občinsko glasilo · 2015. 1. 30. · zanimivost petrinjski kras, zbiranje zamaŠkov 20 zaključek...

OBČINA HRPELJE-KOZINA

številka 1

letnik XIX - 2015

občinskoGLASILO

JANUAR 2015

JANUAR 2015 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | AKTUALNO | 32 | AKTUALNO | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | JANUAR 2015

3. REDNA SEJA ObčiNSkEgA SvEtA ObčiNE HRpElJE - kOziNA DNE 18. 12. 2014 • Po skrajšanem postopku je bil sprejet Odlok o spremembi Odloka o ustano-vitvi organov skupne občinske uprave.• Člani Občinskega sveta Občine Hrpe-lje - Kozina so podprli vzpostavitev Ge-oparka Kras - Carso, za kar se pripravi predlog sporazuma, ki ga bo Občinski svet obravnaval na eni izmed priho-dnjih sej. • Sprejeta je bila vrednost točke za izra-čun nadomestila za uporabo zazidane-ga stavbnega zemljišča za leto 2015, ki je 0,0018 € in se uporablja od 1. 1. 2015, ter vrednost točke za izračun nadome-stila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča za leto 2016, ki je 0,0018 €, uporablja pa se od 1. 1. 2016. Vrednosti točke začneta veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS. • Županja je člane Občinskega sveta se-znanila s sklepom o začasnem financi-

ranju proračunskih potreb Občine Hr-pelje - Kozina iz proračunskih sredstev v obdobju januar–marec 2015. Podala je tudi kratko informacijo o pripravi

proračuna za leti 2015 in 2016. • Predstavnika podjetja FMC d.o.o. Lju-bljana sta na kratko predstavila projekt širokopasovnega omrežja v naši občini. V letu 2014 je naša občina praznovala 20 let od ustanovitve. Ob tej priložno-sti je županja Saša Likavec Svetelšek na predlog svetnika Petra Valenčiča na

sejo povabila tudi člane prvega občin-skega sveta ter prva dva župana, Jožeta Žižka in Vladislava Kreblja. G. Žižek se je opravičil, g. Krebelj pa je prišel in

prisotne tudi pozdravil ter nagovoril s priložnostnimi besedami. Skupaj z ak-tualnimi svetniki so izmenjali zanimive podatke o ustanavljanju občine, vzpo-stavljanju prvih organov in občinske uprave ter še marsikaj drugega. Neka-teri svetniki so žal že pokojni, nekateri niso mogli priti, marsikdo pa se je seje

udeležil in nazdravil z aktualno županjo. Vera Kavre, občinska uprava

pRvA izREDNA SEJA ObčiNSkEgA SvEtA ObčiNE HRpElJE - kOziNA DNE 15. 1. 2015Na izredni seji občinskega sveta so sve-tniki obravnavali predlog spremembe Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o začasnih ukrepih za zavaro-

vanje urejanja prostora v Občini Hrpe-lje - Kozina. Člani občinskega sveta so soglasno sprejeli spremembe odloka po skrajšanem postopku. Odlok se objavi v

uradnem listu in začne veljati naslednji dan po objavi. Ester Renko, občinska uprava

Občinska uprava obvešča, da se javna razgrnitev dopolnjenega osnutka občinskega prostorskega načrta

(OPN) z okoljskim poročilom zaključi 27. 2. 2015!

UvODNik DRAgE bRAlkE iN bRAlCi!

Novo koledarsko leto je tudi za naše Občinsko glasilo vnovičen začetek. Sedemnajsto leto ga skupaj ustvarjamo in ves čas nekako ostaja v svojih okvirih, ki so se oblikovali skozi izkušnje njegovega ustvarjanja. Tako tudi letos. Posodobili smo naslovnico in nekatere detajle na notranjih straneh. Stalne rubrike prilagajamo aktualnim razmeram; tudi tu je nekaj sprememb, a vedno v težnji, da v glasilu najdete osnovne informacije. Županja Saša Likavec Svetelšek mi je zaupala mesto odgovorne ure-dnice, tako bom z vami tudi naslednja štiri leta. Občinski svet je imenoval Uredniški odbor Občinskega glasila, v katerem so stari in novi člani: Jadran Šturm, Nives Mahne Čehovin, Vlasta Race Bo-ljunčič, Helena Godina, Vasja Valenčič in Nika Križman. Na vse nas se lahko obrnete s svojimi pobudami, pripombami ali pritožbami ter seveda s svojimi prispevki. Vsak mesec, dva tedna pred izidom glasila, pošljem obvestilo o pripravah za tekočo šte-vilko in roku oddaje člankov. Če bi radi prejemali to obvestilo, mi, prosim, to sporočite. Na občini razmišljamo tudi o smotrnosti prejemanja glasila na dom. Glasilo ima zelo veliko bralcev in ljudje radi posegajo po njem. Ven-dar verjamem, da vas je veliko tudi tistih, ki glasila ne berete ali ga samo prelistate. Vedno več vas je tudi takih, ki bi glasilo radi pogle-dali samo na internetu in vam je papirnati izvod odveč. Zaenkrat je težko narediti izbor prejemnikov na terenu oziroma z dostavljav-cem še nismo pogruntali prave rešitve, zato ga boste še naprej našli v svojih nabiralnikih.Januar bi moral biti mirnejši mesec, mesec (še) dolgih večerov, čas, ko nas zimski mraz drži bolj doma, bolj skupaj … a nič ni več, kot je bilo. Zato vam želim, da v vsej naglici in komunikacijski/informa-cijski zmešnjavi ohranjate trezno glavo in jasne misli. Fokus na svoje življenje, da ne prehitro zbeži.

Ester Mihalič, odgovorna urednica

IZ VSEBINE:3. redna seja Občinskega sveta 3Prva iZredna seja Občinskega sveta 3avtOPrevOZniki sO se srečaLi 4UvOd v nOvO ZgOdbO tesnejŠega sOdeLOvanja Občine HrPeLje - kOZina in gOsPOdarstva 4tUristična taksa 5sPreMenjen sredin Urnik POsLOvanja 6krajevne skUPnOsti 6sestanek ZbOra krajevne skUPnOsti 7nabOr kOristniH infOrMacij 8vrednOtnice, nOvOst, srediŠče rOtUnda 9skrb Za nevLadne OrganiZacije 9nOvOLetnO OkraŠevanje 10kOnektOn, POsvet reZervata dOLine gLinŠčice 11avtOr LOgOtiPa ŠPOrtne ZveZe OHk 12UstvarjaMO ObnOvLjivO PriHOdnOst 12energija 12eXPO MiLanO 2015, čarObni dOtik 13HObi MOtOrna Žaga 14PriHaja PUst, PredLagaj PrOMetnO kOntrOLO 15trgOvina s kMetijskO in gradbenO MeHaniZacijO 15sisteMskO ZakLePanje 16kvaLiteta krasa in brkinOv 17srečanje UPOkOjeniH deLavcev 18drUgO Ocenjevanja Žganja in Likerjev 19ZaniMivOst Petrinjski kras, Zbiranje ZaMaŠkOv 20ZakLjUček UsPeŠnega Leta 21skUPina kOrOnarnega drUŠtva 21redni Občni ZbOr UPOkOjencev 22nOvičke iZ knjiŽnice 23knjiŽnica PriMOrci bereMO 24ŠtUdijski krOŽek ZgOdbarnica 24dOktOrji ZnanOsti 25LikOvna raZstava čLanic ZLati Žarek 2560 Let ZakOnske sreče 25kU adn, brkinski triO 26nOvOrOjenčki 27kakO sMO UstanavLjaLi naŠO ObčinO 28sMUčarski kLUb, PrvO MestO karate kLUb 30vOLiLna skUPŠčina 31Peter LjUbič in nenad krstiĆ 31O vrednOtaH v ŠPOrtU - tretji in zadnji del 32ŠPOrtnik Leta 2014, nOvičke iZ Šrd vrHPOLje 33v vaŠkeM dOMU HrPeLje, O vadbi nia tecHniQUe, vrHPOLjci 3550 Let naŠega rOkOMeta 1965–2015 36Obisk OtrOk 38v nOvO LetO Ob kresU, Obisk jaMskega bOŽička 38PraZnični sejeM na kOZini 39Ob ZakLjUčkU Prvega skLOPa deLavnic v Materiji 40dedek MraZ tUdi Med gasiLci 40Zabavna in kULtUrna Prireditev 41PravLjični deceMber v kLancU 42dedek MraZ v PreŠnici, MikLavŽev kOncert taMaLiH 43nOvOLetni kOncert bg 2000 43brkinska gOdba 2000 na radiU kOPer 44Žegnanje kOnj na gOLcU, karitas v deceMbrU 45PrOstOvOLjke rdečega kriŽa 45bOŽični kOncert 46rOdiŠke OtrOke v deceMbrU ObiskaLa 46nastOP MeŠanega Pevskega ZbOra 47bOŽični kOncert kvinteta UtriP 47OtrOci iMajO PravicO 48HvaLa ti, Psiček Pikič! 49kakO MaLO je 49čestitaMO aLji cergOL! 50gLasbenO dOPOLdne v vrtcU 50sneŽaki v vrtcU Materija 51stara fOtOgrafija 52kdO PrePOZna PredMet na sLiki? 52Za LjUbe knjigOLjUbe 54MinUtka Za MiseL, raZPOke v MitiH 55svetO PisMO – bOŽja beseda 56eLectrO LigHt/ning HeaLing 57tretja ObLetnica sMrti 60OsMrtnice 61intervencije 66


jetnikov in gospodarstvenikov slišati kar nekaj predlogov in željo po večjem povezovanju, sodelovanju ter večjemu posluhu občine do lokalnega gospo-darstva. Županja in vsi ostali sodelu-

joči so to podporo tudi obljubili in se zavezali, da je tokratno srečanje začetek nove zgodbe večjega sodelovanja in po-vezovanja. Županja je tudi obljubila, da bodo srečanja z gospodarstveniki po-

stala tradicionalna in da bodo služila kot prostor za izmenjavo idej in poti, kako biti še boljši.Vasja Valenčič in Marija Rogan Šik

tURiStičNA tAkSA JE S 1. JANUARJEM viŠJAPodročje turistične takse ureja Za-kon o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, št. 2/2004 in 57/2012) in Odlok o turistični taksi v Občini Hrpelje - Kozina, Uradni list RS, št. 50/2005, z dne 20. 05. 2005. Vlada Republike Slovenije je sprejela Sklep o uskladitvi vrednosti turistične takse. Sklep je objavljen v Uradnem li-stu Republike Slovenije št. 25/2014 na strani 3051.

Od 1. 1. 2015 je vrednost točke turi-stične takse določena na 0,115 EUR.

Novo vrednost turistične takse morajo sobodajalci upoštevati pri obračunu tu-ristične takse in oddaji mesečnega po-ročila o prenočitvah in turistični taksi že za mesec januar 2015.Občina ni spreminjala višine turistične takse, tako da za celotno območje ob-čine ostaja nespremenjena in je 8 točk. Občina lahko sicer določi višino v raz-ponu od 3 do 11 točk. Po novem bo tu-

ristična taksa znašala 0,92 EUR (8 točk × 0,115 EUR), prej je bila 0,73 EUR.Zavezanci nakazujejo pobrano turistič-no takso do 25. dne v mesecu za pre-tekli mesec na poseben račun občine. V istem roku so zavezanci dolžni pre-dložiti občini in pristojnemu davčnemu organu mesečno poročilo, iz katerega morata biti razvidna število prenočitev in znesek pobrane turistične takse. Za-vezanci morajo voditi evidenco o turi-stični taksi, ki se vodi v evidenci gostov v skladu s predpisi, ki urejajo prijavo prebivališča. Iz evidence mora biti raz-vidno tudi število prenočitev posame-znega gosta oz. turista in razlog more-bitne oprostitve plačila turistične takse.

Plačila turistične takse so oproščeni: - otroci do 7. leta starosti, - osebe z zdravniško napotnico v narav-

nih zdraviliščih, - osebe na podlagi predložitve fotoko-

pije odločbe pristojnega organa, iz katere je razvidno, da je pri zavaro-

vancu oziroma zavarovanki podana invalidnost oziroma telesna okvara ali fotokopije potrdila oziroma izve-denskega mnenja pristojne komisije o ugotavljanju invalidnosti oziroma telesni okvari ali na podlagi članske izkaznice invalidske organizacije,

- otroci in mladostniki na podlagi pre-dložitve fotokopije odločbe, ki zadeva razvrščanje in usmerjanje otrok s po-sebnimi potrebami,

- učenci, dijaki in študenti ter njihove vodje oziroma mentorji, udeleženci vzgojno-izobraževalnih programov, ki jih na nepridobitni podlagi organi-zirajo društva in druge vzgojno-izo-braževalne ustanove ter verske in dru-ge skupnosti v okviru svojih rednih aktivnosti,

- dijaki in študenti v dijaških oziroma v študentskih domovih,

- osebe, ki so na začasnem delu in biva-jo v gostinskem obratu neprekinjeno več kot 30 dni,

- tuji državljani, ki so po mednarodnih

AvtOpREvOzNiki SO SE SREčAli z ŽUpANJOV začetku leta se je na pobudo av-toprevoznikov v prostorih občine zgodil sestanek, na katerem so pred-stavniki avtoprevoznikov predstavili problematiko na področju prometa in avtoprevozništva.Izpostavljeni so bili trije večji problemi, in sicer omejitve uporabe javne ceste (lokalnega prometa), omejitve prevo-za javne ceste nad 7,5 t (cesta Kozi-na–Klanec–Ocizla pri spomeniku) in ureditev javnega parkirišča za tovorna vozila. Na sestanku je bilo ugotovlje-no, da so problemi, ki so jih izpostavili avtoprevozniki, občini dobro pozna-ni. Obljubljeno je bilo, da se določene pomanjkljivosti, ki zadevajo predvsem pomanjkljive označbe za Obrtno in-dustrijsko cono, odpravijo z novimi

oznakami v najkrajšem možnem času. Reševanje kompleksnejših zadev, kjer občina nima pristojnosti, pa se bo reše-valo v sodelovanju z institucijami, ki so za rešitev pristojne.

Velja poudariti, da je sestanek izzvenel v konstruktivnem vzdušju, kjer je bilo ugotovljeno, da se s sodelovanjem uspe razrešiti marsikatera težava. Vasja Valenčič

UvOD v NOvO zgODbO tESNEJŠEgA SODElOvANJA ObčiNE HRpElJE - kOziNA iN gOSpODARStvAObčina Hrpelje - Kozina je v sode-lovanju z Območno obrtno-podje-tniško zbornico Sežana v soboto, 20. decembra 2014, v Kulturnem domu v Hrpeljah pripravila srečanje gospo-darstvenikov in podjetnikov Občine Hrpelje – Kozina, na katerem je bilo jasno povedano, da so obrtniki in podjetniki ključni nosilci razvoja Ob-čine.Tega se zaveda tudi županja Saša Lika-vec Svetelšek, ki je v uvodni predstavi-tvi poudarila, da razvoj gospodarstva uvršča visoko med svoje prioritete in da sobotno popoldne razume kot uvod v novo zgodbo, zgodbo tesnejšega po-vezovanja občine s svojim gospodar-stvom. Da bo pomembno in nujno tesnejše so-delovanje gospodarstva v državi, kakor tudi transnacionalno, pa je poudarila tudi evroposlanka Tanja Fajon, ki kljub optimizmu v najavi nove evropske fi-nančne perspektive ni mogla mimo te-žav, s katerimi se srečujejo v evropskih institucijah, med drugim tudi s 25 mi-lijard težkim dolgom EU za poplačilo računov že izvedenih evropskih pro-jektov. V evropskih državah bo nujno

prekiniti miselnost strogega varčevanja in začeti vlagati v razvoj in inovativnost tistih projektov, kjer imamo skupni in-teres. Sredstev bo v novi finančni per-spektivi občutno manj, zato se bo treba povezati ter poiskati skupni interes in prioritetna področja razvoja, zlasti na področju infrastrukture. Pomembno bo tudi iskanje razvojnih rešitev na raz-ličnih področjih, in sicer: konkurenč-nost in inovativnost, dostopnost in po-vezanost, okoljske vrednote in tveganja, nizkoogljična družba ter regionalni in urbani razvoj. Fajonova je udeležencem srečanja spo-ročila, da je Evropska komisija v teh dneh odobrila operativni program za Slovenijo za izvajanje kohezijske politi-ke za obdobje 2014–2020. Slovenija naj bi v tem obdobju iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega skla-da in Evropskega socialnega sklada pre-jela 3 milijarde evrov. V nadaljevanju srečanja je sledila okro-gla miza »Izzivi in priložnosti v letu 2015«. Na njej so sodelovali Saša Lika-vec Svetelšek, županja OHK, Nevenka Bandelj, direktorica Območne službe Zavoda za zaposlovanje Koper, Vlasta

Sluban, direktorica Območne razvojne agencije ORA, Jernej Bartolato, predse-dnik OOZ Sežana, Tanja Fajon, evrop-ska poslanka, Maks Godina, direktor podjetja Godina d.o.o., Mitja Škerjanc, direktor podjetja Škerjanc d.o.o., in Da-vorin Jakulin, direktor podjetja ATech d.o.o. V okviru okrogle mize, ki jo je vodila Ingrid Kašca Bucik, je bilo iz vrst številnih zbranih obrtnikov, pod-

Evropska poslanka Tanja Fajon

Z leve: predstavnik Banke Koper, Sebastjan Švab, predstavnica Zavoda za zaposlovanje, Nevenka Bandelj, direktorica ORA Kra-sa in Brkinov, Vlasta Sluban, predsednik OZS Sežana, Jernej Bortolato, evropska poslanka Tanja Fajon, županja Saša Likavec Svetelšek, Maks Godina, Mitja Škerjanc, Davor Jakulin in moderatorka Ingrid Kašca Bucik.


KS Materija Mitja Škerjanc KS Ocizla Branko BožičKS Brezovica Viljem Blokar KS Klanec pri Kozini Milan RudežKS Gradišče pri Materiji Karlo Šturm KS Prešnica Bojan PečarKS Hrpelje Peter Boršić

SEStANEk zbORA ObčANOv kRAJEvNE SkUpNOSti SlivJE zA NASElJE HOtičNANa zboru so se vaščani Hotične so-glasno izrekli za svojo krajevno sku-pnost.Na pobudo Vaške skupnosti Hotična sta predstavnika KS Slivje iz vasi Hotič-na Aco Spasović in Ana Močan podala pisno pobudo za sklic zbora občanov zaradi ustanovitve Krajevne skupnosti Hotična. Predlagali so obravnavo po-bude za izstop iz Krajevne skupnosti Slivje in pobudo za ustanovitev Krajev-ne skupnosti Hotična. Za izstop so se odločili, ker jim je kot eni od 8 vaških skupnosti, ki tvorijo Krajevno skupnost Slivje, otežena komunikacija z orga-ni Občine Hrpelje - Kozina. S tem se jim posledično manjšajo možnosti za izvedbo zastavljenih projektov. Verja-mejo, da bodo s spremembo in dobro lokalno organizacijo lažje izpeljali za-stavljene projekte. Pobudo je podpisalo 17 vaščanov.

Županja Občine Hrpelje - Kozina je na njihovo pobudo sklicala zbor občanov Krajevne skupnosti Slivje za naselje Hotična v ponedeljek, 5. 1. 2015. Zbo-ra občanov se je udeležilo 17 vaščanov, predsednica KS Slivje, županja, podžu-panja in v. d. direktor občinske uprave.

Vaščani so soglasno sprejeli naslednja sklepa: 1. Vas Hotična izstopi iz Krajevne sku-

pnosti Slivje. 2. Ustanovi se nova Krajevna skupnost

Hotična.

Statut Občine Hrpelje - Kozina (Uradni list RS, št. 29/2011 in 76/2012) v 66. čle-nu med drugim določa, da pobudo za ustanovitev nove krajevne skupnosti, njeno ukinitev ali spremembo njenega območja lahko da zbor občanov krajev-ne skupnosti ali 10 odstotkov volivcev s

tega območja. Krajevne skupnosti usta-novi, ukine ali spremeni njihovo obmo-čje občinski svet s statutom po poprej ugotovljeni volji prebivalcev o imenu in območju skupnosti, ki se ugotovi na zboru občanov. Zbor občanov skliče župan za območje, na katerem naj bi se ustanovila skupnost.

Sprememba statuta, s katero se ukine krajevna skupnost oziroma spremeni njeno območje, lahko začne veljati šele po izteku mandata sveta krajevne sku-pnosti. Občinska uprava bo pobudo in sprejeta sklepa krajanov Hotične poda-la v obravnavo Občinskemu svetu Ob-čine Hrpelje - Kozina. Vera Kavre, občinska uprava

predpisih in sporazumih oproščeni pla-čila turistične takse,- člani Planinske zveze Slovenije v pla-

ninskih postojankah na podlagi ve-ljavne članske izkaznice.

Turistično takso v višini 50 % plaču-jejo: - osebe od 7. do 18. leta starosti, - turisti, člani mednarodnih mladin-

skih organizacij, ki prenočujejo v mla-dinskih prenočiščih, ki so vključena v mednarodno mrežo mladinskih pre-

nočišč IYHF, - turisti v kampih.

Sankcije za kršitev zakona: - z globo od 4.173 do 12.519 EUR se

kaznuje za prekršek pravna oseba, ki sprejema turiste na prenočevanje, če ne:

a) pobira turistične takse v skladu z zakonom,

b) nakazuje pobrane turistične takse v skladu z zakonom,

c) vodi evidence v skladu z zakonom.

- z globo od 209 do 835 EUR se za iste prekrške kaznuje tudi odgovorna ose-ba pravne osebe;

- z globo od 1.252 do 4.173 EUR se za iste prekrške kaznuje samostojni pod-jetnik posameznik, ki sprejema turiste na prenočevanje;

- z globo od 125,19 do 417,29 EUR se za iste prekrške kaznujeta sobodajalec in kmet, ki sprejemata turiste na pre-nočevanje.

Robert Kastelic, občinska uprava

SpREMENJEN SREDiN URNik pOSlOvANJA UpRAvNE ENOtEUpravna enota Sežana obvešča vse svoje cenjene stranke, da prehaja s 1. 2. 2015 ob sredah na spremenjen čas poslovanja v času uradnih ur in v poslovnem času:

Uradne ure na sedežu v Sežani:Ponedeljek 8.00–12.00 in 13.00–15.00

Torek 8.00–12.00 in 13.00–15.00

Sreda 7.00–12.00 in 13.00–17.00

Petek 8.00–13.00

Uradne ure sprejemne pisarne in svetovalke za pomoč strankam so ves poslovni čas.Poslovni čas:

Ponedeljek, torek in četrtek 8.00–15.00

Sreda 7.00–17.00

Petek 8.00–13.00

Uradne ure in poslovni čas Krajevnega urada Hrpelje:

Vsako prvo in tretjo sredo v mesecu 08.00–12.00 in 13.00–16.30

Uradne ure po telefonu so ves poslovni čas.Polonca Bačar, načelnica

kRAJEvNE SkUpNOSti NOvi pREDSEDNiki iN pREDSEDNiCENa lokalnih volitvah smo izbirali tudi nove svete naših štirinajstih krajevnih sku-pnosti. Člani svetov so v naslednjih tednih med sabo izbrali predsednike. Novi/stari predsedniki so:KS Artviže Daniela Stančič KS Rodik Gregor MiheljKS Tatre Matjaž Gajšek KS Kozina Vladislav KrebeljKS Obrov Tomaž Prosen KS Krvavi Potok Tanja ZontaKS Slivje Karmen Grk Česnik KS Vrhpolje Dalja Čeranič

UPRAVNA ENOTA SEŽANA


vREDNOtNiCE z NOviM lEtOM SO v vElJAvO StOpilE vREDNOtNiCEUvedbo vrednotnic je predvidevala sprememba Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Ključni namen vpeljave vrednotnic je prepreče-vanje sive ekonomije, enostavna in do-stopna ureditev osebnega dopolnilnega dela in večja socialna varnost. Kot osebno dopolnilno delo se bodo še naprej lahko opravljala dela, kot so ob-časna pomoč v gospodinjstvu, nabira-

nje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč ter druga manjša dela, pa tudi izdelo-vanje izdelkov domače in umetne obrti ter njihova prodaja. Po novem je to delo urejeno po načelu 'vsako delo šteje'. Pokojninsko in zdra-vstveno zavarovanje se bo plačevalo prek sistema vrednotnic. Naročnik del bo moral za vrednotnico vsak mesec odšteti pavšalni znesek v višini devet

evrov, od tega bo šlo sedem evrov za pokojninsko, dva evra pa za zdravstve-no zavarovanje izvajalca del. Ta bo z eno vrednotnico prišel do enega dneva pokojninske dobe. Postopek pridobitve vrednotnice bo zelo enostaven. Vre-dnotnico je namreč mogoče kupiti prek spleta, tisti, ki spleta ne uporabljajo, pa to lahko uredijo na upravni enoti. Vasja Valenčič

NOvOSt: vEM tOčkA NA ObčiNiObmočna razvojna agencija Krasa in Brkinov v okviru VEM točke (Vse na enem mestu) nudi podjetnikom in po-tencialnim podjetnikom informacije, ki se nanašajo na registracijo in delovanje podjetja, izvaja registracijske postopke za ustanovitev in delovanje podjetja, informira o novostih na področju za-konodaje, javnih razpisov in ostalih podjetniških tem, ki prispevajo k spod-bujanju podjetništva v lokalnem okolju.

Naš cilj je čim bolj približati svetovalne storitve podjetnikom v lokalnem oko-lju, zmanjšati stroške ter skrajšati čas podjetnikom za urejanje vprašanj, ki so podjetniške narave.Na Občini Hrpelje - Kozina s februar-jem odpiramo »VEM točko«, namenje-no podjetnikom in potencialnim pod-jetnikom.Prosimo, da se za obisk VEM točke predhodno najavite na telefonski šte-

vilki 05 / 68 00 150 ali po elektronski pošti [email protected] vsaj dva dni pred izvajanjem uradnih ur VEM točke.

VEM točka bo odprta enkrat mesečno, in sicer vsako prvo sredo v mesecu, od 12. do 15. ure.

Lepo vabljeni!ORA Sežana

SREDiŠčE ROtUNDA SkRb zA NEvlADNE ORgANizACiJE iN SOCiAlNA pODJEtJAV Središču Rotunda spodbujamo ra-zvoj nevladnih organizacij in social-nega podjetništva. V okviru projekta Stičišče nevladnih organizacij Obalno--kraške regije se želimo še bolj približa-ti nevladnim organizacijam, ki delujejo na kraškem območju, zato smo odprli novo info točko v Sežani. Vsako sredo med 8. in 12. uro smo na voljo v prosto-rih socialnega podjetja Brinjevka d.o.o. oziroma v tako imenovani Rdeči hiši, na Partizanski cesti 15.

Med novostmi, ki jo v Središču Ro-tunda uvajamo v letošnjem letu, gre omeniti še Inkubator socialnega podje-tništva, v sklopu katerega bo v Kopru deloval tudi coworking prostor (sku-pnostni prostor). Socialno podjetništvo izhaja iz potreb lokalnega okolja, pri čemer glavni cilj ni imeti dobiček, pač pa se presežek prihodkov nad odhodki

NAbOR kORiStNiH iNfORMACiJ

Središče RotundaInfo: sticisce.si

Info točka za društvaV Središču Rotunda Koper kot Stičišču nevladnih organiza-cij (NVO) Obalno-kraške regije se želimo približati vsem ne-vladnim organizacijam, ki delujejo v kraški regiji, zato smo odprli novo INFO TOČKO. Vsako sredo, med 8. in 12. uro, smo na voljo v prostorih socialnega podjetja Brinjevka d.o.o. oziroma v tako imenovani Rdeči hiši, na Partizanski cesti 15, v Sežani.

Javni poziv za sofinanciranje projektov nevladnih orga-nizacij, izbranih v okviru instrumentov za financiranje zunanje pomoči Skupnosti v finančni perspektivi 2007–2013/2014–2020Rok prijave: 9. februar 2015Višina sredstev: do 100.000 EUR (2015)

Prvi računovodski servis samo za društva in zavode!V Središču Rotunda smo ustanovili računovodski servis, ki je specializiran za društva in zavode. Središče Rotunda ima 13-letno tradicijo in bogate izkušnje na področju nevladne-ga sektorja. Naš računovodski servis ne opravlja storitev za profitne gospodarske subjekte (d.o.o. in s.p.), zato ste za nas vedno na prvem mestu!Info: sticisce.si

SPIRIT Slovenija z novim programom Izzivi mladimNamen projekta je mladim povečati zaposljivost, podjetjem pa ponuditi sveže, inovativne rešitve za njihove izzive. Jav-na agencija SPIRIT Slovenija bo v letu 2015 v okviru svoje blagovne znamke »Mladim se dogaja« pričela z izvajanjem novega programa, ki bo predstavljal podlago za sistematično spodbujanje sodelovanja mladih s podjetji.

Javni razpis za izvedbo programa spodbujanja socialne vključenosti posebnih ciljnih skupin - državljanov tretjih državRok prijave: 4. februar 2015Višina sredstev: 120.000 EUR (okvirno)

Ukrep »SODELOVANJE«: NOVOST V PROGRAMU RA-ZVOJA PODEŽELJA Vabimo vas na delavnico o predstavitvi ukrepa »Sodelova-nje«, ki bo potekala v torek, 3. februarja 2015, od 17. do 19. ure na Obrtni zbor-nici.

Delavnica »Razvoj podjetniške ideje« Vabimo vas na drugo delavnico v okviru programa animacije in razvoja podeželja na temo »Razvoj podjetniške ideje«, ki bo potekala v torek, 17. 2. 2015, od 17. do 19. ure na Obrtni zbornici. Želite razviti novo dejavnost, storitev oz. produkt v okviru vašega društva, kmetije, obrtne delavnice … pa še ne veste točno, kako bi se tega lotili? Imate izdelano poslovno idejo, pa potrebujete dodatna znanja, kako postaviti poslovni mo-del in nagovoriti kupce? Želite izvedeti nekaj več o podjetni-štvu z družbenim učinkom?

»Predstavitev praks razvoja socialnega podjetništva in tu-rizma na podeželju Istre« ki bo v torek, 3. marca 2015, od 17. do 19. ure na Obrtni zbornici.

Območna razvojna agencijaInfo: www.ora.si

Razvojno-spodbujevalni pro-gram SID banke za mikrofi-nanciranje poslovanja malih in srednje velikih podjetij 2013–2014SID banka lahko zadnjo spod-budo po programu odobri najkasneje 30. 6. 2015. Naložbe tveganega in mezzanin kapitala preko družb tve-ganega kapitalaRazpis je odprt do 5. 8. 2015.Razvoj konkurenčnega gospodarstva in internacionaliza-cijeRazpis je odprt do 5. 11. 2015. V novem prostoru za coworking bo lahko sodelovalo pet družbeno odgovornih pod-

jetnikov, ki začenjajo svojo poslovno zgodbo.

OBMOČNO OBRTNA- PODJETNIŠKA ZBORNICA SEŽANAKraška ulica 6, 6210 Sežanawww.ooz-sezana.si


kONEktONSpoštovani podjetniki in podjetnice, Srečanje, ki smo ga imeli v decembru na pobudo naše županje, želimo na-daljevati s pogovorom o sodelovanju, partnerstvu in vzajemnosti. Zaradi šte-vilnega zanimanja organiziramo pred-stavitev koncepta Sodelovalnega pod-jetništva, ki se odvija v vaši občini.Dogodek bo potekal v petek, 6. 2. 2015, ob 15.00 uri v poslovnih pro-storih podjetniškega centra KonektOn, Obrtno-industrijska cona Hrpelje 19b, Kozina. Pričakujem vas, podjetnice in podjetniki. Delimo, iščimo poti in

ohranjajmo medsebojno zaupanje. So-delujmo povezani, uspešneje in moč-neje. dr. Karmen Rodman

Prisotnost potrdite na: [email protected] Več na: www.konekton.netDodatne informacije: 031 303 403 (Karmen)

pOSvEt Ob OblEtNiCi NARAvNEgA REzERvAtA DOliNE gliNŠčiCEŠtevilni strokovnjaki ugotavljali prednosti in slabosti ustanovljene-ga rezervata, ki so se pokazale po 30 letih. Občina Dolina je ob 30-letnici pra-znovanja Naravnega rezervata doline Glinščice pripravila posvet, na katerega je povabila tako strokovnjake in doma-čine kot sosede in prijatelje te prelepe doline. Vabilu smo se odzvali tudi na naši občini in z županjo Sašo Likavec Svetelšek sva se udeležili posveta. Spored posveta v sobotno dopoldne, 13. 12., je obsegal skoraj trideset govorni-kov, in sicer predstavnikov dolinske ob-činske uprave, Pokrajine Trst, Univerze v Trstu, srenje iz Boljunca, Doline, Bor-šta, Gročane in Drage, upraviteljev in

upravljavcev rezervata, deželne uprave FJK in njenih služb, Parka Škocjanske jame, deželnega nadzorništva za arhe-ološke dobrine, SKD France Prešeren, planinskega društva, združenja jam-skih vodnikov, morskega rezervata v Miramaru, prodajnega centra Dolga krona in še kdo bi se našel.Iz njihovih prispevkov je bilo razvidno, kako je nastanek rezervata vplival na življenje domačinov in na ohranjanje doline. Prednosti in slabosti, ki so se po tridesetih letih jasno izrisale. Ves čas je bila borba za ravnotežje med težnjo po ohranitvi in zaščiti narave kot tudi ra-zvojem, zlasti kmetijskim. V prihodnosti si želimo ohraniti biot-sko raznovrstnost rezervata, pri čemer

bo ključnega pomena soudeležba pre-bivalstva. Treba se je upreti tako divji privatizaciji kot pretirani zaščiti ter najti ravnovesje med gospodarskimi dejavnostmi in zaščito okolja. Naša županja je opozorila na aktualno gradnjo II. tira železnice, ki bo grobo posegla v Krajinski park Beka, kot se rezervat imenuje na naši strani. Zave-da se, da je Občina Dolina neprimer-no več vložila v to območje, seveda ob znatni podpori dežele. Želimo si tako več skupnega sodelovanja in skupnih projektov za dolino Glinščice, vedno v iskanju ravnovesja med zaščito narave in razvojem.Ester Mihalič, občinska uprava

vrača nazaj v okolje, in sicer z ustvarja-njem novih delovnih mest. V Obalno--kraški regiji trenutno deluje šest soci-alnih podjetij, v vsej Sloveniji pa 142. Razmere v naši državi še niso naklo-njene razvoju socialnega podjetništva. Ustanovitev takega podjetja namreč ne prinaša nobenih davčnih ali drugih ugodnosti. Coworking prostor je namenjen pred-

vsem nevladnim organizacijam, soci-alnim podjetjem in drugim družbeno odgovornim iniciativam. Ponujamo možnost najema mize, tiskalnika, inter-netno povezavo, predvsem pa omogo-čamo svetovalno in mentorsko podporo pri zagonu dejavnosti. Gre za koncept povezovanja ljudi podobnih profilov in izmenjavo idej, pa tudi možnosti nižjih stroškov poslovanja. Verjamemo, da so

lahko prav mladi tisti, ki bodo nosilci revitalizacije regije v bodoče, saj jim je socialno podjetništvo zelo blizu.Ob tej priložnosti vabimo nevladne or-ganizacije tudi na brezplačno izobraže-vanje o osnovah računovodstva, ki bo v Divači 5. februarja 2015 (lokacija bo znana naknadno).Nataša ČeparFoto: Nataša Čepar

NOvOlEtNO OkRAŠEvANJENa občini smo se tudi letos odločili, da sredstva, namenjena novoletnemu okraševanju ulic, namenimo v dobro-delne namene. Po 500 EUR smo naka-

zali obema dobrodelnima organizacija-ma Karitas in Rdeči križ. Organizaciji sta denar namenili za reševanje social-no ogroženih družin v naši občini, ki so

velikokrat ravno med prazniki najbolj potrebne našega sočutja in pomoči. Občinska uprava

JANUAR 2015 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MED LJUDMI | 1312 | MED LJUDMI | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | JANUAR 2015

NA ObčiNi SpREJEli AvtORJA lOgOtipA ŠpORtNE zvEzE OHkŠportna zveza Občine Hrpelje - Kozina je v sodelovanju z Občino Hrpelje - Ko-zina izpeljala natečaj, s katerim je iskala idejni predlog - logotip zveze športnih društev, ki bi čim bolj zajel poslanstvo zveze in namen njenega delovanja ter bi bil hkrati prepoznaven in nezamenljiv. O izboru smo vas že obvestili v eni iz-med prejšnjih številk glasila.Avtorja zmagovalnega logotipa, Ma-rina Divjaka iz Ljubljane, smo sprejeli in mu izročili simbolično nagrado. V

prijetnem klepetu nam je predstavil, kako je prišel do ideje za logotip in kaj je bilo glavno vodilo pri oblikovanju. Županja Saša Likavec Svetelšek se je avtorju zahvalila za sodelovanje in po-hvalila izbrani logotip, ki odraža tako občino skozi njene reprezentativne barve kot šport, ki ga zastopa osnovni element - gibanje. Vasja Valenčič

EXpO MilANO 2015EXPO je svetovna razstava, ki potuje po svetu in je organizirana vsaki dve leti. Letos nam je prvič najbližje – v Milanu v Italiji. Potekala bo med 1. majem in 31. oktobrom 2015 (skupaj 184 dni). Urnik: vsak dan med 10. in 23. uro (13 ur). Osre-dnji slogan je »Hrana za planet, energija za življenje«. Na razstavi se bo predstavilo 142 držav (88 % svetovne populacije), in sicer 53 držav v samostojnih paviljonih, ostale države pa po tematskih sklopih v skupnih paviljonih

Slovenija na EXPO Milano 2015Slovenija se bo predstavila s sloganom »I feel sLOVEnia. Green. Active. Healthy«. Nosilec predstavitve Slovenije na EXPO Milano je Ministrstvo za gospodarstvo, razvoj in turizem v sodelovanju z agen-cijo SPIRIT Slovenija. Slovenski paviljon je v neposredni bližini italijanskega in avstrijskega. Pomen svetovne razstave v Milanu je za Slovenijo še toliko ve-čji, saj bo dogajanje prvič v zgodovini svetovnih razstav postavljeno v njeno neposredno bližino. Italija je tudi prva

po obisku turistov v Sloveniji, druga najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica Slovenije in tretji največji tuji investitor v Sloveniji. Po napovedih or-ganizatorjev si bo svetovno razstavo v Milanu ogledalo 20 milijonov ljudi, od tega vsak četrti Italijan. Slovenija se bo predstavila v samostoj-nem paviljonu (800 m2 brez zunanjega prostora), in sicer v središču dogajanja na križišču dveh ulic prizorišča. Osnovni elementi predstavitve so: ZELENO, AKTIVNO in ZDRAVO. V slovenskem paviljonu se bo obiskova-lec sprehodil skozi 5 tematskih vsebin – 5 zrn ajde (slednje prejme ob izhodu iz

paviljona vsak obiskovalec): sol; čebele; pohodništvo in kolesarjenje; termalne in mineralne vode in črni ogljik (pro-jekt Lenarčič: prelet severnega tečaja in merjenje črnega ogljika v atmosferi).Spirit je k sodelovanju povabil tudi re-gije in nam namenil 15 dni predstavitve za vsako regijo. Prvih petnajst dni, od 1. do 15. maja je tako namenjenih Obalno--kraški regiji. Oblikovala se je koordina-cijska ekipa, ki pripravlja predstavitev v enakem smislu, kot je celotna slovenska predstavitev. Vabljeni k sodelovanju s svojimi pobudami in idejami.Ester Mihalič, občinska uprav

ENERgiJA ENERgEtSkA UčiNkOvitOSt v gOSpODiNJStvUGospodinjstvo se znajde na pragu ener-getske revščine, ko si le s težavo privo-šči zadovoljitev osnovnih energetskih potreb (ogrevanje, električna energija in topla voda). Kot energetsko revna pa se opredeljujejo tista gospodinjstva, ki

za zagotavljanje primerno toplega sta-novanja in druge energetske storitve porabijo več kot 10 % svojih dohodkov. Zaradi naraščanja rabe energije ter dvi-ganja cen energentov se stroški za ener-gijo letno povečujejo za približno 3 %.

Stroški ogrevanja običajno predstavlja-jo 60 %, strošek elektrike pa 40 % stro-škov rabe energije. V visoki rabi energi-je pa so veliki varčevalni potenciali.

VARČNA RAZSVETLJAVAOrganizacijski ukrepi:• Ugašajmo luči, kadar jih ne potrebujemo. Ugašanje luči zmanjša

porabo električne energije za 10 %. • Kadar pri delu potrebujemo več svetlobe, uporabimo usmerje-

no svetlobo (npr. namizno svetilko).• Za več svetlobe v prostoru uporabimo tanke in prosojne zave-

se, ki jih lahko podnevi odgrnemo. Naravna svetloba ugodno vpliva na naše počutje.

• Svetle barve stropov in sten vplivajo na ugodnejše bivalne po-goje in znižujejo stroške električne energije.

• S pogostim čiščenjem svetlobnih teles privarčujemo do 10 % stroškov električne energije.

Investicijski ukrepi:• Senzorji gibanja in časovne ure pomagajo pri zniževanju stro-

škov. • Z zamenjavo žarnic s kompaktnimi varčnimi sijalkami zmanjša-

mo rabo električne energije tudi do 70 %. • Solarni ali svetlobni tubuli prispevajo k varčevanju z energijo

in razsvetljujejo prostor z naravno svetlobo.

Ustvarjamo obnovljivo prihodnost

PRETRESLJIVA DEJSTVA:• Leta 2010 si 6 % gospodinjstev v Sloveniji ni moglo

privoščiti primerno toplega stanovanja.• Kos papirja razpade po enem mesecu, volnena noga-

vica po enem letu, pločevinka pa po 200 letih.• Iz drevesa, ki raste 15 let, se lahko proizvede 700 pa-

pirnatih vrečk, toliko jih v večji trgovini porabijo v manj kot eni uri.

• Povprečno gospodinjstvo odvrže v smeti vsaj 100 kg časopisov letno.

• Povprečna družina potroši med 150 do 500 litrov vode na dan.

• Največji domači porabniki elektrike so bojler, hladil-nik in zamrzovalnik, ki povprečno skupaj porabijo skoraj 50 % vse električne energije v gospodinjstvu.

• 20% svetovnega prebivalstva danes porabi 75 % vseh naravnih virov.

DAN ODptRiH vRAt čARObNi DOtikDodobra smo že zakorakali v novo leto in zimo, ki je za mnoge tudi čas za nove ideje in odločitve, kako si izboljšati po-čutje in s tem tudi kvaliteto življenja. Ker bi vam radi olajšali odločitev, smo posebej za vas znova pripravili Dan odprtih vrat, ki bo v torek, 2. februarja 2015, v Salonu za lepoto in zdravje Ča-

robni dotik med 9.00 in 18.00 uro. Predstavili vam bomo kozmetično de-javnost, odgovorili na vaša vprašanja in seveda po vaših željah izvedli katero od ponujenih storitev. Z nami bo tudi dol-goletni poznavalec in potnik kozmetike Afrodita, ki bo predstavil njihove izdelke. Seveda bo poskrbljeno za dobro počutje

ob vroči kavici in prigrizku. Obiskoval-ce čaka tudi darilce in kupon popustov. Naš salon je na Reški ulici v Hrpeljah, v kletnih prostorih občine. Lepo vabljeni! Jana in Lidija


HObi MOtORNA ŽAgA iN kMEtiJSki tRAktOR NiStA zA v gOzDNeustrezna oprema in pomanjkanje izkušenj sta recept za nezgodo v goz-du. Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) zato za vse lastnike gozdov pripravlja izobraževanja, na katerih se lahko se-znanijo s tehnikami dela in pridobijo ustrezna znanja za pravilno in varno delo v gozdu.S tečajema za lastnike gozda v Občini Hrpelje - Kozina v Vrhpoljah in pri Slo-pah smo na OE Sežana ZGS zaključili lanski niz usposabljanj za varno delo v gozdu. Najprej smo 8. in 15. novembra organizirali tečaj varnega dela z mo-torno žago z 22 udeleženci, nato pa še 6. decembra tečaj varnega dela s trak-torjem s 17 udeleženci. Pri izvedbi so sodelovali predavatelji praktičnega po-uka Srednje gozdarske in lesarske šole iz Postojne. Občina Hrpelje - Kozina je izvedbo finančno podprla, med slušate-lji je bilo veliko takih, ki so si obnovili znanje, pa tudi pa takih, ki se s tem de-lom srečujejo prvič.Na prvem tečaju so se seznanili z izbiro in vzdrževanjem motorne žage, upora-bo osebnih zaščitnih sredstev, orodjem in opremo za sečnjo, nevarnostih pri podiranju dreves ter tehnikami učinko-vitega in varnega dela. Teoretičen del je bil le podlaga za praktično delo na te-renu. Vsak udeleženec je moral podreti

drevo in ob tem uporabiti vsa znanja, tudi tista pridobljena na tokratnem tečaju. Velja pravilo, da je le tehnično brezhibno orodje varno orodje. Zato so pripravili motorno žago, kar zahteva obilo znanja in spretnosti. Na drugem tečaju, ki je trajal le en dan, so spoznavali, kako prilagoditi kmetij-ski traktor za spravilo lesa in s katero dodatno opremo zagotoviti varno in učinkovito spravilo (kolesne verige, varnostna kabina, odrivna in naletna deska, vitel) ter izvedeli vse o oskrbova-nju in vzdrževanju traktorja in dodatne opreme. Sledil je praktični del, posve-čen seznanitvi z nevarnostmi pri spra-vilu lesa in urjenju v tehnikah varnega in učinkovitega spravila lesa ter oseb-nih zaščitnih sredstvih.Ob krizi in visoki brezposelnosti se je v zadnjih letih povpraševanje po lesu za kurjavo močno povečalo. V Sloveniji ni predpisa, ki bi od lastnikov gozdov zah-teval kakršnokoli šolanje ali strokovni tečaj za delo z motorno žago v lastnem gozdu. To zakon zahteva od gozdarskih podjetij koncesionarjev, gozdarskih podjetij in samostojnih podjetnikov (SP) in kmetov, ki imajo kot dopolnilno dejavnost registrirano pripravo in pro-dajo lesa. Tudi inšpektorji nimajo poo-blastil za nadzor lastnikov gozdov, zato

število nesreč in smrtnih žrtev med la-stniki gozdov narašča.Samo leta 2011 je v gozdu izgubilo ži-vljenje 18 ljudi. Ko je že kazalo, da se je leta 2012 s 7 žrtvami stanje nekoliko izboljšalo, je leta 2013 pri delu v gozdu izgubilo življenje 15, lani pa 18 ljudi. Do nesreč prihaja predvsem zaradi podcenjevanja nevarnosti, neuporabe osebne varovalne opreme, nepozna-vanja tehnik dela, uporabe zastarelih delovnih naprav, slabe psihofizične pri-pravljenosti (starosti), ekonomske krize in naraščanja letnega poseka. Tudi zato bo v prihodnje treba še več izobraže-vanja na tem področju, saj strokovnja-ki ugotavljajo, da je med tistimi, ki so obiskovali tečaje varnega dela v gozdu, število smrtnih žrtev precej nižje. Poleg tega glavnega ukrepa za poveča-nje varnosti dela v gozdu v ZGS tudi preko medijev opozarjamo na tragič-nost nezgod in na nujnost previdnosti pri delu v gozdu. Na spletni strani ZGS (www.zgs.gov.si) sta na voljo literatura in razpored tečajev varnega dela v goz-du. S programom tečajev bomo na ZGS nadaljevali tudi v letu 2015 – v upanju, da bo delo v gozdu bolj varno in kakšna nesreča manj.Bogdan Magajna, ZGS OE SežanaFoto: Robert Kastelic

pRiHAJA pUSt

Bliža se čas, ko je treba pregnati mrzlo zimo in s tem tudi čas, ko se vsakdo lah-ko prelevi v kogarkoli želi, odvisno od domišljije. »Pust« je tudi čas, v katerem je vse bolj veselo in razigrano. Ker pa je pustni čas (glede na dosedanje izku-šnje) tudi bolj varnostno obremenjen, se policisti Policijske postaje Kozina počutimo dolžni, da Vam, občankam in občanom Občine Hrpelje - Kozina, podamo nekaj varnostnih napotkov in opozoril.Običajno se v času pustnega rajanja dogaja, da pustne maske opravljajo po pobiranje darov po domovih. Čeprav v zadnjih letih pobiranje opravljajo ve-činoma otroci ali organizirana domača

vaška mladina, moramo biti pri odpira-nju vrat pustnim maskam bolj previdni kot ponavadi. Velikokrat se zgodi, da nepridipravi »pustne maske« izkoristi-jo za izvrševanje priložnostnih tatvin ali celo za hujša kazniva dejanja. Niso pa ogrožena samo stanovanja fizičnih oseb, temveč tudi finančne ustanove, prodajalne, bencinski servisi …Poleg večje ogroženosti glede krimina-litete je treba opozoriti tudi na prekrške javnega reda in miru, saj zaradi skriva-nja pod pustnimi maskami nekateri do-bijo večji pogum in svojo neprepoznav-nost izkoristijo tako, da namerno kršijo javni red in mir z vpitjem, žaljenjem, razbijanjem, pretepanjem in podobni-mi nezakonitimi ravnanji. Tudi s področja varnosti cestnega pro-meta velja podati nekaj opozoril. Vo-žnja pod vplivom alkohola oziroma drugih prepovedanih substanc tudi v času pustnega rajanja ni dovoljena. Prav tako ni dovoljena vožnja s pustni-

mi maskami, saj te vozniku onemogo-čajo dobro preglednost nad cesto in ga ovirajo pri varnem upravljanju vozila. Nadalje opozarjamo, da na javnih ce-stah tudi v času pusta ni dovoljena upo-raba predelanih in neregistriranih vo-zil, prav tako ni dovoljena zapora ceste zaradi pobiranja »pustnih davkov«. Policisti Policijske postaje Kozina bomo v času pustnega rajanja prisotni na ce-lotnem območju Občine Hrpelje - Ko-zina, opravljali bomo nadzor v cestnem prometu in na javnih krajih ter ob tem zoper kršitelje ustrezno ukrepali. Zato si želimo, da bi naša opozorila kljub ne-resnemu pustnemu času vzeli resno.Vsem želimo varne dni, uspešno prega-njanje zime, obilo krofov in da bi pustni čas preživeli veselo, radostno in brez neprijetnih dogodkov.S spoštovanjem,Marjan Pelkokomandir policijske postajepolicijski inšpektor I

pOliCiJSkA pOStAJA kOziNA ObvEŠčA:

pREDlAgAJ pROMEtNO kONtROlOMinistrstvo za notranje zadeve na internetni strani www.policija.si krajanom omogoča, da na enostaven način sporočimo svoje predloge ukrepov in podobno glede prometa in prometne kontrole. To storimo tako, da v iskalnik Google vpišemo "PREDLAGAJ PROMETNO KONTROLO". Odpre se obrazec, v katerega vnesemo zahtevane podatke in svojo pobudo, ki jo policija nato obravnava in se nanjo odzove.

tRgOviNA S kMEtiJSkO iN gRADbENO MEHANizACiJO – zDAJ bliŽE tUDi NAŠiM ObčANOM

Sežana je pred novim letom dobila novo trgovino, ki so se je še zlasti razveselili kmetje, gradbeniki in vrtičkarji. Na Benčičevi ulici 29 je podjetje Pil impex s sedežem na Mostu na Soči odprlo svojo že peto poslovalnico z lahko kmetij-sko in gradbeno mehanizaci-jo. Strankam ponujajo lahko kmetijsko mehanizacijo, torej motorne žage, vrtne kosilni-ce, kose, rezalce za živo mejo, gozdarske obrezovalce, pre-klopnike, multikultivatorje, snežne freze, generatorje, roč-

no električno in akumulatorsko orod-je in drugo. Imajo priznane blagovne znamke, kot so Stihl, Husqvarna, Ma-kita, Bosch, Honda, BCS … Za znamko Stihl so za uvoz pooblaščeni za Primor-sko in del Notranjske. Samo oni so tudi uvozniki strojev Husqvarna, direktno pa nabavljajo tudi proizvode Makita, zaradi česar so tudi cene izdelkov nižje. Ponujajo tudi zaščitne obleke in obutev za v gozd. Stroje je mogoče kupiti tudi na ugoden kredit, ki ga daje Deželna banka.Odprti so od ponedeljka do petka od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure ter dose-gljivi na telefon: 082 055 864.Olga Knez


kvAlitEtA kRASA iN bRkiNOv pREDStAvitEv pROJEktA kvAlitEtA kRASA iN bRkiNOvNa Dujčevi domačiji v Škofljah so predstavili projekt Kvaliteta krasa in Brkinov, ki so ga vodili trije partner-ji: Območna razvojna agencija Krasa in Brkinov, Lokalna akcijska skupina Krasa in Brkinov ter Kmetijsko goz-darski zavod Nova Gorica - izpostava Kmetijsko svetovalne službe Sežana. Predstavili so glavne aktivnosti in do-sežene rezultate projekta, ki je potekal od februarja 2013 in se zaključil konec lanskega leta. Celotna vrednost pro-jekta znaša 17.764 evrov, zaprošena nepovratna sredstva Leader programa oz. Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja pa so bila 14.455,78 evrov. »Tako smo predstavili tudi brošuro Kvaliteta Krasa in Brkinov - zaščiteni kmetijski pridelki in živila, ki je izšla ob zaključku projekta Kvaliteta Kra-sa in Brkinov. V okviru projekta smo med drugim izvedli tudi 60 svetovanj z namenom spodbujanja poslovnih idej lokalnega prebivalstva ter štiri ocenje-vanja vin, salam in klobas, žganj in mlečnih izdelkov. Izvedli smo tudi de-lavnice s predstavitvijo napak pri pri-delavi vina, žganja, mesnih in mlečnih izdelkov. Ogledali smo si tudi primere

dobre prakse v Avstriji,« so kot glavne projektne aktivnosti poudarili vsi trije glavni partnerji projekta Andrej Samec v imenu ORE Krasa in Brkinov, Vla-sta Sluban iz LAS Krasa in Brkinov ter Milena Štolfa, vodja sežanske izpostave Kmetijsko svetovalne službe Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica.Slovenija je glede na svojo majhnost zelo raznolika, kar se odraža tudi v pe-strosti ponudbe lokalnih in tradicional-nih kmetijskih pridelkov in izdelkov. Slovenska hrana ima svoje značilnosti, svojo identiteto, in to se odraža v vsaki jedi. Prav zato so se pridelovalci hrane in pijač odločili, da nam ta raznolika pokrajina z vsem svojim bogastvom nudi veliko posebnosti. Na Krasu in v Brkinih se lahko pohvalimo, da imamo največ zaščitenih pridelkov v Sloveniji, kar pomeni, da nam ta raznolika po-krajina z vsem svojim bogastvom nudi veliko posebnosti.Ob bok Kraškemu medu in Kraške-mu ovčjemu siru, ki sta predstavnika kategorije zaščitene označbe porekla, Kraškemu pršutu, Kraškemu zašinku in Kraški panceti iz skupine zaščitene geografske označbe, sta se na Krasu in v Brkinih postavili še dve žgani pijači

(Brkinski slivovec in Kraški brinjevec) z označbo geografskega porekla. Para-dni konj Krasa pa je seveda avtohtono vino Teran, zaščiteno s priznanim tra-dicionalnim poimenovanjem. Vino-rodni okoliš Krasa obsega okrog 600 hektarjev vinogradov, ki jih obdeluje 900 vinogradnikov. Deli se na dva po-dokoliša: Kraška planota z apnenčasto matično osnovo in Vrhe. Glavna sorta je refošk, iz katere Kraševci pridelujejo slovito avtohtono vino Teran PTP in Izbrani teran PTP, kjer je kakovost še posebej poudarjena.V okviru projekta so izpeljali štiri oce-njevanja. Na ocenjevanje vin na Štjaku je prispelo 23 vzorcev vin, od tega 12 belih, 2 roseja in 9 rdečih. Ocenila jih je in podelila priznanja strokovna ko-misija pod vodstvom Tamare Rusjan. Na Vrabčah so izvedli ocenjevanje sa-lam in klobas. Strokovna komisija pod vodstvom Srečka Horvata je ocenila 40 vzorcev, od tega 11 vzorcev klobas in 29 vzorcev salam. Podelili so 6 zlatih, 12 srebrnih in 10 bronastih priznanj. Kar 48 vzorcev žganj je prispelo na ocenje-vanje v Slope, ki ga je izvedla komisija pod vodstvom Milene Štolfa. V Slopah so pod vodstvom Marte Koruza ocenje-vali tudi mlečne izdelke. Prispelo je 16 vzorcev, katerim so podelili priznanja. Med glavne projekte aktivnosti sodijo tudi delavnice, na katerih so strokov-njaki predstavili pogoste napake pri pridelavi vina, žganja, mesnih in mleč-nih izdelkov. Ogledali so si tudi primer dobre pra-kse v kraju Vulkanland v Avstriji. Med vodenim obiskom kmetije Krenn v kraju Raabau, ki se ukvarja z izdelavo mlečnih izdelkov, so se tudi srečali z deželnim poslancem ing. Josefom Obe-rom, ki je predstavil razvojne strategi-je štajerske vulkanske dežele v okviru programa Leader. Ogledali so si tudi podjetje Caldera, ki proizvaja jabolčno vino, in »svet šunke« Vulcano.Olga Knez Foto: Olga Knez

SiStEMSkO zAklEpANJE SiStEMSkO zAklEpANJE vRAt zA bOlJŠO vARNOSt

V tej številka glasila vam predstavlja-mo dejavnost na področju sistemskega zapiranja vrat. V današnjem času in v svetu, v katerem živimo, so vlomi, tatvi-ne … postali del našega življenja. Skrb za varnost je dandanes bistvenega po-mena in že z majhnim vložkom lahko poskrbite za nadzor in kontrolo vašega vsakdanjika. Žarko Fabjančič iz Povžan se v sode-lovanju s podjetjem Lecom že vrsto let ukvarja s svetovanjem in izdelavo sistemskega zaklepanja. Naš strokov-njak v sodelovanju z vami pripravi vse potrebno za mehansko zaščito vašega objekta. To pomeni, da izdela načrt sistemskega zaklepanja (en ključ od-pira več prostorov: http://www.lecom.si/sistemsko-zaklepanje/ ) in določi uporabnike ključev. Sistem se v podje-tju Lecom računalniško obdela in ar-hivira , kar kasneje omogoča razširitev oziroma nadgradnjo. Ker pa je varnost bistvenega pomena, je poudarek na kvalitetnem profilnem cilindru, ki je zaščiten z lastniško kartico, kar onemo-goča zlorabo. Naročanje dodatnih klju-čev je možno samo na podlagi te karti-ce. To pa ni vse, zgoraj navedeno vam omogoča nadzor nad uporabniki in kontrolo nad številom ključev. Sistem je zelo pomemben v primeru elementar-nih nesreč (potres, požar, poplave …), saj z enim (generalnim ključem) lahko v vsakem trenutku omogočimo evaku-acijo iz določenih prostorov. »Ključ v pravi roki« ni le slogan, je re-alnost.Sistemsko zaklepanje je zanimivo pred-vsem za manjša in večja podjetja, tu-ristične objekte, hotele, šole, vrtce … skratka povsod, kjer je večje število vrat

in ključev. S tem sistemom so bistveno bolj izpolnjene zahteve iz obstoječe za-konodaje. Poleg tega vam nudimo tudi protivlomno blokado za avtomatska drsna vrata. V nadgradnjo osnovnega varovanja je vključena še elektronska kontrola dostopa, registracija delov-nega časa in odklepanje vrat na prstni odtis.V kolikor so vam opisane rešitve za-nimive, smo vam na voljo na spodaj navedenih številkah. Pripravljeni smo vam osebno predstaviti ponujeno in prisluhniti vašim zahtevam in željam.

Dajte nam priložnost in dokazali vam bomo, da smo vredni vašega zaupanja.

Kontakt:Žarko Fabjančič

Povžane 2e, 6242 MaterijaGSM: 041 333 235

[email protected] ponedeljka do petka,

od 14.30 dalje ter ob sobotah in nedeljah.

Na sliki z leve: Andrej Samec, Vlasta Sluban in Milena Štolfa so predstavili rezultate projekta Kvaliteta Krasa in Brkinov.


stne spominke, drugi so spekli domače dobrote in pripravljali pogostitev. Tudi odziv povabljenih upokojencev je bil enkraten, saj so se v sredo, 10. decem-bra, v velikem številu odzvali našemu vabilu in mnogi šele po dolgih letih zo-pet prestopili prag naše in njihove šole. Široki nasmehi, iskrivi pogledi, pozitiv-na energija. Obrazi so jasno in nedvo-umno izžarevali zadovoljstvo ljudi, ki so z neprikrito hvaležnostjo vstopili v naš hram učenosti. Šepet in polglasno govorjenje je iz trenutka v trenutek pre-

raščalo v zvok ogrevajočega se simfo-ničnega orkestra, ljudje so kar stali, se pogovarjali, objemali, uvodne srame-žljivosti ni bilo čutiti nikjer več. Uvodni pozdrav ravnatelja, ubrana pesem naše-ga Učiteljskega pevskega zbora Dotik, projekcija starih, črno-belih fotografij, ki je pogovor pogosto speljala nekaj de-setletij v preteklost, in potem spomini, spomini, spomini. Starejši kolegi so z nekdanjimi sodelavci obujali spomine, mladi smo poslušali skoraj eksotične pripovedke, vsi skupaj pa smo se čudi-

li, kam gre ta naš svet. Nemara je bilo vedno tako in so se enako nekoč čudili prihajajočim spremembam. Kakorkoli že, bilo je lepo, enkratno, ne-ponovljivo, a ne zadnjič. Ob letu oso-rej se ponovno snidemo, upamo, da v še večjem številu, saj spominov ne bo zmanjkalo, dobre volje, pesmi in lepih besed pa tudi ne … tega nam pač še tako ostri in neživljenjski varčevalni rezi vlade ne morejo vzeti. Sebastijan Mavrič, ravnatelj

DRUgO OCENJEvANJA ŽgANJA iN likERJEvDruštvi pridelovalcev Brkinskega sli-vovca in Kraškega brinjevca sta v so-delovanju s sežansko enoto novogori-škega Kmetijsko gozdarskega zavoda na turistični kmetiji Pri Filetu v Slopah priredili (22. 12.) že drugo ocenjeva-nje žganj in likerjev. Na ocenjevanje je prispelo 67 vzorcev, od tega 34 vzorcev žganja in 33 vzorcev raznih likerjev. Kar dva dni je petčlanska komisija, ki so jo sestavljali predsednica Milena Štolfa in člani Srečko Horvat, Danijela Volk,

Aleks Dariž in Mirjam Furlan, ocenje-vala prispele vzorce po 20-točkovnem sistemu. »Lani smo izpeljali prvo oce-njevanje v okviru projekta Kvaliteta

Krasa in Brkinov. Odločili smo se, da bo to ocenjevanje postalo tradicionalno v Občini Hrpelje - Kozina. Pohvalno je, da letos nismo zasledili napak pri žga-njih in likerjih in zato so vsi vzorci pre-jeli priznanja. Proizvajalci so upoštevali navodila in znajo kuhati. To pa je tudi sad večletnega strokovnega izobraževa-nja, ki ga v okviru sežanske Kmetijsko svetovalne službe izvajamo na območju Brkinov in Krasa,« pravi vodja sežanske enote KGZ Nova Gorica Milena Štolfa.

Strokovna komisija je ocenjevala či-stost, aromo, okus in harmoničnost žganj in likerjev. Slavnostno razglasi-tev rezultatov s podelitvijo priznanj in

pokušino žganj in likerjev Krasa in Br-kinov so priredili pri Sonji in Francu Jelušiču na Turistični kmetiji Pri Fi-letu v Slopah. Podelili so 43 zlatih, 19 srebrnih in pet bronastih priznanj. Med dobitniki je bil tudi dolgoletni če-belar Zvonko Sedmak iz Klanca pri Kozini, ki je na ocenjevanje dal kar sedem vzorcev likerjev, čeprav jih ima doma še več. Za vseh sedem vzorcev je prejel visoka priznanja, najbolj pa se je razveselil dveh šampionov za mede-

ni liker s propolisom in liker iz žižol z medom, ki sta prejeli najvišjo oceno, 20 točk. »Sem že 51 let čebelar in član sežanskega, koprskega in postojnskega

SREčANJE UpOkOJENiH DElAvCEv OSNOvNE ŠOlE Dbb HRpElJESpoštovanje predhodnikov, njihovega dela in sledi, ki so jih ti v desetletjih aktivnega dela pustili za seboj, je osno-va človeškega dostojanstva, kulture in bontona. Naj si bodo učitelji, ravnatelji, hišniki, čistilke, računovodje, tajnice ali kuharice, vsi so delo v nekih drugih časih opravljali vestno in predano. Prav zato smo si bili delavci šole edini, da bi bilo zanje primerno in prav pripraviti družabno srečanje, kjer bi ob prigrizku in kozarčku pijače skupaj pokramljali in obujali spomine. Odziv je bil navdušujoč, učitelji in drugi delavci šole so se nemudoma angažirali, nekateri so oblikovali vabila, priložno-


čebelarskega društva. Pri čebelarjenju in seveda pri pripravi likerjev, moji li-kerji namreč temeljijo na medu, mi po-maga žena Vida.Na ocenjevanje sem dal tudi liker iz ameriškega slamnika, bezgov liker z medom, liker erba Luigia z medom in nešplov liker z medom. Prav pridelava žganja in likerjev je moja ljubiteljska dejavnost. Pri medenih likerjih je tre-ba vzpostaviti pravo razmerje okusov medu, zelišč in žganja, saj posamezna sestavina ne sme prevladovati,« pravi Zvonko Sedmak, ki svoje proizvode (salame, pršute in klobase) daje tudi na ocenjevanja mesnin.Kot zanimivost naj dodamo tudi to, da

so en vzorec žganja prejeli tudi iz Srbi-je. »Že več let se tudi sam udeležujem ocenjevanj žganj v Novem Sadu, od ko-der sem že večkrat prišel s priznanji za Brkinski slivovec in Kraški brinjevec. Tako se mi je porodila ideja, da na naše tekmovanje v Brkine povabim tudi pri-jatelja Dragoslava Bugarskega Tuta iz Novega Sada, ki je pri nas odnesel sre-brno priznanje za travarico. Ima tri ti-soč dreves češp. Je pa tudi zelo navezan na Slovenijo,« pravi Franc Jelušič, ki je prejel zlato priznanje za rožičev liker in srebrno za tepkovo žganje, žena Sonja pa zlato priznanje za nešplov liker in smrekov liker ter srebrno za borov liker.Vrhunsko oceno 19.83 je za vinjak le-

tnik 2004 prejel tudi Dušan Rebula iz Brestovice pri Komnu, ki je na oce-njevanje dal še en vzorec vinjaka iz leta 2006, zanj pa je prejel oceno 19.5. »Vinjak zori v novih hrastovih sodih in ga pred uporabo pretočimo v sod iz nerjavečega jekla (»rostfrei«) bodisi za nadaljnjo proizvodnjo ali pa za pride-lavo,« pravi Rebula z vinogradniško--vinarsko usmerjene kmetije Rebula, ki žanje številna priznanja ne samo za vina, ampak tudi za vinjake. Tako je v Slopah zmagovalni vinjak na letošnjih tekmovanjih na Ptuju, v Ilirski Bistrici in Slopah prejel kar pet priznanj. Olga KnezFoto: Olga Knez

zANiMivOSt pEtRiNJSki kRAS v RAčUNAlNiŠki igRiCiPetrinjski kras je bil eno od prizorišč snemanja reklame za računalniško igri-co Game of War. Snemanje je potekalo konec prejšnjega leta v strogi tajnosti. V reklami igra znana ameriška mane-kenka Kate Upton, poleg nje pa tudi nekaj Slovencev, najbolj znan je mladi igralec Luka Marčetič. V končni po-dobi so v post produkciji dodali veliko računalniško generiranih efektov, tako je reklama prava paša za oči. Reklamo lahko vidite tudi na internetnem kana-lu YouTube (Kate Upton Game of War Commercial). Uredništvo

zAklJUčEk USpEŠNEgA lEtA DRUŠtvA DiAbEtikOv SEŽANANaše »poslovno leto« se je bližalo kon-cu. Pri pregledu opravljenega dela smo ugotovili, da smo kljub mokremu letu program uresničili skoraj v celoti. Za zadnji del leta so nam ostale še prosla-ve, kljub deževnemu vremenu pa nam je uspelo opraviti še en pohod.V soboto, 15. novembra, smo se ude-ležili državne proslave mednarodnega dneva sladkornega bolnika v Kopru; v torek, 18. novembra, pa smo v ta na-men pripravili še proslavo v Sežani. V Sežani smo prisotni v pripravah za proslavo, ki nosi simbolično ime »Za zdrava srca Krasa«. Pri organizaciji te proslave že od leta 2007 sodelujemo z Društvom za zdravje srca in ožilja Seža-na in Društvom Klub kraški dren, v le-tošnjem letu pa sta se nam pridružila še Medobčinsko društvo invalidov Sežana in Rdeči križ Sežana. Letošnja proslava je že 20. po vrsti in Društvo za zdrava srca Krasa je ob obletnici podelilo za-služenim članom priznanja. Jesenski del leta je posvečen raznim mednaro-dnim dnevom, med drugim tudi slad-kornim bolnikom, pred nami pa so že imeli svoj dan srčni bolniki in invalidi. Pred proslavo so se v preddverju dvora-ne v Kulturnem domu Srečka Kosovela opravljale meritve sladkorja, holestero-la, tlaka itd. V letošnjem letu smo bele-žili rekordno število obiskovalcev, tako da so nekateri ostali pred vrati. Prosla-

va je bila zelo lepo sprejeta med obi-skovalci, za kar je, po našem mnenju, najzaslužnejša voditeljica Ana Godnič, ki je povezovala vse niti tega kulturne-ga praznika. V preddverju so se zbirali prostovoljni prispevki za mlajšega in-valida iz hrpeljsko-kozinske občine.V soboto, 22. novembra, nam je uspe-lo izvesti pohod po dolini Raše. Sesta-li smo se v Majcnih, od tod pa smo se odpravili po dolini Raše vse do Mah-ničev, kjer smo krenili do Kazelj in na-zaj v Majcne. Spotoma smo si ogledali pritok potoka izpod Sel, ki deluje celo leto, ter šli skozi nekdanji zaselek Goru-pi, kjer so ostanki nekdanjih mlinov, ki jih je bilo pred stotimi leti kar dvanajst. Ostankov nam ni uspelo videti, ker so preveč zaraščeni. Preden smo pot na-daljevali proti Kazljam, smo si, sicer od daleč, ogledali vas, ki je bila pred mese-ci deležna nevihtnega orkana, sedaj pa so se razmere že kolikor toliko uredile.

Zanimiva je tudi cerkev sv. Antona, ki pa je zaprta in si je, brez predhodne-ga naročila ni mogoče ogledati. Po-hod smo zaključili v Štorjah v gostišču »SKOK«, kjer smo se okrepčali. Ostala nam je še ena prireditev, in sicer »prednovoletna«. Ta je bila 12. decem-bra v Divači v Orient expressu. Bilo je zelo živahno in zabavno ob prijetnem ansamblu. »Poslovno leto« zaključujemo z obiski naših starejših in obolelih članov na domu, v domu ostarelih in v bolnišni-cah, kjer z njimi malo poklepetamo in jih ob tej priliki tudi skromno obdari-mo. Preko celega leta se članov ob roj-stnih dnevih spomnimo z voščilnico, in sicer: do 80. leta starosti vsakih pet let, po 80. letu pa vsako leto. V začetku letošnjega leta bomo opravili obračune, tako finančne kot opisne, in o tem poročali članstvu in pristojnim službam. Posebej pa se bomo zahvalili tudi na-šim sofinancerjem, predvsem občinam, na področju katerih delujemo, kakor tudi Fundaciji invalidskih organizacij Slovenije.Vsem, ki spremljate naše delo preko naših prispevkov v lokalnih časopisih in Sladkorni, se za to zahvaljujemo in vam voščimo vse najboljše v novem, 2015. letu.Jože Volovec, foto: Jelka Antončič

SkUpiNA kORONARNEgA DRUŠtvA SlOvENSkE iStRE iN kRASA v SEŽANiV četrtek, 4. decembra, smo se člani Koronarnega društva slovenske Istre in Krasa, enote v Sežani, po telovadbi srečali na večerji v restavraciji hotela Tabor v počastitev 15. letnice obstoja. Take večerje sicer pripravljamo vsak konec leta. Pred večerjo je naša seda-nja vodja Meri Čotar orisala zgodovino enote, s poudarkom, da se je pred 15. leti zbrala skupina dvanajstih koronar-nih bolnikov s Srečkom Butulom na čelu in ustanovila to enoto. Prva vadite-ljica je bila Suzana Konobelj, višja fizio-terapevtka in terapevtka iz ZD Sežana,

kasneje pa se ji je pridružila še Danica Štrucelj, prav tako višja fizioterapevtka in terapevtka iz Bolnišnice v Sežani.V času delovanja te enote se je število članov spreminjalo, eni so prihajali, drugi odhajali, med njimi tudi umira-li, sedaj pa nas je, trenutno telovade-čih, štiriindvajset. Telovadbo izvajamo v prostorih Osnovne šole Sežana, vsak torek in četrtek od 17. do 18. ureSkupino je dolga leta vodil Srečko Bu-tul, ki pa je pred štirimi leti vodenje prepustil sedanji vodji Meri Čotar.Ker se število koronarnih bolnikov

iz leta v leto povečuje, sta na našem ge-ografskem prostoru nastali še skupina v Hrpeljah in v zadnjem letu še v Merčah.V tej telovadni skupini smo se združili različni bolniki, od srčnih, sladkornih in drugih, katerim cilj je telesna aktiv-nost, ki je še kako potrebna pri lajšanju bolezenskih težav posameznega člana – bolnika. Telovadimo od 1. oktobra do 30. maja, nakar se odpravimo na »poči-tnice do prihodnjega šolskega leta«. Jože Volovec

zbiRANJE zAMAŠkOvŽe kar nekaj let zbiramo zamaške tudi v naši občini. Kolikor nam je znano, so trenutno zbirna mesta v vrtcih v Mate-riji in Hrpeljah ter na šoli. »Skladišče« do odvoza pa je pri nas na občini v kleti. Od januarja dalje smo ponovno uredili tudi zbirno mesto v avli občine (dostopno v času uradovanja občine). Pri akciji sodelujemo z neprofitno orga-nizacijo Nevergiveup, ki jo najdete tudi na istoimenski internetni strani. Trenu-tno poteka akcija za zbiranje denarja za malega štiriletnega Aleksa, ki mu ži-vljenje otežuje cerebralna paraliza.Info: [email protected], 05 / 6800 150Katere pokrovčke zbiramo?Vse plastične pokrovčke iz kuhinje

(pokrovčki vseh vrst pla-stenk, kislega zelja, po-krovčki začimb, mleka, jogurta, sokov ipd.), iz kopal-nice (čistil, kozmetike), zdra-vil in avtomobilskih olj. V vrečo s plastičnimi po-krovčki ne spadajo prozorni pokrovi lončkov kisle smeta-ne ter pokrovi posodic mar-garin, namazov, skut in sla-doledov (ti so sestavljeni iz POLISTIRENA - PS) in nika-kor ne KOVINSKI pokrovčki. Več info na: www.ngu.siPrijazno vabljeni, da tudi sami pristopite k akciji!Občinska uprava

Kate Upton in v ozadju Slavnik


REDNi ObčNi zbOR UpOkOJENCEv HRpElJE - kOziNAČlani Društva upokojencev Hrpelje - Kozina smo se 20. decembra sestali v hotelu Delfin v Izoli. Prednovoletno druženje smo izkoristili za izvedbo občnega zbora društva.Preteklo je štiriletno mandatno obdo-bje organom in predsednici društva, zato je občni zbor volil nove člane upravnega odbora, disciplinske komi-sije, nadzornega sveta in predsednika društva. Predsednici društva Nadji Žerjav so člani s polno podporo zaupali vodenje še naslednja štiri leta.Prav je, da upokojence, ki se občnega zbora niso mogli udeležiti, seznanimo z novimi člani upravnega odbora: Vla-dimir Cetin, Boris Gradič, Zdenko Gu-stinčič, Boris Hrobat, Vinko Klun, Jože Mezgec, Boža Pečar in Mili Rems. Po funkciji je član upravnega odbora tudi predsednica Nadja Žerjav.V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Mi-lan Grmšek, Zlatko Segulin in Bojan Višnjevec. V disciplinsko komisijo pa: Drago Dujmovič, Mirjan Mihalič in Majda Mihalič.Kar nekaj nalog je pred novim uprav-nim odborom. Nekatere so čisto orga-nizacijske narave. Veliko pozornosti bomo tudi v naprej posvetili našim naj-starejšim članom. Tistim, ki jim že pe-šajo moči ali pa so celo bolni. Predvsem si želimo več druženja vseh članov dru-

štva v dejavnostih, ki nas zbližujejo, nam dvigajo energijo in nas razveselju-jejo. V preteklem mandatu je upravni odbor ugotavljal nekatere pomanjkljivosti, ki jih želimo čim prej odpraviti. Kot prva obveznost je vzpostavitev točne evidence upokojencev v naši občini. V ta namen bodo, kot prvi korak, izdela-ne nove pristopne izjave za vse člane. Na občnem zboru so bila sprejeta tudi nova PRAVILA društva, ki bodo nado-mestila dosedanji statut.Predsednica društva Nadja Žerjav se je članom organov iz preteklega manda-ta zahvalila za sodelovanje in njihovo delo, vsem prisotnim pa zaželela prije-tne praznike. Po uradnem delu se je bližal zabavni čas druženja. Iz hotelske kuhinje je prijetno zadišala okusna večerja, orkester pa je že pripravljal svoje instrumente. Plesal-ci so brusili pete pozno v noč. Tisti, ki niso plesali, pa so obujali spomine na čase, ko so to še počeli. Pozdravljali so se znanci, sosedje in prijatelji, ki se morda redkeje vidijo. Bila je priložnost za pogovor in izmenjavo novic o tem in onem. Zbor je minil v prijetnem razpo-loženju in je bil lep uvod v božično-no-voletno praznovanje.M. R.

OBVESTILOčlanom Društva upokojencev

Hrpelje - Kozina

Obveščamo vas, da bomo ob priliki pobiranja članarine za leto 2015 izvajali tudi popis

članstva.Obrazec PRISTOPNA IZJAVA bo

delno že izpolnjen, da bo delo poverjenikov lažje,

vam pa vzelo manj časa. Vaši osebni podatki se bodo

uporabljali izključno za potrebe delovanja društva.

Točni podatki bodo osnova za uveljavljanje vaših pravic kot

članov društva.Vljudno prosimo,

da poverjenikom dovolite vstop v vaše domove.

Zahvaljujemo se vam za vaše razumevanje in potrpljenje.

SKUPAJ NAM BO LAŽJE IN LEPŠE.

NAJ BO NAŠA STAROST NAŠA PREDNOST.

Nadja Žerjav, predsednica društva

NOvičkE iz kNJiŽNiCE, DECEMbER 2014Razstava: »Slike & slike« je naslov razstave vrhunskih grafik, unikatnega ročno izdelanega nakita in slik izpod sposobnih prstov domačink, mame in hčere, Damijane Čermelj in Lee Ben-čič, doma iz Kozine. Grafični obliko-valki, ustvarjalki z izrednim talentom, pričata, da se tudi v naših krajih lahko rojevajo vrhunske umetniške stvaritve. Naj pridodam svoje: takšen nakit bi si zaslužili vratovi vrhunskih manekenk, ultra šikanih nevest in še kdo. In želim, da se njuno ime kdajkoli v bodoče po-nese daleč čez devet gora.

Prireditve: • Andrejka Lukač in Alenka Segu-

lin sta simpatični domačinki, ki ju večina nas pozna bolj iz pedagoških voda, na predavanju o domači narav-ni lekarni pa sta povedali veliko zani-mivega o naravnih eteričnih oljih in

doma narejenih mazilih, pilingih in podobnem. V januarju nam bosta na medgeneracijski delavnici predstavili izdelavo domačih čistil.

• Darja Bohiinc je ena tistih nume-rologinj, ki svoje poslanstvo ali svoj poklic izkorišča v dobre in predvsem koristne namene. Po hudi prometni nesreči, v kateri je izgubila sina in bila hudo poškodovana tudi sama, se je odločila, da se bo posvečala stvarem, ki jo zanimajo in v katere verjame. Ker jo zanima tudi astrologija, se šola pri Jasmini Krt iz Sežane, ki smo jo v knjižnici že gostili. Na skoraj triur-nem predavanju nam je izdala veliko zanimivosti o pomenu in frekvencah števil, o bioritmih, planetih, hišah, predvsem pa si odlična predavateljica želi osveščati ljudi o tem, da tako nu-merologija kot astrologija nista samo

dnevni horoskopi ali podobne tržne spekulacije, temveč vedi, ki sta bili v preteklosti žal potisnjeni ob rob.

• Zadnja letošnja medgeneracijska delavnica z Vesno Rems je potekala v predprazničnem vzdušju, v izdelo-vanju čudovitih voščilnic na 'Vesnin način'. Medgeneracijsko druženje in nekaj simpatično preživetih sobotnih uric je združilo prijetno s koristnim. Hvala, Vesna, hvala vsem obiskoval-kam medgeneracijskih delavnic v letu 2014 – pripravljene so za vas. Tudi v naslednjem letu se jih nekaj obeta, zato vabljene in vabljeni že zdaj.

Želim obilo novega zagona, prijetnih misli in volje do življenja v novem letu. Naj bo pozitivno in polno smeha. Patricija Dodič


pRiMORCi bEREMO - v SplOŠNiH kNJiŽNiCAH ŽE OSMO lEtO

11. novembra 2014 smo primorske splošne knjižnice sklenile projekt Pri-morci beremo, ki se je začel na svetovni dan knjige, 23. aprila.S to akcijo knjižnice spodbujamo bra-nje slovenskega leposlovja in na ta na-čin rahljamo predsodke o neberljivosti književnosti slovenskih pesnikov in pi-sateljev. Tako je v osmih letih že 6.259 bralcev, vključenih v projekt, skupaj prebralo kar 45.667 knjig izključno slo-venskih avtorjev. Letos se je v projekt vključilo 4 % več bralcev kot v preteklih letih, kar dokazuje uspeh in smiselnost te akcije.V letu 2014 se je namreč v projekt vklju-čilo 928 bralcev, ki so skupaj prebrali 7.200 knjig slovenskih piscev. V Koso-velovi knjižnici Sežana je bilo v projekt Primorci beremo letos vključenih 108 bralcev (0,48 % od vsega prebivalstva na področju, ki ga pokriva Kosovelo-

va knjižnica Sežana). Prebrali so 1007 knjig, od tega je 84 bralcev prejelo pri-znanje, saj so prebrali ustrezno število knjig. V Knjižnici Kozina je priznanje za letošnjo akcijo prejelo deset bralcev. Zaključek akcije Primorci beremo je Kosovelova knjižnica Sežana letos pr-vič organizirala skupaj z Narodno in študijsko knjižnico v Trstu. Bralci so letos obiskali Trst, kjer so se udeležili predavanja Dominike in Igorja Osvalda »Sedemletna pot« ter s tem doživeli Na-rodni dom. Tja so se bralci, ki so prejeli nagrado, odpeljali z organiziranim av-tobusnim prevozom. Naslednje leto bosta knjižnici skupaj organizirali zaključno prireditev v Ko-sovelovi knjižnici Sežana in tako pove-zali oba prostora in bralce v njih.Pridružite se nam!Magdalena Svetina TerčonFoto: arhiv Kosovelove knjižnice Sežana

ŠtUDiJSki kROŽEk zgODbARNiCAže tretje leto iz meseca v mesec zazna-mujejo dobra volja, veliko pozitivnosti, glasba in lepa slovenska beseda, pa najsi bo knjižna ali krajevna govorica katere-ga izmed članov. Iz prvotnih mesečnih srečevanj v Knjižnici Kozina, enoti Ko-sovelove knjižnice Sežana, so se zadnja tri srečanja odvijala v veliko bolj spro-ščenem in navdušujočem okolju, za kar so poskrbeli nekateri člani društva. Da je beseda lažje stekla, da je bila v večini povedanih zgodb mehka, topla, razi-grana in optimistična, so na letošnjih srečanjih poskrbele tudi bogato oblo-žene mize in na zadnjem srečanju tudi kamin, ki je dal mehki slovenski duši še več mehkobe in nežnosti. Ko je želodec tiho, pamet lažje snuje, raziskuje, ugo-tavlja, primerja in razpreda! In takrat spomini oživijo! Nekateri so prijetni, drugi boleči, vsi pa vredni ubeseditve.

Člani ŠK Zgodbarnica smo nabor ne-štetih možnosti in zmožnosti. Skoraj vsi smo z Abrahamom že zelo dobri znanci, kar je zagotovilo pestrosti po-vedanega in napisanega, veliko pa k

temu pripomorejo tudi različne delov-ne in bivanjske izkušnje. Drug drugega bogatimo, drug ob drugem rastemo, se plemenitimo in navdihujemo. Za-radi vsega tega je krožek dogajanje, ki ga je škoda zamuditi. Duša krožka in obenem mentorica je Patricija Dodič, pesnica, ki pozorno sledi vsem lite-rarnim korakom članov, pri tem pa ji pomaga Tomaž Mahkovic, tudi sam pesnik, pisatelj, ugankar in še kaj. Oba s strokovnimi nasveti poskušata usmer-jati literarna jadra članov v pravo smer, predvsem pa poskušata nakazati, kje vse se skrivajo literarni zakladi, iz česa vse lahko zgnetemo dobro zgodbo.

Na srečanjih se nam tu in tam pridru-žijo gostje, znana imena v svetu knjig, ki nam s pomočjo svojih strokovnih izkušenj širijo literarno obzorje. Zgod-barnica je priložnost, da pred pozabo rešimo naše spomine, spomine predni-kov, razne lokalne pregovore in fraze-me, pripovedke in pravljice, anekdote, recepte in še marsikaj, zato vzpodbuja k pisanju člane pa tudi nečlane. Tudi letos

bo namreč študijski krožek izdal skrip-to z zgodbami tako enih kot drugih.

Če sem vas v članku prepričala, da smo prava družba za vas, ker tudi vi tu in tam kaj napišete, pa čeprav samo vošči-lo, sožalje, če ste ob branju članka ugo-tovili, da bi bilo škoda, da ne bi zapisali številnih dragocenih življenjskih izku-šenj, zanimivih zgodb, ki ste jih slišali od staršev, sosedov ali koga drugega, se nam pridružite že v januarju, natančne-je na srečno številko. Veseli vas bomo! Jerica Strle

DOktORJi zNANOSti z NAŠEgA ObMOčJANastaja seznam doktorjev znanosti – prosimo za pomoč! Kosovelova knjižnica Sežana posveča veliko skrb tudi domoznanstvu, kar po-meni, da raziskuje, proučuje in opisuje ožje domače okolje. Zbira torej védenje o zgodovini in sedanjosti določenega območja. V zadnjih letih si prizadeva-mo zbirati, opisovati in hraniti semi-narske naloge ter diplomska, magistr-ska in doktorska dela naših študentov, kar poteka zelo počasi, saj nimamo do-volj informacij o tem kljub vsej tehno-logiji, ki jo imamo na voljo. Gradivo največkrat dobimo le od tistih študentov, ki jih poznamo ali smo sliša-

li zanje. Vemo, da je tiskana različica vi-sok strošek, zato bi bili zelo zadovoljni, če bi gradivo dobili vsaj v elektronski obliki. Zavedamo se, da je v raziskoval-no delo vloženega veliko napora, za ka-terega je škoda, da ni na voljo še komu drugemu.Na našem področju je veliko strokov-njakov, ki puščajo sledi doma in po sve-tu, a ne vemo zanje, zato bi radi izdelali seznam doktorjev znanosti s Krasa, ne samo tistih, ki so doktorirali v zadnjem času, pač pa tudi tistih, ki so doktorirali v daljni preteklosti. Veseli bomo infor-macij o njih. Naš namen je tudi, da bi jih povabili v našo knjižnico na domo-

znanske večere, na katerih bi predstavili sebe in svojo dejavnost.Zato bi, dragi bralci, potrebovali tudi vašo pomoč. Če poznate koga, ki si je z vztrajnim delom prislužil doktorat (pa tudi znanstveni magisterij ali diplo-mo), nam, prosimo, sporočite njego-ve podatke na elektronski naslov naše knjižnice: [email protected] ali na tel. 05 / 731 00 34. Tako bomo s skupnimi močmi potrdili tezo, da je Kras dal slovenski razisko-valni dejavnosti veliko sposobnih ljudi.Magdalena Svetina Terčon

RAzStAvA člANiC SEkCiJE zlAti ŽAREk v kUltURNEM DOMU HRpElJE Članice Zlatega žarka pri Foto klubu Žarek Sežana so 15. decembra 2014 z razstavo v avli Kulturnega doma Hrpe-lje zaključile svoj opus razstav ob leto-šnjem praznovanju svoje desete oble-tnice delovanja.

Razstavo je otvorila županja Občine Hrpelje - Kozina Saša Likavec Svetel-šek in poudarila, da v občini podpirajo in se veselijo razstav domačih umetni-kov.

Predsednik Foto kluba Žarek Sežana Radovan Gregorčič je svoje članice, tudi fotografinje, v nagovoru opisal: »Vizualno zaznavanje likovnega dela je proces, v njem se tvorijo informacije, skozi katere povezujemo umetnikovo doživetje z našimi obstoječimi pričako-vanji po pridobivanju novih estetskih izkušenj. In v takem iskanju najdemo pet čudovitih umetnic z upravičeno pripadajočim imenom »ZLATI ŽA-REK«. Skupina je čudovito usklajena

kombinacija svetlobnih barvnih dra-žljajev različnih valovnih dolžin. Cvet-ka je plemenita v zlato rumeni, Dajana je vzhajajoče prestižno rdeča, Božica je v duhovnih poljih skrivnostnega ču-stvenega pigmenta, Maruša je obdana v srebrno globino modrine in plemenito mavrična je Tatjana. Kombinacija je v vsakem ustvarjalnem okolju prijetna, postreže nam z doživetjem, s katerim lahko komuniciramo, če smo ga le spo-sobni občutiti. Z pogledi na njihove stvaritve smo v vlogi njihovih odjemal-cev. V naši podzavesti je vsakemu vgra-jeno stalno hrepenenje pričakovanja po duhovnem in osebnem uživanju. In ko »Žarkice« spremljamo od razstave do razstave, jih zasledujemo s posebnim zanimanjem. Želimo, da bi v stiku z njimi pridobili vedno novo estetsko iz-kustvo. Ustvarile so že obsežen slikarski kakor tudi fotografski opus. Ta je kot steber, na katerega vežemo zaupanje v njihovo izpovedno moč.«

V januarju 2015 so slikarska dela petih »Žarkic« na ogled tudi v poslovni stav-bi Slovenskih železnic v Ljubljani.M. KovačičFoto: J. Čeh


60 let zakonske sreče albine in Franca kreblja

Ob koncu leta, ki nas je pravkar zapustilo, sta praznovala visok jubilej,

60. obletnico poroke, Albina in Franc Krebelj iz Rožic. Pred 60. leti sta si obljubila večno zvestobo in to uživata še

dandanes.

Da bi jima bilo življenje naklonjeno še na mnoga leta in da bi vsak dan uživala v sreči, zadovoljstvu in zdravju,

jima iz srca želijo in voščijo hčerka Nevja z družino in vsi, ki ju imajo radi!

kU ADN

www.kuadn.com Veselice, poroke, zabave,...

DOBRODOŠLI,

GAŠPER,

GAJA,

ROK

IN EMA!

Če te tvoj otrok poišče s pogledom – poglej ga! Če se te tvoj otrok dotakne z rokami – objemi ga!

Če se te tvoj otrok dotakne s svojimi ustnicami – poljubi ga! Če ti tvoj otrok želi nekaj povedati – poslušaj ga! Če se tvoj otrok počuti nebogljeno – pomagaj mu! Če se tvoj otrok počuti osamljen – spremljaj ga!

Če je tvoj otrok v težavah – ohrabri ga! Če tvoj otrok doživi neuspeh – zaščiti ga! Če tvoj otrok izgubi zaupanje – vrni mu ga!

(Vir: internet)

Zdravo. sem ema Zadnik, rojena v izoli 4. 11. 2014 ob 01.10, staršema niki race in vladimirju Zadniku. težka sem bila 3485 g in velika 56 cm. čim sem pokukala na svet, je bil to za moja starša nedvomno najlepši in najbolj čaroben trenutek v njunem življenju.

sem vesel, nasmejan, zvedav dojenček z velikimi radovednimi očmi. s svojim prisrčnim nasmehom pa razveseljujem in osrečujem vse okoli sebe, predvsem pa svoja starša. Mama pravi, da sem njen mali sonček, njena princeska, tati pa, da sem njegova mala lepotička. rada poslušam pravljice, ki mi jih mama bere, in pesmice, ki mi jih poje. Pri tem jo pozorno opazujem in poslušam in tudi sama poskušam kaj povedati, vendar mi še ne uspeva. Zelo mi je všeč, ko se s staršema sprehajamo ob morju. Morski zrak mi tako prija, da večino sprehodov kar prespim. imam čudovita starša, ki me imata neskončno rada, in jaz imam rada njiju.

tatko je želel, da spol prvorojenca ostane presenečenje, ampak ga je radovedna

mamica prepričala, da sta proti koncu nosečnosti vseeno vprašala za spol in to

zadržala zase.tatko je bil ves čas ob mamici in je na koncu prerezal popkovino ter poskrbel, da bo

rok, ko odraste, slišal svoj prvi jok in videl prve fotografije. starša povesta, da jima

je ime povzročalo kar nekaj »preglavic«. Mami so bila všeč stara slovenska imena,

tatkotu klasična kratka in na poti v porodnišnico sta se odločila za kompromis in si

rekla »rok bo!«. Mamica se »heca«, da je pravi »jedec«, po tatkotu. nočno spanje

pa je njunemu sinku neznanka in skoraj vsako noč poskrbi, da starša izrabita vse

finte, pesmice, pripovedi … za uspavanje. roka so na dan prihoda domov pričakali

nonoti in poskrbeli za zelo lepo okrasitev vhoda v stanovanje, ki sta jo spretno

izdelala sestrična tinkara in tatkotov najboljši prijatelj Marko.

ime in priimek: rOk ZObec

rojen: 12. 12. 2014 v Postojni

dolžina in teža: 54 cm in 3460 g

starša: Petra in danjel

enajst dni pred rokom se je gašper odločil, da pride na svet. Z glasnim

jokom je naznanil svoj prihod, mamica in očka sta mu zapela uspa-

vanko, ki sta jo pela že v nosečnosti, in detece se je v njunem objemu

takoj pomirilo. Pri rojstvu sta bila prisotna tudi očka in doula tita, ki

sta bila mamici ves čas naravnega poroda v veliko oporo. Za vse je bil

tisti dan posebno lepo doživetje. gašperja so se zelo razveselili noni in

nonota v Povžanah in tubljah, sestrična tina in bratranec Matic, pra-

none in pranono ter dragi prijatelji in sorodniki, ki ga radi pestujejo.

starša sta že na začetku nosečnosti izbrala ime "gašper", ker ima zelo

lep pomen in ker je imel takšno ime tudi mamin krstni boter. fantek

se pridno doji ter lepo pridobiva na teži. najbolj uživa na sprehodih,

kamor se odpravijo vsak dan, če je le lepo vreme. sicer pa je zelo

živahen in zvedav, z zanimanjem posluša, ko mu starša prepevata,

in že poskuša sodelovati s svojimi prvimi zvoki. Z iskrivimi nasmeški

razveseljuje vsakogar, ki ga vzame v naročje.

dragi naŠi kULtUrnici andreji čestitaMO Za MaterinstvO in

ŽeLiMO veLikO veLikO skUPniH radOsti Z drUŽinicO!! Uredništvo

ime in priimek: gaŠPer tOMaŽič

rojen: 11. 9. 2014 na jesenicah

dolžina in teža: 52 cm in 2870 g

starša: andreja in aleš

ime in priimek: gaja PLeŠinger rojena: 9. 11. 2014 v Postojnidolžina in teža: 53 cm in 3180 gstarša: tina in goran

Ponosna starša povesta, da sta samo onadva vedela za spol. tatko je bil ves čas prisoten pri porodu in na koncu je tudi prerezal popkovino. ime sta izbrala skupaj, saj je bilo všeč obema. gaja je pridna za jest in lepo pridobiva na teži. čez dan še veliko prespi, začela pa je že opazovati okolico in ljudi okoli nje. na sprehode hodijo kar pogosto, če le ne dežuje in ni preveč mrzlo. gaja ima kar 5 sestričen in 2 bratranca. ima dve sestrični Maši. Mlajša Maša je od gaje starejša le za dva meseca. družinica gre večkrat na obisk k noni in nonotu v Povžane ter k noni v Hotično. vsi imajo gajo zelo radi.

Opravičilo! v prejšnji številki nam jo je zagodel tiskarski škrat in objavil napačne podatke malega gašperja. gašperju in njegovi družini se iskreno opravičujemo!

Pripravili: Mojca grk in Monika Zobec

bRkiNSki tRiO SE pREDStAvlJAŽelja po sodelovanju se je porodila v za-četku lanskega leta, ko sta Niko Poles in Matjaž Perenič skupaj zaigrala na nekaj privatnih veselicah. Matjaž je nato napi-sal nekaj besedil in melodij, za katere se je že slišalo, da bo nekaj iz njih, ko so bile prvič posnete na telefon. Pred poletjem se jima je pridružil še Martin Šiškovič. Kar nekaj časa smo se dobivali na va-jah na Premu, namesto da bi si izbrali ime, smo raje preigravali pesmi, ki so nam bile všeč, vedno več je bilo tudi av-torskih, saj je Matjaževa stalnica postal stavek: "Sem napisal en nov tekst." Kot Brkinski trio smo prvič nastopili junija lani v Divači, to ime smo si zbrali, ker je enostavno in smo ponosni na to, da prihajamo iz Brkinov. Posnetki na tele-fonu so postajali vse boljši, zato smo se avgusta odpravili k Srečku Kovačiču v Zarečje in pri njem posneli 10 pesmi.

Naša velika želja je bila lastna zgoščen-ka, vendar nismo želeli hiteti, tako da smo jo dobili nekaj dni pred novim letom. Zdaj bi jo radi predstavili tudi vam. Vabljeni na koncert ob predstavi-tvi zgoščenke »Dišali so tvoji lasje«

v Kulturni dom Hrpelje, 22.2.2015, ob 18 uri.Poleg nas bodo nastopili še: Ansambel Tik-tak, Turn On Irish, Vokalna skupi-na Karina, Orkester Nika Polesa. Kon-cert bo povezovala Petra Bajec.

| 20 LET OBČINE HRPELJE - KOZINA | 2928 | 20 LET OBČINE HRPELJE - KOZINA |

temu da še nismo imeli svoje občine, so bili naši delegati v Skupnosti KS vedno enotni; enkrat so sejo celo zapustili in s tem povzročili nesklepčnost. Torej je bil pritisk kar velik.«

Kako je potem po tej skupnosti prišlo do ustanovitve občine?»Takoj po osamosvojitvi Slovenije so me poslali k prvi ministrici Bohovi, ker so nam hoteli zapreti dežurni center am-bulante v Hrpeljah. Ko sem ji osebno navedel starostno strukturo prebival-stva, koliko kilometrov cest imamo ter predstavil pomembnost križišča Ljublja-na–Koper in Reka–Trst itd., je vztrajala, da Občina Sežana stori vse, da dežurna ambulanta obratuje. Ministrico je naj-bolj presenetilo dejstvo, da je po Brkinih

še 20 % poljskih stranišč. Ko sem ji to navedel, smo hitro končali sestanek, se-veda v našo korist. Dežurno ambulanto imamo še danes, čeprav jo moramo sami sofinancirati.Ker je Slovenija takoj po osamosvojitvi sprejela Evropsko listino o lokalni sa-moupravi, je kmalu začela pripravljati dokumente o oblikovanju novih občin. Posledično je naš iniciativni odbor nehal obstajati, smo se pa spet dobili skupaj, ko so nastajali predlogi referendumskih območij za oblikovanje novih občin, kjer smo zastopali idejo enovite občine od meje do meje, torej od Krvavega Potoka do Staroda. Ugotavljali smo dejansko potrebo in smiselno povezavo območja, ki lahko skupaj deluje, živi in ima sku-pne interese.Vojka Mahniča in mene so na Občini Sežana pooblastili, da sodelujeva pri

pripravi referendumov. Bila sva izbrana za tolmačenje referenduma. Lahko ome-nim, da je takrat Peter Bekeš predaval o lokalni samoupravi, ki je razvita v Evro-pi. Tudi sam sem temeljito preučil listino in spoznal, da je oblikovanje naše občine nuja, če hočemo razvoj v vseh struktu-rah, čeprav nam je bila takrat najpo-membnejša komunalna infrastruktura. Pred referendumom sva bila z Mahničem določena, da v več krajevnih skupnostih nekdanje Občine Sežana predstaviva ob-čanom Listino o referendumu in s tem pripomoreva k lažjemu odločanju na zborih občanov in kasneje na referen-dumih. Z Mahničem sva se zmenila, da na zborih občanov predlagava tudi ime občine. Ponujene so bile tri variante: 1. Občina Hrpelje, 2. Občina Kozina in 3.

Občina Hrpelje - Kozina. Moram pove-dati, da so se občani v večini krajevnih skupnosti odločili za ime OBČINA HR-PELJE - KOZINA, razen seveda v Hrpe-ljah in na Kozini.«

Vemo, da Hrušica ni prišla v našo ob-čino. Kako je bilo s tem?»Bil sem na zborih občanov tudi v Kra-jevnih skupnostih Huje in Hrušica, ki sta spadali v Občino Ilirska Bistrica. Moram reči, da so občani obeh vasi soglašali za priključitev k naši občini, vendar so ob-čani Podgrada zahtevali svojo občino, Hruščani pa niso hoteli pod Podgrad. Tako so po referendumih ostali v Obči-ni Ilirska Bistrica. Škoda, vendar je pač tako. Pri referendumih o oblikovanju novih občin se je pokazalo, da smo s predho-dnimi akcijami odbora še v nekdanji

državi in pozneje pomembno prispevali k osveščanju ljudi, saj je za našo občino glasovalo več kot 80 % občanov. Še prvi župan Žižek se nam je zahvalil za pred-hodno veliko storjenega, da smo prišli do svoje občine.«

Referendum za ustanovitev občine je bil 29. 5. 1994. Se spomniš, kako se je izšlo?»Referendum je bil zelo pozitiven. Od 3.471 volivcev jih je glasovalo 3.064, torej skoraj 90-odstotna udeležba, od tega jih je za samostojno občino glasovalo 58 %.«

Kaj bi lahko še povedal za zaključek najinega pogovora?»Vsi dosedanji župani so stremeli k ra-zvoju, enim je uspelo več, enim malo manj, vendar je vsak želel čim več. Ko se

danes zazremo v vsak naš kraj, ugotovi-mo, da smo od ustanovitve naše občine zelo veliko postorili, seveda bi lahko tudi več. Vendar vseeno, nastalo je več kot ducat raznih društev, ki razvijajo svoje dejavnosti in s tem se razvijajo tudi kul-tura, šport, umetnost itd. Vodooskrba je v zaključnih fazah, ceste ravno tako, vaški domovi, širokopasovno omrežje, igrišča, balinišča, razna obeležja itd. Je pa res, da je še veliko dela pred nami. Pomembno je, da občino imamo in da v njej sami odločamo o vseh zadevah, ki se dotikajo naših krajev in naših ljudi – in da nam drugi ne krojijo naš jutri.«

Pogovarjala se je Ester Mihalič

kAkO SMO UStANAvlJAli NAŠO ObčiNOOb lanski obletnici ustanovitve naše občine (20 let) sem se pogovarjala z Jadranom Ivančičem iz Gradišice, ki je bil eden od pobudnikov nove Obči-ne Hrpelje - Kozina. Moje prvo vpra-šanje je bilo, kaj je bil povod oziroma od kod interes za ustanovitev lastne občine?»Delal sem v gospodarstvu in sem bil tako na terenu marsikje po Sloveniji. Vi-del sem razvijajoče se kraje, mesta, vasi, gradnjo cest, vodovodov in komunalne infrastrukture ... in pri tem ugotavljal, da pri nas stagniramo na celi črti. Zgra-dili sta se sicer dve bolj politični tovarni (Pletenina in Mehanotehnika), ki pa sta imeli matični firmi drugod in sta zapo-slovali bolj nekvalificirani kader. Imeli smo Steklarno, ki je imela bolj mojstre steklarstva, in Lesograd, ki je zaposloval v glavnem nekvalificirani kader. Morda je bil Kovinar edini, ki je v svoje vrste va-bil nekaj več izobraženih kadrov, vendar je kmalu padel v soodvisnost od velikih odjemalcev, se povezoval in na koncu šel v stečaj. Enako se je zgodilo z vsemi osta-limi. V vsej dolini nismo imeli niti enega kulturnega ali drugega društva, razen rokometnega in nogometnega kluba. Ni bilo dvorane, igrišč, ni bilo vaških do-mov, balinišč, nobenih turističnih dru-štev in podobno. Brkinom so se ves čas dogajale hude krivice … Na primer, po žledu v Brkinih leta 1982, ko je Občina Sežana za sanacijo oz. pomoč po narav-ni nesreči nabavila 30 traktorjev, ki jih je namenila kmetom po ugodnih pogojih, jih je le desetina končala v Brkinih. Osta-li so šli drugam. Take in podobne krivice so se našim krajem dogajale neprestano. V medijih o nas niso ničesar objavljali ali pa zelo malo. Ves ta negativni razvojni prizvok mi ni dal miru, zato sem dal pisno pobudo, neposredno v uredništvo Primorskih no-vic, kjer sem med drugim zapisal: »Vsled gospodarskega, kulturnega in medijske-ga mrka v naši dolini, od mejnega pre-hoda Krvavi Potok do mejnega prehoda Starod, smo se odločili, da oblikujemo svojo Občino Hrpelje - Kozina.« Pod tem stavkom sem napisal še: »INICIATIVNI ODBOR ZA OBLIKOVANJE OBČINE HRPELJE - KOZINA«. To je bilo leta 1988.

Objava v Primorskih novicah je dvi-gnila veliko prahu?»Seveda, predvsem v takratnih krogih sežanskega komiteja Zveze komunistov, saj nihče ni podpiral ideje o novi obči-ni. Ampak po objavi sta prišla k meni enakomisleča Mišo Spasović in Vojko Mahnič. O zadevi smo se pogovorili in povabili v sestavo odbora še: Damjana Križmana iz Tubelj, Franca Počkaja iz Kozine, Vladimirja Škapina iz Kozine, Ivana Mahneta iz Kozine, Cirila Seguli-na iz Markovščine in Darija Škerjanca iz Materije, ki so tudi pristali. Vsi so bili vidni in uspešni delavci v gospodarstvu in krajevnih skupnostih.«

Kako so si potem sledili dogodki in postopek?»Takratni predsednik Skupščine Občine Sežana je bil Ivan Vodopivec, ki je po-budo sprejel z zelo mešanimi občutki. Večina članov iniciativnega odbora je bila tudi v članstvu ZK-ja, zato so slišali marsikatero grenko na ta račun. Vendar smo kljub vsemu v zadevo resno zagrizli, oblikovali iniciativni odbor, začeli s pri-pravo strategije, analizirali vsa področja dela ter pripravili študijo o možnostih in razvoju naših krajev.Za predsednika smo izbrali Darija Šker-janca, ki je bil takrat direktor Plame Podgrad. Pri sami študiji se je kar precej angažiral. Delno nam je takrat poma-gal njegov pravnik, g. Iskra. Pri študiji

so nam precej pomagale tudi tako ime-novane bele knjige, ki smo jih dobili na Biotehnični fakulteti v Ljubljani, saj je republika celo desetletje prej spremljala in preizkušala, v kakšno smer naj gre poljedelstvo in kmetijstvo v Brkinih. Spomnim se, da smo se kar smejali, ko smo v njih zasledili, da je največji donos oz. pridelek pri lešnikih. Boža Metlika, takratna tajnica Krajevne skupnosti Hrpelje, nam je nudila prostor in admi-nistrativno podporo pri projektu. Iskali smo že občinski znak in logotip, ki ga je oblikoval Jože Škerjanc. Ni se bistveno razlikoval od današnjega oziroma je bil njegov predhodnik.«

Vendar ni šlo vse tako zlahka. Do ustanovitve občine je minilo kar ne-kaj časa in še prej je bila ustanovljena Skupnost krajevnih skupnosti? »Po vseh naših aktivnostih je kmalu prišlo do problemskega sestanka z vod-stvom Občine Sežana. Predsednik Ivan Vodopivec nam je kot neko rešitev po-nudil Skupnost krajevnih skupnosti, ki je bila sicer možna po zakonu. Skozi to obliko naj bi bolje usklajevali in uve-ljavljali interese naših krajev na Obči-ni Sežana. Tudi to skupnost smo začeli izvajati, vendar takšne oblike dejansko nikoli nismo sprejeli. Smo pa pooblastili Vojka Mahniča, da je sklical vse takratne predsednike KS, ki so dali glave skupaj in preko takratnega zbora KS v skupščini zahtevali marsikaj. Pripravili smo tudi zelo zanimivo anke-to, za katero smo bili zadolženi jaz, Da-mjan Križman in Frane Počkaj. Anketa je pokazala, da je več kot 80 % naših občanov za to, da oblikujemo svojo ob-čino. Več arhiva o tem ima KS Hrpelje. Anketa je bila zelo zanimiva. Občani so imeli tudi veliko svojih idej, ki so jih kar dopisali na anketni list.Moram povedati, da je bil takrat to zelo velik pritisk na Občino Sežana, tako da je v dvoletnem proračunu skoraj vsa in-vesticijska sredstva namenila našim kra-jem. Takrat se je izpeljalo kar nekaj inve-sticij v ceste, vodovode, telefonijo itd., za kar gre največja zahvala Ivanu Vodopiv-cu, ki je videl in razumel naše zahteve. Največ sredstev je šlo v KS Slivje, Mate-rija, Artviže in tudi nekaj drugih. Kljub

Nazobčan vrh govori o več gra-dov, ki so bili pri nas, goba v sre-dini je simbol intenzivnega rastja gob v naših krajih in preživljanja marsikatere družine z njimi ter čistega okolja, v sredini je križišče pomembnih poti z nakazom kole-sa kot znaka furmanskih krajev.

Jadran Ivančič

JANUAR 2015 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | ŠPORT | 3130 | ŠPORT | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | JANUAR 2015

vRHpOlJCi pRvi v vEtERANSki StAROStNi SkUpiNi NAD 55 lEt

Na največjem turnirju na Primorskem »Festivalu malega nogometa Koper 2014«, ki vsako leto poskrbi, da je do-gajanje zanimivo za vse generacije, se je ekipa Vrhpolj še posebej izkazala in osvojila 1. mesto pred Piranom in ŠD Kras.Da je veteranski del izredno zanimiv in kakovosten, poskrbijo številni znani obrazi tako iz velikega kot malega no-gometa. Letos je bilo število takih igral-cev še posebej veliko in s tem tekmova-nje na visoki ravni kakovosti.V starostni skupini nad 55 let je bil pro-glašen za najboljšega vratarja Branko Dujmovič (Vrhpolje), najboljšega strel-ca Vojmir Vidmar (Piran) in najboljše-ga igralca Davor Vitolič (Vrhpolje).Z. B.

pEtER lJUbič iN NENAD kRStiĆ NA Sp v ROkOMEtU v kAtARJUNaša sodnika Peter Ljubič in Nenad Kr-stić že petič zapored delita pravico na svetovnem prvenstvu v moškem roko-metu. Že nekaj let sodita v sam svetovni vrh in veljata za enega najboljših sodni-ških parov na svetu. Dosegla sta prak-tično največ, kar lahko sodniški par v svoji karieri doseže: sodila sta v finalu SP - na zadnjem svetovnem prvenstvu v Španiji in v finalu na Olimpijski igrah v Londonu leto poprej. Izjemni dosež-ki, ki jih je težko preseči. Na tem SP si želita predvsem ohraniti vrhunski sta-tus, spogledujeta pa se tudi z OI priho-

dnje leto v Riu.Letos je SP organizi-ran v Katarju, kjer kar mrgoli organizacijskih presežkov. Za celotno organizacijo prven-stva so porabili skoraj milijardo ameriških dolarjev.

V času pripravljanja glasila je bilo prven-stvo šele na začetku, takrat nam je Peter Ljubič povedal: »Otvoritev je bila vr-

hunska, tudi prvenstvo je za nas sodnike dobro organizirano tu, v Katarju, ker se vse dogaja v Dohi in ni tistih dodatnih transferjev, zato je lažje. Vzdušje na tek-mah pa je mlačno, saj Katarci nimajo rokometne publike. Vprašanje je tudi, koliko časa bo njihovo moštvo ostalo v igri. V svojo reprezentanco so investirali veliko, zanjo igrajo predvsem igralci iz drugih držav, ki so šele pred nekaj leti dobili katarski potni list in je vprašljivo, kaj lahko taka ekipa doseže … Sicer pa bomo videli.« Petru in Nenadu želimo uspešno na SP!Ester Mihalič

čEStitkE! pRvO MEStO v SkUpNEM pOkAlNEM SEŠtEvkU zA kARAtE klUb bUSHi DivAčA

V nedeljo, 7. decembra, je v Poljanah potekal 2. pokalni turnir JKA karateja v letu 2014. Nastopilo je 164 tekmo-valcev, med katerimi je bilo 30 članov

Karate kluba Bushi iz Divače. Tudi to-krat so se naši karateisti zelo izkazali in v skupnem pokalnem seštevku za leto 2014 osvojili 1. mesto.

V katah so bronasto medaljo osvo-jili Robin Kramberger, Nastja Grlj, Sebastjan Sikirica in Sara Petek. Sre-brno medaljo so prejeli Tina Sedmak, Luka Delise, Nikolina Dević, Sara Delise, Mikela Simčič, Fadil Trožić in Manja Miklavčič. Zlato medaljo pa so osvojili Nika Tavčar, Lara Ferjančič, Staš Korva, Matej Enci, Joas Peca in Nika Frank.

V napovedanih borbah so 3. mesto osvojili Žiga Hrvatin, Anže Tavčar, Mi-kela Simčič in Lara Ferjančič, 1. mesto pa Sara Delise.

V prostih borbah sta 3. mesto osvojila Manja Miklavčič in Fadil Trožić, 2. me-sto Nika Frank in Aleksandra Cvetko-vić ter 1. mesto Metka Žerjal. Vsem tekmovalcem iskreno čestitamo!KK Bushi Divača

SMUčARSki klUb »bRkiNSki«

vAbi NA SkUpNO SMUkO!!!!7. februar – smučarski izlet21. februar – smučarski izletZimovanje v Passo Tonale med zimskimi počitnicamiV februarju bomo organizirali tudi nočno smuko (termin še ni določen).

Več info na:http://www.brkin-ski.eu/https://www.facebook.com/BrkinSKI [email protected]@gmail.com

Skupinska po tekmovanju

Obisk Dedka MrazaZaključni trening v lanskem letu


ŠpORtNik lEtA 2014Društvo športnih novinarjev Slovenije je v samostojni Sloveniji prireditev in razglasitev športnikov leta 2014 pri-pravilo že 24-ič, skupaj pa je bila to že 47. prireditev. Na slavnostni razglasi-tvi smo prvič zaploskali slovenskim športnikom tudi v imenu Športne zveze Občine Hrpelje - Kozina. Najboljša športnika Slovenije za leto 2014 sta alpska smučarka Tina Maze in smučarski skakalec Peter Prevc, najboljša ekipa pa hokejska reprezen-tanca Slovenije.

Nagrado za izstopajočo mlado športni-co leta, ta je bila podeljena prvič in bo odslej tradicionalna, je prejela 20-letna atletinja Maruša Mišmaš. Peter Prevc, Maruša Mišmaš in Žan Ko-šir so bili 9. decembra 2014 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani

v središču pozornosti. Žal številni do-bitniki priznanj zaradi treningov pred tekmovanji niso bili osebno prisotni, so jih pa na podelitvi dobro zastopali: mama Tine Maze, oče Anžeta Kopitar-ja, mama Teje Gregorin in drugi.

Pred nami je nič manj pomemb-na in nič manj prestižna podelitev nagrad ŠPORTNIK KRASA IN BRKINOV 2014, ki jo že tretje leto skupaj organiziramo in pripravi-mo z združenimi močmi športne sile občin Divača, Komen, Sežana in Hrpelje - Kozina.

Po vzoru slovenskih nominacij in v spodbudo mladim perspektivnim športnikom naših krajev bomo tudi mi, letos prvič, podelili priznanje naj per-

spektivnejšega športnika Krasa in Br-kinov in priznanja za športne dosežke mladih.Nevenka Ražman, predsednica Športne zveze Občine Hrpelje - Kozina

O vREDNOtAH v ŠpORtU - tretji in zadnji del

Šport¹ je specifična dejavnost, saj vklju-čuje na eni strani tekme, tekmovalni rezultat, nivo tekmovanja, konkurenč-nost, število pasivnih udeležencev (gle-dalcev) in vse izide in rezultate v zvezi s tem; na drugi strani pa je šport temeljni dejavnik zdravja in eden poglavitnih elementov preventive in preprečevanja bolezni. Šport in zdravje hodita z roko v roki, zato s športnim udejstvovanjem stremimo k zagotavljanju in spoštova-nju najvišje vrednote človeka: zdravja. Telesna aktivnost, bodisi v potrebi za zdravjem kot kurativa ali v potrebi ohranjanja telesne in duševne vzdržlji-vosti kot preventiva, postaja v dana-šnjih 'turbulentnih' časih izrednega, če ne ključnega pomena. Poleg tega pa je sredstvo za druženje, sproščanje in ši-ritev socialne mreže. Vse to so elementi zdravega življenjskega sloga, ki ga prav športniki in rekreativci dobro poznajo in tudi promovirajo. Živeti zdravo in

kakovostno preživljati prosti čas z vidi-ka športa pomeni vključenost v športne aktivnosti, redno vadbo, udeležbo na športnih dogodkih. Zdrav življenjski slog ohranja posameznike in družbo vitalne, sposobne za delo, zmanjšuje zdravstvena tveganja in je vrednota, ki je pomembna za najširši krog popula-cije. Zagotavlja celovito osebno rast in kako-vostno življenje. Z upoštevanjem vrednote odličnosti stremimo k delovanju na najvišji možni ravni na vseh področjih. Tako pri po-slovanju kot pri zagotavljanju razvoja vseh segmentov športa. OKS-ZŠZ se bo zavzemal za stalni razvoj kadrov, pridobivanje in posredovanje znanja, strokovno izvajanje nalog, dinamičnost ter odzivnost na pobude in predloge. Tem vrednotam moramo slediti tako športna zveza kot vse njene članice in lokalna skupnost.

Pri tem pa, upoštevajoč vidike trajno-stnega razvoja in kodeksa o varovanju okolja, dodatno prispevamo k razvoju družbe, lokalnih okolij, slovenskih pro-izvodov ter pri izvajanju aktivnosti in prireditev primerno ravnamo z vsemi elementi varovanja okolja in narave.

¹Kaj je šport? Svet Evrope je v Evropski listini o športu leta 1992 šport opre-delil kot vse oblike telesne ak-tivnosti, ki so s priložnostnim ali organiziranim ukvarjanjem usmerjene k izražanju ali iz-boljševanju telesne vzdržljivo-sti, k duševnemu blagostanju in k oblikovanju družbenih odno-sov ter pridobivanju rezultatov na tekmovanjih na vseh ravneh.Nevenka Ražman, predsednica Športne zveze Občine Hrpelje - Kozina

SLAVNOSTNA PODELITEV PRIZNANJ

BO V ČETRTEK, 19. 2. 2015,

V NOVI DVORANI V SENOŽEČAH.

VABLJENI!

vOlilNA SkUpŠčiNA OliMpiJSkEgA kOMitEJASkupaj z gospo Sonjo Poljšak sva se 16. decembra 2014, kot predstavnici Obal-no-kraške regije, udeležili 35. volilne skupščine Olimpijskega komiteja Slo-venije - Združenje športnih zvez (OKS--ZŠZ). Na seji sva imeli, tako kot pred-stavniki ostalih slovenskih regij, volilno

pravico. Volitve so potekale v sloven-ski prestolnici v Grand hotelu Union. Glavna tema skupščine so bile volitve novega predsednika OKS-ZŠZ, treh podpredsednikov in članov izvršnega odbora OKS-ZŽZ ter članov Nadzor-nega odbora in Disciplinske komisije.

Za predsednike OKS so bili trije kan-didati: Bogdan Gabrovec, Zoran Janko-vić in Andraž Vehovar. Po dveh krogih smo mesto predsednika za mandatno obdobje 2014–2018 zaupali Bogdanu Gabrovcu. Bogdan Gabrovec je pred tem pet man-

datov uspešno vodil Judo zvezo Slove-nije, ki ga je tudi predlagala za prvega moža OKS. Pod njegovim vodstvom je Urška Žolnir osvojila prvo žensko zla-

to olimpijsko medaljo za Slovenijo na olimpijskih igrah v Londonu 2012. S svojo ekipo je že zavihal rokave in začel delati na nalogah, ki si ji je zadal v pro-

gramu. Za več informacij o OKS-ZŽZ si lahko ogledate spletno stran http://www.olympic.si/. Janja Štavar


vADbA zA zDRAvJE v vAŠkEM DOMU HRpElJEZ oktobrom smo v Vaškem domu Hrpe-lje pričeli z izvajanjem vadbe za zdravje pod vodstvom vaditeljic Tine Kompa-re in Nataše Čeranič. Vadba, ki poteka dvakrat tedensko, temelji na vajah za povečanje aerobnih sposobnosti ter na moči in gibljivosti, ki sta nujni sestavini vsake vadbe za zdravje. Po zadnjih pri-poročilih Svetovne zdravstvene organi-zacije (WHO) se za ohranjanje zdravja

priporoča vsaj 150 min/teden telesne dejavnosti zmerne intenzivnosti ali 75 min/teden telesne dejavnosti visoke in-tenzivnosti. Pri vadbi za zdravje poleg lastne teže uporabljamo tudi lažje uteži, veliko žogo, palico, kolebnico, drsnike in ela-stiko, v toplejših mesecih pa bomo iz-koristili tudi okoliške poti v naravi, ki nam nudijo odlično priložnost za gi-

banje na svežem zraku.Vsi, ki si želite gibanja, druženja in do-brega počutja, ste vabljeni vsak pone-deljek in sredo ob 18.30 v Vaški dom Hrpelje!ŠRD Vrhpolje

NA kRAtkO O vADbi NiA tECHNiQUE

NIA Technique je vadba, ki nas spod-buja, da se povežemo s svojim telesom, umom in čustvi. Nia class vsebuje enourno gibanje na različno glasbo, kjer se prepletajo ele-menti plesa, borilnih veščin in tehnik samozdravljenja.NIA je primerna za vse starostne sku-

pine, saj se izvaja v treh nivojih. Gre za telesu prijazno gibanje, saj se intenziv-nost giba prilagodi zmožnostim posa-meznika. Z Nia Technique pridobimo veselje do gibanja in življenja nasploh, povečata se nam koncentracija in kondicija, po-maga nam pri hujšanju in ohranjanju

optimalne telesne teže, okrepi mišice in mišični tonus, pomiri um in lajša posle-dice stresa, razvija gracioznost in gibč-nost, uravnoveša živčni sistem, izboljša držo in delovanje organov, predvsem srca in pljuč, vzpostavlja optimalno cir-kulacijo krvi in krepi imunski sistem. Poleg vsega naštetega pa nas nauči za-znavati potrebe svojega telesa in upo-števati njegov naravni čas in naravni način gibanja. Naučimo se zaznavati občutke ugodja in občutke bolečine z namenom povečanja udobja in ugodja ter odprave bolečine s samozdravlje-njem.Od lanskega septembra se NIA vadba izvaja tudi v Hrpeljah, in sicer v prosto-rih KS Hrpelje vsak torek in četrtek od 19.00 do 20.00. Skupina, ki se je obli-kovala, je v zelo kratkem času spoznala pravi smisel NIA vadbe. Zahvaljujem se vsem udeleženkam, ki pomagajo pri ustvarjanju čudovite zgodbe, in vabim tudi druge, da se nam pridružijo. Majda Piciga

NOvičkE iz ŠRD vRHpOlJENataša Čeranič in Tina Kompare uspe-šno opravili izpit in prejeli diplomo za vaditelja športne rekreacije.ŠRD Vrhpolje prejelo priznanje Špor-tne unije Slovenije za vodenje, organi-

ziranje in izvajanje projekta Za naravi prijazne športe na lokalni ravni ter zahvalo za vodenje, organiziranje in izvajanje projekta Zdravo društvo na lokalni ravni.


Rovereto, Zgonik, Quarto in Altino Makedonija: Skopje (pokal EHF) in Prilep (pokal EHF) Nemčija: Berlin, Ansbach, Bad-Wil-dungen, Braunschweig, Gunzburg, Gottingen, Hameln, Ingolstadt, Laffen-de, Magdeburg, Misburg, Munchen, Neumarkt, Niederwurzbach (pokal EHF), Olching, Regensburg, Wassen-dorf in Wolfsburg Poljska: Vroclav (pokal EHF) Slovaška: Prešov Srbija: Beograd, Blace, Kačarevo, Jabu-ka in Pančevo Španija: Barcelona (LIGA PRVA-KOV), Pamplona (LIGA PRVAKOV) in Zaragoza (pokal EHF) Švica: Bern, Aarau, Basel, Biern, Lu-zern, Maglingen, Schaffhausen, Solot-hurn, Steffisburg, Thun in Zofingen Švedska: Stockholm (LIGA PRVA-KOV) Bosna in Hercegovina: Banja Luka in Visoko (pokal EHF)

50 lEt NAŠEgA ROkOMEtA 1965–2015

Vse skupaj se je začelo na sončno sobo-to, 25. avgusta 1965, na dan občinskega praznika Občine Sežana. V Hrpeljah je bil ta dan še posebej slovesen, saj je bila otvoritev druge faze nove šole. Namestnik ministra za šolstvo Boris Lipužič je predal šolo in pripadajoče rokometno igrišče svojemu namenu. Sledil je športno naravnani program v režiji profesorja športne vzgoje Janeza Likavca. Vrhunec dneva je bila roko-metna tekma koprskih ekip RK Koper in RK Iplas, ki je bila odigrana na po-budo Rada Kastelica in je pri gledalcih vzbudila veliko zanimanja. Nekaj dni po tekmi sta se Rado Kastelic in Miha Jezeršek pogovarjala o tekmi. Ob kon-cu pogovora se je rodila ideja o usta-novitvi rokometnega kluba v Hrpeljah. Ustanovitelji rokometnega kluba so bili: Miha Jezeršek, Rado Kastelic, Boris Bernetič, Bruno Čermelj, Miroslav Pi-šek, Alojz Žetko, Marko Enci, Vladimir Škapin in Vojko Mahnič. Rado Kastelic je zbral ekipo, v kateri so bili: Silvo Ka-stelic, Vladimir Škapin, Vojko Mahnič, Josip Ludvik, Zmago Resinovič in Božo Dariš – vsi domačini, ki so poznali ro-komet in ga tudi igrali. Ekipi so se pri-ključili še: Vojko Panzovski, Zdravko Tančevski, Rado Blažič, Jože Fabjan in Aldo Jerman.

Prva ekipa Rokometnega kluba Jadran Hrpelje - Kozina, ki je v sezoni 1966/67 tekmovala v primorski conski ligi. Stojijo: Janez Likavec (trener), Voj-ko Panzovski, Rado Kastelic, Silvo Kastelic,Vladimir Škapin, Zdravko Tan-čevski, Miha Jezeršek (predsednik); čepi-jo: Rado Blažič, Aldo Jerman (kapetan), Jože Fabjan, Vojko Mahnič, Josip Lud-vik. Leta 1965 se je klub imenoval RK Hr-pelje. V prvi upravni odbor kluba leta

1966 so bili izvoljeni: Miha Jezeršek (predsednik), Alojz Žetko, Miroslav Pišek, Vojko Mahnič, Vladimir Škapin, Rado Kastelic, Boris Bernetič in Mira Koblar. Sprejet je bil sklep, da bo eki-pa jeseni tekmovala v primorski conski ligi. Za prvega trenerja je bil imenovan Janez Likavec, profesor športne vzgoje na osnovni šoli. Klub je dobil še prvo zastavico in grb. Prvo tekmo je ekipa odigrala spomladi leta 1966 in na hr-peljskem igrišču premagala Hrvatine s 26 : 17. Prvi zapisnik je pisala Alenka Kastelic iz Povžan. Za člani je rasel nov rod izjemno nadarjenih pionirjev, ki je osvojil 4. mesto v Sloveniji. Za pionirje so nastopali: Zadnik, Bubnič, K. Kaste-lic, Okoren, Lazar, Mahnič in Korva. (M. Jezeršek, Od Jadrana do Gold Clu-ba, 2007)

V svoji 50-letni zgodovini je naš ro-komet dosegel številne vrhunske re-zultate, ki so ime našega kraja ponesli

širom Evrope. Prepotoval je več kot 100 evropskih mest v petnajstih državah, odigral 22 tekem evropskega pokala, med njimi osem v ligi prvakov in 14 v evropskem pokalu.

Avstrija: Dunaj, Beljak, Bernbach, Borovlje, Bruck an der Mur, Celovec, Gradec, Kapfenberg, Koflach in Stoc-kerau Danska: Skjern (pokal EHF) Francija: Pariz, Aix-les-Bains, Mulho-use, Montargis in YutzGrčija: Atene (LIGA PRVAKOV) Hrvaška: Zagreb, Delnice, Dubrovnik, Karlovac, Kutina, Podravska Slatina, Poreč, Reka, Rovinj, Senj, Split, Umag in Varaždin Italija: Rim, Aosta, Biella, Bologna, Bolzano, Bressanone, Cassano Ma-gnano, Chiavari, Conegliano, Imola, Mestre, Modena, Nabrežina, San Dona di Piave, Seregno, Teramo, Torri, Trst, Verona, Vicenza, Vittorio, Veneto,

RK Jadran RK Gold Club RK Jadran 2009

JUNAKI, KI SO ZAČELI NAŠO ROKOMETNO PRAVLJICO

Pionirji, ki so osvojili 4. mesto v Sloveniji: Zadnik, Bubnič, K. Kastelic, Okoren, Lazar, Mahnič in Korva.

Gostovanja našega rokometnega kluba

NAJVEČJI USPEHI: • 1971/72 – prvič nastopil v 1. SRL• 1973/74 – ponovno v 1. SRL, 4. mesto• 1976/77 – prvak Slovenije• 1977 do 1981 – nastopanje v 2. zvezni rokometni ligi

Jugoslavije• 1980 – finale pokala Slovenije• 1981 do 1984 – medrepubliška liga Jugoslavije• 1985/86 – prvak Slovenije• 1988 – finale pokala Slovenije, osmina finala Jugosla-

vije• 1991/92 – 3. mesto v superligi Slovenije• 1992/93 – 2. mesto v Sloveniji, uvrstitev v pokal EHF• 1993/94 – tretje mesto v Sloveniji, uvrstitev v City pokal• 1994/95 – 2. mesto v Sloveniji, uvrstitev v pokal EHF• 2005 – zmagovalci pokala Slovenije, uvrstitev v pokal

pokalnih zmagovalcev• 2006 – 2. mesto v pokalu Slovenije• 2006 – 2. mesto v državnem prvenstvu in uvrstitev v

EVROPSKO LIGO PRVAKOV• 2007 – uvrstitev v osmino finala LIGE PRVAKOV • 2008 – osmina finala pokala EHF

RD Jadran 2009 Hrpelje-Kozina

Izjemni rezultati so plod neverjetne predanosti in ljubezni do našega rokometnega kluba vseh, ki smo bili kakorkoli povezani z njim. Pri pogledu v preteklost zlahka ugotovimo, kako zelo pomembno vlogo je imel rokomet v našem okolju. Povezanost ljudi, ki so delovali enotno, z enim samim ciljem, zmagati na naslednji tekmi, je spoštovanja vredna. Čeprav je včasih prišlo do nesporazumov, pa tisto, kar nas najbolj povezuje, nikoli ne bo izzvenelo, in to je ljubezen do našega rokometa. Vsi, ki ste bili v petde-setih letih delovanja kakorkoli povezani z našim rokometom, hvala, da ste pomagali pisati to izjemno zgodbo. Naj nas še naslednjih 50 let povezujeta ista strast in želja po zmagah.

JANUAR 2015 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | DECEMBRSKI UTRINKI | 3938 | DECEMBRSKI UTRINKI | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | JANUAR 2015

dal pohod z baklami od jame do vaške-ga doma, kjer se je prireditev nadaljeva-la. Sledil je krajši program z nastopom

mladih harmonikašev Nika Polesa, baletk iz OŠ Hrpelje, mladih pevcev iz Slivja in male violinistke Nuše. Povezo-valka programa je bila Alenka Lukač. Vsem nastopajočim iskrena hvala. Vsi prisotni so se v domu lahko pogreli s toplim čajem in se posladkali z doma-čim pecivom vaških gospodinj. Veseli smo, da ste se našemu povabilu odzvali v tako velikem številu. Prijavlje-nih je bilo več kot 100 otrok iz KS Slivje, celotne občine in celo z Obale. To nam je potrdilo, da je bila naša odločitev pravilna. V Krajevni skupnosti Slivje se bomo tudi v prihodnje trudili, da s takimi in podobnimi dogodki krajane še bolj po-

vezujemo med seboj.Vsem, ki pridejo od drugod, pa s po-nosom predstavljamo, kaj vse imamo v

vasi Slivje, tako za najmlajše kot za od-rasle obiskovalce.Časi niso rožnati, pa vendar lahko z ve-liko dobre volje in medsebojno pomo-čjo sami najbolj poskrbimo, da se ima-mo lepo. Zato bi se želeli zahvaliti vsem dobrotnikom, ki ste nam v denarju ali materialno omogočili in pomagali, da je prireditev uspešno stekla.Iskrena zahvala gre: Občini Hrpelje - Kozina, Jamarskemu društvu Dimnice Koper, Zavarovalnici Adriatic Slove-nica d.d., Zavarovalnici Maribor d.d., Vzajemni zdravstveni zavarovalnici d.d., Banki Koper d.d., podjetju ABC net d.o.o., Obalnim lekarnam Koper - Galenski laboratorij, Gostilni Križman Tublje, Gostilni Baša Markovščina, Piz-zeriji Ž2 Obrov, Suzi Ivančič s.p., Kme-tiji Šiškovič Slivje, Kmetiji Cetin Mrše, Anamariji Stančič, podjetjem Šampion-ka d.o.o., Žito d.d. iz Gradišča, Atlantic Grupa d.d., in Laris d.o.o. iz Harij ter še mnogim drugim.Posebna zahvala za posluh gre tudi žu-panji Občine Hrpelje - Kozina Saši Li-kavec Svetelšek, s katero uspešno sode-lujemo in si želimo takega sodelovanja tudi v prihodnje. Jamski Božiček nas prihodnje leto za-gotovo spet obišče, seveda če obljubi-mo, da bomo dovolj pridni. Karmen Grk Česnik, predsednica KS Slivje, in Ester Renko

pRAzNičNi SEJEM NA kOziNi iN ObiSk DEDkA MRAzA

Dedek Mraz razveselil najmlajše, pra-znični sejem pa še išče svoj prostor pod soncem.Zadnji konec tedna pred prazniki je bil

nabit z raznoraznim dogajanjem, pred-vsem je bil aktiven Dedek Mraz, ki je obiskoval otroke vsepovsod. Na Ko-zini in v Hrpeljah smo ga pričakali na

priložnostnem prazničnem sejmu pri trgovini Tuš. Dekleti iz Gledališča Pra-vljičarna sta nam pomagali s pesmijo in plesom, da je bilo čakanje bolj zanimi-vo. Dedek si je vzel čas za čisto vsakega otroka, se z njim slikal in mu podaril praznično čokolado. Na sejmu so se predstavili predvsem lokalni ponudniki, pa tudi nekateri od drugod, med njimi tudi iz društva pri-dnih, ustvarjalnih žena iz Občine Do-lina. Prav vsi so se zelo lepo pripravili na praznični čas in imeli na stojnici marsikaj za ponudit in pokusit. Kultura obiskovanja takih sejmov pa pri nas še ni razvita. Krivdo bi pripisala nestalno-sti sejma, kriznim časom in drugim ra-zlogom. Vendar pa bomo vztrajali. Pra-

ObiSk OtROk CENtRA ElviRE vAtOvEC v DivAči

Županja Občine Hrpelje - Kozina Saša Likavec Svetelšek vsako leto v mese-cu decembru z veseljem obišče otroke

Centra za usposabljanje Elvire Vatovec Strunjan in tudi letošnji december ni bil izjema. Županjo sem spremljala kot

predstavnica občinske uprave. Otroci so se resnično razveselili slad-kih dobrot. Darilca so sprejeli z velikim navdušenjem in hvaležnostjo, ki je vrela iz njihovih obrazov. V zameno so naju pogostili z okusnimi sladicami, ki so jih sami pripravili – in bile so res odlične.

Razkazali so nama ročne izdelke, ki so jih ustvarjali v zadnjem času, in v neka-terih se je videla prava umetniška žilica ustvarjalca. Skupaj smo malo pokra-mljali in povedali so nama, da naslednji dan komaj čakajo obisk Dedka Mraza. Ob odhodu smo si zaželeli vse dobro ob prihajajočih praznikih in si obljubili, da se prihodnje leto ponovno srečamo. Ester Renko, občinska uprava

v NOvO lEtO Ob kRESU

Že četrtič zapored je na Artvižah pol ure pred novim letom zagorel kres. Čeprav smo srečanje najavili tudi v našem glasilu, je zaradi hudega mraza

za tradicijo poskrbelo le pol ducata Artvižcev. Pri mrazu, –11 °C, in močni burji, ki je občutek mraza spustila na –20 °C, je bilo tovrstno nazdravljanje

novemu letu primerno le za najbolj odporne.Vaščani smo do zadnjega upali, da bo srečanje bolj množično, se na to tudi pripravljali, a je bila narava močnejša. Poleg kresa, ki je bil pripravljen že prej, smo zadnji dan še splužili cesto in od-metali sneg pri vhodu v cerkev, kamor bi se lahko obiskovalci zatekli. Prav tako so bili lonci do zadnje minute pri-pravljeni za akcijo »Žlica«, a je na kon-cu ostalo pri tradicionalnem prižigu in zdravici.Kljub vsemu pa je bilo nebo jasno in pogled v dolino in okoliške vrhove lep. Dobrodošlica v leto 2015 z veliko zdravja in sreče je bila poslana tudi tja.Ivan Zupančič

ObiSk JAMSkEgA bOŽičkA v JAMi DiMNiCEV Slivju smo se po nekaj letih premora ponovno odločili, da organiziramo pri-hod jamskega Božička. Obiskal nas je v nedeljo, 21. decembra, v jami Dimnice

v Slivju. V spremstvu jamarjev Jamarskega dru-štva Dimnice Koper so si obiskovalci najprej ogledali jamo. Spust Božička po

vrvi v jamsko dvorano je bil za marsika-terega otroka poseben in čaroben. Vsa-kega otroka je Božiček poklical k sebi in ga obdaril. Poseben čar dogodku je do-

Decembrski praznični čas še odzvanja...


pREDStAvA zA NAJMlAJŠE v JAvORJU

Da bo sobota, 27. decembra, prav pose-ben dan, so naznanile že prve snežinke, ki so zgodaj popoldne že poplesavale proti zemlji. Naši najmlajši sončki, oko-li trideset jih je bilo, so se začeli zbirati v vaškem domu v veselem pričakovanju Dedka Mraza. Najprej sta otroke do desetega leta

starosti, ki so razposajeno napolnili dvorano vaškega doma, razveselili čla-nici Družinskega gledališča Kolenc, ki sta odigrali igrico Nagajiva snežinka. Otroci so zvedavo in živahno spremlja-li igrico. Prav nič niso nasedli nagaji-vi snežinki Temici, ki je želela obrniti svet na glavo in predlagala, da bi Dedek

Mraz obdaroval le poredne in nagajive otroke. Glasno so sodelovali z nasto-pajočimi in nazadnje »spametovali« poredno Temico, ki je spoznala, da je najlepše, če se razumemo med seboj, si pomagamo in se imamo radi. Skupaj s snežinkama so nato otroci na ves glas priklicali Dedka Mraza. Dobrodušni stari mož je modro in prijazno pokra-mljal z otroki. Nagovoril pa je tudi za-držane odrasle in nam dal lekcijo, kako si moramo izkazovati naklonjenost in ljubezen. Na koncu je obdaril otroke. Snežinki sta mu pomagali, Dedek Mraz pa je vsakega otroka vzel v naročje, mu namenil nekaj prijaznih besed in mu izročil darilo.Ko so otroci v veselem razpoloženju zapuščali vaški dom, je sneg že pobelil poti in ceste, tako da je bilo veselje po-polno.V. C.

zAbAvNA iN kUltURNA pRiREDitEv z NAgRADNiM kvizOM v JAvORJUZa ŠKD Javorje so bili zadnji dnevi v preteklem letu nadvse živahni. Že v no-vembru smo za otroke pripravili delav-nico, na kateri so skupaj s svojimi ma-micami izdelovali okraske. Z njimi smo okrasili dvorano vaškega doma, pred domom pa smo postavili veliko novo-letno jelko z lučkami. Tako je bilo vse nared za božično-novoletno prireditev in prihod Dedka Mraza. Na praznik, 26. decembra, so vaščani in nekateri prijatelji društva napolnili dvoranico vaškega doma. Z veseljem smo med sabo pozdravili tudi naše ro-jake iz daljne Avstralije, ki so se ravno v tem času mudili v Javorju. Začeli smo seveda s harmoniko in pe-smijo. Mlada pevka Manca in izvrsten harmonikar Nejc sta se izkazala kot odličen duet in takoj osvojila občin-stvo. Med programom sta nastopila še nekajkrat, tudi v duetu z violino in har-moniko. Za osrednji dogodek smo pripravili pravi nagradni kviz z naslovom »Koli-ko poznamo svoj domači kraj«, za kar so dale pobudo članice društva Alenka,

Marjeta in Špela. Priznamo, da smo bili snovalci prireditve nekoliko v dvomih, ali bomo zbrali dovolj prostovoljcev za oblikovanje dveh tekmovalnih ekip. Vendar je bila bojazen odveč. Javorci so znova dokazali, da so odprti in ve-dri ljudje in da so vedno pripravljeni za zabavo in veselje. V hipu smo oblikova-li ekipo snežakov in ekipo božičkov, v vsako po tri tekmovalce. Kviz je bil si-cer zabavne narave, vendar pa niso bila vsa vprašanja otročje lahka. Kljub temu je vse potekalo v prijetnem in šaljivem vzdušju in na koncu je z dodatnim vprašanjem zmagala ekipa snežakov. Celoten program sta spretno povezova-li Špela in Alenka. Zgodbo o kruhu je prebrala Grozdana, Ana pa se je preiz-kusila v javorskem narečju in prebrala zgodbo o tem, kako so javorske žene prale na potoku. Nastopili pa so tudi naši najmlajši Javorci, naš ponos. Za-vrteli so se okoli Maše, ki je na flavto zaigrala skladbico Ob bistrem potoku. Zaplesali pa so še ob pesmici Peričice. Seveda ni nihče v dvorani ostal ravno-dušen ob njihovem nastopu in poželi so

gromek aplavz.Po skupni zaključni pesmi smo nada-ljevali prijetno druženje ob prigrizku, pijači in pecivu, ki so ga pripravile pri-zadevne članice društva. Da smo lahko izpeljali vse aktivnosti, se iskreno zahvaljujemo za podporo Občini Hrpelje - Kozina, Gostilni in piceriji Ž2 iz Obrova, avtorjem priredi-tve, vsem nastopajočim, staršem otrok, družini Prosen, Liljani in ostalim člani-cam in članom ŠKD Javorje ter vsem, ki so prišli na prireditev. V. C.

znični čas je čas druženja, obdarovanja, pa čeprav skromnega, in vedno bomo izpostavljali pri tem lokalno ponudbo. Našli bomo pravi čas in prostor. Pri Tušu je problem parkirišče, tistega dne je bilo kar nekaj nejevolje med šoferji ... lokacija je tako še vprašljiva.

Zahvaljujem se vsem, ki ste sodelovali pri nagradni igri »Prinesi eko okrasek in odnesi nagrado« in prinesli zelo iz-virne doma narejene okraske!Za pomoč pri organizaciji se toplo za-hvaljujemo lastniku parkirišča, kjer je bil sejem, podjetju Godina s.p., uporab-

nikom javne površine pred trgovskim centrom za razumevanje, Vinakrasu za dostop, Andreju Resinoviču, CPK d.d., KSP d.d. Sežana in PGD Materija. Ester Mihalič

Ob zAklJUčkU pRvEgA SklOpA DElAvNiC v MAtERiJi SO NAStAlE fOtOgRAfiJE, ki gOvORiJO SAME pO SEbi.

DEDEk MRAz tUDi MED gASilCiPa je za nami še zadnji dogodek v lan-skem letu: obisk dobrega moža! V ne-deljo, 21. 12., smo se otroci in starši zbrali v gasilskem domu v Materiji, da bi skupaj pričakali Dedka Mraza. Naši najmlajši gasilci so nam pričarali prav posebno popoldne in nas popeljali v praznični december. Tudi letos je De-dek Mraz obdaril skoraj 60 otrok, za kar se iskreno zahvaljujemo številnim podjetjem, ki so nam pri tem pomagala. mentorice PGD Materija


nam res ni dolgčas. December je bil praznično obarvan tudi pri nas. Eden od sobotnih popoldnevov je bil še posebej razigran in ustvarjalen. Imeli smo otroško delavnico, kjer so izpod spretnih prstkov najmlajših nastale prave umetnine – voščilnice, okraski, pa Božički in Dedki Mrazi. Čeprav ima decembra veliko dela, dobri mož

na naše otroke ne pozabi. Obdaril jih je tudi letos. Ob vsem decembrskem direndaju pa nismo pozabili na vaško cerkev. Okrasili in osvetlili smo jo z jaslicami in zvezdo repatico. Konec leta smo začeli še z eno de-javnostjo – telovadbo, ki jo vodi domačinka Jana Pečečnik. Vse gener-acije, od najmlajših do najstarejših, se

dvakrat na teden dobimo v »kamunski« hiši, kjer skrbimo, da smo »v formi« in da se dobro počutimo. In res pomaga! Še posebej, ker je družba tista »ta pra-va« in nas pri vsem spremlja glasba. Hvala Jani, da si vzame čas za nas in deli svoje znanje z nami.Mojca Grk

DEDEk MRAz v pREŠNiCiV zadnjih decembrskih dneh so se otroci zbrali v stari šoli, kjer so priča-kali Dedka Mraza. Njegovega prihoda so se močno razveselili. S seboj je imel palčka, ta pa je nosil zvrhan koš daril. Otroci so Dedku Mrazu prepevali zim-ske pesmice in nestrpno čakal, kaj jim bo povedal. Obdaril je vse otroke od najmlajšega do najstarejšega – v Pre-šnici jih je preštel kar 24. Vsi otroci so bili veseli polnih vreč z igračami, knji-gami in sladkarijami. Kmalu zatem se je odpravil, saj je moral obdariti še veliko drugih otrok.Iris Pečar

MiklAvŽEv kONCERt tAMAliHV soboto, 6. 12. 2014, so Tamali BG 2000 priredili tradicionalni Miklavžev koncert. Zaradi velikega zanimanja sta bila koncerta kar dva, in sicer prvi ob 18.00 in drugi ob 20.00. Na odru so se jim pridružili tudi pevski zbor OŠ Hr-pelje, baletke iz DLBU Hrpelje, plesno društvo Mavrica in trobilni kvartet, ki ga sestavljajo člani orkestra. Povezov-ala sta učenca hrpeljske osnovne šole Manca Prosen in Nik Nikolič. V Kul-turnem domu v Hrpeljah je vladalo prijetno vzdušje, saj so vsi nastopajoči navdušili. Po končanem nastopu sta sledila pogostitev in prijetno druženje.Jerneja Škrlj

NOvOlEtNi kONCERt bg 2000Godbeniki so pod taktirko dirigen-ta Tomaža Škamperleta pripravili prekrasen glasbeni večer, kjer ni man-jkalo ne duhovitosti ne igrivosti. Tako nas je Erik s kolesom popeljal po viju-gastih brkinskih cestah in z zvoncem

vztrajno opozarjal, Tina je z urnimi prsti tajnice švigala na že pozabljenem pisalnem stroju, Matija s saksofonom in Blaž s trobento pa sta strastno soli-rala v skladbi The Chicken. Seveda so se godbi pridružile tudi pevske skupine:

Moški pevski zbor Slavnik pod vodst-vom Matica Štavarja, učiteljski pevski zbor Dotik z dirigentko Jelko Bajc ter vokalna skupina Karina, ki jo vodi An-dreja Tomažič Hrvatin. Besedilni pro-gram, ki ga je pripravila Tanja Trebec

pRAvlJičNi DECEMbER v klANCU Nemir in neskončna pričakovanja … veselje in razigranost …Te iskrice so tlele pri naših najmlajših

in so se končno razplamtele v decem-bru, ko so se skupaj s svojimi vrstniki družili, igrali in ustvarjali.

Dogajanje, ki smo ga poimenovali » PRAVLJIČNI DECEMBER« v Klancu, je bilo namenjeno otroškemu veselju, razvijanju njihovih spretnosti in povezovanju ter graditvi odnosov. Tako je »23 klanskih škratov« ves teden pod budnim očesom mentoric izdelovalo okraske za novoletno jelko, ki je krasila vaški dom. Vsak drugi večer smo na velikem plat-nu predvajali otroško božično risanko, jelenček Rudolf in ostali risani junaki pa so poskrbeli, da so »klanski škratje« vsak večer legli v posteljo nasmejani in polni lepih vtisov.Ampak s tem se klanska pravljica še ni

končala. Vrhunec je doživela v soboto, ko smo vsi nestrpno pričakovali PRI-HOD BOŽIČKA. Napovedani prihod

bradatega moža je na ploščad vaškega doma privabil veliko število odras-lih in otrok. Ko je vaški dom obsijala še svetloba novoletnih lučk, da je bilo vzdušje popolno, se je zaslišal čuden zvok … brum ... brum … Vedno bliže in bliže je prihajal. Otroci so se nes-trpno prestopali, iz njihovih ust pa se je slišalo: »BOŽIČEK, BOŽIČEK PRI-HAJA …« V vsem svojem sijaju in v sp-remstvu škratov se je na frezi pripeljal Božiček, ki je sprožil val zadovoljstva in prazničnih občutkov. Otroci so ga pov-abili v pravljično deželo v vaški dom, kjer je v mehkem naslonjaču in ob toplem kaminu razdelil darila in nas-mejal vse zbrane. Božička pa je čakala še dolga pot in prišel je čas slovesa. Mi smo ga na pot pospremili s pes-mico in njegova obljuba je bila sledeča:

»DRUGO LETO SE VIDIMO SPET. HO, HO, HO …«. Freza je zabrnela in odšel je drugim dogodivščinam na-

proti. Vaščani pa smo v prijetni družbi, ob toplem kaminu in polno obloženih mizah kramljali in pozno v noč kovali prihodnje podvige.Želimo se zahvaliti vsem, ki so sode-lovali pri ustvarjanju te božične prav-ljice. Hvala KS Klanec za vso pomoč, vsem mentorjem in mamam, ki so po-magali oblikovati praznične dni, vaški mladini, vaščanom in še posebej otro-kom, ki so bili rdeča nit tega dogodka.Zdaj pa gremo naproti novim dogodivščinam – »KLANSKEMU PUSTU 2015« Se vidimo!David Memon, KS Klanec

v OCizli …


in zanimiv program nas je popel-jala simpatična voditeljica Barbara Čepirlo. Razkrila je marsikatero našo “skrivnost” in anekdoto, za katero razen godbenikov ni vedel nihče. V pogov-

oru z našim zabavnim dirigentom Tomažem Škamperletom sta razkrila načrte za prihodnje delovanje orkes-tra. Po uspešno zaključenem nastopu smo se vsi veseli zaradi nove izkušnje

odpravili domov. Delček našega nastopa lahko poslušate na spletu na: http://www.rtvslo.si/ra-diokoper/oddaja/3.Ana Železnik

ŽEgNANJE kONJ NA gOlCU

Na Golcu že vrsto let poteka tradicio-nalno srečanje konjenikov. Udeležijo se maše in žegnanja konj. Tako je bilo tudi letos 26. decembra, na dan sv. Štefana, velikega zaščitnika vseh živali.Kar nekaj konjenikov je prijezdilo iz bližnjih in daljnih vasi. Pokrajina je bila obsijana s soncem, jutro je bilo mrzlo, a prijetno. Zbrali smo se pred vaškim domom – prisotnih je bilo tudi veliko ostalih obiskovalcev in ljubiteljev živali. Mašo in žegnanje je vodil gospod

župnik Peter Fon. Po obredu smo bili vsi povabljeni v vaški dom, kjer smo skupaj nazdravili, se pogovorili ter iz-menjali izkušnje in nasvete. Pogostili smo se z dobrim domačim golažem Nikole Djaka in njegove žene Danice ter z vsemi dobrotami, ki so napolnile mize. Ive je poskrbel s svojimi pri-jatelji glasbeniki za veselo in sproščeno vzdušje. Dom je napolnil zvok domače pesmi ob spremljavi harmonike in bari-tona ter nas zvabil na plesišče.

Pri organizaciji dogodka smo pomagali Ive, Andrej in Bojana. Vsem konjen-ikom in obiskovalcem se zahvaljujemo za obisk na Golcu in vabimo zopet na skupno srečanje naslednje leto! Skupaj nam je bilo lepo in še lepše nam bo. Konjeniki, naj vas celo leto spremljata sreča in zdravje!Čička Bojana UrbančičFoto: Robert Kastelic

kARitAS v DECEMbRUV decembru je Karitas povabila k zbi-ranju živil za ljudi v stiski, ki jih je bilo mogoče oddati v pripravljene vozičke z napisom Karitas v trgovinah Tuš na Kozini in Fama v Hrpeljah. V treh ted-nih je bilo tako zbranih 150 kg živil. Vsem darovalcem, ki so del nakupa delili in sodelovali v akciji, se iskreno zahvaljujemo. Z zbranimi živili smo dopolnili pakete, ki jih prejmejo ljudje

v stiski preko centra Karitas v Sežani. Center ima odprta vrata vsako drugo sredo v mesecu od 16. do 18. ure.Naši občani, ki starost preživljajo v Domu upokojencev v Sežani, so se tudi letos lahko razveselili osebnega obiska z voščili ob božiču in novem letu. Sobotno dopoldne je z obiskom sodelavk Karitas, ki so jih spremljali tudi duhovniki, za kratek čas prineslo

nekaj domačega med naše rojake. V Socialno--varstvenem zavodu Dutov-lje, kjer imajo svoj dom odrasle osebe z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju, pa je bilo praznično srečanje z oskrbovanci veselo in razigrano. Ob tem se osebju v obeh zavodih zahvalju-jemo za sodelovanje pri izvedbi srečanj.Nataša Godina

pROStOvOlJkE RDEčEgA kRiŽA ObiSkAlE StAREJŠEObiskovanje ljudi, starejših od 80 let, v prednovoletnem času ima v programu Območnega združenja Rdečega križa

Sežana že dolgoletno tradicijo. Tako so prostovoljke Rdečega križa Občine Hrpelje - Kozina tudi letos v decembru

obiskale 205 starejših občanov v vseh krajih v občini. Voščile so jim prijetne praznike z voščilnicami, ki so jih izde-

Benedejčič, je prebirala mlada in pri-kupna povezovalka Sabrina Vatovec in nas tako spretno vodila ves večer. Spregovorila sta tudi županja Saša Li-kavec Svetelšek in predsednik Marko Filipovič, ki sta nam vlila veliko mero optimizma in zaželela vse najlepše v novem letu.Enkrat na leto je čas, ko se spomnimo jubilantov – takih godbenikov, ki že več let igrajo v godbi in so za svoje delo nagrajeni s priznanji, ki jih podeljujeta Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in Zveza slovenskih godb. Priznan-ja letošnjim jubilantom sta podelila

Vladislava Navotnik in Peter Filipčič. Za 5 let neprekinjenega delovanja so nagrado prejeli: Katja Mihalič, Lina Furlan, Sandra Rijavec, Pavel Lorger, Peter Lorger in Aljoša Mihelj, za 10 let pa Simon Gospič, Matija Marion in Vid Starc. Vsi sodelujoči so ustvarili glasbeno ce-loto domačega kraja, saj je glasba tista, ki nas v različnih trenutkih povezuje. Brkinska godba 2000 se vsem iskreno zahvaljuje za izkazano zaupanje, v letu 2015 pa poiščimo nove priložnosti. UO BG 2000, Darja StarcFoto: Andrej Gustinčič

bRkiNSkA gODbA 2000 NA RADiU kOpERV sredo, 31. decembra, na zadnji dan v letu 2014, smo se godbeniki Brkinske Godbe 2000 odzvali povabilu z Radia Koper. Povabili so nas, da nastopimo v dopoldanski oddaji Dopoldan in pol. V Kopru smo se zbrali že ob devetih zjutraj. Bilo nas je kar veliko, zato so nas odpeljali v največji studio - Studio Hendrix. Po kratki poskusni vaji smo ob 10.45 vsi nestrpni končno pričeli snemanje v živo. Skozi prazničen


NAStOp MEŠANEgA pEvSkEgA zbORA iz blOk iN klApE gAlEb v RODikURodičani imamo mnogo prijateljev med kulturnimi skupinami na Pri-morskem, drugje po Sloveniji in v za-mejstvu. Mednje spadata tudi Mešani pevski zbor Kulturnega društva Bloke (MePZ) in Klapa Galeb, ki so k nam v goste prišli 13. decembra. S svojim petjem so nas ponovno očarali, po-tem pa so se z nami ob pogovoru in skupni pesmi družili še po koncertu.

Že pred mnogimi leti je med rodiške pevce pot zanesla Malči Metlika, z de-kliškim priimkom Palčič - Krašovčo iz bloške vasi Metulje. Ko se je na Bloke poročila še Matičkova Irena iz Rodika,

pa so vezi postale še močnejše. Tako je MePZ prvič nastopil v Rodiku pod vod-stvom prof. Jožeta Rajka na Štrekljevih večerih julija 2004 z večerom bloških ljudskih pesmi in nato še na kostanje-vem prazniku leta 2011 skupaj z mlado bloško vokalno skupino Diva.MePZ deluje od leta 1971, najprej kot moški zbor, od leta 1981 pa kot mešani zbor. Od ustanovitve je celih 22 let zbor

vodil Dalmatinec prof. Srđan Ribarovič. Poleg ljubezni do slovenskih ljudskih in umetnih pesmi nam je prinesel tudi svoj dalmatinski melos. V letu 2014 je od njegove prezgodnje smrti mini-

lo 20 let in zato so program popestrili tudi z dalmatinskimi pesmimi in sku-pnim nastopom s Klapo Galeb. MePZ drugo sezono vodi prof. Tanja Avsec. Zbor je poleg dalmatinskih napevov izredno ubrano zapel nekaj domačih bolj in manj znanih slovenskih pesmi. V odmoru nam je kot balzam za dušo zapela solistka Eva Modic ob spremljavi harmonike, na katero je mojstrsko igral Ivo Švigelj. Klapa Galeb je nastala pred šestimi leti na pobudo dveh slovenskih Dalmatin-cev, ki ju je življenjska pot z otoka Visa pripeljala v Slovenijo – dr. Krsta Klarića in dr. Pava Zaninovića. Želja, da bi go-jili dalmatinsko klapsko pesem, je hitro pritegnila še druge pevce, ki radi zapo-jejo za svojo dušo in prijatelje v konobi, na jadrnici ali v slovenski gostilni. Tudi nekaj Bločanov je zraven. Danes klapa šteje deset članov, v svojo skupino so vključili instrumentaliste in pod vod-stvom mladega glasbenega pedagoga Ivana Marinovića razširili svoj reperto-ar. Predstavili so nam dalmatinske na-peve in nas z njimi odpeljali na obalo med morje in borovce.Tanja Trebec Benedejčič in Alojz Mazij

bOŽičNi kONCERt kviNtEtA UtRipŠtevilni obiskovalci božičnega koncerta Utripovcev so se tistega sobotnega dne zaskrbljeno ozirali v svinčeno sivo de-cembrsko nebo, ki je že pred pričetkom pričelo nežno sipati svoj beli zaklad. Ko bi poslušalci vedeli, kaj se bo zgodilo med uro in pol trajajočo glasbeno pos-lastico, bi svoje jeklene konjičke najver-jetneje obrnili in se odpeljali domov, tako pa …Polna hrušiška cerkev je le dokaz več, da znajo Utripovci s skrbnim izborom gostov, kljub neugodni vremenski na-povedi, prepričati ljudi, da zapustijo topla domovanja in se za uro ali dve odpravijo v mrzlo cerkev, ki je za božični koncert seveda edini pravi kraj. Kot običajno so gostitelji Utripovci nekaj zapeli in tudi zaigrali, glasovom pa so se pridružili še Martinova kitara, Tinetov bas in Sebastijan na klavirju. Sledili so

gostje, Kvintet Quercus iz Goriških brd, in pokazali, da Brici poleg dobrega vina gojijo tudi lepo pesem. Naslednja je bila na vrsti dekliška vokalna skupina Lipa iz Litije, ki je z neverjetno ubranostjo, vokalno natančnostjo, izborom pesmi in interpretacijo nedvomno pokazala kvalitativni presežek večera. Kljub temu pa je po mnenju večine prisotnih češnjo na torti pohrustala otroška sku-pina Zvezdice iz Hrušice. Predstavila so se namreč tri dekletca, šestletna pevka Ajda Mavrič, njena tri leta starejša se-strica Astrid, ki je poleg glasu prisp-evala tudi klavirsko spremljavo, ter osemletna Zala Cek, ki zna ob petju izvrstno vleči lok svojega violončela. Otroška pesem in glasba je slehernemu poslušalcu pričarala enkratno božično vzdušje, ki je bilo tudi po zaslugi Alena Hrvatina z njegovo svetlobno in zvočno

kuliso zares pravljično. Po koncu nas je zunaj pričakala še zim-ska pravljična kulisa. O natikanju verig, pešačenju iz Obrova v Javorje ter osta-lih zimskih radostih pa kdaj drugič …Za UTRIP, Sebastijan Mavrič

lali učenci osnovne šole iz Hrpelj, in jih razveselile s skromnim darilcem. Največ pa so vsem pomenili trenutki sproščenega klepeta in medsebojne pozornosti. Te so bili deležni tudi tis-ti, ki so se na jesen življenja preselili v domove upokojencev v Sežani, Ilirski Bistrici in Kopru.V Sežani so prostovoljke RK Nadja Poles, Stanka Cergonja in Nelka Poles tudi v imenu Društva upokojencev Hrpelje - Kozina za svoje občane prip-ravile pravo malo pojedino in jih raz-veselile z darilci.Območno združenje Rdečega križa Sežana se v imenu prostovoljk in članov zahvaljuje za zaupanje in pomoč v prizadevanjih za bolj človeško družbo.Zahvala gre tudi Občini Hrpelje -

Kozina za podporo vsem programom in prispevek 500 EUR, ki ga je občina, namesto za prednovoletno krasitev, na-

menila za nakup prehranskih paketov za družine v stiski.Dora Sedmak

bOŽičNi kONCERt»S prejasnega neba sveti zvezd nebroj, v to svetlo noč nocoj. Z nebeških visočin krilatcev poje roj, v to svetlo noč nocoj,« je zadonela ena izmed skladb v izvedbi Mešanega pevskega cerkvenega zbora iz Rodika pod vodstvom Edija Race-ta in s klavirsko spremljavo Andreje Tomažič Hrvatin na letošnjem že tradi-cionalnem božičnem koncertu.Koncert je potekal v nedeljo, 11. janu-arja, v rodiški cerkvi, kjer so poleg domačega zbora nastopili tudi Otroški cerkveni pevski zbor iz Rodika pod vod-stvom Petre Sosič in ob spremljavi De-

jana Sosiča na kitari, Vokalna skupina Karina pod umetniškim vodstvom An-dreje Tomažič Hrvatin in ob klavirski spremljavi Anje Tavčar, Moški pevski zbor Slavnik, prav tako pod vodstvom Andreje Tomažič Hrvatin, ter Mešani cerkveni pevski zbor iz Brezovice, ki ga je za nastop pripravila zborovodkinja Bogdana Hrvatin in spremljala na kla-virju Andreja Tomažič Hrvatin.Po uvodni božični misli domačega župnika Iztoka Mozetiča so poslušalci prisluhnili bogatemu programu božičnih pesmi, ki so ga zbori skrbno

izbrali ter ubrano in zveneče zapeli. Občuteno zapete božične pesmi so še dolgo po koncu koncerta odzvan-jale v srcih in mislih obiskovalcev in nastopajočih.Zahvala gre vsem, ki so pomagali pri izvedbi koncerta, še posebej pa Občini Hrpelje - Kozina, Moškemu pevskemu zboru Slavnik, Turističnemu društvu Rodik, Mirandi in Vitomirju Počkaju iz Rodika in Angelu Segulinu iz Slop. Breda Rojc

RODiŠkE OtROkE v DECEMbRU ObiSkAlA zvERJASEC iN DEDEk MRAzStarši otrok iz Rodika so otrokom pri-pravili igrico Zverjasec, v kateri je mala miška z bistrostjo premagala živali, ki bi jo rade pojedle, na koncu pa še strašnega Zverjasca. Po miškinem zma-goslavju je pridne rodiške otroke obis-kal Dedek Mraz in jim razdelil darila. Sledilo je rajanje in sladkanje z dobrot-ami, ki so jih pripravile mame.V predstavi so sodelovali starši Ana, Irena, Valerija, Nives, Tamara, Judi-ta, Tanja in Božo, za lepe kostume je poskrbela Tjaša Škapin, za prepričljivo ličenje pa Kamen Kastelic Pipan, za kar se zadnjima dvema iskreno zahvaljuje-

mo. Rodiški otroci bodo zagotovo tudi letošnje leto zelo pridni!

Tanja Trebec BenedejčičFoto: Sebastjan Božič

JANUAR 2015 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MLADARIJE | 4948 | MLADARIJE | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | JANUAR 2015

HVALA TI, PSIČEK PIKIČ!V okviru projekta Tačke Pomagačke, ki poteka na naši šoli, je tudi učence 2. razreda v času podaljšanega bivanja obiskal in navdušil terapevtski psiček Pikič z Andrejo Lenassi. Zbrala sem vtise učencev in sami se lahko prepri-čate, kako lepo smo se imeli. - Zelo je bilo zanimivo, ko sta prikazala pesmico Kuža pazi. Zelo sta bila pridna, zato vama pošiljam lepe pozdrave in želim uspešne dneve še naprej. Mija M.- Najlepše mi je bilo, ko sem božal Pi-kiča. Nijan- Zelo mi je bilo lepo s tabo, Pikič. Miha- Všeč mi je bilo, ko smo ga božali. Hvala, da si nas obiskal, Pikič. Enej- S Pikičem mi je bilo lepo. Pokazal nam je, da zna veliko dobrih trikov. Anika B.- Zelo je bilo lepo, najlepše pa, ko sem ga božal. Jan- Meni je bilo zelo lepo zato, ker je Pikič izvajal dosti zanimivih trikov. Tine- Ko je Pikič prišel k nam, sem vedela, da bo zelo lepo. Najlepši del mi je bil, ko

sta gospa Andreja in Pikič pokazala tri-ke. Pikiča smo lahko pobožali. Prebrali smo tudi Pikičeva navodila, ki smo jih potem vsi izvedli. Listke smo spravili nazaj v njegovo vrečko. Maša- Današnje srečanje s Pikičem mi je bilo zelo všeč. Ko smo izvlekli listič, smo ga prebrali in naredili, kar je pisalo na njem. Tudi pobožali smo ga, mu peli pesmice in plesali. Tudi on nam je za-plesal lep ples. Mija H.- Pikič je bil prijazen do vseh. Pokazal nam je trik z gospo Andrejo. Vsi smo ga pobožali. Andreja nam je povedala, da je mešanček. Urška N.- Pikič, s tabo mi je bilo všeč. Melanija- Lepo je bilo, ko se je vrtel v krogu. Ga-šper- Pikič je zelo izučen, priden in luškan. Urška G.- S psičkom mi je bilo lepo in želim, da pride še kdaj. Dino- Najlepše mi je bilo, ko smo izžrebali listek in ga prebrali. Teja

- Ne vem sigurno, ampak meni se zdi, kot da me ima Pikič rad, in si želim, da bi nas še kdaj obiskal. Filip- Zelo sem se imel lepo s Pikičem. On je bil prijazen do mene in jaz do njega. Imela sva se lepo, pa čeprav mi ni dal tačke in me ni ubogal. Žan- Vse najlepše ti želim, Pikič in gospa Andreja. Zelo mi je bilo všeč. Hvala obema. Hanna- Najlepše mi je bilo, ko je gospa An-dreja zapela o kužku. Hvala, gospa An-dreja. Zarja- Najlepše mi je bilo, ko je Pikič naredil trik. Hvala, Pikič, da si nas obiskal, in hvala, Andreja. Eneja

Naj dodam; tudi meni je bilo v veliko veselje, da sem bila v vajini prijetni in zanimivi družbi. Iskrena hvala za vajin obisk ter veliko takega zanosa in elana še vnaprej vama želim. Branka Ivančič

OTROCI IMAJO PRAVICODO POČITKA, PROSTEGA ČASA, IGRE IN RAZVEDRILA

Otroci od rojstva do 3. leta potrebujejo našo nego, da zadovoljimo vse njihove potrebe.

Od 3. leta naprej pa je treba do vstopa v šolo otroka primerno usposo-biti, da bo funkcionalno odrasel in da bo lahko

uspešno deloval v družbi, kot pravi antropologinja dr. Vesna Vuk Godi-na, kar pomeni, da moramo s svojo vzgojo že zelo zgodaj pričeti spod-bujati in razvijati otrokove socialne veščine. Otroci se rodijo dobri in nedolžni in vsak otrok na svoji poti srečuje edin-stvene izzive. Starši jim lahko poma-gamo, da se spoprimejo z različnimi ovirami, ne moremo pa jim odvzeti njihovih edinstvenih izzivov in jih pri-krajšati za lastne izkušnje. Pomagajmo jim, da se razvijajo ob odzivih na ži-vljenjske izzive, se z njimi spoprimejo in jih uspešno obvladajo. Nudimo jim možnost, da se preizkusijo tudi brez nas. Zdravo odraščanje pomeni za vsakega otroka nujno tudi čas preizkušenj. Ko se uči sprejemati in upoštevati ome-jitve, ki mu jih začrtajo starši in svet, razvija bistvene življenjske veščine, kot so sprejemanje, sodelovanje, ustvar-jalnost, odpuščanje, sočutje, pogum, vztrajnost, samospoštovanje, samo-kritičnost, samozadostnost, neodvi-snost…Na Medobčinskem društvu

prijateljev mladine Sežana organizira-mo za otroke in mladostnike Krasa in Brkinov v času počitnic različne oblike družbenega varstva, izvirne in vsebin-sko bogate programe, ki jim omogočajo pozitivno in vsestransko osebnostno rast. Prostočasne vsebine potekajo po vnaprej predvidenem pedagoškem pro-gramu in pod strokovnim vodstvom usposobljenih vzgojiteljev in mentor-jev, ki s svojim strokovnim znanjem in izkušnjami pri otrocih razvijajo pozi-tivne lastnosti, socialni čut, jih navajajo na sprejemanje ustreznih vedenjskih vzorcev, na dostojne odnose med vr-stniki in spoštovanje drugačnosti.Letovanje brez staršev, v skupini z vr-stniki in pod budnim očesom mentor-jev je zagotovo odlična priložnost za izkustveno učenje in vzgojo. Znotraj življenja v skupini se otrok uči spošto-vati skupna pravila in dogovore, različ-ne interese, pravice in dolžnosti. Preko iger in drugih dejavnosti se povezujejo otroci različnih starosti, iz različnih so-cialnih okolij, pridobivajo nove izku-šnje, razvijajo svojo kreativnost, tkejo nova prijateljstva in širijo svoja obzor-ja. Na letovanjih je veliko priložnosti, da si otroci ustvarjajo lastno identiteto, neodvisno od vloge, ki jo sicer imajo v šoli oz. v domačem okolju.Po napornem šolskem letu so rekrea-cija, razvedrilo, celodnevno počitniško varstvo ali letovanja na morju in v hri-bih ne samo odlična ampak tudi zdrava sprostitev.

DATUMI LETOVANJ 2015:* 5-DNEVNO LETOVANJE V KRANJSKI GORI za predšolske otro-ke, ki letos vstopajo v osnovno šolo od 5. do 21. junija 2015. V kateri izmeni bo letoval vaš otrok, boste pisno obve-ščeni.* 8-DNEVNO LETOVANJE ZA OTROKE od 1. do 6. razreda v Otro-škem centru Pacug pri Strunjanu: od 23. do 30. julija 2015 * 8-DNEVNO LETOVANJE ZA OTROKE IN MLADOSTNIKE od 7. razreda dalje v Materadi pri Poreču: od 25. julija do 1. avgusta 2015Zdravstveni regres lahko uveljavljajo otroci in mladostniki do 18. leta staro-sti za letovanje na morju, KI SO BILI MED ŠOLSKIM LETOM VEČKRAT BOLNI ALI IMAJO POGOSTE ZDRAVSTVENE TEŽAVE. * CELODNEVNO POČITNIŠKO VARSTVO od 29. junija do 17. julija 2015 za otroke od 1. do 4. razreda v Sežani, Divači, Komnu in Hrpeljah. Informacije in prijavnice o vseh programih dobite na sedežu Medob-činskega društva prijateljev mladine Sežana ali na tel. št. 05 / 734 14 86, 05 / 730 13 40 ali na spletni strani www.mdpm.si.

za Medobčinsko društvo prijateljev mladine Sežana Ana Pangos

MDPM Se✏ana, Partizanska 18, 6210 Se✏ana

Tel. 05/7341486 [email protected]

TRR: 0317 9100 0002 015

Zlata je misel, da nismo sami na poti ...Topla je roka, ko srečo lahko začuti vsak ...Možne so želje, če kdo uglasi z nami korak ...

ZAHVALAPodjetju ECOWASH d.o.o. iz Hrpelj se iskreno zahvaljujemo za dragoceno donacijo 400 evrov v šolski sklad. Z vašo pomočjo bodo tudi učenci, ki zaradi socialnih razmer ne preživljajo brezskrbnega otroštva, pojedli malico ali kosilo, doživeli polnost šolskega izleta ali se udeležili šole v naravi.

Hvala, ker ste prisluhnili naši prošnji.

Učenci in kolektiv OŠ Dragomirja Benčiča - Brkina Hrpelje

Res, malo je potrebno, da prižgeš tiste prave iskrice sreče v otroških očeh, da si "kriv", da toliko srčk hitreje bije, da to-liko rdečih ličk žari od pozitivne energije in da toliko ročic neutrudno udarja v ritmu tvoje melodije ... Dragi Jadran, ker si nam pripravil tako prijetno presenečenje, se ti iskreno in toplo zahvaljujemo vsi prisotni na našem predprazničnem druženju. Učenci 2. razreda v času podaljšanega bivanja z učiteljico Branko

KAKO MALO JE POTREBNO ...

GIBALNE URICE

Veseli december, veliko različnih de-javnosti: okrasitev novoletne jelke, pe-tje pesmic, branje pravljic, ogled gleda-liških predstav, igra z novimi igračami, skratka dopoldnevi z otroki, polni lepih in prijetnih doživetij. Zaposleni v eno-ti pa smo si popestrili tudi popoldan in se skupaj odpeljali na bowling. Med nami je bilo malce tekmovalnega duha, predvsem pa je bil večer namenjen dru-ženju.Za enoto, Romana Dujmovič

JANUAR 2015 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MLADARIJE | 5150 | MLADARIJE | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | JANUAR 2015

SNEŽAKI V VRTCU MATERIJASnežaki so nas v veselem decembru spremljali vsepovsod. Najprej nas je v vrtcu pričakala novoletna jelka – sne-žak. Zanjo so poskrbeli kdo drug kot navihani palčki, pomočniki Dedka Mraza, ki so nam tisti dan tudi zaklenili vrata ene igralnice. Ko smo po vseh pe-ripetijah končno dobili ključ, smo imeli kaj videti. Mize, ki so se kar šibile od dobrot so nam polepšale začetek dneva. Presenečenj pa še ni bilo konec, isti dan smo si ogledali še lutkovno predstavo » SNEŽAKI KORENJAKI«, ki so nam jo zaigrale kar naše mame. Palčki so nas s svojimi presenečenji razveseljevali ves december. Tako so nas najprej obiskali dijaki SVŠ Veno Pilon iz Ajdovščine s svojo igrico o burji, v gasilskem domu pa smo si ogledali nastop mladih igral-cev KD Povir – z igrico »DOBRI SNE-ŽAK« so nas vse navdušili. Najbolj težko smo čakali obisk Dedka Mraza, ki nas je vsakega posebej obdaril, ni pa pozabil niti na igrače za obe skupini v vrtcu.Kdo ve, če niso palčki poskrbeli tudi za sneg, ki nas je razveselil v zadnjih dneh preteklega leta?Lep pozdrav iz vrtca Materija.Strokovne delavke vrtca

ČESTITAMO ALJI CERGOL!Alja Cergol iz Slivja se je 1. decembra lani udeležila mednarodnega tekmo-vanja mladih glasbenikov v Trstu, na katerem je s svojim nastopom osvojila 84 točk in s tem 4. mesto. Za lep uspeh ji iskreno čestitamo! Pred dvema leto-ma pa je osvojila srebrno medaljo na mednarodnem tekmovanju Tomaž Holmar v Naborjetu v Italiji. Alje še nismo pobliže spoznali, zato smo ji ob tej priložnosti postavili nekaj vprašanj:

Koliko časa igraš klavir in kje se izo-bražuješ?Klavir igram že pet let, obiskujem pa Glas-beno šolo Sežana, Oddelek Hrpelje, pri učiteljici Barbki Jahn. Zakaj si izbrala klavir? Te je morda kdo navdušil?Klavir sem izbrala, ker mi je preprosto všeč že od malega.Koliko vadiš in kaj najraje igraš? Vadim skoraj vsak dan, najljubše pa so mi sonatine in etude.Katere melodije si izbrala za nastop v Trstu?V Trstu sem igrala Schumannovo »O tujih deželah in ljudeh«, Czernyevo »Etuda« in

Clementijev »Valček«.Kako si se počutila na nastopu, si imela kaj treme? Rada nastopaš?Na nastopu sem imela malo treme, ven-dar ni bilo hudo, saj zelo rada nastopam.Si predstavljaš klavir v svojem življe-nju v prihodnosti? Kako?Klavir bo obvezno v mojem življenju v prihodnosti, mogoče bi bila lahko celo pianistka.

Alja, hvala za pogovor. Želim ti še veli-ko veselja in uspehov v tvojem glasbe-nem udejstvovanju!Ester Mihalič

GLASBENO DOPOLDNE V VRTCU

V vrtcu smo si nek decembrski dopoldan popestrili s povabilom Jadrana Ivančiča. Skupaj smo zapeli ob kitari in na koncu poslušali še duet, ko sta zaigrala skupaj z vnukom Juretom. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo Jadranu za obisk in prijetno druženje. Martina Hrvatin

JANUAR 2015 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | ZA VSAKEGA NEKAJ | 5352 | ZA VSAKEGA NEKAJ | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | JANUAR 2015

Stara fotografijaStaro fotografijo iz prejšnje številke, zadnji prispevek v tej rubriki, je prepoznala Alenka Škapin in nam poslala krasen ter natančen odgovor z veliko podatki. Odličen za zaključek te rubrike. Takole pravi: 1. fotografija je bila posneta v Rodiku pri rodiški cerkvi, dne 26. 9. 1997 2. na fotografiji sta NEW SWING QUARTET iz Celja in rodiški oktet KRES3. koncert, ki ga je organiziralo TD Rodik, je bil posvečen trem obletnicam, in sicer - 120. obletnica ustanovitve prosvetnega društva “Josip Jurčič” iz Rodika, - 350 let domače cerkve, - 50. obletnica priključitve Primorske k matični domovini.Rodiški oktet, ki je na žalost deloval malo časa, je zapel uvodni pesmi koncerta: Prešernovo Zdravljico - himno in Ipavčevo Slovenec sem. Po zaključ-ku koncerta je takratni župnik v Rodiku Milan Pregelj predstavil knjigo, ki je izšla ob 350-letnici domače cerkve “Rodik med Brkini in Krasom”, v kateri je tudi sam sodeloval. NEW SWING QUARTET se je odpovedal delu honorarja v prid Vrtca Hrpelje. Vrtcu je tako TD kupilo fotokopirni stroj.Toliko na kratko iz moje zakladnice spominov, ki jih je še veliko.Lp, Alenka ŠkapinGe. Alenki Škapin se zahvaljujemo za odgovor in pošiljamo simbolično nagrado. Še enkrat se avtorju rubrike Zvonetu Lukovcu toplo zahvaljujemo za sodelovanje vsa ta leta in številne zanimive fotografije!Uredništvo

Kdo prepozna predmet na sliki?S prvo številko v novem koledarskem letu začenjamo z novo ugankarsko rubriko, v kateri lahko sodelujete vsi – objavimo fotografijo starega predmeta in sprašujemo: kaj je na sliki, kdo je predmet uporabljal, kje, kdaj, za kakšne namene … skratka karkoli zanimivega o predmetu. Odgovore sporočite v uredništvo na telefon: (05) 6800 150 oziroma po elektronski pošti: [email protected]. Prvi, ki bo poslal pravilni odgovor, bo prejel privlačno priložnostno na-grado.Uredništvo

Praznični prahEma sedi na stolu in brezizrazno gleda skozi okno. Njen obraz pepelnato siv, porde-le oči, neurejeni lasje. Za oknom so na dvorišču ljudje. Nekaj jih ima obiske, drugi se sprehajajo z medicinskimi sestrami. Iz njenih oči sta izginila lesk, igrivost. Njen širok nasmeh je postal kot pri stokrat poslušani pesmi Ditke Haberl 'čisto grenak'. V ušesih ji zazveni: »Prišel je kakor veter, v sanjavi svet želja, odkrila sem ljubezen, ki v pesmih je samo. V obleki beli srečna, zaplavala v nov svet, a ljubil ni le mene. Življenje teče in nič ne reče, samo nasmeh je bolj grenak.« Tukaj je zaradi poskusa samomora. Z avtom se je hotela načrtno zabiti v drevo. Dobro, da ji je v tistem trenutku skozi možgane švignila misel na sina. Zavrla je pri visoki hitrosti, vrglo jo je s ceste na travnik. Avto je bil močno poškodovan, ona psihično desetkrat bolj. Zdravnica jo je poslala na zdravljenje. 'Pa saj je obljubil, da bova skupaj.' V Ljubljani jo je peljal v stanovanje, kjer naj bi živeli z njenim sinom ter njegovimi hčerami. Pod tušem sta se nežno ljubila. V dnevni sobi sta objeta gledala razsvetljen ljubljanski grad. »Povedal sem jim, da bom živel s tabo! Še močneje sta se objela. Medicinska sestra prinese tableto Zoloft. »Spijte z vodo in pojdite vendar malo na zrak!« Ema spije tableto in nadaljuje apatično gledanje skozi okno. On je bil v sprevodu za otroke Dedek Mraz, ona medvedka. Štirinajst dni sta skupaj razveseljevala otroke, zadnji dan ugotovila, da sta zaljubljena. Načrtovala sta skupno prihodnost. Pre-več novoletno sladkobno? Mogoče bi se rajši spoznala na kresno noč. Ob kresni noči se dogajajo same lepe, čarobne stvari. Bi se drugače končalo? Bi ravno tako izginil, ko bi bilo treba izpolniti realne dogovore? Gospod Dedek Mraz je izginil. Nedosegljiv na telefon, nasploh nedosegljiv. Vzeli jelenčki? Počuti se izrabljeno, izigrano, zapuščeno. Kot žival, ki jo ljudje odložijo sredi gozda, ko se je naveličajo. Visok, postaven gospod z mobitelom v roki in stalnimi skrbnimi klici otrok, žene. Kdo ga ne bi vzel za moža? Na zmenku je zazvonil telefon: »Ja, draga, še vedno delam, pridem malo kasneje.« Skrivni pobegi na morje, romantični ples ob šumenju valov. Kako je bila srečna! Sreča je iz vsake pore telesa sijala iz nje. Ema bi ga ob nenadni prekinitvi stikov najraje pretepla, povozila z avtom, ubila, a ga nikjer ni bilo. Dobro se je umaknil v votlino svoje druge zgodbe ži-vljenja. Njena čustvena bolečina se je ob zapustitvi povezala s telesno boleznijo. Prestala je težavno operacijo. Sto notranjih šivov ob odstranitvi organa jo je peklo močno kot srčna rana. Ob razvezi lastnega zakona je doživela veliko groženj, agresije, strahu. Iskala je kotiček, kjer bo njen dom s sinom. Na srečo ga je našla. Solze ji tečejo kot potok. Kako te lahko človek premami, preslepi ter izgine! Zapusti brez razlage. 'Spet prividi! Vidim ga z avtom na cesti, slišim njegov glas. Tudi prvi fant me je prevaral, težko sem ga pre-bolela. Duša mi je od hudega skoraj izdihnila. Kmalu zatem je umrla mama, nato še oče. Preveč stresov ter smrti za dekle okoli dvajsetih let.' Pritisne gumb, da ji sestra prinese pomirjevalo. V omami si Ema zaželi, da je dolgo časa nihče ne zapusti. Življenje teče in nič ne reče, samo nasmeh je bolj grenak.Fanči Klobučar

JANUAR 2015 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | ZA VSAKEGA NEKAJ | 55

Ko se mi nabere preveč vsega in ko je treba s sebe sprati vse strupe tega sve-ta, ki so se nabrali medtem, si z velikim veseljem privoščim savno. Navadno ti ponujajo tri ure pa še bazen obenem, a za čofotanje v preklorirani vodi mi rav-no ni. Ampak nočem o tem. Tri ure, ki ga namenim samoizparevanju, mine v treh minutah. Ne mine. Zažmigneš in ga ni. Na enak ali še hitrejši način mi mine čas v družbi dragih ljudi. Potem pa doživiš prometno, izgubljaš se v ve-soljskih dimenzijah od bolečin in takrat je čas nepremičen, trajen. In lahko te v sekundi več ni. Henry van Dike je rekel, da je čas prepočasen za tiste, ki čakajo, prehiter za tiste, ki se bojijo, predolg za tiste, ki žalujejo, prekratek za tiste, ki se veselijo, toda za tiste, ki ljubijo, je čas večnost. In strinjam se v popolnosti z njim.

Notranji čas je pokoren le svojim la-stnim, skrivnostnim zakonom. Pravza-prav nam je mnogim najbližja najbolj zlajnana izkušnja, da ga vedno primanj-kuje. Vendar ... ali ga nimamo prav vsi v enakem deležu, 24 ur dnevno? Pa še tako dolgo življenjsko dobo nam veso-lje podarja ... Torej?!? Nenehna naglica jemlje pogled v prihodnost, ali če ta že je, je izbuljenook. Pravi občutek časa nastaja globoko v zavesti, kjer deluje notranji čas. Že veliko let tega ali reci-mo takoj po birmi, ko je bilo leta nazaj skoraj obvezno birmansko darilo roč-na ura, sem taisto kazalčno napestnico dala v predal in pozabila nanjo. Nekoč sem si jo »za foro« nadela, pa vseeno spraševala ljudi naokoli (takrat v prej-šnjem kamenem stoletju, ko še ni bilo mobilnih telefonov J), koliko je ura.

Nakar sem jo prepustila predalu, da jo ljubkuje dalje, in morda je še danes v kakem njegovem kosmatem kotičku doma, kjer meri minute simpatičnim pršicam, kaki srebrni ribici in drugi mi-kroskopski golazni podobnih sort. Am-pak ... sprašujem se, zakaj nimajo po-temtakem upokojenci nikoli časa? Na primer moja mama. Ali druge mame in tatoti in none in nonoti in še vsi ostali vred. Zadnjič sem ji v šali rekla, da si bom pisala seznam vseh izgovorov, ki jih ponuja, ko se ji mudi. Za šalo. Kar tako. Razlike so v nas samih. Nekateri ljudje so polni miru in svetlobe in ve-ste, zakaj je temu tako? Ker obvladujejo logistiko časa. Kako čudno zveni vse to, pa kaj. Sekundni kazalec je stvar seda-njosti. Ali kot je Nives rekla pred časom na svoji razstavi: biti čim bolj »tukaj in zdaj«. Če vprašate Ajmare po preteklo-sti, kažejo naprej, v smer svojega pogle-da. Menijo, da imajo prihodnost nekje za svojim hrbtom, saj je še niso videli. Ne obremenjujejo se z njo. Ravnodu-šni so, če zamudijo karkoli. Čas je po-jav naše zavesti. In če ga »ne šljivimo«, nam ne more nič. Ljudje, ki vozijo za mano, se jezijo, ker vozim počasi. Ker se mi pravzaprav nikamor ne mudi. Vsepovsod pridem pravočasno, mor-da še prej. Velikokrat marsikomu tudi sama bleknem, da bi dan moral imeti 72 ur, da bi v njem lahko počela vse, kar me zanima. Pa je že prav, da jih ima le toliko, kolikor smo mu jih določili. Knjiga je razdeljena v tri razdelke. V prvem obravnava notranji čas in po-stopke, ki v možganih skrbijo za ob-čutenje časa, pa še dodatek poskusov za domačo rabo. V drugem razdelku opisuje naše odzive na časovni utrip v

okolju, v tretjem pa se posveča kozmič-

nim razsežnostim časa in vpetosti po-sameznika v razvoj celotnega vesolja. Vsakdo od nas se premika v svojem vesolju. In vsi se premikamo v enem. Se vam je kdaj zgodil časovni mrk? In se vam zgodi, da se prebudite brez bu-dilke? Seveda se vam. Telo in intuicija sta popolna instrumenta za merjenje časa, vendar nam v divjini ali v popol-ni temi ne bi veliko pomagala. Zatorej: popolnoma od nas je odvisno, kako čas želimo doživljati. In vsaka naša celica (imamo jih pa menda okrog dvesto milijard), naj se sliši še tako neverje-tno, vsebuje svojo lastno notranjo uro in lastni mehanizem za merjenje časa. No, kakorkoli že, ameriški nevrobiolog Joayuin Fuster je prišel do odkritja, da določene sive celice postanejo dejav-ne vsakokrat, ko pride do primerjave med »naj bi« in »je« neposredno izte-čenega časa. Isti nevroni omogočajo, da zmoremo nekoliko počakati in se nato odzvati v pravem trenutku. Ali nismo popolni stroji? Med mnogimi poseb-nostmi našega doživljanja časa je še posebej fascinantno ravno zavedanje, da čas beži, saj podaljšuje njegovo ob-čutenje. Sama pa pravim, da je merilo za čas odvisno do tistega, ki ga meri in doživlja.

Zato vam želim obiiiiloooo dolgokrat-kega časa, takega torej, kakršen vam odgovarja. Vsekakor pa: izkoristite ga na najboljši možni način. Če se le da, srečno in nasmejano, Patricija Dodič

54 | ZA VSAKEGA NEKAJ |

Čas - snov,iz katere je življenje; navodilo za uporaboStefan Klein, Založba Obzorja, 2007, prevedla Herta Orešič, Maribor

Za ljube knjigoljubePravijo, da je znanost na splošno najprožnejša človeška dejavnost, saj nova in nova odkritja v hipu ovržejo trditve, ki so še do nedavnega veljale za svete. Zgodovina se v zadnjih časih kaže kot zelo zanimivo področje, pred-vsem zaradi novih odkritij ali izhodišč, ki drugače osvetlijo že sprejeta zgodo-vinska 'dejstva'. Vemo, da zgodovino pišejo zmagovalci in da jo je vedno mogoče tolmačiti z različnih zornih kotov, a najbolj fascinantno je to, kako se nekatere 'resnice' obdržijo celo več-nost. Nikomur še na misel ne pride, da bi podvomil vanje, saj je vendar vsem jasno, kako je bilo.Med temami, ki dvigujejo prah v zgo-dovinskih krogih, so gotovo piramide, kjer nove raziskave in odkritja počasi najedajo zacementirano prepričanje, 'da so jih zgradili faraoni za svoje grob-nice in da so njihovi sužnji dolga leta ročno zlagali ogromne kamnite bloke na kup'. Kaj pa to, da se je človek raz-vil iz opice? Kljub temu, da imamo po-dobne gene, znanstveniki opozarjajo na 'manjkajoči člen' med človekom in opico. Tudi Darwinova teorija o borbi za preživetje, kjer preživijo le najmoč-nejši, se je zamajala zaradi novih hipo-tez. Tokrat pa pokukajmo v mit, ki prav tako dobiva razpoke. To je mit o Krišto-fu Kolumbu. Verjamem, da lahko vsak med nami kot iz topa izstreli, da je bil morjeplovec Kolumb neustrašen junak, ki je preplul Atlantik in odkril Novi svet ter s tem dokazal, da je Zemlja okrogla. Drži ali ne drži? No, Atlantik je res pre-plul, kaj pa ostalo?Pa pojdimo lepo po vrsti. Leta 1491, torej v Kolumbovem času, nihče, ki je imel vsaj malo izobrazbe, ni mislil, da je Zemlja ploščata. Ideja, da so v pred-kolumbovskem obdobju mislili, da je Zemlja velika ravna plošča, je nastala v 18. stoletju kot plod napačnih domnev nekaterih zgodovinarjev, ki so to ide-jo razširili na druge zgodovinarje, ti na učitelje v šolah in tako se je prijela. Tako Kolumb kot tudi španska kraljica sta vedela, da je Zemlja okrogla, saj so to Stari Grki dokazali že 2 tisoč let pred dnevom, ko je Kolumb prvič razvil ja-

dra. Tudi 'odkritju' Novega sveta z da-našnjega gledišča ne moremo reči od-kritje, saj so domorodna plemena tam živela že 14 tisoč let pred Kolumbom. Po znanih podatkih je na Novi svet okrog 500 let pred Kolumbom priplul že Leif Ericson, nordijski Viking, ki je s svojo ladjo pristal na ozemlju današnje Kanade. Ste že slišali zanj? Verjetno ne, saj ga splošni zgodovinski učbeniki gladko ignorirajo.Zgodba o Kolumbu in njegovem sreča-nju z domorodci iz plemena Lucayo, ki so živeli na ozemlju današnjih srednjea-meriških Bahamov, je ne samo drugač-na, ampak tudi precej kruta. O njej v svoji knjigi Ljudska zgodovina Združe-nih držav Amerike (A People’s History of the United States) piše tudi Howard Zinn, ugledni ameriški zgodovinar, pis-atelj, družbeni kritik in aktivist. Pa poglejmo. Leta 1493 so si od prve plovbe do Novega sveta veliko obetali, vendar ni prinesla večje koristi. Ko-lumb se je zavedal, da je njegovo odkri-tje pomembno tako zanj kot za špansko kraljico, vendar se je bolj kot osvajanju novega ozemlja posvečal iskanju zlata. K temu so ga spodbudili prav domo-rodci, ki so okrog vratu in na drugih delih telesa nosili zlato okrasje, kar je Kolumb tudi z navdušenjem zabeležil v svoj dnevnik. Domorodce Lucayo je opisal kot zdrave, gostoljubne in pri-jazne ljudi, saj so mu ob prihodu pri-zadevno pomagali rešiti ladjo Santa Maria, posadko in tovor, ko je doživela brodolom. Ob svoji prvi vrnitvi v Špa-nijo je Kolumb na krov vzel 25 domo-rodcev, a jih je pot preživelo le sedem. Svoj zapis v ladijski dnevnik je samoza-vestno zaključil: »Vse domorodce sku-paj bi si lahko podredil s samo petnaj-stimi možmi in z njimi bi lahko počel, kar bi se mi zljubilo.« Po prihodu domov je kraljico očaral s pripovedjo o bogatem Novem svetu, polnem zlata in drugih dobrin, zato mu je ta za naslednjo pot zagotovila 17 ladij in 1500 mož ter ga opremila z velikim številom mečev, samostrelov in topov. Kolumb je odplul nazaj do Novega sveta in tokrat od domorodcev zahte-

val, naj mu predajo vse zlato, hranijo njegove može, poleg tega pa bi morali dovoliti, da njegovi možje spijo z žena-mi domorodcev. Ko so odposlanci ple-mena Lucayo zahtevo gladko zavrnili, so jih Kolumbovi možje napadli, jim odrezali ušesa in nosove ter jih poslali nazaj v vasi kot opozorilo drugim. Se-veda so se domorodci uprli, Kolumb pa je priložnost izkoristil za napad in z ve-liko premočjo v tej zelo kratki bitki tudi zmagal. Lucayski bojevniki so bili pobi-ti, saj so se branili le s kopji, kamenjem in drugim primitivnim orožjem. Po pripovedi očividcev naj bi Kolumbovi vojaki ranjene domorodske bojevnike prepustili svojim sestradanim psom, ki so jih trgali še pri živem telesu. Ne glede na zmago Kolumb zlata takrat še ni uspel dobiti, domov pa se nikakor ni želel vrniti praznih rok. Zajel je okrog 500 domorodcev, jih vklenil v podpa-lubju ladij, te pa so jih odpeljale v Špa-nijo, kjer so jih nameravali prodati kot sužnje. Plovbo jih je preživelo le okrog 300. Drugih 500 domorodcev so zasužnjili kar v Novem svetu, kjer so morali skr-beti za Kolumbove može, jih hraniti in celo prenašati na hrbtu. Vse, ki so po-begnili, so ulovili, za zabavo pa muči-li in vrgli psom za hrano. Ves ta čas je Kolumb domorodce izkoriščal kot de-lovno silo za pridobivanje zlata. Da bi zadevo pospešil, je vsem, ki so mu pri-skrbeli večje količine zlata, v zameno dal obesek, ki so ga morali nositi okrog vratu in so bili tako oproščeni dela za krajše obdobje. Po poteku obdobja so morali domorodci spet prinesti zahte-vano količino zlata, sicer so bili kazno-vani, tudi s sekanjem roke. Počasi se je zlata nabralo dovolj, da je bil Kolumbov pohlep za silo potešen. Zapisi še odkri-vajo, da je Kolumb za nagrado svojim poveljnikom 'podarjal' mlade domo-rodke, ki so morale biti njihove spolne sužnje. V enem od pisem, poslanem v Španijo leta 1500, se je svojemu prija-telju pohvalil, da deklice, stare od devet do deset let, uporabljajo kot plačilno sredstvo in da je povpraševanje po njih veliko.

Minutka za miselRAZPOKE V MITIH – JE KRIŠTOF KOLUMB RES JUNAK?


skušam poiskati odgovore na življenjska vprašanja, o smislu trpljenja, najti moč za odpuščanje in ljubezen do sočlove-ka. V njem se trudim poiskati, kaj prav meni govori Bog, s čim me nagovarja. Sveto pismo je knjiga, ki je aktualna tudi za današnji čas, saj pri prebiranju opa-zimo, da so se ljudje v davni preteklosti srečevali s podobnimi problemi kot mi danes.« Nataša Rojc

»Branje Svetega pisma nama pomeni spoznati Božjo besedo, ki nas vodi po vsakodnevnih poteh našega življenja ter nam daje vsebinsko in duhovno pomoč.« Dušan in Dragica iz Dan pri Divači»Sveto pismo je velik dar človeštvu, ker ima v sebi ljubezen in daje življenje. Mi-slim, da prihaja čas, ko se veča zanima-nje za njegovo vsebino.« Jana Barba»Sveto pismo je neprecenljivi zaklad

Božje besede, ki me usmerja in čudovito vodi skozi življenje.« Nataša Belčič

»Sveto Pismo, dar Modrosti, je vrednota. Razsvetljuje uma, volje moja pota. Je vodilo hrepenenju in iskanju. Je vabilo, moč do cilja v spoznanju.«Vid Premrl

ElECtRO ligHt/NiNg HEAliNg

Sem Tomaž Žnidaršič in rad bi pred-stavil svoje delo in namen, zaradi ka-terih sem poklican. Delovati želim po načelu »pomagati ljudem«, kar je naj-višje dobro, zaradi katerega tako jaz kot moje delo lahko dobita najvišji pomen. Ukvarjam se z različnimi oblikami alter-nativnih metod, kot so samozdravljenje in razne oblike samopomoči, ker verja-mem, da so to tehnike in metode, zara-di katerih si lahko pomagamo sami, ko zataji ves zunanji sistem. Ljudje pose-dujemo orodja in principe samopomo-či. Sočutje je tu ključnega pomena, saj igra v naših življenjih poglavitno vlogo pri osebnostnem razvoju in posledično zdravju. Živimo v precej hitrem tem-pu s hitrim napredkom, ob vsem tem pa zanemarjamo lastne potenciale, la-stno zdravje, od preprostih osnovnih do zahtevnih dolžnosti vsakega posa-meznika do samega sebe. Naše zdravje je naša odgovornost in pomembno je biti strpen in sočuten do samega sebe

in seveda do drugih. Sem raziskovalec in osebna pot me je pripeljala do tega, da ozaveščam in predavam ter poma-gam. Sam gradim in obravnavam dru-ge skozi celostni vidik samozdravljenja in samopomoči. V višja zavedanja se poglabljam preko avtohipnoze, hipno-ze in bioenergije. Hipnoza je naravno stanje zavesti, pri katerem gre za naš notranji globlji stik, kjer se telo spro-sti, um umiri. Gre za okolje globoke sproščenosti in dela na sebi, kjer lahko spreminjamo praktično vse. Vse znanje in vedenje nosimo sami. Naše misli so močno orožje v samorazvoju. So kon-strukti, principi ali miselne forme. Vse je energija. Ali pa misel, ki je pozitivno ali negativno obarvana. Preprosto vse, kar mislimo, to smo. Imamo programe in miselne enote, t. i. vzorce, ki mar-sikdaj dušijo lastno notranjo podobo. Negativno delovanje gre potemtakem v smeri težkih občutkov, emocij in čustev in ves komplementarni sistem ogrozi

posledično naše zdravje in samorazvoj. Ozaveščam in predavam o delovanju in učinkih manipulacije na osebni ravni in v odnosih z drugimi. Povečini gre pri manipulaciji za škodljive programe, ki iz ozadja lahko delujejo s pogubno mo-čjo na duhovni in celostni ravni, saj je vsaka misel učinek – in prav je naučiti se prepoznati vse vrste manipulacij in zunanjih dejavnikov, ki vplivajo na nas. Manipulacija je lahko zavita v dopadlji-vo obliko, ki v končni fazi ogrozi naše zdravje. Gre za zelo širok pojem, ki se pojavlja v odnosih na osebni ravni na področju psihologije, tehnike, znano-sti, gospodarstva, religije in nenazadnje politike ter zdravstva. Naj gre za velja-ke ali za posameznike, ki so obsedeni z željo po kontroli, najsi bodo to starši, partnerji, delodajalci, politiki, oglaše-valci, zdravilci, pisci, kdo drug ali ne-nazadnje mi sami. Obstajajo ljudje, ki škodujejo in ne mislijo, in takšni, ki to počnejo pozitivno in 'popravljajo' za rušilneži. Če bi kdajkoli želeli spre-govoriti o tem, če si želite izvedeti, kaj oz. kdo vas »martra«, ali je to iz tega ali onega življenja, ali vas je kdo uročil, ali ste se morda sami nekje zavozlali, sem na voljo, da vas določenih negativnosti osvobodim.

V kolikor se mi želite oglasiti, pišite na ELECTRO LIGHT/NING HEALING [email protected] ali pa pokličite na 051 672 321. Sicer pa bom v bodoče poskušal osveščati s po-močjo člankov in predavanj. Ob tej priložnosti vsem bralcem Občinskega glasila voščim SREČNO 2015. Tomaž Žnidaršič

Poleg zasužnjevanja, ki je povzročilo tudi občutno neravnovesje v pridelavi hrane in obdelavi zemlje, so število do-morodcev zdesetkale še norice in druge nalezljive bolezni. Po ocenah zgodovi-narjev naj bi tako v obdobju petdesetih let po prihodu Kolumba umrlo nasilne smrti ali zaradi izstradanja približno 4 do 5 milijonov (!) domorodcev. Izvoz Kolumbovega zlata pa je povzročil tudi pravo paralizo v trgovanju z zlatom v tedanji britanski koloniji Zlata obala v zahodni Afriki (današnja Gana), kjer so afriški sužnji postali zelo iskano 'blago'. Tako Kolumb nehote postane 'starosta' čezatlantske trgovine s sužnji. Krištof Kolumb očitno ni bil junak, morda samo za španski dvor. S svojimi 'podvigi' bi se v današnjem času zlahka uvrstil med množične morilce, spolne iztirjence in sociopate. V nekem zapisu sem našla posrečeno primerjavo, da je Kolumb odkril Ameriko enako kot je meteorit odkril dinozavre. In vendar ga svet pozna kot junaka in v ZDA celo praznujejo Kolumbov dan, ker naj bi bila to tradicija. Pa niti to ne drži. Ko-lumbov dan so uvedli šele v 30. letih prejšnjega stoletja, ker so iskali kato-liškega zgodovinskega junaka, ki bi ga otroci imeli za vzor, in so od predse-dnika Roosevelta zahtevali, naj uvede njegov praznik.

Zgodovina je polna strašnih ljudi in še strašnejših dogodkov, a kjer je tema, je tudi svetloba. Tudi v tej zgodbi obstaja svetla podoba, le da je svetu dokaj ne-znana. To je Bartolomé de las Casas. Ta je svojo pot v zgodovino pričel po-dobno kot Kolumb. Bil je premožen

pustolovec, ki je odpotoval v Novi svet in si tam ustvaril plantažo s sužnji. Vendar pa je, za razliko od Kolumba, Bartolomé de las Casas doživel veliko preobrazbo v svojih nazorih. Potem ko je na lastne oči doživel grozovite poboje domorodcev, se je odrekel svoji zemlji, osvobodil vse svoje sužnje in življenje posvetil boju proti brutalni kolonizaciji Novega sveta. Za pravice domorodcev je tudi posredoval pri rimskem cesarju Karlu V. V njegovih zapisih je zasledi-ti kesanje za dejanja, ki jim je bil priča, in veliko željo, da se odkupi tako, da domorodcem pomaga. Ker se je javno zoperstavil krutosti in imperializmu španskega dvora, je kmalu zaslovel kot 'branitelj' Indijancev. Sprva je zagovar-jal možnost, da bi sužnje za delo pripe-ljali iz Afrike, vendar je kmalu uvidel, da je vsakršno zasužnjevanje ljudi zgre-šeno in se javno odrekel svojemu prej-šnjemu stališču. Postal je dominikanski pater in se ves preostanek življenja boril za enakopravnost domorodcev. Postal je prvi »uradno imenovani zagovornik Indijancev«, bil pa je tudi družbeni re-formator, zgodovinar z obsežnim zgo-dovinskim opusom in nekaj časa celo nadškof svobodne in suverene države Chiapas. Pripomogel je, da so v Španiji leta 1542 sprejeli nov zakonik za zašči-to avtohtonega prebivalstva pred izko-riščanjem. V drugi polovici življenja se je vrnil v Španijo, kjer je na dvoru sodeloval pri odločanju o domorodcih (živečih na današnjih Karibskih otokih) in jih zagovarjal kot enakopravne ljudi, ki jih nihče nima pravice podjarmiti. Na španskem dvoru je skušal doseči humanejšo obliko kolonizacije in, če-

prav mu ljudstev na območju današnjih Karibov ni uspelo obvarovati, pa so nje-gova prizadevanja prinesla izboljšave v pravnem statusu avtohtonih ljudstev na splošno. Upoštevati velja tudi to, da so se za svoje pravice na vse načine sočasno borila tudi avtohtona ljudstva. Danes Bartolomé de las Casas velja za enega od prvih zagovornikov temeljnih človekovih pravic.

Bartolomé de las Casas

Krištof Kolumb je odplul od doma in odkril Novi svet. Bartolomé de las Ca-sas je odplul od doma in odkril svojo človečnost. Kdo je tu junak?Nives Mahne Čehovin

(Viri: Howard Zinn: A People’s History of the United States; James W. Loewen: Lies My Teacher Told Me – obe knjigi uporabljata neposredne vire, kot so za-pisi očividcev, članki v časopisih in os-ebna pisma Krištofa Kolumba; http://theoatmeal.com; Wikipedia idr.)

SvEtO piSMO – bOŽJA bESEDAV nedeljo, 25. januarja, je katoliška cerkev v povezavi s praznikom spreo-brnjenja apostola Pavla praznovala ne-deljo Svetega pisma. Praznik je sklenil molitveno osmino za edinost kristja-nov, ki jih povezuje prav Sveto pismo. V župniji Hrpelje - Kozina je v teku program Delavnice molitve in življenja, ki tudi temelji na Božji besedi iz Sve-tega pisma. Za udeležence je program delavnic priložnost, da odkrivajo bo-gastvo Svetega pisma. V nadaljevanju sledi nekaj izjav udeležencev o tem, kaj jim pomeni Božja beseda, zapisana v

Svetem pismu.»Začela bom na začetku poslušanja Božje besede. Sprva je bila Božja beseda nejasna, nerazumljiva, kot kitajščina. Iz navade sem nadaljevala z branjem. Pokazala mi je dve stvari, in sicer: samo sebe -svoje srce in srce Boga - Jezusovo srce. Razkrila mi je greh, mojo nepo-polnost, moje breme. Istočasno me je opogumljala, naj pogledam na križ, da vidim, kaj se je tam zgodilo. Raz-krila mi je, da je Jezus na križu plačal za vse grehe namesto mene in da mi je oproščeno. Sledile so njegove besede:

»Vera te je pozdravila, ne greši več.« Božja beseda mi je razkrila moje-ga odrešenika in me danes kot novo stvaritev v Jezusu Kristusu usmer-ja, tolaži, opogumlja, izgrajuje, po-pravlja, nagovarja ter prenavlja mo-jega duha. Je izvir vsega dobrega. To nam je Gospod po svojih učencih pu-stil zapisano v Svetem pismu v pomoč, da bomo izbojevali dober boj vere, vero ohra-nili in en dan vstopili z njim v večno slavo. Danes je Božja beseda del mene, zapisa-na na tabli mojega srca!« Jana Rožac»Sveto pismo je zame knjiga, v kateri po-


KULINARIČNI KOTIČEK

Domači štrukljiZa nadev potrebujemo:3 velike pesti kruhovih drobtin3–4 žlice olja¾ paketa putra (maslo)cukr (sladkor)1 vaniljo (vanilin sladkor)sok 1 limone1 jajcepaket opašja (rozin)

Najprej pripravimo nadev. Vzamemo kruh od prvega dne in ga zribamo na ribežnik. Za tri velike pesti (pesti obeh rok. oz zajamemo z obema dlanema). Nikoli ne uporabimo suhih drobtin, ki jih dobimo v trgovini! Potem damo v kozico na ogenj 3–4 žlice olja (nikoli putra, ker se nam potem rado prime in zažge!) in na njem prepražimo kruhove drobtine do zlatorumene barve. Nato ¾ paketa pu-tra stopimo v drugi kozički in zlijemo v gornjo maso (pre-pražene drobtine), nato dodamo še cukr po okusu, 1 vaniljo, sok ene limone, 1 celo jajce in paket oz. par pesti opašja. Nato vse skupaj zmešamo s kuhalnico. Tako je nadev pripra-vljen. To so starinski štruklji, brez orehov, saj včasih teh ni bilo. Danes pa se lahko doda oz. primeša še 1 peščino (velika pest) mletih orehov.

Za testo potrebujemo:1 kg moke (iz tega naredimo tri štruce oz. kose štrukljev)5–6 jajc1 vanilja (vanilin sladkor)1 paketek (zavojček) kvasasol5–6 čajnih žlic cukra (sladkorja) (na eno jajce damo eno čajno žlico oz. pol jušne)1 žlica zabele (masti) ali 4 žlice olja2 žlici mleka1 žlica tople vode

Na desko ali mizo vsujemo moko in na sredi naredimo jami-co. Posebej v lončku zmešamo kvasec: 2 žlici mleka, 1 žlica tople vode, kocka kvasa. Kvas v tej mešanici razmešamo, da se zdrobi in raztopi. Ne čakamo, da vzide, ampak ta kvasec takoj vlijemo v moko. Nato dodamo v moko še cela jajca (en beljak prišparamo za namazat testo!), dodamo še olje, cukr, vaniljo, ščep soli in vse skupaj zmešamo in zamesimo v gladko testo. Nato testo pustimo, da počiva 10–15 minut. Potem na prtu testo razvaljamo na prst debelo. Stepemo od prej 1 beljak in z njim namažemo testo. In nato čez namaže-mo že prej pripravljen nadev iz kruhovih drobtin. Nato testo zavijemo, počasi in lepo pritisnemo, da se lepo drži skupaj in dobimo lepo štruco. Potem to veliko štruco na oko z dla-

njo razrežemo na 3 dele, na enake kose. Potem vsak kos štruklja zavijemo v cunjo, krpo za

posodo in na koncih krpo fanj stisnemo in ovijemo z lastikami (elastike), da

se nam krpa ne razpre. Včasih, ko ni bilo elastik, so gospodinje krpe za-šivale s sukancem (cvirnom). Nato pustimo, da štruklji, lepo zaviti v cunjo, še 15 minut počivajo.

Ta čas damo na štedilnik veliko po-sodo z vodo in jo malo osolimo. Pu-

stimo, da voda zavre. V vrelo vodo po-ložimo štruklje in pokrite kuhamo ½ ure.

Najbolje je, če imamo veliko kozico, da lahko vse štruklje naenkrat skuhamo, in da je kozica pokrita. Če ko-zica ni pokrita, pa moramo kuhati štruklje en kvart (15 mi-nut) na eno stran in en kvart (15 minut) na drugo stran (jih obrnemo).Ko so štruklji kuhani, jih vzamemo iz vode in damo na prt ter odvijemo, slečemo iz krpe, nato pa po prtu malo povalja-mo, da se voda odcedi. Štruklje se 'po starini' zreže na kose (rezine) in jé same. Po modernem pa jih lahko polijemo z na maslu prepraženimi drobtinicami. Zgornji recept nam je zaupala Marija Valenčič, Štefanjina iz

Javorja. Ta recept je prevzela od svoje mame Štefanije Klajb-sove. Domače štruklje so po starem vedno kuhali na dan pusta in te navade se gospa Marija še vedno drži. Otroke so včasih vprašali, ali hočejo pisano palico (ki so jo dela-li volarji) ali raztrganega moža (štrukelj). Seveda so izbrali slednjega. Je pa 78-letna Marija še vedno neumorna. Vsako leto 'zrana' po dva prašiča in vsak dan speče frišen kruh, za otroke in vnuke ter pravnuke pa naredi iz kruha še tič'če (ptičke). In to vse speče in skuha na šprgertu (štedilniku) na drva še iz leta 1943 in v veliki kozici, ki ju je njena mama kupila z denarjem, ki ga je zaslužila z nošenjem gob v Trst in prodajo. Ta mladi bi star šprgert že zamenjali, ampak Marija ga še vsako jutro zakuri in s tem pozdravi svojo mamo.Rubriko ureja Helena Godina

Za vsak lonec nekaj ProstataLEKARNARJEV KOTIČEK

Večkrat sem se spraševal, katere prednosti imajo manjše lekarne in lekarniške podružnice v primerjavi z velikimi, sodobnimi, pompoznimi lekarnami. Saj veste, obrambni mehanizem.Zgodi se, da pacient v manjših enotah ne dobi takoj vseh zdravil, predvsem tistih redkeje predpisovanih ali pa zelo dragih. Vselej se magistri potrudimo in jih naročimo za naslednji dan, če ne že za isti. V manjših lekarnah je tudi nabor ostalih artiklov skromnejši oz. odvisen od povpra-ševanja in obiska. V manjših lekarnah ne uspemo izdelati vseh magistralnih zdravil, saj nimamo bodisi pogojev za izdelavo, bodisi surovin.Imamo pa nekaj, česar veliki nimajo, in to je manjšo fre-kvenco obiskov in s tem večjo možnost zasebnosti. Lažje se je posvetiti pacientu in pregledati vso terapijo ter se poglobiti v možne medsebojne učinke zdravil in prehran-skih dopolnil. Poleg tega se hitreje ugotovijo morebitna neskladja, kadar gre za različne predpisovalce receptov, predvsem pa je vedno priložnost mirno in diskretno raz-vozlati kakšno globljo težavo. VAŠ LEKARNAR, Andrej Fister

PALMETO – ŽAGASTOLISTNA PALMA

Palmeto je edini predstavnik rodu Serenoa. Do 2 metra vi-soka palma spada v družino palmovk (Arecaceae). Najdemo jo na jugu ZDA, v južni Evropi ter na severu Afrike. Rase na peščenih tleh in ustvarja grmičaste goščave pod borovci. Do 30 cm dolgi, pahljačasti listi, so žagasto nazobčani. Cvetovi so majhni, bledorožnate barve in združeni v betičasta socve-tja. Plodovi so 2–3 x 1,5 cm velike jagode, podobne olivam. V času zorenja spreminjajo barvo, ki gre od zelene preko ru-mene in oranžne do končne temnorjave ali skoraj črne. Plod vsebuje eno seme. Kot zdravilni del rastline uporabljamo cele posušene plodove.

DELOVANJE IN UPORABAPredklinične preiskave so pokazale, da izvleček iz plodov palmeta deluje pri benigni hiperplaziji prostate na naslednje načine:

zavira 5-α-reduktazo,zavira vezavo na androgenske receptorje,zavira vezavo na adrenergične receptorje α1,zavira sintezo eikozanoidov,deluje spazmolitično.V lekarnah najdemo ekstrakt palmeta v obliki kapsul in kapljic.

BENIGNA HIPERPLAZIJA PROSTATE

Prostata je moška spolna žleza, po obliki in velikosti podob-na semenu divjega kostanja. Glavna funkcija je izločanje semenske tekočine, ki razredči semenčice in jih, z nevtrali-zacijo kislega pH nožnice, varuje in spodbudi ter jim olajša gibanje do ženskega jajčeca. Ob rojstvu tehta prostata nekaj miligramov. Miruje do pubertete, ko začne pospešeno rasti. Pri dvajsetih letih doseže maso približno dvajset gramov, ka-sneje pa začne ponovno rasti. Od posameznika je odvisno, kdaj začne razrast (HIPERPLAZIJA) in kakšna je njegova stopnja. Vzrokov za nastanek hiperplazije še niso popolno-ma pojasnili. Najverjetneje gre za hormonske spremembe, povezane s staranjem.Ko se prostata začne večati, se ne veča samo navzven, am-pak tudi navznoter ter tako pritiska in počasi zapira sečnico. Značilne simptome delimo med obstruktivne in iritativne. Obstruktivni simptomi so počasen tok urina, težak začetek in napenjanje pri uriniranju, kapljanje po uriniranju, obču-tek nepopolnega praznjenja mehurja, občasen popoln zastoj urina ter uriniranje v presledkih. Med iritativne simptome spadajo pogosto uriniranje podnevi in ponoči, urgentno uriniranje, inkontinenca in bolečina pri uriniranju.

ZDRAVLJENJE BENIGNE HIPERPLAZIJE PROSTATE

Zdravljenje hiperplazije prostate je odvisno od stopnje bo-lezni, splošnega zdravstvenega stanja bolnika ter njegove starosti. Najprej je potrebno ovreči sum na morebitno ma-lignost. Preizkus za prostato specifičnega antigena (PSA) uvrščamo med pomembnejše preiskave, saj lahko pokaže na benigne ali maligne spremembe že do pet let prej kot rektal-ni pregled. Ta antigen proizvajajo tako normalne, benigno povečane kot tudi rakave celice prostate, količina pa narašča z velikostjo žleze. Naraščanje koncentracije PSA v krvi je z leti nekaj povsem običajnega, se pa sprejema kot normalno vrednosti pod 4. Tudi pri taki vrednosti gre lahko za beni-gne spremembe. Povečane vrednosti PSA so zanesljiv znak obolelosti prostate, medtem ko normalne vrednosti še ne pomenijo, da je prostata zdrava.Ob potrjeni benigni hiperplaziji prostate, zdravnik odredi zdravljenje glede na stopnjo bolezni. Zdravljenje vključuje rastlinska zdravila (fitofarmake), sintezna zdravila (zaviralce 5-α-reduktaze in adrenergičnih receptorjev α1) ali operativ-ni poseg.

Tič'či - kruh v obliki ptičkov


tREtJA OblEtNiCA SMRti

AlbERtA gODiNE - bERtOtABertotovi prijatelji in poslovni partner-ji smo počastili njegov spomin ob tretji obletnici smrti.Ob obujanju spominov nismo mogli mimo dveh značilnosti – Bertotovega značaja in njegovih zaslug za razvoj domačega okolja, ki mu je tako zvesto pripadal.Bertotov značaj, poln optimizma, ustvarjalnih hotenj in spoštovanja so-ljudi, mu je omogočil doseganje veli-kih uspehov v življenju. Ustanovitev in razvoj gradbenega podjetja, ki danes zaposluje 90 ljudi, pa predstavlja kro-no uspešnosti inteligentnega samora-stnika. Bertotov prispevek pri gradnji infrastrukturnih objektov v naših kra-jih ter pomoč kulturnim in športnim društvom ostajata nemerljiva. Lahko se merita s srečo ljudi, katerim sta bila namenjena. Berto je to zmogel, in tega se ne pozabi nikoli.Ob koncu našega srečanja smo obiskali Bertotov grob in nanj položili cvetje.Bertotovi prijatelji

LEKARNARJEV KOTIČEK

STOPNJE BENIGNE HIPERPLAZIJE PROSTATE PO VAHLENSIECKU

STOPNJA I STOPNJA IINi težav pri uriniranju Blage težave pri uriniranjuTok urina večji od 15mL/sekundo Tok urina večji od 10–15mL/sekundoNi zastajanja urina Rahlo ali netrabekuliran*STOPNJA III STOPNJA IVTrajna disfunkcija uriniranja Trajna disfunkcija uriniranjaTok urina manjši od 10mL/sekundo Tok urina manjši od 10mL/sekundoRezidualni urin večji od 50mL Rezidualni urin večji od 100mLTrabekuliran mehur Dilatacija mehurja

Zadrževanje urina

*trabekulíran, -a, -o: nanašajoč se na zgradbo, podobno trabekulam

Začetne stopnje bolezni običajno ne zdravimo, saj so simptomi neopazni ali pa jih sploh ni. Napredovanje bolezni lahko upočasnimo s fitofarmaki. Tudi za sto-pnjo II najpogosteje uporabljamo zeliščna zdravila. Za stopnjo III uporabljamo fitofarmake in sintezna zdravila. Operativni poseg je nujen pri močno razviti bolezni, ko postane odvajanje seča že skoraj nemogoče.

Med fitofarmaki za zdravljenje benigne hiperplazije prostate so uveljavljeni predvsem tisti, ki vsebujejo palmeto, afriški pigej (Prunus africana), koprivo ali njihove kombinacije. Zlasti na osnovi ljudskega izročila uporabljamo tudi seme-na buče (Cucurbita pepo) ter zel drobnocvetnega vrbovca (Epilobium parviflo-rum). Njune klinične učinkovitosti zaenkrat še niso dokazali.

LEKARNARJEV NASVET:V kolikor se najdete v eni izmed zgoraj opisanih stopenj benigne hiperplazije prostate, ne oklevajte. Stopite v stik z zdravstvenim delavcem in mu zaupajte vse simptome, ki jih opažate. Že pri blagih težavah si lahko pomagate z učinkovitimi zeliščnimi pripravki.

OPOZORILOProsim vse obiskovalce lekarne in zdravstvene postaje v Hrpeljah, da od-rabljena zdravila prinesejo v lekarno in izročijo v roke magistru farmacije. Skrajno neodgovorno je puščanje takih odpadkov, tudi NARKOTIKOV, kot se je zgodilo med 27. in 29. 12., pred vhodom lekarne na dosegu vseh, tudi otrok, ki so redni obiskovalci zdravstvene postaje. Andrej Fister, mag. farm.

OPRAVIČILOV članku »SREČANJE ZDRAVIH ŠOL NA NAŠI ŠOLI: OSNOVNI ŠOLI DBB HRPELJE« v prejšnji številki Ob-činskega glasila je tiskarski škrat izpu-stil zahvalo izvajalk delavnic, za kar se jim iskreno opravičujemo in jo obja-vljamo v tokratni številki. Uredništvo

OBVESTILO: prejem glasila izven občineObveščamo vas, da se lahko na Občinsko glasilo naročijo tudi posa-mezniki, ki ne živijo v občini. Takih naročnikov je do sedaj že preko sto, tudi v tujini. V tem primeru naročniki plačajo poštnino, ki se za-računa za leto dni nazaj – torej račun prejmete konec leta za minulo leto. Glasilo je še vedno brezplačno. Poštnina se usklajuje s cenikom Pošte Slovenije in trenutno za naročnike na območju Slovenije znaša okrog 6 EUR na leto. Uredništvo

Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem, njegovim sodelavcem »Žito«

Gradišče, pevskemu zboru Slavnik, Fantom izpod Karlovce, oktetu Kres, Moto klubu Ozeljan, Jamar-

skemu društvu Dimnice, Komunali Sežana, govornici za izrečene besede ter Marjanu za povedano v imenu

vaščanov.Iskrena hvala vsem za sočustvovanje, za darovano

cvetje, sveče in prispevke.Hvala vsem skupaj in vsakemu posebej!

Vsi njegovi

V 58. letu starosti nas je mnogo prezgodaj

za vedno zapustil naš dragi

JADRAN LUKAČiz Markovščine

ZAHVALA

Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi in ji pomagali hoditi po poti njenega življenja. Hvala za sočutne besede in topel stisk rok, za cvetje in sveče, katerih lučke bodo svetile in grele njen zadnji dom.

Posebna zahvala za izrečene besede gre tudi govorni-cama ob slovesu pri odprtem grobu.

Žalujoči: sin Zdenko, hčeri Zlatica in Darja z družinami

Hrpelje, 18. december 2014

na zadnjo pot je v 91. letu odšla naša draga mama,

babica, prababica in praprababica

Potiho se je od nas poslovila naša mama, nona in pranona

MAMA JE SAMO ENA IN EDINA

Kdor ima rad, nikoli ne umre,

le daleč, daleč je...

DANICA RESINOVIČ (06. 07. 1924 –16. 12. 2014)

ZAHVALA ZAHVALA

Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, izrekli sožalje ter darovali cvetje, sveče in prispevke za dobrodelne namene. Posebna zahvala

LD Slavnik Materija za organizacijo pogreba ter osta-lim lovcem, LPZ Dekani, CPZ Brezovica, govorniku Vinku Kljunu, g. župniku za opravljen obred, Bolni-

šnici Izola in pogrebni službi KSP Sežana.Iz srca se zahvaljujemo tudi sosedom in prijateljem,

ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani.žena Lojzka, sinova Maks in Vilijan z Neli,

sestra Marija, brata Anton in Branko ter svakinja Jožica z družinami

V 76. letu nas je nenadoma zapustil

JOŽEF MAHNE(17. 3. 1938–20. 12. 2014)

ZAHVALA

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sovašča-nom, prijateljem, sodelavcem, znancem, ki ste nam

stali ob strani, darovali sveče, cvetje in kakorkoli pomagali. Zahvala tudi komunalnemu podjetju Seža-na, gospodu župniku za opravljen pogrebni obred in

govorniku.Zahvala vsem, ki ste jo pospremili

k večnemu počitku

Vsi njeni

Skadanščina

MARIJA HRVATIN (18.12.1925 - 27.11.2014)


fOtO NAtEčAJVabljeni k sodelovanju na

fotografskem natečaju na temo:

»Brkini, Kras in Čičarija - narava in življenje«Namen natečaja je pridobiti spekter fotografij, ki jih bo občina lahko uporabljala za najrazličnejše namene na turističnem področju v smislu širjenja prepoznavnosti naših krajev v Sloveniji in širše po svetu.

Natečaj je odprt od 1. februarja pa vse do zaključka leta 2015. Fotografije lahko pošiljate sproti in komisija jih bo sproti tudi ovrednotila. Fotografije ostanejo ob-čini za nadaljnjo uporabo. Ob zaključku natečaja, bo občina tri fotografije nagradila s priložnostno nagrado.Svoje prispevke lahko pošljete po elektronski pošti na naslov:[email protected] prinesete na USB-ključku oz. zgoščenki na občino.Minimalna zahtevana velikost je 2448 x 3264 dpi in 8 milijonov točk.Info: Ester Mihalič, 05 / 6800 150

čRNi kAl,

CERkEv Sv. vAlENtiNA

V nedeljo, 15. 2. 2015, bo ob 15. uri sv. maša.

Po maši sledi blagoslov parov. Vabljeni!

DElAvNiCA kREAtivNA

kAMERAizvaja: peter lombar

Termin: 14. in 15. marca 2015 (sobota in nedelja) (15 ur)

sobota, 14. 3. 2015: 9h–12h in 13h–18h (10 šolskih ur s pavzo za kosilo)

Lokacija: Srednja dvorana KDS Cena: 40 EUR na udeleženca za dijake/študente/

brezposelne in 60 EUR za ostalePrijave sprejemamo do vključno 6. 3. 2015 na

naslov [email protected], 15. 3. 2015: 13h–17h (5 šolskih ur)

Namen delavnice je seznaniti slušatelje z osnovno uporabo filmskega jezika, pozicijo ter gibanjem ka-mere ter dramatično svetlobno konstrukcijo scene, ki so osnovni elementi pri oblikah vizualnega pri-povedovanja.V času delavnice bomo teoretično in praktično pre-izkusili kreativno uporabo filmskega jezika, kompo-zicijo kadrov, kontinuiteto, mizanscene ter slušate-ljem omogočili orkestracijo vseh teh elementov pri oblikovanjuprepričljivega, vizualno učinkovitega in emotivnega filmskega posnetka.Delavnica predstavlja aktivno sodelovanje snemal-ne ekipe skozi vrsto študijskih vaj in snemanj v re-alnih situacijah. Udeleženci bodo pod strokovnim vodstvom pripravili podrobne analize scen, postavi-tev kamere, kompozicijo kadrov, študij svetlobe, za-jemanje, oblikovanje ter ustvarjanje zvoka in se se-znanili s pripravo storyboarda ter snemalne knjige.Na razpolago bo različna snemalna tehnika: več di-gitalnih kamer, kran (filmsko dvigalo), stativi, dol-ly, slider, steadicam, scenske luči, odsevniki, različ-ni mikrofoni, snemalniki zvoka ipd.Program Filmšula sofinancira Slovenski filmski center (kulturno vzgojni filmski projekti).

V Deželni banki Slovenije podpiramo projekte s podroèja varovanjaokolja, varèevanja z energijo in obnovljivih virov energije.

POHITITE,

KVOTA ZA

KREDITE JE

OMEJENA

Za vaše zelene investicije smo pripravili ugodno financiranjev obliki EKO KREDITA z roènostjo do 5 let in vrednostjo do 25.000 EUR.

Preverite ponudbo v poslovalnici Kozina na Mestnem trgu 8 ali neposredno pri naših svetovalcih:• Nives Butinar, 05 6892 045, [email protected],

• Klementini Ivanèiè, 05 6892 040, [email protected] ali• Maji Jakob, 05 6892 040, [email protected].


KNJIŽNICAPROGRAM Urnik:

PONEDELJEK 7.00–14.00, TOREK 12.00–18.00, SREDA in PETEK 10.00–17.00, SOBOTA 8.00–13.00

PROGRAM ZA FEBRUAR 2015, KNJIŽNICA KOZINA

RAZSTAVA: ��3. februar 2015 ob 18.00: otvoritev razstave domačinke Irene Rožac: Vsesorterije (edinstvena tehnika na papirju »pergamano«, patchwork, rešelje, quilt, vezenje, kvačkanje), na ogled do 3. 3. 2015

PRIREDITVE: ��10. februar 2015, torek, ob 18.00: pravljično-ustvarjalna urica��11. februar 2015, sreda, ob 17.00: predstavitev diplomske naloge Leticije Fortin: Ponudba animacijskih delavnic za zaposlene v turizmu ��17. februar 2015, torek, ob 18.00: srečanje ŠK Zgodbarnica��24. februar 2015, torek, ob 18.00, predavanje/delavnica: Nuša Ema Miklavec: Intuicijska delavnica

PROGRAM ZA MAREC 2015, KNJIŽNICA KOZINA

RAZSTAVA: �� razstava posebne idrijske čipke: Ana Balantič: Poezija v slikah, na ogled do 31. 3. 2015

PRIREDITVE:��10. marec 2015, torek, ob 18.00, ob prazniku žensk: predstavitev nove pesniške zbirke idrijske pesnice Ane Balantič: Poezija v slikah. Z avtorico se bo pogovarjala Patricija Dodič. ��17. marec 2015, torek, ob 18.00: pravljično-ustvarjalna urica ob dnevu žena��24. marec 2015, torek, ob 18.00: medgeneracijska ustvarjalnica z Renato Jakopin: Izdelava nakita iz fimo mase��31. marec 2015, torek, ob 18.00: 1. del literarne predstavitve ŠK Zgodbarnica

Nekoliko bolj umirjen januar se počasi zaključuje in pred nami je februar, ki s seboj prinaša kulturne, ljubezenske in zabavne dogodke. Vendar se v Občini Hrpelje

- Kozina ne bomo samo s Prešernom in Valentinom ukvarjali – pa tudi pust bo imel svoj prostor –, ampak bo na vrsti tudi vsestranski BORIS KOBAL, ki bo s svojo presunljivo in družbenokritično komedijo spravil vse obiskovalce v dobro voljo.

BORIS KOBAL bo v Kulturnem domu Hrpelje nastopil v sredo, 11. februarja 2015, s svojo komedijo

PO MOJEM SLOVENCI, s pričetkom ob 19:30. Vstopnina: - redna cena: 10 EUR - študenti, dijaki in upokojenci: 8 EUR Vstopnice je treba rezervirati; za rezervacijo pokličite na občino. Se vidimo na dozi smeha!

Avtor razstave: SIMON REBULA

Pustna povorka

Vabljene vse maske, pustarji, šeme in ostali,

da se pridružite malim in velikim pustarjem

iz osnovne šole in vrtca na pustni povorki na

pustni torek, 17. februarja!

Start ob 10.00 izpred šole v Hrpeljah po pločniku do

knjižnice na Kozini,

ob 10.30 pa skupno rajanje s Teatrom Cizamo pri

knjižnici.

Vabljene organizirane pustne skupine in vozovi, da se nam

ob tej priložnosti predstavite!

Info: Ester Mihalič 051 677 017

OBČINA

HRPELJE-KOZINA

VABLJENI NA FOTOGRAFSKO RAZSTAVO

Z NASLOVOM

»TRST TAKO IN DRUGAČE, 2. del«

V PROSTORE OBČINE HRPELJE - KOZINA, Reška cesta 14, 6240 Kozina.

Razstava bo na ogled ves februar, od 2. do 28. 2. 2015!

VLJUDNO VABLJENI! J

Vabimo Vasna proslavo

ob slovenskemkulturnem dnevu!

Večer bomo preživeli ob recitacijah poezije in ob glasbi Matije Krečiča in

Borisa Magdalenca iz dua SKARABEJ, ki nam bosta

igrala skladbe za violino in hang.

Vabljeni v KD Hrpelje v petek, 6. februarja,

ob 18.00.

VABILO OTROŠKA PREDSTAVAOtroci, prijazno vabljeni na predstavo»TI in JAZ«v izvedbi gledališča »AEIOU«!Gre za interaktivno predstavo za najmlajše otroke, ki iz nasprotij in podobnosti ustvarja humoren svet absurdnih situacij. Iz verige duhovitih transformacij, ki se zgodijo s pomočjo pralnega stroja, nastane nov, igriv in humoren svet sester dvojčic. Pralni stroj nepredvidljivo spreminja stvari: obleke postanejo bitja, vsakdanji predmeti dobivajo nove pomene; sestri dvojčici pa vselej iz njih ustvarita razburljive, smešne in prijetne dogodke.

V Kulturnem domu Hrpelje, 4.2., ob 17.00 uri!Vstopnina: 4 EUR

JANUAR 2015 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | NAPOVEDNIK | 6766 | ZA VSAKEGA NEKAJ | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | JANUAR 2015

Sreda, 5. 11. 2014, ob 13.00: PROMETNA NESREČA - MATERIJA

Na glavni cesti med odcepom za Rožice in Materijo je voznik kombiniranega vozila, ki je vozil proti Kozini, trčil v obcestno drevo, od tam pa ga je odbilo v nasproti vozeče tovorno vozilo. Po trčenju je hudo poškodovan voznik kombiniranega vozila ostal ukleščen v zveriženi pločevini. Po pozivu ReCO Postojna so na intervencijo izvozili gasilci PGD Materija in ZGRS Sežana, ki so protipožarno zavarovali kraj nesreče, na vozilih izklopili vire energije, do prihoda zdravstvenega osebja ponesrečenemu vozniku nudili prvo pomoč, ga s tehničnim posegom rešili iz zverižene pločevine ter pomagali pri prenosu v reševalno vozi-lo. Poškodovanega voznika so v nadaljnjo zdravstveno oskrbo prevzeli reševalci NMP Sežana. Na intervenciji je sodelovalo se-dem gasilcev PGD Materija z dvema voziloma, tri ZGRS Sežana z enim vozilom, reševalci NMP Sežana, dežurni zdravnik ZD Hrpelje in policisti PP Kozina ter PPP Koper. Zaradi nesreče je bila glavna cesta Kozina–Obrov približno dve uri zaprta za ves promet.Sobota, 8. 11. 2014, ob 16.51: POGREŠANA OSEBA - RITOMEČEReCO Postojna je zaradi pogrešanja osebe na območju Ritomeč aktiviral gasilce PGD Materija. Ti so skupaj s policisti, reševalci in domačini izvedli iskalno akcijo. Po približno dveh urah in-tenzivnega iskanja je bila obolela pogrešana oseba najdena v gozdu med Ritomečami in Gradiščem pri Materiji. Gasilci so osebi do prihoda zdravstvenega osebja nudili prvo pomoč, za-tem pa pomagali pri oskrbi in prenosu do reševalnega vozila. Na intervenciji je sodelovalo 10 gasilcev PGD Materija z dvema voziloma, reševalci NMP Sežana, dežurni zdravnik ZD Hrpelje, policisti PU Koper ter domačini Ritomeč in Gradišča pri Ma-teriji.

Sreda, 12. 11. 2014, ob 10.11: POPLAVE - ILIRSKA BISTRICAOd zgodnjih jutranjih ur so na območju Občine Ilirska Bistrica poplavljali reka Reka in manjši vodotoki. Najbolj ogrožena so bila naselja Bač, Knežak, Dolenje pri Jelšanah, Topolc, Koseze in Ilirska Bistrica. Sprožilo se je tudi nekaj zemeljskih plazov. Zaradi obsežne naravne nesreče je ReCO Postojna, poleg ostalih gasilcev Obalno-kraške regije, aktiviral tudi gasilce PGD Mate-rija. Gasilci in pripadniki Slovenske vojske so črpali vodo iz 15 poplavljenih objektov, 22 pa so jih zaščitili s protipoplavnimi vrečami. Pri reševanju je sodelovalo približno 100 gasilcev iz 25 gasilskih društev, ZGRS Sežana in 25 pripadnikov Slovenske vojske.Četrtek, 13. 11. 2014, ob 19.00: POPLAVE - BAČZaradi obsežnih poplav na območju Občine Ilirska Bistrica je ReCO Postojna, poleg ostalih gasilcev Obalno-kraške regije, aktiviral tudi gasilce PGD Materija. Slednji so vse do dopoldan-skih ur naslednjega dne črpali vodo iz poplavljenih objektov v vasi Bač. Na intervenciji so sodelovali tri gasilci PGD Materija z enim vozilom.Sobota, 13. 12. 2014, ob 05.12: PROMETNA NESREČA - MATERIJANa glavni cesti v Materiji je voznik osebnega avtomobila, ki je vozil proti Kozini, trčil v obcestno drevo. Voznik in sopotnik sta bila v nesreči telesno poškodovana. Po pozivu ReCO Postojna so na intervencijo izvozili gasilci PGD Materija in ZGRS Seža-na, ki so protipožarno zavarovali kraj nesreče, na vozilu izklopili vire energije, do prihoda zdravstvenega osebja ponesrečencem nudili prvo pomoč, pomagali pri transportu v reševalno vozilo, osvetljevali kraj nesreče ter z vpojnim sredstvom posuli razlite tekočine. Poškodovana udeleženca nesreče so v nadaljnjo zdra-vstveno oskrbo prevzeli reševalci NMP Sežana. Na intervenciji je sodelovalo osem gasilcev PGD Materija z dvema voziloma, štiri ZGRS Sežana z enim vozilom, reševalci NMP Sežana, de-žurna ekipa ZD Hrpelje in policisti PP Kozina ter PPP Koper.Sreda, 24. 12. 2014, ob 14.48: NUDENJE PRVE POMOČI - BREZOVICAV Brezovici pri Materiji je moški izgubil zavest. Obstajal je sum srčnega zastoja. Po pozivu ReCO Postojna so na intervencijo izvozili gasilci PGD Materija, ki so do prihoda zdravstvenega osebja osebi nudili prvo pomoč (defibrilacija ni bila potrebna), zatem pa jo predali v oskrbo reševalcem NMP Sežana. Na in-tervencijo je izvozilo devet gasilcev PGD Materija z dvema vo-ziloma (od tega se jih je sedem vrnilo v gasilski dom še pred prihodom na kraj) in reševalci NMP Sežana.Torek, 30. 12. 2014, ob 20.23: POŽAR DIMNIKA - KOZINAV kurilnici stanovanjske hiše na Kozini je zagorela električna napeljava peči centralnega ogrevanja in saje v dimniku. Po pozi-vu ReCO Postojna so na intervencijo izvozili gasilci PGD Mate-rija in ZGRS Sežana, ki so pogasili požar, očistili dimnik, objekt pregledali s termovizijsko kamero ter prepovedali nadaljnje kurjenje. Na intervenciji je sodelovalo osem gasilcev PGD Ma-terija z dvema voziloma in dva ZGRS Sežana z enim vozilom.

V letu 2014 je PGD Materija posredovalo na skupno 49 posameznih intervencijah.

INTERVENCIJE PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO MATERIJABač pri Materiji 28/b, 6242 Materija, tel. št.: 041 697-545 - predsednik, [email protected], www.pgdmaterija.si

pgD MAtERiJA v NOvEMbRU iN DECEMbRU 2014 POTUJOČA KNJIŽNICA

Potujoča knjižnica bo v februarju 2015 obiskala Občino Hrpelje - Kozina po naslednjem razporedu:

Kraj Ura Datum obiska

Javorje 16.45–7.15 5. februar 2015

Materija 13.30–13.50 12. februar 2015Velike Loče 14.00–14.30Gradišče 14.40–15.20Markovščina 15.30–16.00Slivje 16.10–17.00Hotična 17.10–17.30Brezovica 17.40–18.10Rožice 18.20–18.40

Rodik 8.30–9.00 26. februar 2015 Za potujočo knjižnico:Nevenka Gropajc

RAZNAŠANJE GLASILAObčinsko glasilo raznaša POŠTA SLOVENIJE. V pri-meru, da glasila ne prejmete na dom, se obrnite na pošto na Kozini, v Materiji ali Obrovu in jim sporoči-te, da glasila niste prejeli. Tako vam bodo glasilo lah-ko dostavili naknadno. Glasilo dobite brezplačno tudi v kiosku na Kozini ali na občini. Glasilo je na voljo tudi v elektronski obliki na internetni strani občine: www.hrpelje-kozina.si.

Prihodnja številka bo izšla v četrtek, 5. marca 2015 (uredništvo si pridržuje pravico do spremembe datuma izida glasila). Rok za članke je 20. februar 2015!Uredništvo

KNJIŽNICA KOZINA, Telefon: (05) 680 30 27pon: 7.00-14.00, tor: 12.00-18.00, sre in pet: 10.00-17.00, sob: 8.00-13.00MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT IN REDARSTVOTel: (05) 73 10 141 ali po elektronski pošti: [email protected]

KRAJEVNI URAD HRPELJE vsako prvo in tretjo sredo v mesecu od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 16.30 ure.

POŠTA Kozinaod ponedeljka do petka: 8.00–11.30 in 14.30–18.00, sobota: 8.00–11.00POŠTA Materijaod ponedeljka do petka: 8.00–11.00 in 14.00–17.00, sobota: 9.00–11.00POŠTA Obrovponedeljek, sreda in petek: 9.00–11.00, torek in četrtek: 15.00–17.00 sobota: 10.00–11.00

Banka Koperod ponedeljka do petka: 8.30–16.30, sobota: 9.00–12.00Deželna banka Slovenijeod ponedeljka do petka: 8.00–12.00 in 13.00–16.00, sobota: zaprto

ZBIRNI CENTER KOSOVNIH ODPADKOV V HRPELJAH (na začetku obrtne cone):tor: 14.00–17.00, čet: 9.00–13.00, vsako 1. in 3. soboto v mesecu: 9.00–13.00

Dimnikarstvo Primc: (01) 23 00 211 ali 041 737 127

Zdravstvena postaja Hrpelje: (05) 689 04 90 Splošna ambulanta dr. Georgijeva: 05 6890 498Splošna ambulanta dr. Lazić: 05 6890 499Referenčna ambulanta: 05 6890 500Dežurna služba in urgenca: 05 6890 490Lekarna Hrpelje: (05) 680 00 60pon–pet: 8.30–16.00, sob: 9.00–12.00, ned: zaprtoLekarna Divača: (05) 731 17 80pon: 12.30–19.00, tor: 7.30–14.00, sre: 10.00–19.00, čet–pet: 7.30–12.00 Lekarna Sežana: (05) 731 17 70pon –pet: 8.00–19.00, dežurstvo: 19.00–21.00, sob: 9.00–12.00, dežurstvo: 19.00–21.00, ned: dežurstvo: 9.00–11.00 in 19.00–20.00Lekarna Koper na Kidričevi: (05) 611 00 00Dežurstvo: neprekinjenoRedni urnik: pon–pet: 7.30–19.00, sob: 7.30–13.00, nedelja in prazniki: 8.00–12.00

Varuh pacientovih pravic: Info: 041 667 501; ponedeljek, torek in četrtek od 18:00 do 20:00 ali e-pošta: [email protected]. Več na: http://www.mz.gov.si/

Veterinarska ambulanta Hrpelje: (05) 680 01 99

Policija: 113Policijska postaja Kozina: tel.: (05) 618 12 00 ali e-naslov: [email protected]

Gasilci in nujna medicinska pomoč: 112 PRIJAVA NAJDBE ZAPUŠČENE ŽIVALI (brez skrbnika) ALI IZGU-BLJENE ŽIVALI: 051 30 44 35 (Polona) ali 041 71 37 32 (Ada), Zavetišče Horjul PRIJAVA ŽIVALI, KI OGROŽA VARNOST ČLOVEKA ALI PREDSTA-VLJA NEVARNOST V PROMETU: Policija na 113 PRIJAVA NAJDBE MRTVE ŽIVALI: (05) 338 37 01, Veterinarsko higienska služba Nova Gorica, enota Južne Primorske PRIJAVA MUČENJA OZ. NEPRAVILNE OSKRBE ŽIVALI PO VE-LJAVNI ZAKONODAJI: VURS, OU Koper, Trg Brolo 4, 6000 Koper, [email protected], (05) 663 45 00

Naravoslovno-zgodovinska učna pot – informacije za ogled: Vladimir Grželj (031 539 028) in Darij Jelušič (041 282 453)

TELOVADBA KORONARNEGA DRUŠTVA: vsak torek in četrtek od 18.00 do 19.00 v večnamenskem prostoru OŠ DBB Hrpelje.

BREZPLAČNI PREVOZI: [email protected], www.sopotniki.org, 031 831 030

Za najavo prireditve v Občinskem glasilu pošljite elektronsko pošto na naslov: [email protected] ali pokličite na telefon: (05) 6800 150 ali pošljite po pošti na naslov: Občina Hrpelje - Kozina, Hrpelje, Reška c. 14, 6240 Kozina.Info za glasilo: Ester Mihalič, 051 677 017 in (05) 620 53 74 in [email protected] Glasilo izdaja: Občina Hrpelje-Kozina, Hrpelje, Reška cesta 14, 6240 Kozina. Naklada 2000 izvodov. Odgovorna urednica: Ester Mihalič, Uredniški odbor: Helena Godina, Vlasta Race Boljunčič, Vasja Valenčič, Jadran Šturm, Nives Mahne Čehovin in Nika Križman. Lektorica: Nives Mahne Čehovin.Tisk in oblikovanje: Tiskarna Vek, Koper, foto: arhiv občine kar ni posebej navedeno.

68 | NAPOVEDNIK | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | JANUAR 2015

Datum in ura Kraj Dogodek Organizator Kontakt

1.2. ob 14.30 dvorana sežana balinanje - ZiMska Liga seŽana 2014/2015 9.krog: Pobegi : Lipa ObZ sežana 041 517 944

1.2. ob 8.00 start pred fontano na kozini Zimski pohod: Žabnik Ostrič Pd brkini 040 743 055

4.2. ob 17.00 kulturni dom Hrpelje Predstava za otroke »ti in jaz« v izvedbi gledališča aeiOU OHk 05 6800 150,

[email protected]

6.2. ob 18.00 kulturni dom Hrpelje kulturni praznik s poezijo in duom skarabej OHk 05 6800 150, [email protected]

6.2. ob 16.00 vaški dom vrhpolje nordijska hoja vrhpolje - kokoška Šrd vrhpolje 031 321 324

7. 2. smučarski izlet brkinski www.brkin-ski.eu

10.2. ob 18.00 knjižnica kozina Pravljično-ustvarjalna urica knjižnica kozina 05 6803 027

11.2. ob 19.30 kulturni dom Hrpelje komedija borisa kobala »Po mojem slovenci« OHk 05 6800 150, [email protected]

11.2. ob 17.00 knjižnica kozina Predstavitev diplomske naloge Ponudba anima.del. za zaposlene v turizmu knjižnica kozina 05 6803 027

17.2. ob 18.00 knjižnica kozina srečanje Šk Zgodbarnica knjižnica kozina 05 6803 027

19. 2. ob 18.00 dvorana senožeče Prireditev ŠPOrtnik krasa in brkinOv 2014ŠZ sežana, Občini divača in komen, ŠZ OHk

041 716 346

21.2. smučarski izlet brkinski www.brkin-ski.eu

22.5. Pohod: dekani tinjan po poti za srce, vrnitev po poti štrig Pd slavnik 051 211 899

24.2. ob 18.00 knjižnica kozina Predavanje/delavnica nuše eme Miklavec knjižnica kozina 05 6803 027

RAZSTAVE:razstavni prostor v kd Hrpelje: od 2.2. do 28.2. na ogled razstava »trst tako in drugače, 2. del«, avtorja simona rebuleknjižnica kozina: do 3.3., »vsesorterije« avtorice irene rožac

REKREATIVNA VADBA:vadba za zdravje: vsak ponedeljek in sreda ob 18.30 uri, vaški dom Hrpelje, Zdravo društvo, kontakt: 051 200 990telovadba koronarnega društva: vsak torek in četrtek ob 18.00 uri v večnamenskem prostoru v OŠ dbb Hrpeljenia telovadba: vsak torek in četrtek od 19.00 do 20.00 ure, vaški dom Hrpeljeaerobika: vsak ponedeljek in četrtek, od 19.30 do 20.30 ure, večnamenski prostor v OŠ dbb Hrpelje

Prijava dogodkov: [email protected], tel.: 05 6800 150

koledar aktualnih dogodkov

občinsko glasilo · 2015. 1. 30. · zanimivost petrinjski kras, zbiranje zamaŠkov 20 zaključek...

Documents