziloma, reševalci NMP ZD Sežana, zdravnik in medicinska sestra ZP Hrpelje, policisti PP Kozina ter PPP Koper ter delavci cestnega podjetja in vlečne službe.

Četrtek, 21. 1. 2016, ob 13.01: POŽAR V NARAVI – DIVAČAOb železniški progi med Rodikom in Divačo (v Občini Divača) sta zagorela suha trava in grmičevje. Po pozivu ReCO Postojna so na intervencijo izvozili gasilci PGD Materija, Senožeče in Di-vača ter ZGRS Sežana, ki so požar pogasili. Pogorelo je približno 100 m² površine. Na intervenciji je sodelovalo 10 gasilcev PGD Materija s tremi vozili in gasilci ZGRS Sežana, PGD Senožeče ter Divača.

Petek, 29. 1. 2016, ob 13.12: POŽAR V NARAVI – ARTVIŽENa Artvižah je zagorela suha trava. Po pozivu ReCO Postojna so na intervencijo izvozili gasilci PGD Materija, ki so požar po-gasili. Pogorelo je približno 300 m² površine. Na intervenciji je sodelovalo šest gasilcev PGD Materija z dvema voziloma.

Ponedeljek, 1. 2. 2016, ob 20.34: POŽAR TOVORNEGA VOZILA – BAČ PRI MATERIJINa parkirišču na Baču pri Materiji je zagorelo parkirano tovor-no vozilo. Po pozivu ReCO Postojna so na intervencijo izvozili gasilci PGD Materija, ki so takoj pričeli z gašenjem in preprečili razširitev požara. V požaru je zgorel notranji del kabine. Na in-tervenciji je sodelovalo 13 gasilcev PGD Materija z enim vozi-lom.

Petek, 5. 2. 2016, ob 10.07: STAVBNI POŽAR – RODIKV mizarski proizvodni hali v Rodiku je prišlo do eksplozije di-mnih plinov in požara v enem izmed prostorov. Slednjega so pričeli gasiti zaposleni, ki pa so se morali zaradi gostega dima in visokih temperatur umakniti na varno. Po pozivu ReCO Po-stojna so na intervencijo izvozili gasilci PGD Materija in ZGRS Sežana, ki so z dihalnimi aparati vstopili v notranje prostore delavnice in pričeli z gašenjem. Požar je bil takoj lokaliziran, v nadaljevanju pa tudi dokončno pogašen. Nato je bil objekt pre-zračen in pregledan s termovizijsko kamero, pogorela in poško-dovana oprema pa odnesena iz proizvodne hale. Zahvaljujoč hitremu posredovanju gasilcev, požar ostalih proizvodnih pro-storov ni zajel. Na intervenciji je sodelovalo osem gasilcev PGD Materija s tremi vozili in šest ZGRS Sežana z dvema voziloma ter policisti PP Kozina. Požarišče si je ogledala tudi županja Ob-čine Hrpelje - Kozina.

Petek, 5. 2. 2016, ob 15:00: STAVBNI POŽAR – RODIKZaradi predhodnega požara se je v silosu mizarske proizvodne hale v Rodiku vnel lesni prah in pričel tleti. Po pozivu ReCO Po-stojna so na intervencijo izvozili gasilci PGD Materija in ZGRS Sežana, ki so skupaj z zaposlenimi iz silosa odstranili tleči lesni prah. Zaradi velike količine slednjega in ročnega odstranjevanja je intervencija potekala vse do 23.50. Na intervenciji je sodelo-valo 14 gasilcev PGD Materija s tremi vozili, tri gasilci ZGRS Sežana z dvema voziloma in delavci podjetja.

Četrtek, 11. 2. 2016, ob 16.51: POŽAR V NARAVI – SLIVJEOb lokalni cesti med Hotično in Slivjem je zagorela suha tra-va. Po pozivu ReCO Postojna so na intervencijo izvozili gasilci PGD Materija, ki so požar pogasili. Pogorelo je približno 100 m² površine. Na intervenciji je sodelovalo 13 gasilcev PGD Mate-rija s tremi vozili.

Torek, 16. 2. 2016, ob 20.03: DIMNIŠKI POŽAR – KOZINAV bloku na Rodiški cesti na Kozini so zagorele saje v dimniku enega izmed stanovanj. Požar in visoka temperatura je poško-dovala dimniške tuljave še v dveh drugih stanovanjih, zaradi česar je v prostore uhajal dim. Po pozivu ReCO Postojna so na intervencijo izvozili gasilci PGD Materija in ZGRS Sežana, ki so požar pogasili, prezračili prostore, očistili dimno tuljavo, objekt pregledali s termovizijsko kamero ter stanovalcem prepovedali nadaljnje kurjenje. Na intervenciji je sodelovalo devet gasilcev PGD Materija z dvema voziloma in tri ZGRS Sežana z enim vo-zilom.

Četrtek, 25. 2. 2016, ob 18.26: POŽAR BAL SENA – BAČ PRI MATERIJIOb lokalni cesti za Artviže, na Baču pri Materiji, je zagorelo 24 velikih bal sena. Po pozivu ReCO Postojna so na intervenci-jo izvozili gasilci PGD Materija in ZGRS Sežana, ki so najprej omejili širitev požara, zatem pa več ur gasili bale sena. S hitro intervencijo so preprečili, da bi se požar razširil še na dva večja kupa bal, ki sta bila v neposredni bližini. Pri odvozu pogorele-ga sena jim je na pomoč priskočil tudi voznik delovnega stroja. Na intervenciji je sodelovalo 14 gasilcev PGD Materija s štirimi vozili in šest ZGRS Sežana z dvema voziloma, voznik delovnega stroja ter policisti PP Kozina.

INTERVENCIJE PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO MATERIJABač pri Materiji 28/b, 6242 Materija, tel. št.: 041 697-545 - predsednik, [email protected], www.pgdmaterija.si

INTERVENCIJE PGD MATERIJA V JANUARJU IN FEBRUARJU 2016

KAJ SE DOGAJAS SLOVENSKO VODO

VPIS NEODTUJLJIVE PRAVICE DO VODE V USTAVO – KRATKO SPOROČILO OB PREDAJI PETICIJE PREDSEDNIKU DRŽAVNEGA ZBORA RS

Člani CIVILNE INICIATIVE ZA SLOVENIJO IN SVOBODO so 11. marca 2016 predali predsedniku Državnega zbora RS, g. Berglezu, peticijo z več kot 51.000 zbranih podpisov. Pred vhodom v parlament so jih presenetili tudi posamezniki, ki so jim izrazili podporo.

Razveselil jih je odnos predsednika DZ, ki se je strinjal z zahtevo po vpisu neodtujljive pravice do vode v ustavo in predstavil svoje videnje problematike. Zagotovil je svojo podporo, da se na politični strani zagotovi potrebna absolutna dvotretjinska večina za vpis te pravice v Ustavo Republike Slovenije. Tak je naš predlog in naše pričakovanje.

Obstajajo realne možnosti, da nam naše skupne volje ne bo treba dokazovati z zbiranjem overjenih podpisov. To bi vzelo ogromno časa in denarnih sredstev. Vsem podpisnikom peticije, VARUHOM VODE, iz srca čestitamo za uspeh, da nas politika upošteva kot odločne, kredibilne in resne sogovornike.

Bravo in hvala v imenu vseh članov iniciative CI ZSS ter globok poklon vaši jasni, odgovorni in ozaveščeni drži.

Opravičilo in zahvalaIskreno se opravičujemo cerkvenemu

pevskemu zboru iz Brezovice!V prejšnji številki glasila je bila objavljena zahvala ob smrti Justine Mikol. V zahvali smo pozabili omeniti petje cerkvenega zbora iz Brezovice, za kar nam je

resnično žal, saj je bila naša Justina tudi sama članica zbora že od njegove ustanovitve.

Iskrena hvala vsem pevcem za prelepo petje ob slovesu od pokojne Justine Mikol.

David z družino


prihaja na platna in odreKOSOVELOVEGA DOMA SEŽANA

Spletni nakup vstopnic in celoten program: www.kosovelovdom.si

Petek, 25. marec, ob 20.00Koncert: MARKO ČEPAK - MAKI

Predstavitev plošče Makia planet

SREČKINE SOBOTESobota, 2. april, ob 10.00

Mini teater Ljubljana: po bratih Grimm, Vesselin Boidev – ŽABJI KRALJ

Za Srečkin abonma in izven

Ponedeljek, 4. april, ob 20.00SNG Nova Gorica: Jean Baptiste Poquelin

Molière – TARTUFFEZa Gledališki in Briljantni abonma ter izven

Ponedeljek, 18. april, ob 20.00Slovensko komorno glasbeno gledališče,

Festival Velenje in Zavod Morpheus: Giovanni Battista Pergolesi – REŽIJSKA

VAJA ZA OPERO GOSPODOVALNA SLUŽKINJA

Za Glasbeno-plesni in Briljantni abonma ter izven

Sreda, 20. april, ob 18.00Predstavitev knjige

MILAN KUČAN, PRVI PREDSEDNIK Založba Modrijan

Moderira: Ljubica JelušičGosta: Milan Kučan in Božo Repe

Organizacija: Kosovelov dom Sežana in Kosovelova knjižnica Sežana.

Četrtek, 21. april ob 19.00dokumentarni film Marije Zidar TIHOTAPCI IDENTITETE, produkcija RTV Slovenija in društvo Škuc.Dokumentarni film Tihotapci identitete je zasnovan kot film ceste – road movie, ki spremlja novogoriškega reporterja Ervina

Hladnika Milharčiča po obeh straneh današnje slovensko-italijanske meje, nekdanjem območju propustnice. V svojem značilnem slogu radovednosti in čudenja raziskuje področje, kjer se stikata latinski in slovanski svet, Srednja Evropa in Mediteran, ter se sprašuje, kaj se je tam mešalo, izmenjevalo in tihotapilo nekoč in danes, in predvsem, kaj to ljudem dobrega prinaša. Včasih se s prebivalci o tem pogovarja sam, včasih pa ta svet obstaja tudi brez njega in se samo pelje skozi Tolmin, Kambreško, Špeter Slovenov, Topolovo, Novo in staro Gorico, Trst in Izolo.˝Po filmu bo pogovor s soscenaristom dokumentarca Ervinom Hladnikom Milharčičem in režiserko Marijo Zidar vodila Irena Urbič. Vstop prost.

oglas hrpelje a5_marec.indd 1 14.3.2016 14:15:36Urnik: PONEDELJEK 7.00–14.00, TOREK 12.00–18.00, SREDA in PETEK 10.00–17.00, SOBOTA 8.00–13.00

Razstava �dolenjski likovni in knjižni ustvarjalec, romanopisec, urednik, Bojan Meserko: Ogenj v sliki besed, fotografije in literarni likovni objekti

Prireditve v APRILU 2016: �5. april ob 18.00: pravljično-ustvarjalna urica Zobobol z mladinskima knjižničarkama ilirskobistriške knjižnice Tamaro in Vlasto�8. april ob 18.00: Mojca Grk: Potepanje po Melbournu – predstavitev dežele skozi moje oči, predavanje�9. april, sobota, ob 19.00: Srčne zgodbe, zaključna prireditev ŠK Zgodbarnica v soorganizaciji s Prosvetnim društvom Slovenec iz Zabrežca/Boršta (Italija, Občina Dolina). Večer vodita zgodbarničarki Zlata Cergolj in Annamaria Delbello, nastopajo zgodbarničarji z gosti, za glasbeni utrinek bo poskrbela harijska Brštulin banda (glasba na instrumentih »od anbot«)�13. april ob 18.00: Nives Katarini: Celostno pomlajevanje - obrazna joga, predavanje

�22. april ob 18.00: Začetek akcije Primorci beremo. Literarni pogovor z Markom Sosičem, piscem, dramatikom in gledališčnikom. Z avtorjem se bo pogovarjala direktorica Kosovelove knjižnice Sežana mag. Magdalena Svetina Terčon,�26. april ob 18.00: predstavitev magistrske naloge: Duša Race: Družbeni vidik jezikovne rabe - predstavitev različnih družbenih skupin govorcev in kako družbene spremembe vplivajo na jezik.

Vljudno vabljeni na prvi festival SeFF, fotografski dogodek na visokem strokovnem nivoju, ki bo potekal v petek, 1. 4., in v soboto, 2. 4. 2016, v prostorih Inkubatorja d.o.o. Sežana, na Višji strokovni šoli Sežana in v Kosovelovem domu Sežana.

Na SeFF-u se bo boste lahko družili z mlajšo generacijo fotografov ter z uveljavljenimi in izkušenimi strokovnjaki s področij vizualnih komunikacij, reportaže, režije in filma.

Festival organizira Višja strokovna šola ŠC Srečka Kosovela Sežana, ki združuje strokovne sodelavce s področja fotografije, filma in videa, ti pa uspešno prenašajo svoja znanja in strokovnost na mlade generacije študentov.

FOTOGRAFSKI FESTIVAL SEFF 2016

Več informacij o dogodkih in

aktivnostih dobite na uradni strani

SeFF 2016: https://www.facebook.com/

sezanafotofilm/

petek, 1. 4.

sobota, 2. 4. 2016

Obvestilo: Primorci beremoS 24. aprilom se začenja bralna značka za odrasle, akcija Primorci beremo, ki bo uvedena z literarnim pogovorom že 22. aprila ob 18.00, ko bomo tudi letos, tokrat otvoritveno in v kozinski knjižnici, medse povabili enega izmed avtorjev s seznama slovenskih avtorjev, ki jih bomo v letu 2016 prebirali. Vabimo vse, ki si želijo prebirati kvalitetno slovensko čtivo, da se prijavijo v knjižnici. Na izbiro bo pet proznih del in eno pesniško delo, ki jih je treba prebrati, da si ob koncu akcije bralci prislužijo knjižna darila in priznanja.

KNJIŽNICAProgram za APRIL 2016:

APRIL 2016 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | NAPOVEDNIK | 4746 | ZA VSAKEGA NEKAJ | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | APRIL 2016

KRAJEVNI URAD HRPELJEvsako prvo in tretjo sredo v mesecu, od 8.00 ure do 12.00 ure in od 13.00 ure do 16.30 ureKNJIŽNICA KOZINATel.: (05) 680 30 27, pon: 7.00 - 14.00, tor: 12.00 - 18.00, sreda in petek: 10.00 - 17.00, četrtek zaprto, sobota: 8.00 - 13.00, nedelja zaprtoMEDOBČINSKI INŠPEKTORAT IN REDARSTVOTel: (05) 73 10 141 ali po elektronski pošti: [email protected]

POŠTA Kozinaod ponedeljka do petka: 8.00–11.30 in 14.30–18.00, sobota: 8.00–11.00

POŠTA MaterijaPon, tor, čet, pet: 8.00–16.00, sre: 8.00–17.00, sobota: 9.00–11.00

POŠTA ObrovNOV URNIK ZA SOBOTO! Ponedeljek, sreda, petek: 9.00–11.00, torek, četrtek: 15.00–17.00, sobota: 8.00–9.00.

Banka Koperod ponedeljka do petka: 8.30–16.30, sobota: 9.00–12.00Deželna banka Slovenijeod ponedeljka do petka: 8.00–12.00 in 13.00–16.00, sobota: zaprto

ZBIRNI CENTER KOSOVNIH ODPADKOV V HRPELJAH (na začetku obrtne cone):tor: 14.00–17.00, čet: 9.00–13.00, vsako 1. in 3. soboto v mesecu: 9.00–13.00

Dimnikarske storitve Enerdim: 031 662 550

Zdravstvena postaja Hrpelje: (05) 689 04 90 Splošna ambulanta dr. Georgijeva: 05 6890 498Splošna ambulanta dr. Lazić: 05 6890 499Referenčna ambulanta: 05 6890 500Dežurna služba in urgenca: 05 6890 490Lekarna Hrpelje: (05) 680 00 60pon–pet: 8.30–16.00, sob: 9.00–12.00, ned: zaprtoLekarna Divača: (05) 731 17 80pon: 12.30–19.00, tor: 7.30–14.00, sre: 10.00–19.00, čet–pet: 7.30–12.00 Lekarna Sežana: (05) 731 17 70pon –pet: 8.00–19.00, dežurstvo: 19.00–21.00, sob: 9.00–12.00, dežurstvo: 19.00–21.00, ned: dežurstvo: 9.00–11.00 in 19.00–20.00Lekarna Koper na Kidričevi: (05) 611 00 00Dežurstvo: neprekinjenoRedni urnik: pon–pet: 7.30–19.00, sob: 7.30–13.00, nedelja in prazniki: 8.00–12.00Varuh pacientovih pravic: Info: 041 667 501; ponedeljek, torek in četrtek od 18:00 do 20:00 ali e-pošta: [email protected]. Več na: http://www.mz.gov.si/Veterinarska ambulanta Hrpelje: (05) 680 01 99Policija: 113Policijska postaja Kozina: tel.: (05) 618 12 00 ali e-naslov: [email protected]

Gasilci in nujna medicinska pomoč: 112 PRIJAVA NAJDBE ZAPUŠČENE ŽIVALI (brez skrbnika) ALI IZGU-BLJENE ŽIVALI: 051 30 44 35 (Polona) ali 041 71 37 32 (Ada), Zavetišče Horjul PRIJAVA ŽIVALI, KI OGROŽA VARNOST ČLOVEKA ALI PREDSTA-VLJA NEVARNOST V PROMETU: Policija na 113 PRIJAVA NAJDBE MRTVE ŽIVALI: (05) 338 37 01, Veterinarsko higienska služba Nova Gorica, enota Južne Primorske PRIJAVA MUČENJA OZ. NEPRAVILNE OSKRBE ŽIVALI PO VE-LJAVNI ZAKONODAJI: VURS, OU Koper, Trg Brolo 4, 6000 Koper, [email protected], (05) 663 45 00

Naravoslovno-zgodovinska učna pot – informacije za ogled: Vladimir Grželj (031 539 028) in Darij Jelušič (041 282 453)

BREZPLAČNI PREVOZI: [email protected], www.sopotniki.org, 031 831 030

Za najavo prireditve v Občinskem glasilu pošljite elektronsko pošto na naslov: [email protected] ali pokličite na telefon: (05) 6800 150 ali pošljite po pošti na naslov: Občina Hrpelje - Kozina, Hrpelje, Reška c. 14, 6240 Kozina.Info za glasilo: Ester Mihalič, 051 677 017 in [email protected] Info za prireditve in drugo: Občina Hrpelje - Kozina, Ester Mihalič, tel.: (05) 6800 150, e-pošta: [email protected] izdaja: Občina Hrpelje - Kozina, Hrpelje, Reška cesta 14, 6240 Kozi-na. Naklada 2000 izvodov. Odgovorna urednica: Ester Mihalič, Uredniški odbor: Helena Godina, Vlasta Race Boljunčič, Vasja Valenčič, Jadran Šturm, Nives Mahne Čehovin in Nika Križman. Lektorica: Nives Mahne Čehovin.Tisk in oblikovanje: Tiskarna Vek, Koper. Foto: arhiv občine, kar ni posebej navedeno. Število izvodov: 2140 kos.

Listajmo po elektronsko:

digitalna knjižnica Slovenije, www.dlib.si

Gre za knjižnico na spletu, katere gradivo so omogočile slovenske knjižnice z osrednjo Narodno univerzitetno knjižnico na čelu. Gre predvsem za velik zaklad z mnogih znanstvenih področij. Tako lahko na tem mestu najdete časopise, poljudne in znanstvene članke, knjige, visokošolska dela, slikovno gradivo (fotografije, razglednice, rokopise, zemljevide), virtualne razstave, zvočne posnetke …

del

imo

info

rmaci

je

@ Poznate tudi vi kakšno zanimivo in uporabo internetno stran? Bi jo delili z nami? @ Pošljite naslov in kratek opis na [email protected] !

d.o.o. Koper, PE Divača

Poslovna cona Risnik 46215 Divača tel. 05/73 18 590 e-mail: [email protected]

TEHNIČNI PREGLEDI TRAKTORJEVNA TERENU

Spoštovani, obveščamo vas, da bomo skladno s pravilnikom o tehničnih pregledih (Ur.l. RS 44/13, 97/13 in 31/14), izvajali tehnične preglede za traktorje in traktorske priklopnike na terenu po sledečem razporedu:

KRAJ

ARTVIŽE

TATRE

PODGORJE

PREŠNICA

OCIZLA

HRPELJE

KRVAVI POTOK

RODIK

ROŽICE

SLIVJE

MATERIJA

OBROV

GRADIŠČE PRI MATERIJI

URA

13:30 - 14:30

15:30 - 18:00

12:30 - 14:00

14:30 - 16:00

16:30 - 18:00

13:00 - 14:30

15:00 - 18:00

12:30 - 16:30

17:00 - 18:00

14:00 - 18:00

14:00 - 18:00

14:00 - 18:00

14:00 - 18:00

DATUM

ČETRTEK

7.4.2016

PONEDELJEK

11.4.2016

TOREK

12.4.2016

SREDA

13.4.2016

ČETRTEK

14.4.2016

PONEDELJEK

18.4.2016

TOREK

19.4.2016

SREDA

20.4.2016

Vabljeni tudi v našo poslovno enoto pri Divači!PON. - PET. 7:00 - 19:00 in SOBOTA 8:00 - 12:30

ČLANE IN ČLANICEVABIMO

NA REDNI LETNI OBČNI ZBOR

NOGOMETNEGA KLUBA JADRAN

HRPELJE - KOZINA

v četrtek, 31. marca

2016, ob 18.30 v sejni sobi Občine

Hrpelje - Kozina.Vljudno vabljeni! RAZNAŠANJE GLASILA

Občinsko glasilo raznaša POŠTA SLOVENIJE. V pri-meru, da glasila ne prejmete na dom, se obrnite na pošto na Kozini, v Materiji ali Obrovu in jim sporoči-te, da glasila niste prejeli. Tako vam bodo glasilo lah-ko dostavili naknadno. Glasilo dobite brezplačno tudi v kiosku na Kozini ali na občini. Glasilo je na voljo tudi v elektronski obliki na internetni strani občine: www.hrpelje-kozina.si.

Prihodnja številka bo izšla v petek, 29. aprila 2016 (uredništvo si pridržuje pravico do spremembe datuma izida glasila). Rok za članke je petek, 15. aprila 2016!Uredništvo

POTUJOČA KNJIŽNICAPotujoča knjižnica bo v aprilu 2016 obiskala Občino Hrpelje - Kozina po naslednjem razporedu:

Kraj Ura Datum obiska

Materija 13.30–13.50 7. april 2016Velike Loče 14.05–14.40Gradišče 14.55–15.25Markovščina 15.35–16.00Slivje 16.10–16.40Hotična 16.50–17.10Brezovica 17.20–17.40Rožice 17.50–18.10Rodik 8.30–9.00 21. april 2016 Javorje 16.45–7.15 28. april 2016Za potujočo knjižnico:Nevenka Gropajc

MALI OGLASI ŠKERJANC D.O.O. MATERIJA1. Za določen čas, z možnostjo podaljšanja, zaposlimo skladiščnika.Pričakujemo vsaj V. stopnjo izobrazbe ter vozniški izpit B kategorije. Zaželene so izkušnje ter znanje vsaj enega tujega jezika ter samoiniciativnost, iznajdljivost in natančnost.

2. Za določen čas, z možnostjo podaljšanja, zaposlimo komercialista.Pričakujemo visokošolsko izobrazbo 1. stopnje, visokošolsko strokovno (prejšnja) ipd. ter vozniški izpit B kategorije. Zaželene so izkušnje, znanje angleškega in italijanskega jezika ter računalniška znanja. Drugi pogoji so komunikativnost, organiziranost, samoiniciativnost.Za več informacij pokličite na 031 637 129 med delavniki od 8h do 16h.

Prodamo lepo ohranjeno otroško kolo Rog rdeče barve, 16 col (za otroka, starega 4–6 let). Ima nov sedež, dodane blatnike in tačke. Ob nakupu podarimo roza otroško čelado. Ugodno prodamo tudi malo rabljen otroški sedež za na kolo (oranžne barve, namestitev zadaj). Prodamo še zelo lepo ohranjene otroške rolerje bele in sive barve, št. je nastavljiva: 29–32. Ob nakupu podarimo komplet ščitnikov (kolena, komolci in zapestja). Info: 031 680 617

48 | NAPOVEDNIK | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | APRIL 2016

Koledar aktualnih dogodkov v OHK

NIA telovadba: Vaški dom Hrpelje vsak torek in četrtek ob 19h, Vaški dom Rodik vsak torek ob 20.30Qigong: vsak ponedeljek od 18.30-20.00 v Vaškem domu Hrpelje Nordijska hoja: Športna dvorana Hrpelje, vsak zadnji petek v mesecu ob 17.uri Aerobika: Vaški dom Hrpelje, vsak torek in četrtek, od 18h do 19h

Zumba: Vaški dom Hrpelje, vsako sredo, od 18h do 19h Brkinski: vsak četrtek ob 19h, v Vaškem domu Hrpelje Prijava prireditev: [email protected]

Gosti: GUD Pihalni orkester Komen

BRKINSKA GODBA 2000prireja

SPOMLADANSKI KONCERTv soboto, 16. aprila 2016, ob 19h v KD Hrpelje.

Datum in ura Kraj Dogodek Organizator Kontakt

2. 4. ob 10h KD Hrpelje Predavanje o industrijski konoplji Zadruga Konopko www.konopko.si

5. 4. ob 18h Knjižnica Kozina Pravljično-ustvarjalna urica Zobobol Knjižnica Kozina 05 / 6803 027

8. 4. ob 18h Knjižnica Kozina Mojca Grk: Potepanje po Melbournu Knjižnica Kozina 05 / 6803 027

9. 4. ob 19h Vaški dom Zabrežec Družabni in kulturni večer »Srčne zgodbe« Knjižnica Kozina 05 / 6803 027

13. 4. ob 18h Knjižnica Kozina Nives Katarini: Celostno pomlajevanje Knjižnica Kozina 05 / 6803 027

16. 4. ob 19h KD Hrpelje Spomladanski koncert Brkinske godbe 2000 BG 2000 www.brkinskagodba2000.si

22. 4. ob 18h Knjižnica Kozina Začetek akcije Primorci beremo Knjižnica Kozina 05 / 6803 027

23. 4. od 9h naprej Parkirišče pri Admiralu Uvod v motoristično sezono Svet za preventivo in vzgojo v

cestnem prometu 05 / 6800 150

26. 4. ob 18h Knjižnica Kozina Predstavitev magistrske naloge: Duša Race Knjižnica Kozina 05 / 6803 027

občinsko glasilo - hrpelje-kozina

Documents