obČina Žiri starosti ureditev turistiČno- v kinu je …

APRIL 2015 ŠTEVILKA 2 LETO 5 NAKLADA: 1800 IZVODOV WWW.ZIRI.SIAPRIL 2015 ŠTEVILKA 2 LETO 5 NAKLADA: 1800 IZVODOV WWW.ZIRI.SI

PROJEKT PROJEKT INTERVJUDOSEŽKI

4

12V Sloveniji je 20% prebivalcev starejših od 60 let. Pravočasno je potrebno pripraviti razmere za čedalje večji delež starejših in boljše sožitje generacij.

Filmi bodo odslej bolj raznoliki in se bodo lahko predvajali istočasno kot v večjih �lmskih centrih.

Za odgovorno skrb za orgle in ohranjanje spomina na skladatelja Antona Jobsta, se je Čadežu zahvalil ljubljanski nadškof Stanislav Zore.

Predvideno je igrišče, kopališče, gostinski obrat, ribnik, razgledni stolp, plezalna steza, kamp ...

V KINU JE BIL DAN V UPORABONOV DIGITALNI PROJEKTOR

UREDITEV TURISTIČNO-REKREATIVNEGA OBMOČJA PUSTOTNIK

TONE ČADEŽ,ZBOROVODJA IN ORGANIST

OBČINA ŽIRI STAROSTI PRIJAZNA SKUPNOST

116

STOPINJEovskežirGLASILO OBČINE ŽIRI

25

02 STOPINJE April 2015 glasilo Občine Žiri

žirovske

Urednica Jožica Kacin

SLIKA NA NASLOVNICI foto Irma Kopač

Irma Kopač / Dotik metulja s čipko

Irma Kopač iz Žirovskega Vrha je končala Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani in se zaposlila kot grafična oblikovalka. Štiri leta je obiskovala tudi likovni tečaj Evridika v Sorici. Svojo ustvarjalno pot je razvijala v smeri vitraža, slikarstva in darilnega programa. Za izdelke je leta 1998 prejela tri certifikate kakovosti Obrtne zbornice Slovenije.Njen slikarski opus zajema krajine, figuraliko in ilustracije v tehniki olja ali akrila na platno. Slika na naslovnici predstavlja dotik metulja s čipko, kombinacijo nasprotij: trdnosti stroge čipke in nežne mehkobe metulja.

Miro Kačar

DRŽAVA SMO LJUDJE

žirovske STOPINJE

Glasilo Občine ŽiriLoška cesta 14226 ŽIRI

Jožica Kacin Majda JelencMaja J. Jerman, Andrej Praznik, Špela PoljanšekSrečo Gaber, Rok Prešern, Rok KlemenčičRok PrešernAna TušekAleš KacinMedium, d. o. o., Žirovnica1800 izvodov

GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA:

POMOČNICA ODGOVORNE UREDNICE:

ČLANI:

STROKOVNI SODELOVCI:

OGLASNO TRŽENJE:

LEKTORICA:

OBLIKOVANJE IN RAČUNALNIŠKI PRELOM:

TISK:

NAKLADA:

Glasilo Žirovske stopinje je vpisano v razvid medijev pod zaporedno št. 1719. Glasilo izhaja

šestkrat letno. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini Žiri. Uredništvo si pridržuje

pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti ter uredniško politiko.

Avtorji člankov osebno odgovarjajo za njihovo vsebino. Objavljeno je last glasila. Brez pisnega

soglasja uredništva je prepovedana reprodukcija, distribucija, predelava ali dajanje avtorskih

del in njihovih prispevkov. Naslednja številka izide junija 2015.

Prispevke sprejemamo do 5. junija 2015.

[email protected] T: 031 309 [email protected]. si T: 04 50 50 700

KAZALO

04 STAROSTI PRIJAZNE SKUPNOSTI05 UČINKOVITEJŠE OBVEŠČANJE O DOGODKIH06 NADALJEVANJE DEL NA PUSTOTNIKU06 VEČJA VARNOST LJUDI IN PREMOŽENJA07 V PRIPRAVI DRUGI DEL SANACIJE ŠKODE08 OBISK TURŠKE DELEGACIJE08 NOVE CENE KOMUNALNIH STORITEV10 NE DELA KRUHA MOKA, AMPAK ROKA11 Z NOVO DIGITALNO TEHNOLOGIJO STOPA KINO V KORAK S SODOBNIMI FILMSKIMI CENTRI12 V PEVSKEM ZBORU NI VELIKO DEMOKRACIJE13 DOBRAČEVSKI GASILCI VEMO14 MATERINSKI DAN POLEPŠAL NASTOP UČENCEV GLASBENE ŠOLE IN VRTCA15 LITERARNE USTVARJALKE O ŽIVLJENJU IN DELU15 NAJ ŽIVIJO KNJIGA IN BRALCI16 KLEPET V KRAJEVNI KNJIŽNICI ŽIRI16 VRTEC PRI SV. ANI17 POMLAD V VRTCU18 MARICA WOLF UČILA ŠTIRINAJST GENERACIJ PRVOŠOLČKOV19 ODSEV ODSEVA GENERACIJE 196120 KAŽIPOTI 201521 VIDA KAJIN − POT PROTI VRHU22 ZAKAJ V UGANDO? 22 PRIZNANJA ZA UREJENOST VRTOV IN OKOLICE23 OČISTIMO NAŠE LEPE ŽIRI23 ZŠAM USPEŠNO ŽE DESET LET24 NORDIJSKA HOJA PRIMERNA ZA VSE LETNE ČASE25 PLANIŠKI PRAZNIK POLETOV IN ZMAGA ŠPORTA26 TRIM LIGA V FLOORBALLU26 ŽIROVSKI TREKING27 TELESNA KONDICIJA IN POZORNOST27 JEZIKANJA

April se je prevesil v drugo polovico. Táko, kot se za ta mesec spodobi, je tudi vreme. Po podatkih Meteorološke postaje Žiri (M. Seljak) je bila v aprilu najnižja izmerjena temperatura 6. aprila ob 6.21, in sicer –4,2 stopinje Celzija, najvišja pa 22,8, izmerjena 15. aprila ob 13.50. Napovedi za ta teden so dokaj spodbudne. Sijalo naj bi sonce, dnevne temperature naj bi se gibale od 10 do 19 stopinj. Slabše pa kaže od 24. aprila do konca meseca, ko žirovske klekljarice pripravljajo že 9. Slovenske klekljarske dneve. Kot je za podaljšane prvomajske praznike že nekako pričakovano, se napoveduje nekaj dežja. Upamo sicer, da se bo obrnilo drugače, saj tudi vreme vpliva na obisk prireditev. Naše klekljarice so spet pripravile bogat program. Kaj se bo dogajalo, lahko pogledate tudi v Stopinjah. Delovno je tudi na občini in nekaj prispevkov govori o tem. Še vedno je veliko dela pri odpravi posledic poplav in žleda. Vključili smo se v program starosti prijaznih mest in podeželskih skupnosti. O tem piše dr. Jože Ramovš, ki kot strokovni sodelavec pomaga pri iskanju rešitev za varstvo starejših in starosti prijazni občini oziroma, kot pravi, vsem prebivalcem, še zlasti mladim družinam. Kar je namreč prijazno starim, je tudi mlajšim. Tečejo tudi intenzivni pogovori o zdravstvenih storitvah, s poudarkom na pediatriji. Na prvi pogled stvari niso obetavne in skeptiki pravijo, da smo spet potegnili krajši konec. Otroška posvetovalnica se je konec februarja preselila v Škofjo Loko. In to kljub prizadevanjem županov in občanov Železnikov, Gorenje vasi - Poljan in Žirov, ki si glede tega delimo enako usodo. V Žireh smo šli še korak naprej. Civilna iniciativa je v treh dneh zbrala več kot 1.000 podpisov proti ukinitvi. Oglasilo se je Združenje malega gospodarstva Žiri, ki je med drugim opozorilo na škodo, ki jo bo zaradi takih ukrepov utrpelo gospodarstvo. Poslanec SDS iz Gorenje vasi Žan Mahnič je v državnem zboru postavil o tem tudi delegatsko vprašanje. A stanje je ostalo nespremenjeno. Starši bodo otroke vsaj do septembra vozili v Škofjo Loko. Pristojni obljubljajo, da se bodo potem otroške posvetovalnice spet preselile na stare lokacije. Bo res tako? »Kaj ne plačujemo v zdravstveno blagajno vsi enako, ne glede na kraj bivanja?« se je v prejšnji številki Stopinj (Ostajamo … na koncu sveta (?)) spraševala Anka Tušek, mamica treh majhnih otrok.V zadnjem času imamo državljani prevečkrat občutek, da država dela proti nam, da je to institucija, ki nam otežuje življenje, namesto da bi ga polepšala in naredila bolj prijaznega. Pozabljamo, da smo država ljudje, ki v njej živimo in uresničujemo svoje cilje in interese. Jih res? Najboljši kadri se selijo v tujino, prav tako uspešna podjetja … »Države ne zanimaš kot človek, ne zanima je, kako živiš, kakšno je tvoje stanje. Pomembno je le, koliko davkov in prispevkov moraš plačati, in če jih ne, te takoj udari,« je za Siol Planet (http://www.siol.net/novice/

slovenija/2014/09/srilancan_v_sloveniji.aspx, 7. 9. 2014) povedal Šrilančan, ki živi in dela v Sloveniji. Bomo morali res razmisliti o državni nepokorščini in prenehati plačevati in vlagati v sistem, ki ne more zagotoviti osnovnih pravic ali pa jih omogoča le nekaterim? Še dobro, da imamo v lokalnem okolju boljše izkušnje. A tudi tu niso idealne. Še veliko moramo narediti in si včasih upati več. In to ne le ob gostinskem pultu, temveč tam, kjer so možnosti, da bo naš glas uslišan, večje. To je za nekatera vprašanja tudi občina. Župan je v dnevniku napisal, da so nekaj predlogov za izboljšanje dali četrtošolci. Temu zgledu bomo morali slediti tudi odrasli. •


žirovske

Po lanskih ujmah si narava tudi v Žireh celi rane. Sanacijska dela na občinski infrastrukturi potekajo po načrtih. Brežine so pokrpane, mostova v Račevi sta že v uporabi, seveda pa je dela še veliko. Objavljena sta razpisa za sanacijo plazu na cestah v Breznico in Jarčjo dolino, v pripravi pa je razpis za Plastuhovo grapo. Po ureditvi vodotoka Račeva v centru Žirov bodo po zagotovilih Agencije za okolje RS v teh dneh pričeli urejati še ostale vodotoke po sprejetem akcijskem programu, o katerem smo pisali v prejšnji številki Žirovskih stopinj. Žal nam ministrica Irena Majcen in odgovorni za sanacije na ministr-stvu za okolje in prostor tudi na aprilskem sestanku niso dali zagotovila o izplačilu sredstev za povrnitev škode. Če denarja od države ne bo, bo to za naš proračun po vladnem znižanju povprečnine dodatna izguba prilivov. Urejanje muzeja v Žireh teče s polno paro, dela bodo končana v začetku junija. Na občinski praznik bomo objekt z urejeno okolico predali v uporabo.Na razpisu Fundacije za šport smo bili uspešni, pridobili smo sredstva za ureditev večnamenskega igrišča ob kopališču na Pustotniku. Veseli me, da ima država posluh tudi za projekte, ki niso le del osnovne infrastrukture, ampak dajejo našim krajem dodano vrednost.V prejšnji številki Žirovskih stopinj je bilo pogosto omenjeno spod-bujanje podjetništva. Dobil sem vtis, da smo o tem premalo govorili, čeprav narejenega ni bilo tako malo. Z večkratnim navajanjem, da živimo v eni bolj razvitih občin v državi, kjer je stopnja brezposelnosti med najnižjimi, si nikakor ne želim prilaščati zaslug. Brez dvoma je to predvsem posledica pridnosti, iznajdljivosti in podjetnosti Žirovcev. In naj tako tudi ostane. V prejšnjih službah sem se dejavno ukvarjal s spodbujanjem podjetni-štva. Tudi oba podžupana v prejšnjem in tem sklicu sta podjetnika, ki »živita od svojega dela«. To seveda samo po sebi ni zagotovilo za uspeh. Iz izkušenj vem, da v nekaterih zahodnih državah sistem spodbujanja podjetništva deluje dobro, ukrepi so enostavni in zelo konkretni. Žal se pri nas vsi, ki smo kakor koli odgovorni za podjetništvo, od zbornic do ministrstev, agencij in bank, pa tudi lokalne skupnosti, soočamo z neučinkovitostjo. Vsi bi delali vse, drobimo že tako omejena sredstva in tudi zato smo neučinkoviti. Marsikateri podjetnik se ne znajde v gozdu predpisov in razpisov. Z veseljem lahko rečem, da imamo v Žireh vzpostavljen tvorni dialog tako z direktorji večjih podjetij, z Obrtno zbornico Škofja Loka, kjer

SPOŠTOVANE OBČANKE, SPOŠTOVANI OBČANI!Župan mag. Janez Žakelj

je eden od podpredsednikov celo naš podžupan Matjaž Oblak, in tudi z Razvojno agencijo Sora. Prav tako dobro sodelujemo z vodstvom Združenja malega gospodarstva Žiri. Naj navedem nekaj konkretnih stvari, ki smo jih na Občini Žiri storili za spodbujanje podjetništva in so rezultat omenjenega dialoga. Oživitev stare Tišlarnice je zagotovo plod odprtega sodelovanja s podjetniki. Smo ena redkih občin, ki ima sprejet pravilnik za olajšave plačila komunalnega prispevka, ki podjetnikom, ki bi želeli investirati, na podlagi jasnih meril omogoča tudi do 50-odstotno znižanje komunalnega prispevka. Z obdavčitvijo zemljišč v indu-strijski coni smo uspeli vsaj delno sprostiti promet z zemljišči. Na pobudo podjetnikov, ki so bili pred dobrima dvema letoma žrtev večjih tatvin in vlomov, sem se osebno angažiral pri izboljšanju varnosti. Rezultat je prisotnost varnostnikov podjetja Varnost Kranj v Žireh v nočnem času. Žirovska podjetja, ki bi želela izboljšati varnost v objektih, lahko sklenejo dogovor o varovanju. Na občini smo večkrat organizirali obiske tujih diplomatov, ki jih zanima sodelovanje z našim gospodarstvom. Čeprav je neposredno korist od tega težko izmeriti, pa je povezovanje nujno za napre-dek. Lahko rečem, da so gostje navdušeni nad krajem in živostjo podjetništva. Z veseljem ugotavljam, da imajo vodstva večine podjetij v Žireh posluh tudi za »družbeno odgovornost« in rada podpirajo športne, kulturne in druge dejavnosti. Kar pa pogrešam in si želim med žirovskimi podjetniki, je več samoiniciativnosti in povezovalnosti. Morda je to najbolj očitno na področju storitev in celostne ponudbe kraja ob kakšnem večjem dogodku. Pričakovati, da bo občina vse organizirala in financirala, ni realno. To ni spodbujanje turizma in podjetništva. Pred časom sem slišal zgodbo o majhni avstrijski vasici, kjer so podjetniki stopili skupaj in zdaj so sposobni v tej vasici, ki nima nobene posebne znamenitosti, zadržati turista vsaj dva dneva. To pa seveda pomeni, da mu zraven prenočišča ponudijo še kaj in dajo priložnost vsakemu domačemu obrtniku in podjetniku, da se predstavi in ne nazadnje tudi kaj zasluži. Pomlad je prišla tudi k nam, narava se prebuja. V začetku aprila smo praznovali veliko noč, ki jo povezujejo s poganskim praznovanjem pomladi, za kristjane pa je to najpomembnejši krščanski praznik veselja in novega upanja. Naj tudi nas veselje in upanje napolnita z energijo in optimizmom ter nam dasta moč za nove preizkušnje, ki nas čakajo. •

IZ ŽUPANOVEGA DNEVNIKA

16. FEB Udeležba na skupščini Regionalne razvojne agencije BSC Kranj.25. FEB Srečanje s predstavnico Veleposlaništva Rusije Zoyo Iskhanovo v zvezi s komemoracijo ob 70. letnici konca 2. svetovne vojne. Spo-minski slovesnosti, ki bo 6. maja, bo sledilo polaganje venca padlim ruskim vojakom.26. FEB Ogled lesene montažne gradnje športne

dvorane v Senožečah. Udeležba na predstavitvi knjige ddr. Marije Stanonik Slovenska pesem v tujem škornju.27. FEB Obisk dislocirane enote Centra za starej-še občane Ormož v Stročji vasi. Manjša enota z dvema gospodinjskima skupinama za 24 oseb uspešno deluje eno leto in je vzorčni primer sodobnega reševanja oskrbe starejših v Slove-niji. Ogled sta na našo pobudo organizirala dr. Jože Ramovš in Franc Imperl, udeležil pa se

ga je tudi predstavnik pristojnega ministrstva Davor Dominkuš.3. MAR Prvo zasedanje Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Žiri.4. MAR Sestanek v zvezi z reševanjem problema pediatrije v obeh dolinah.6. MAR Prvo zasedanje Nadzornega odbora Ob-čine Žiri. Udeležba na občnem zboru društva Cvetke. Odprtje razstave Mihaele Žakelj Ogrin v okviru prireditev Kažipoti. ▶


žirovske

STAROSTI PRIJAZNE SKUPNOSTI – SVETOVNI ODGOVOR NA STARANJE PREBIVALSTVA

dr. Jože Ramovš

7. MAR Na občnem zboru ZŠAM Žiri.9. MAR Prvo zasedanje Komisije za šport Občine Žiri.11. MAR Sestanek z arhitekti o ureditvi centra Žirov. Idejna zasnova predlaganih rešitev bo občinskim svetnikom predvidoma predsta-vljena maja. 12. MAR Pregled projekta ureditve Pustotnika z arhitektoma biroja Vozlič.17. MAR Pogovor z dr. Ramovšem o pogojih za vključitev Občine Žiri v mednarodno mrežo starosti prijaznih mest in občin, gibanja, ki deluje pri Svetovni zdravstveni organizaciji. 20. MAR Sprejem župana in delegacije turškega mesta Erzurum. Predstavili smo jim občino in si pod vodstvom predsednice Smučarskoska-kalnega kluba Judite Oblak ogledali nordijski center. Pred tem je delegacija obiskala Alpino.22. MAR Na povabilo Ministrstva za zunanje zadeve kosilo s turško delegacijo na Bledu.23. MAR V okviru Kluba županov NSi srečanje z

ministrico za okolje Ireno Majcen. Ministrica je potrdila informacijo, da je Vlada RS zagotovila sredstva za Akcijski program odprave posledic oktobrskih poplav, ki ga izvaja ARSO. Glede sredstev za sanacijo občinske infrastrukture pa je povedala le, da bo del predvidoma zago-tovljen jeseni 2015.24. MAR Srečanje županov loškega območja s sodelavci glede pediatrije. Po dogovoru smo vsi trije župani poslali odgovore na dopise Osnovnega zdravstva Gorenjske, Nacionalne-ga inštituta za javno zdravje, Ministrstvo za zdravje ter se dogovorili za sklic izredne seje Sveta OZG.26. MAR Študenti pod vodstvom dr. Tatjane Capuder Vidmar so predstavili rezultate ar-hitekturne delavnice o ureditvi Starih Žirov. Delavnica je potekala na pobudo Maje Kržišnik. 5. redna seja občinskega sveta. 1. APR Seja Sveta Gorenjskih lekarn. Obisk župana Občine Gorenja vas - Poljane Milana

Čadeža in direktorice Elizabete Rakovec v knjižnici v Starih Žireh. Obisk občanov Mel-cove grape glede sanacije mostu. Sestanek s predstavniki žirovskih društev o učinkoviti uporabi koledarja prireditev.7. APR Z vodjem sektorja za odpravo posledic naravnih nesreč na okoljskem ministrstvu Ervinom Vivodo in sodelavci o prioritetah in dokumentaciji za sanacijski program.8. APR Sprejem učencev četrtih razredov v pro-storih občine in predstavitev njenega delovanja. Otroci so podali nekaj zanimivih predlogov za izboljšave, ki jih bomo z veseljem upoštevali. 10. APR Srečanje Kluba županov NSi z mini-strico za razvoj, strateške projekte in kohezijo Alenko Smerkolj in z evropskim poslancem Lojzetom Peterletom. Pozdrav udeležencev na odprtju digitalnega kinoprojektorja v kinodvo-rani DPD Svoboda.13. APR Srečanje županov in članov Sveta Osnov-nega zdravstva Gorenjske glede pediatrije. •

Občina Žiri se je vključila v slovensko in svetovno mrežo Starosti prijazna mesta in podeželske skupnosti. To je program Svetovne zdravstvene organizacije (SZO, mednarodna kratica WHO), da bi ustrezno odgovorili na izzive staranja prebivalstva. Zakaj je nastal ta svetovni program?

Slika krajev in skupnosti se v začetku tretjega tisočletja po vsem svetu spreminja predvsem v dvojem: ljudje se selijo v mesta in prebivalstvo se stara. Obe spremembi sta tesno povezani z razvojem znanosti, tehnologije in demokraci-je. Razvoj slednje veča vrednost človekovega življenja. Čeprav je po svetu še veliko revščine

in zapostavljanja, pa je vse več demokratičnega sveta, kjer so kulturne in materialne dobrine namenjene večini prebivalstva. Mednje sodita tudi socialna in zdravstvena varnost, ki najbolj neposredno dokazujeta, v kolikšni meri družba spoštuje osebnost in življenje vsakega človeka.V preteklem stoletju je človeštvo kljub dve-ma svetovnima vojnama na vseh področjih doseglo velik napredek. Posebej velik je bil pri zdravstvu in se kaže v obvladovanju in uspešnem zdravljenju prej neozdravljivih bolezni. Živimo bolj zdravo, bolj čisto, uži-vamo higiensko bolj neoporečno hrano, smo bolje oblečeni in obuti, stanovanja so varna in topla. Nalezljive bolezni manj kot kdaj koli prej ogrožajo življenja ljudi.Posledica napredka je tudi, da več ljudi do-življa visoko starost. V zadnjih sto letih se je pričakovana življenjska doba podvojila. Delež starih ljudi hitreje narašča tudi zaradi nizke rodnosti – v Sloveniji je za tretjino prenizka, da bi ohranjala dva milijona domačega prebival-

stva. Ob prelomu tisočletja je bilo na svetu 11 odstotkov ljudi starih več kot 60 let, računajo, da jih bo leta 2050 že 22 odstotkov – takrat naj bi bilo na svetu prvič v zgodovini več starih ljudi kot otrok. V Sloveniji je že zdaj 20 odstotkov prebivalcev starejših od 60 let, čez 20 let kaže, da jih bo dvakrat več. Vse več je stoletnikov, v Sloveniji jih imamo že okrog 250; nekateri med njimi so še povsem samostojni. Naraščajoča dolgoživost iz leta v leto vse bolj spreminja tradicionalno sliko sveta. Vse proble-me, izzive in možnosti, ki jih povzroča staranje prebivalstva, imenujemo demografska kriza. Beseda kriza namreč ne pomeni samo težav, ampak tudi nove skrite razvojne možnosti.Podaljševanje človeškega življenja je tesno povezano z urbanizacijo, to je rastjo mest in urbanega urejanja podeželja z ugodnimi stanovanjskimi razmerami, informacijsko in drugo infrastrukturo. Danes že več kot polovica vseh ljudi na svetu živi v mestih, leta 2030 naj bi izmed petih Zemljanov že trije. ▶

Dr. Jože Ramovš, Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje. Srečanje starejših občanov, leta 2012, v jedilnici Alpine.

foto Jožica Kacin


žirovske

Da bi obvladovali demografsko krizo, je SZO pripravila program Starosti prijazna mesta in podeželske skupnosti, ki se širi po vsem svetu. Leta 2005 so na 18. svetovnem kon-gresu gerontologije (to je vede o staranju in starosti) v Rio de Janeiru sklenili, da je treba prisluhniti potrebam starajočih se ljudi in udejanjiti rešitve, s katerimi bodo naselja in življenje v skupnostih bolj prijazna staranju in starosti. V 33 različnih mestih po vsem svetu so s poizvedno raziskavo povprašali starejše ljudi, kaj je starosti prijazno in kaj bi izboljšali na naslednjih pomembnih področjih mestnega življenja: v stavbah in na javnih površinah, pri prevozu, v svojih bivališčih, v družabnem življenju, pri vključevanju v dejavnosti družbe, pri zaposlitvah, obveščanju in storitvah sku-pnosti ter zdravstvenih služb. Isto so povpra-šali tudi oskrbovalce starih ljudi in izvajalce storitev v skupnosti. Na podlagi vseh mnenj in predlogov so za omenjena področja opredelili

84 značilnosti starosti prijaznega mesta, izdali priročnik za uresničevanje projekta Starosti prijazna mesta in začeli oblikovati svetovno mrežo starosti prijaznih mest. Namen progra-ma je, da vsako mesto samo oceni, kaj mora in zmore storiti, da bo staranju in starosti bolj prijazno. Priporočila zrcalijo predvsem potrebe po medsebojnem spoštovanju in varnosti, soci-alni vključenosti, sožitju ljudi, naravi prijazni infrastrukturi in arhitekturi – ob upoštevanju krajevnih značilnosti; vse to naj bo prijazno tako starim, kakor tudi vsem prebivalcem, še zlasti mladim družinam. Kar je namreč pri-jazno starim ljudem, je prijazno tudi mlajšim.Zatem je steklo še prizadevanje za starosti prijazno podeželje. Tudi tu je bila prva Kanada, ki je po temeljiti pripravi izdala priročnik za starosti prijazno podeželje in odročne skupnosti. Marsikje zaradi izseljevanja mladih predstavljajo pretežni delež podeželskih skupnosti stari ljudje. Zato je projekt Starosti

prijazne podeželske občine enako potreben kot projekt starosti prijaznega mesta ali vele-mesta. Glavni cilji in način dela so pri razvoju starosti prijaznih podeželskih občin enaki kakor pri starosti prijaznih mestih. V Evropi je večina podeželja urbanizirana: način življenja, komunikacijske povezave, dostopnost storitev in druge ugodnosti vsakdanjega življenja so podobne kot v mestih. Takšna je tudi večina Slovenije. Vsaka naša občina ima krajevno središče, ki je manjše mesto.Pomemben rezultat, ki ga dosegajo občine in mesta po svetu, ki se vključujejo v nacionalne in svetovno mrežo starosti prijaznih skupno-sti, je, da njihova krajevna politika, uprava, strokovne in civilne organizacije začnejo pravočasno reševati eno najtežjih nalog bližnje prihodnosti – pripravljati krajevne razmere in ljudi na čedalje večji delež starih ljudi z uspe-šnim učenjem za boljše sožitje med mlajšimi in starejšimi. •

IMENOVAN NOVI DIREKTOR OBČINSKE UPRAVE

Rok Prešern

S 3. aprilom 2015 je mesto direktorja Občinske uprave Občine Žiri prevzel Matija Podobnik, že zaposlen kot višji svetovalec za projekte in investicije na Občini Žiri.

Izbran je bil na podlagi Javnega natečaja za zasedbo prostega delovnega mesta direktorja občinske uprave Občine Žiri, ki je bil dne 3. februarja 2015 objavljen na Zavodu za zaposlo-vanje RS in na spletni strani Občine Žiri. Med šestimi kandidati, ki so se prijavili na natečaj, je dosegel najvišje število točk, kar pomeni, da je bil najustreznejši kandidat. •

S SEJE OBČINSKEGA SVETA

Helena Novak

5. redna seja Občinskega sveta Občine Žiri je bila v četrtek, 26. marca. Prisotnih je bilo trinajst občinskih svetnic in svetnikov. Občinski svet je potrdil idejno zasnovo Ateljeja Vozlič št. 10/2014 z nazivom Parkovno-rekre-acijsko območje Pustotnik Žiri za celovito ureditev turistično-rekreacijskega območja Pustotnik kot podlago za OPPN. Vse nadalj-nje finančne aktivnosti bo sprejemal oziroma potrjeval občinski svet.Soglasno je bil sprejet Odlok o določitvi javne zdravstvene mreže na primarni ravni v Občini Žiri, ki omogoča izvedbo razpisa koncesije za tretjega zdravnika družinske medicine.Občinski svet je podprl nadaljnje aktivnosti

načrtovanja nadomestne ceste na relaciji od podjetja Poclain Hydraulics do Etikete (Pio-nirska pot).Sprejet je bil letni program športa v občini za leto 2015.Občinski svet je soglasno sprejel letno poročilo in zaključni račun proračuna za leto 2014 v predloženem besedilu.Na podlagi predloženih elaboratov o oblikova-nju cen izvajanja storitev posameznih javnih služb so bile (z enim vzdržanim in dvanajstimi glasovi za) potrjene cene storitev gospodarskih javnih služb varstva okolja.Soglasno je bil sprejet sklep, da se plačila nado-mestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2015 oprosti tiste zavezance, ki so v poplavah oktobra 2014 utrpeli škodo v stanovanjskih objektih, jo prijavili in jo je ocenila za to imenovana občinska komisija. •

UČINKOVITEJŠE OBVEŠČANJE O DOGODKIH

Rok Prešern

Občina želi vzpostaviti učinkovito posredova-nje informacij in objavo dogodkov v koledarju na spletnih straneh Občine Žiri, koledarju prireditev Kam, na Radiu Sora in nekaterih turističnih spletnih portalih. Občane Žirov in bližnje okolice želimo bolj kakovostno obveščati o vseh dogodkih: javnih družabnih prireditvah, kulturnih in športnih dogodkih, izobraževalnih seminarjih, tržnicah ipd.

V ta namen delno prenavljamo spletne strani Občine Žiri ter omenjeni koledar prireditev, ki

bo vsem organizatorjem dogodkov omogočil objavo dogodka in vseh z njim povezanih infor-macij. Na občinskih spletnih straneh bo s sple-tnim obrazcem omogočen vpis vseh informacij o dogodku, ki se bodo samodejno prikazovale v koledarju na spletnih straneh (www.ziri.si), na monitorju info točke v novem lokalu Ambasade, koledarju prireditev Kam in spletnem portalu http://www.skofja-loka.com/, možna bo tudi objava enkrat mesečno na Radiu Sora in objava na spletnem portalu Slovenia.info (http://www.slovenia.info/).V sredo, 1. aprila, je bil zato organiziran sestanek z vsemi društvi v občini, kjer smo predstavili pobudo, nagovorili in povabili navzoče k objavi vseh dogodkov, saj bo tak način obveščanja zanimiv le, če bo vseboval vse informacije, kaj se dogaja v Žireh. Pobuda

KOLEDAR PRIREDITEV

K objavi dogodkov vabimo vse organiza-torje, ki pripravljajo dogodke v Žireh in bližnji okolici. Le s sodelovanjem bomo lahko vzpostavili pregleden in zanimiv način obveščanja, ki bo koristen tako za občane kot tudi za organizatorje prireditev in dogodkov.Za dodatne informacije v zvezi z dogodki je občina odprla tudi nov elektronski poštni predal [email protected].

je bila dobro sprejeta in dogovorjeno je bilo, da bodo vsa društva in drugi organizatorji svoje dogodke vpisovali v spletni obrazec. •


žirovske

Občinski svet je na zadnji seji potrdil idejno zasnovo za ureditev turistično-rekreativnega območja Pustotnik.

Območje (parcele št.: 816/1, 816/2, 799, 818, 790/4, 1302/24, 790/3, 1274/2, 1302/20, 821, 816/1 – zasebna last, vse k. o. Žiri) v skupni izmeri 43.664,26 m2 je v 80. letih 20. stoletja Krajevna skupnost Žiri pridobila, da bi tam uredila deponijo komunalnih odpadkov. Izde-lani so bili projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja, nato pa je bila sprejeta odločitev o deponiranju komunalnih odpadkov na občin-ski deponiji Draga v Škofji Loki.Na območju so občani samoiniciativno pričeli odlagati zemljo, kamenje in inertne gradbene materiale. Občina Žiri je območje v prostor-skih aktih opredelila kot »deponijo gradbenih odpadkov in inertnih materialov«, ki naj bi se z dokončno ureditvijo spremenili v športne in rekreativne površine. Za uporabo navedenih zemljišč so interes pokazala različna društva in drugi, od konjeniškega kluba, ki ima manežo

in klubske prostore, do Motokluba Sairach, ki tam organizira tradicionalni motozbor, kino-logov, strelcev, tabornikov, lovcev, ribičev, ter nosilcev turističnih dejavnosti (kamp, prostori za piknike, rekreacijo in druženje).Občina Žiri je že v letu 2004 izdelala idejno zasnovo (Božič Inženiring, d. o. o., Idrija, 05/2004), v kateri je podrobneje opredelila rabo območij za konjeniški klub z jahalno manežo, parkirišči in brunarico. Zasaditev zelenja na prvem delu je izrisala gospa Juta Krulc. Na preostalih površinah so bila v grobem raz-deljena območja, namenjena za rekreacijo, igre na prostem in prireditve (travna igrišča), kampiranje in piknike ter strelišče. Dinami-ka ureditve drugega dela je bila pogojena s hitrostjo nasipanja travnih površin do višine kote 485, ki je bila določena kot višina novega platoja.V letu 2010 je bila dokončana ureditev otro-škega igrišča, umeščenega v prvo območje, ter izvedena osnovna komunalna opremljenost zemljišča (vodovod, elektrika, cesta), leta 2013 pa ureditev odprtega kopališča na reki Sori.Z nasipanjem območja se novonastali plato približuje mejam parcel, ki so v lasti Občine Žiri, zato je nastala potreba po celoviti ureditvi navedenega območja.V letu 2013 je Občina Žiri pod mentorstvom doc. Darje Matjašec s študenti Oddelka za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani za Pustotnik izvedla krajinskoarhitekturne delavnice. Predlogi so

bili javno predstavljeni, trije najboljši izdelki pa tudi nagrajeni in odkupljeni.Projekt smo nadgrajevali v sodelovanju z Ateljejem Vozlič, arhitekturno projektiranje, Ljubljana, ki je pripravil idejno zasnovo celovite ureditve parkovno-rekreacijskega območja Pustotnik. Ponudnik je bil izbran na podlagi ponujene cene in dobrih referenc. Dokument bo služil kot podlaga za izdelavo podrobnega občinskega prostorskega načrta, ki je za to območje predpisan. Pripravljavci so ga predstavili na zadnji seji občinskega sveta. Rdeča nit oblikovanja kompleksa sta ohranja-nje in nadgradnja naravnih danosti Pustotnika, kot so močvirski biotop, vodni viri – Sora s pritoki (s poplavnimi značilnostmi) in avtoh-tona vegetacija, ter stavbne tipologije bunkerja (Rupnikova linija), glede na zgodovinsko ozadje območja. Zemeljske mase (deponija gradbenih odpad-kov) so parcialno preoblikovane, zasajene z drevjem lokalnega tipa in mehko zatravljene. Obstoječi vodni biotop je nadgrajen v ribnik.Nujni servisni prostori so umeščeni v teren in izdelani iz litega betona, nad terenom pa se izkazujejo z interpretacijo ruralne funkcio-nalne arhitekture v kovini, lesu in v manjšem obsegu tudi steklu. Mreža novih sprehajalnih poti, cesta za nujno medicinsko pomoč in dostavna cesta povezujejo posamezne programske ureditve: večnamensko igrišče na mivki, kopališče s servisnim objektom, ribnik z gostinskim ▶

NADALJEVANJE DEL NA PUSTOTNIKU

Andrej Poljanšek

VEČJA VARNOST LJUDI IN PREMOŽENJA

Franci Kranjc

Na našem območju se je pred leti močno povečalo število vlomov in drugih kaznivih dejanj, zato so direktorji večjih podjetij ob koordinaciji župana začeli razmišljati o orga-nizaciji varnostne službe na širšem območju Žirov. Pogovori so obrodili sadove in tako je 1. marca varovanje začelo izvajati podjetje Varnost iz Kranja. Podjetje je profesionalna varnostna družba, ki z načrtno izbranimi poslovnimi partnerji deluje po vsej Sloveniji. Direktor Aleš Podpečan pravi, da gorenjski regiji namenjajo še posebno pozor-nost. Z resnim delom, skrbnostjo in celovitim pristopom pri uvajanju varnostnih storitev si v sodelovanju z naročniki prizadevajo doseči in zagotoviti ustrezno in kakovostno zasebno varnost. Dogovor in pogodbo o poslovnem sodelova-nju za varovanje so podpisala večja žirovska podjetja in Občina Žiri. Mobilni varnostnik

je v Žireh v nočnem času in lahko, če je po-trebna intervencija, posreduje na objektih, ki so opremljeni z alarmnimi sistemi. S takim načinom dela je reakcijski čas posredovanja varnostnika ob sproženem alarmnem signalu bistveno krajši, s čimer je povečana verjetnost za uspešno opravljeno intervencijo. V Varnosti Kranj načrtujejo, da bodo ob na-daljnjem poglobljenem poslovnem sodelovanju in podpori žirovskih podjetij dosegli visoko raven lokalne varnosti. Zato poleg poslovnih storitev za večja podjetja načrtujejo tudi skrb

za varnost premoženja manjših podjetij in občanov. V družbi se zavedajo, da bi brez dogovora večjih žirovskih podjetij takšen podvig težko uspel, zato se bodo potrudili, da naročnikom zagotovijo ustrezno kakovo-stno storitev. V nadaljevanju pa pripravljajo ugodne pakete varovanja, ki jih bodo manjšim podjetjem pa tudi zasebnikom pri varovanju hiš, stanovanj ali drugih objektov ponudili že pred poletjem oziroma pred poletnimi dopusti, ko je zaradi daljše odsotnosti ljudi premoženje še bolj ogroženo. •

Od 1. marca dalje varovanje večjih podjetij, ki so podpisala pogodbe o sodelovanju, opravlja Varnost Kranj.

foto Darjan Kacin


žirovske

vodostaj 479,02

vodostaj 479,78

DNO OB BREGU

482

482

485

490

495

495

490

490

495

500

495

490

485

485

490

495

482

485.98

481.81

481.81

482.01

482.67

483.53483.53

482.34

482.00

481.62

481.66

481.64

481.82

482.05

482.28

481.82

481.65481.70

481.88

482.56

482.47

482.39482.46

482.52

481.67

481.78

482.08

484.39

483.09

482.76

482.79

482.52

482.02

481.61

481.42

481.68

481.60

481.71

482.14

482.06

481.68

483.10

483.83

484.12

484.24

484.48

485.08

484.78

484.58

483.41

483.30483.96483.30

482.60482.61

482.94

482.51

482.22

483.10

482.06

481.80

482.65

483.03

483.95 483.18482.48

481.95481.79

481.58 481.63

482.02

481.16

481.56

481.06

482.07

480.87

481.94

480.83

480.66

481.50

480.54

481.82481.90

481.49

481.13

481.98

481.39

481.54

480.25

479.40

481.70

482.36

479.46

481.67

479.47

479.73

481.59481.67

479.91479.78

480.53

480.02

481.77

479.27481.04 478.81 479.27478.22

478.29

478.32

478.03478.14

485.70

491.36

493.72

484.82

487.00 486.98487.02

486.75

486.23

486.71

485.92

486.36

486.82

485.77

486.78

486.65

486.68486.77

486.78

486.83 485.61

484.49484.47

483.10483.08

485.06

484.10

482.75

482.47482.55

482.26

482.46

482.45

482.55

482.89

482.23

482.45483.01483.00

483.00484.12

485.88

486.16

483.65483.29

483.16

483.23

483.22

484.02

482.15

482.03482.06

482.09481.95

481.92

481.79

482.05

482.01

481.60481.72

481.86 481.78

481.93482.07

481.98

481.71

481.66

481.68

481.67

481.19

483.01

484.23

482.83

484.36

481.50

479.46479.13

481.61

479.12

479.78

481.60

481.69481.67

482.33

482.50

481.90

480.80

482.20

481.80

481.16

481.06

480.80480.62

482.00

481.70

480.56479.95

481.60

480.10

480.50

479.70

478.03

479.71

483.50

483.80

479.10

481.25

481.11

481.43

482.02481.91

482.49

479.10

481.23

482.80

482.01

482.02481.87

482.04

482.85

481.64

481.00

482.46

481.60

481.30

486.00

486.05

486.32

482.20

482.07

482.27

482.05

482.12

482.20482.07

481.90

482.30

482.60

485.50

486.00 486.00

500.01

501.20

496.80

497.68

495.42

499.22

481.40481.98

478.60

urgentna "zatravljena" pot -običajno neprevozna

PEŠ POT

"ZELENA" PARKIRNAMESTA

GLAVNIVHOD

OSREDNJI TRAVNIKPRIREDITVENIPROSTOR

OBLIKOVANTEREN

TERASA

GLAVNIVHOD

PEŠ POT

UREJEN KOPALIŠKITRAVNIK

DOVOZ

OBSTOJEČABRUNARICARECEPCIJA ?

peš pot

RAMPA

PARKIRANJE

PARKIRANJE

PARKIRANJEMANIPULACIJSKODVORIŠČE

RIBIŠKIPOMOL

MOČVIRJE

RIBIŠKIPOMOL

RIBIŠKIPOMOL

MOST

CAMPINGŠOTORIŠČE

CAMPINGŠOTORIŠČE

SANITARNI OBJEKT - 2 FAZA

"HEURIGEN"GOSTINSKI VRT(kot gostilna Čadv Lj. ipd...)

LESENI BUNGALOVITIP "FOUR SEASONS"RAZPOSRAVLJENIPO TREVNATI BREŽINI(opcija za lastnika terena..!)

KOPALIŠKA TERASATRAVNIK

KOPALIŠČE -OBSTOJEČA TERASA

VKOPAN OBJEKT SSANITARIJAMI, KABINAMIIN SEZONSKIM LOKALOM

šank

S

arhitekturno projektiranje, Vesna Vozlič Košir, s.p.Tavčarjeva ulica 13, 100 Ljubljana, [email protected]

investitor : Občina Žiri, Loška cesta 1, 4226 Žirilokacija: k.o. Žiri, parc.št.: 821, 794/4, 799, 818, 820, 1274/2, 816/1, 816/2, 1302/20, 790/3, 1302/24

datum / št.projekta : 06.11. 2014 - 10 / 2014

Projektant : Vesna Vozlič Košir, univ.dipl.inž..arh.Odg.vodja projekta: Matej Vozlič, univ.dipl.inž.arh. ZAPS 0623 A

merilo 1:500

projekt : IDP za celovito ureditev območja Pustotnik

Načrt; : situacija - SHEMA PROGRAMSKIH SKLOPOV

11±0,00= +481,90

DOSTAVNA CESTA-OMEJEN PROMET

ODBOJKANA MIVKI22X15M

OTROŠKO IGRIŠČEIN OUTDOOR FITNESNAPRAVE ZA ODRASLE

peš pot

NOVA DOSTOPNA RAMPA

+0,70

+1,45

+1,45

+1,45

+6,65=488,55

±0,00 = + 481,90 N.M.V NAJVIŠJA TOČKA ŠKARPE OB KOPALIŠČU

+5,50

483.65483.29

+ 4,15 = 486,20

PLEZALNA STENAIN ODER ZAPRIREDITVE

+4,25

+5,55

487,30

7.

+1,45=483,35+1,45

=483,35

CAMPER6X10 M1.FAZA

CAMPER6X10 M2.FAZA

+4,55

+16,65

+4,55

+5,55

+4,25

+ 4,20 = 486,25

+ 4,30

+ 4,20 = 486,25

+ 4,20 = 486,25+ 4,30

+ 0,40= 482,30

+ 0,20

+ 0,20

+ 0,20

+ 0,20

OBLIKOVANTEREN

PEŠ POT

PEŠ POT

PEŠ POT

vodostaj 479,02

DNO OB BREGU

482

482

485

490

495

495

490

490

495

500

495

490

485

485

490

495

482

485.98

481.81

485.11

485.19

482.01

482.67

483.53483.53

482.34

482.00

481.62

481.66

481.64

481.82

482.05

482.28

481.82

481.65481.70

481.88

482.56

482.47

482.39482.46

482.52

481.67

481.78

482.08

484.39

483.09

482.76

482.79

482.52

482.02

481.61

481.42

481.68

481.60

481.71

482.14

482.06

481.68

483.10

483.83

484.12

484.24

484.48

485.08

484.78

484.58

483.41

483.30483.96483.30

482.60482.61

482.94

482.51

482.22

483.10

482.06

481.80

482.65

483.03

483.95 483.18482.48

481.95481.79

481.58 481.63

482.02

481.16

481.56

481.06

482.07

480.87

481.94

480.83

480.66

481.50

480.54

481.82481.90

481.49

481.81

481.13

481.98

481.76

481.39

481.54

480.25

479.40

481.70

482.36

479.46

481.42

481.67

479.47

481.59481.67

479.91479.78

481.28

480.53

480.02

481.17

481.85 481.86481.89

481.77

485.20

479.27481.04 478.81 478.94 479.27

480.05

481.81481.79

478.22

478.29

478.32

478.03478.14

485.70

491.36

493.72

484.82

487.00 486.98487.02

486.75

486.23

486.71

485.92

486.36

486.82

485.77

486.78

486.65

486.68486.77

486.78

486.83 485.61

484.49484.47

483.10483.08

485.06

484.10

482.95

482.75

482.71

482.72

482.47482.55

482.26

482.46

482.45

482.55

482.89

482.23

482.45483.01483.00

483.00484.12

485.88

486.16

483.65483.29

483.16

483.23

483.22

484.02

482.15

482.03482.06

482.09481.95

481.92

481.79

482.05

482.01

481.60481.72

481.86 481.78

481.93482.07

481.98

481.71

481.66

481.68

481.67

481.19

483.01

484.23

482.83

484.36

481.50

479.46479.13

479.12

479.78

481.60

481.69481.67

482.33

482.50

481.90

480.80

482.20

481.80

481.16

481.06

480.80480.62

482.00

481.70

480.56

485.19

479.95481.60

480.10

480.50

479.70

483.50

483.80

481.25

481.11

481.43

482.02481.91

482.49

479.10

481.23

482.80

482.01

482.02481.87

482.04

482.85

481.00

481.50

482.46

481.60

481.30

485.30

486.00

486.05

486.32

482.20

482.07

482.27

482.05

482.12

482.20482.07

481.90

482.30

482.60

485.50

486.00 486.00

485.01

500.01

501.20

496.80

497.68

495.42

499.22

481.40481.98

478.60

900 430

950 430

000 431

urgentna "zatravljena" pot -običajno neprevozna

PEŠ POT

PEŠ POT

OBLIKOVANTEREN

OBLIKOVANTEREN

GOSTINSKI OBJEKTZ ZUNANJO RAZGLEDNOTERASO NAD RIBNIKOM

"ZELENA" PARKIRNAMESTA

GLAVNIVHOD

OBLIKOVANTEREN

TERASA

GLAVNIVHOD

RAZŠIRITEVKOPALIŠČA - PIKNIKPROSTORI ALI"NEFORMALNO"ŠOTORIŠČE PEŠ BRV

PEŠ POT

PEŠ POT

PEŠ POT

PEŠ POT

UREJEN KOPALIŠKITRAVNIK

DOSTOP DOVODE

brv nadjezom napajališče

konjev

OBSTOJEČAMANEŽA

DOVOZ

OBSTOJEČABRUNARICARECEPCIJA ?

PARKIRANJE

OBSTOJEČIPRIVEZI ZAKONJE

RAMPA

DOSTAVNACESTA -OMEJENPROMET

PARKIRANJEMANIPULACIJSKODVORIŠČE

RIBIŠKIPOMOL

MOČVIRJE

RIBIŠKIPOMOL

RIBIŠKIPOMOL

RAZGLEDNA TERASAIN PIKNIK PROSTOR,OTROŠKO IGRIŠČE..

TRAVNETERASE-TRIBUNA

TRAVNETERASE-TRIBUNA

OBČASNOCAMPINGŠOTORIŠČE

RIBNIK

parcelna meja

CAMPINGŠOTORIŠČE

CAMPINGŠOTORIŠČE

CAMPINGŠOTORIŠČE

"HEURIGEN"GOSTINSKI VRT(kot gostilna Čadv Lj. ipd...)

BUNGALOVITIP "BALVAN"RAZPOSTAVLJENIV BREŽINO MED DREVJE

LESENI BUNGALOVITIP "FOUR SEASONS"RAZPOSRAVLJENIPO TREVNATI BREŽINI(opcija za lastnika terena..!)

MOŽNE ŠIRITVEPROGRAMOVŠPORTNIH TERENOV(lokostrelstvo?..)EV.CAMPING PROGRAMAALI PROSTOROV ZA PIKNIK(opcija za lastnika terena..!)

1"

+ 4,70

+ 6,00

-1,80

PEŠ BRV

S

rampa

ZELENE TRIBUNE PROTI MANEŽIcca 670 m2PARKOVNA UREDITEVcca 18000 ali več m2ZELENE REKREACIJSKE POVRŠINEcca 5900 m2CAMPERJI IN ŠOTORIŠČEcca 2930 m2REZERVAT ZA ŠIRJENJE REKRE. POVRŠINcca 8000 ali več m2PLAŽA IN PEŠČENE PEŠ-POTIcca 1300 m2TLAKOVANE (BETONSKE) PEŠ-POTI INPLOŠČADI cca 1400 m2ASFALTNA CESTA IN PARKIRIŠČAcca 4260 m2POVRŠINE ZA KONJSKI ŠPORT (MANEŽA)..cca 2200 m2URGENTNA DOVOZNA POT260 m2

PEŠ- BRVI95 m2REKA SORA

UMETNI RIBNIKcca 2780 m2KOPALIŠKI OBJEKT IN SANITARIJE195 m2GOSTINSKI IN SERVISNI OBJEKT S TERASOcca 660 m2VEČNAMENSKI RAZGLEDNI STOLPcca 120 m2OBSTOJEČA (PRENOVLJENA) BRUNARICAcca 70 m2PLATOJI ZA CAMPERJE360 m2LESENI BUNGALOVI NA TRAVNIKUcca 7x 62 m2 = 434 m2BETONSKI BUNGALOVI "BUNKER" V GOZDUcca 6x 15 m2 = 90 m2

RAZŠIRITEVKOPALIŠČA - PIKNIKPROSTORI ALI"NEFORMALNO"ŠOTORIŠČE

V PRIPRAVI DRUGI DEL SANACIJE ŠKODE OB LANSKIH POPLAVAH

Franci Kranjc

Glavne posledice poplav, ki so oktobra 2014 prizadele našo občino in so bile najhujše po letu 1926, so v večjem delu odpravljene, čaka pa nas trajna sanacija poškodovanih objektov. Najbolj so bile prizadete občinske ceste, kjer je bila škoda ocenjena na približno 900.000 evrov, dodatnih 300.000 evrov tudi na gozdnih cestah. Veliko škode je bilo tudi na poslovnih in zasebnih objektih. Poškodovanih je bilo 12 km lokalnih cest, od tega 0,9 km huje, podrta sta bila dva mostova. Za trajno odpravo posle-dic ujme bo potrebnih nekaj naslednjih let, posledično pa se bodo z zamikom izvedle tudi nekatere že predhodno načrtovane občinske investicije v lokalno infrastrukturo.Občina Žiri ter civilna zaščita sta pričeli z or-ganizacijo reševanja in odpravljanjem posledic

objektom, razgledni stolp s plezalno steno, prostor za kampiranje, sprehajalna obmo-čja, konji …, in sicer tako, da se programi med seboj ne motijo, da je uporaba prostora varna in da sta poudarjeni vzdolžnost in fluidnost lokacije. S potrditvijo Idejne zasnove celovite ureditve

turistično-rekreativnega območja Pustotnik so bili določeni programi, ki se bodo nekoč lahko izvajali. Več programov, predvsem turističnih (lokali, ribnik ...), je odmaknjenih v prihodnost, saj je njihova izpeljava odvisna od pridobitve zasebnega investitorja. Občina želi urediti tudi manjše postajališče

za avtodome oziroma prostor za kampiranje. Letos smo uspešno kandidirali na razpis Fun-dacije za šport, ki nam je odobrila 31.000 evrov nepovratnih sredstev za večnamensko igrišče na mivki in ureditev bližnje okolice. Pri tem je obveza občine, da kot svoj vložek prispeva drugo polovico sredstev in davek. •

ujme takoj po poplavi, saj so bile Žiri zaradi po-škodovanih cest nekaj časa odrezane od sveta. Tako kot običajno so tudi tokrat prvi priskočili na pomoč gasilci ter lokalni podjetniki, ki so razpolagali z ustrezno gradbeno mehanizacijo. Velik delež pomoči so s svojim delom prispe-vali tudi občani. V prvih dneh po poplavah je bilo zasilno ure-jenih več lokalnih cest, na cesti Žiri–Vrhnika je bil postavljen pontonski most, sanirani so bili plazovi, ki so ogrožali ceste in objekte. V prvi fazi so bile začasno urejene ceste v Plastuhovo grapo, Spodnje Selo, Jarčjo dolino, Snapkovo grapo, Melcovo grapo, Zabrežnik … Stroški intervencije so znašali okrog 120.000 evrov, pri delu pa je sodelovalo osem gradbenih izvajalcev. Cesta skozi Javornkovo grapo je tako poškodovana, da razmišljamo o gradnji nove ceste na drugi lokaciji, saj bi bila ureditev ob-stoječe predraga. Za nadaljnja sanacijska dela na cestah je občina odštela še 140.000 evrov. V drugi fazi, ki je v pripravi, predvidevamo ureditev plazu na cesti proti Breznici ter gra-dnjo opornega zidu ob cestah v Jarčjo dolino in Plastuhovo grapo. Za navedene investicije je bilo zaradi večjega obsega del potrebno izdelati

projektno dokumentacijo, kar je povzročilo zamudo pri pripravi razpisov in izvajanju del. Ocenjen strošek navedenih investicij je še dodatnih 300.000 evrov.Nastalo škodo so si ogledali tudi pristojni dr-žavni uradniki za urejanje voda ter ministrica za okolje in prostor. Občini je bila obljubljena pomoč za sanacijo v znesku okrog 200.000 evrov, ki pa žal še ni prispela. •

Idejna zasnova ureditve Pustotnika.

Urejena brežina na Partizanski cesti ob potoku Plastuhle. foto Jožica Kacin


žirovske

NOVE CENE KOMUNALNIH STORITEV

Olga Vončina, Andrej Poljanšek

Občinski svet Občine Žiri je na marčevski seji potrdil cene storitev gospodarskih javnih služb varstva okolja, ki se bodo zaračunavale od 1. aprila 2015 dalje.

Skladno z državno uredbo, ki ureja oblikova-nje cen komunalnih storitev, se cene preverja in uskladi enkrat letno. Cena je sestavljena iz dveh delov. Omrežnina (oziroma cena javne infrastrukture pri ravnanju z odpadki) je oblikovana najmanj v višini obračunane amortizacije za vso javno infrastrukturo, ki je potrebna za opravljanje posamezne javne

službe. Cena izvajanja storitev pa zajema vse druge stroške javne službe in se oblikuje na podlagi načrtovanih stroškov in količin za prihodnje obračunsko obdobje, ob upo-števanju morebitnih razlik med načrtovanimi in realiziranimi stroški ter količinami za preteklo obdobje. Od 1. aprila bodo občutno višje cene omrežnin pri vodooskrbi, odvajanju in predvsem pri čiščenju odpadnih voda, medtem ko se cene storitev (z izjemo čiščenja komunalnih voda) znižajo. Cene omrežnin odražajo višji strošek amortizacije zaradi zaključenih investicij (či-stilna naprava, vodovod skozi Stare Žiri, kana-lizacija Dobračeva–Rakulk). Stroški izvajanja storitev so zmanjšani na minimum, s čimer naj bi se vsaj delno ublažilo povišanje omrežnin. Povišanje cen bo zato občutno predvsem pri odjemalcih, kjer omrežnina predstavlja večji delež stroška na položnici.

Mesečni strošek komunalnih storitev je od-visen od komunalne opremljenosti območja, v katerem se objekt nahaja. Tako bo objekt izven mesta, opremljen z MČN, imel mesečni strošek 10,25 evra, enak objekt, opremljen z pretočno greznico, pa 20,50 evra. Objekti v Žireh, ki so priključeni na kanalizacijo, nimajo pa odvajanja meteornih voda s streh (Stare Žiri, Nova vas, Rakulk, Dobračeva), bodo imeli mesečni strošek 34,95 evra, objekti z odvaja-njem meteornih voda (Stara vas in Polje) pa 37,50 evra.Povečanje stroškov je od 1 do 2,5 evra mesečno. Žal je povečanje največje v objektih z enim sta-novalcem in nizko porabo pitne vode, vendar smo v tem primeru brez moči, saj uredba točno predpisuje izračun cene komunalnih storitev. Kljub povišanju cene pa ostajajo komunalne storitve v Žireh še naprej najnižje med okoli-škimi občinami. • ▶

OBISK TURŠKE DELEGACIJE

Rok Prešern

Župan Erzuruma, največjega mesta v istoi-menski pokrajini v vzhodni Turčiji, Mehmet Sekmen, je z delegacijo obiskal Občino Žiri in se srečal z županom Občine Žiri mag. Janezom Žakljem. Mesto Erzurum se sicer lažje primerja z Ljubljano, saj ima skoraj 370.000 prebivalcev in univerzo s 100.000 študenti. Je tudi regijsko zdravstveno središče z največjim medicinskim

kompleksom v vzhodni Turčiji. Znano je po zimskih športih, leta 2011 pa je gostilo tudi zimsko univerzijado.Obiska so se poleg župana Erzuruma udele-žili tudi direktor občinske uprave Ali Riza Kiremitci, častni konzul Mehmet Seyhan Muratoglu, ekonomski ataše na Generalnem konzulatu RS v Instanbulu Andrej Ferčej in dr. Zoran Stamatovski, področni sekretar Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja, investicij in turizma – SPIRIT Slovenija. Delegacija je obiskala Slovenijo na povabilo SPIRIT-a, namen spoznavnega srečanja pa so

bile potencialne možnosti sodelovanja med obema občinama in gospodarstvom. Ogledali so si Alpino in se srečali z direktorjem Ma-tjažem Delopstom, ki je predstavil podjetje, proizvodnjo in načrte za prihodnost. Po razgovorih na občini so se gostje seznanili z investicijo REAAL v OŠ Žiri – zamenjava ener-genta za ogrevanje – ter si ogledali nordijski center. Delovanje smučarskoskakalnega kluba in skakalnice jim je predstavila predsednica Judita Oblak. Gostje so bili navdušeni, da manjša občina lahko uspešno vodi razvoj in investicije tudi v večje projekte, ki so za razvoj izredno pomembni. •

Delegacija iz Turčije na obisku na občini: častni konzul Mehmet Seyhan Muratoglu, direktor občinske uprave Ali Riza Kiremitci, župan Občine Žiri mag. Janez Žakelj in župan Mehmet Sekmen.

foto Rok Prešern


žirovske

STORITEV DOSLEJ VELJAVNA CENA

CENA OD 1.4.2015 DALJE INDEKS

OSKRBA S PITNO VODO omrežnina 14,6931 €/leto/f1 20,2164 €/leto/f1 138

vodarina 0,6068 €/m3 0,3641 €/m3 60

ODVAJANJE IN ČIŠČENJE KOMUNALNE IN PADAVINSKE ODPADNE VODE

odvajanje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin

omrežnina 24,3789 €/leto/f1 29,2320 €/leto/f1 120

cena storitve 0,0696 €/m3 0,0360 €/m3 52

odvajanje padavinske odpadne vode s streh omrežnina 0,2388 €/m2 0,2388 €/m2 100

cena storitve 0,0292 €/m3 0,0171 €/m3 58

storitve, povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami


cena storitve 0,0739 €/m3 0,0705 €/m3 95

čiščenje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin


cena storitve 0,2878 €/m m3 0,5140 €/m3 179

RAVNANJE S KOMUNALNIMI ODPADKI

zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov: ločenih frakcij in kosovnih odpadkov, ločeno zbrane odpadne embalaže, mešanih komunalnih odpadkov

cena javne infrastrukture

0,0087 €/kg(0,0043 €/l)*

0,0083 €/kg(0,0039 €/l)*

9592

cena storitve 0,1276 €/kg(0,0644 €/l)*

0,1576 €/kg(0,0702 €/l)*

124109

zbiranje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada


0,0000 €/kg(0,0000 €/l)*

0,0000 €/kg(0,0000 €/l)*


0,1575 €/kg(0,0158 €/l)*

378120

obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov cena javne infrastrukture

0,0000 €/kg(0,0000 €/l)*

0,0000 €/kg(0,0000 €/l)*


0,0082 €/kg(0,0012 €/l)*

1419

odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov


0,0000 €/kg(0,0000 €/l)*

0,0000 €/kg(0,0000 €/l)*


0,1055 €/kg(0,0197 €/l)*

13089

* Cene storitev ravnanja s komunalnimi odpadki, izražene v kilogramih, se uporabnikom zaračunajo sorazmerno glede na prostornino zabojnika za mešane komunalne odpadke in pogostost odvoza

Čevljarska ulica, 4 osebe

STORITEV VRSTA STROŠKA OB. KOLIČINA OB. ENOTA CENA 2014 CENA 2015 VREDNOST 2014 VREDNOST 2015

oskrba s pitno vodo omrežnina 0,0833 1 14,6931 20,2164 1,22393523 1,68402612

oskrba s pitno vodo storitev 19 1 0,6068 0,3641 11,5292 6,9179

odvaj. kom. odp. vode omrežnina 0,0833 1 24,3789 29,232 2,03076237 2,4350256

odvaj. kom. odp. vode storitev 19 1 0,0696 0,036 1,3224 0,684

odvaj. kom. odp. vode okoljska dajatev 19 1 0,0528 0,0528 1,0032 1,0032

odv. padav. vode s streh omrežnina 9,3105 1 0,2388 0,2388 2,2233474 2,2233474

odv. padav. vode s streh storitev 16,8 1 0,0292 0,0171 0,49056 0,28728

čiščenje kom. odp. vod omrežnina 0,0833 1 17,3024 47,7705 1,44128992 3,97928265

čiščenje kom. odp. vod storitev 19 1 0,2878 0,5361 5,4682 10,1859

zbiranje odpadkov cena 86,6664 1 0,0043 0,0039 0,37266552 0,33799896

zbiranje odpadkov storitev 86,6664 1 0,0644 0,0708 5,58131616 6,13598112

obdelava odpadkov storitev 86,6664 1 0,0065 0,0012 0,5633316 0,10399968

odlaganje odpadkov storitev 86,6664 1 0,0221 0,0172 1,91532744 1,49066208

zbiranje bio odpadkov storitev 86,6664 0 0,0132 0,0186 0 0

MČN omrežnina 0,0833 0 16,9 38,0547 0 0

MČN storitev 0,0833 0 0,0739 0,0705 0 0

35,16553564 37,46860361


žirovske

NE DELA KRUHA MOKA, AMPAK ROKA

Jožica Kacin

»Ne dela kruha moka, ampak roka,« pravi pregovor, na katerega me opozori samostojni podjetnik Jože Oblak in je izobešen v njihovi pekarni na Selu. Jožetu Oblaku so ga podarila dekleta iz Blagovnice v Žireh. Takrat so tam še prodajali njihove izdelke, zadnje leto pa je Mercator zaradi spremenjene poslovne politike odpovedal sodelovanje. Izpad so nadomestili na druge načine, kar so morali v tridesetih letih, odkar delajo kot samostojno podjetje, že nekajkrat storiti.

PEKARNA OBLAK je dobavitelj za nekatera gostinska podjetja v Žireh in okolici, šole v Žireh, Poljanah, na Medvedjem Brdu, Svetih Treh Kraljih. Njihove izdelke prodajajo tudi po posameznih prodajalnah v Kranju, Medvodah, Rovtah in okolici Ljubljane. Imajo tudi dve lastni prodajalni. Eno v Škofji Loki, kjer dela Jasna Trček, drugo pa v Žireh v poslovni stavbi Pr' Matic. Odpre se že v zgodnjih jutranjih urah, uradno ob 5.30, včasih pa tudi prej, ko večina ljudi še spi. A veliko je tudi takih, ki se zgodaj odpravljajo v službo ali na drugo pot in ti so tudi stalni in prvi obiskovalci. »Takrat je delo najlepše. Vse je še mirno, police so polne sveže pečenih in dišečih dobrot in zgodnji kupci imajo največjo izbiro,« pove Darja Prelog, ki vsak dan prihaja v službo ob peti uri. Kadar je odsotna, jo nadomešča šefica Vanja. Na vprašanje, kaj kupci pohvalijo, Darja

pove, da imajo zagotovo največji sloves Jožetove hrustljave žemlje. Že dolga leta ostajajo enake in nekateri prihajajo prav zaradi njih. Radi imajo tudi piškote, najbolj navadne in mede-njake, ki so nekaj posebnega. Seveda pa ne gre zanemariti drugih dobrot. Različne vrste kru-ha, belega, polbelega, črnega in polnozrnatega, rženega, sojinega, koruznega, od štruc, hlebcev, ocvirkovc, potic, pic, bureka, raznovrstnega peciva, kot so makovke, pletenke, štručke, ki-feljci, štruklji in še bi lahko naštevali. Nekateri izdelki so v ponudbi že vseh trideset let, druge dodajajo kot novost, saj morajo slediti času in prehrambnim navadam. Ena izmed stalnic so tudi mlinci in slane preste, prav tako drobtine, ki jih zmeljejo iz posušenega kruha. Ponudba se od dneva do dneva nekoliko razlikuje in je odvisna tudi od povpraševanja.»Imamo nekaj osnovnih strojev in pripo-močkov, kot so električni mešalnik, delilni in zavijalni stroj in vzhajalno komoro, peč na dve etaži, kjer lahko spečemo do sto kilogramov kruha istočasno. Večino dela opravimo ročno,« pove Jože Oblak in doda: »Prav zaradi tega se naši izdelki razlikujejo od industrijskih. Vanje je vložene več pozitivne človeške energije, kar jim da svojo vrednost in so zato boljši. H kakovosti veliko pripomore tudi, da je testo vzhajano na star način in počiva na policah ter v komori. Ponosni smo tudi, da je kruh brez vsakršnih dodatkov,« razloži Jože Oblak. V Pekarni Oblak spečejo precej manj kruha kot v prvih letih. Takrat v kraju še ni bilo konkurence, kasneje pa so začele nastajati nove pekarne, kruh in pekovske izdelke pa vozijo tudi iz drugih krajev. »Kljub temu smo veseli, da imamo zveste kupce, ki pri nas kupujejo že vsa leta,« poudari Vanja Oblak in pove, da tudi sama rada poprime za pekovsko delo. To jo veliko bolj sprošča kot birokratski postopki v pisarni, ki se jih je po malem že naveličala. Država zahteva vedno več, tudi inšpekcije so vedno bolj zahtevne. Najtežje je bilo v prvih letih, ko se je v kruhu

pojavila nitkavost. To pride zaradi poseb-nih bakterij, posledica pa je moker in hitro pokvarljiv kruh. Čeprav so se trudili na vse načine in vključili tudi zunanje strokovnjake, so bili nekaj časa nemočni. Takrat so izgubili veliko kupcev in začeli so se pojavljati novi ponudniki kruha. Na srečo se jim je to zgodilo samo enkrat.Lastnika se spominjata tudi časov, ko so morali obvezno speči do 30 odstotkov tako imenovanega socialnega kruha. Ceno mu je določila država. Ljudje so nakup tega kruha šteli kot pravico in prodajalci so se znašli v nehvaležni vlogi, ko so ga morali odmerjati posameznikom in paziti, da so ga dobili pri-bližno vsi, ki so to želeli. Prav tako imata Jože in Vanja Oblak svež spomin na čas, ko sta začela s samostojno dejavnostjo. Prej je bila pekarija pod okriljem KGZ Sora. Jože je tam delal kot pek. Podjetje je dejavnost ponudilo v najem. Pogoj je bil, da najemnik obdrži delavce. »Takrat še ni bilo veliko samostojnih podjet-nikov, zato sem se spopadal z marsikatero težavo. Vanja, ki je delala v Alpetourju v Škofji Loki, se je zaposlila doma, in še sreča, da nama je z nasveti (predvsem pri vodenju poslovnih knjig) pomagal pokojni gostinec Franci Kavčič, Katernik, ki je bil eden izmed redkih, ki so imeli izkušnje z vodenjem lastnega podjetja in je bil pripravljen pomagati,« se s hvaležnostjo spominja Jože.Po nekaj letih dela so se Oblakovi odločili za gradnjo novega poslovno-stanovanjskega objekta na Selu, kjer so živeli. Leta 1991 so del pekarije preselili na novo lokacijo. V Zadružnem domu so pekli le še pecivo in imeli prodajalno. Leta 2008 so tudi prodajalno preselili v nove prostore Pr' Matic, peko pa v celoti na Selo. Tako je ostalo do danes. Imajo sedem zaposlenih. Poleg Jožeta in Vanje sta v podjetju še omenjeni prodajalki in dva peka. Pred štirimi meseci je začel delati tudi domači sin Matija. »Najprej sem končal ▶

Direktor Jože Oblak in peka Matej Krvina in Simon Štucin. foto Jožica Kacin Vanja in Matija Oblak pri peki piškotov. foto Jožica Kacin


žirovske

pekovsko šolo v Kranju, nato pa še srednjo živilsko šolo v Ljubljani. Počasi se bom moral lotiti tudi mojstrskega izpita,« pravi Matija, ki se v podjetju dobro počuti. Tudi oče in mati bosta vesela, če bo sin za njima prevzel njuno obrt. »Seveda to še ne bo takoj, saj nama do upokojitve manjka še kar nekaj let. A vseeno je drugače, če je za nama mlada moč,« povesta Vanja in Jože. Matija pravi, da bodo sčasoma potrebne poso-dobitve. V kratkem načrtujejo nakup delilnega in zavijalnega stroja, Pr' Matic pa bi radi nekoliko prenovili prodajni prostor. Matija se navdušuje tudi nad internetno prodajo. Pri tem ima v mislih predvsem piškote, za katere misli, da bi jih marsikdo z veseljem kupil. V pekarni tridesete obletnice niso posebej bučno praznovali, ni pa šla mimo povsem neopazno. Kupce so razveselili z majhno pozor-nostjo, posebnim zavitkom domačih piškotov. »Nekako se mora poznati, da smo skupaj že toliko let,« sta soglasna Vanja in Jože, ki sta ponosna, da jima že 30 let uspeva vsak dan nasititi ter s pekovskim pecivom posladkati toliko strank. Pravita, da je v porastu prav zanimanje za pekovsko pecivo. Tega prodajo okrog 40 odstotkov, 30 odstotkov odpade na kruh, preostalih 30 pa na piškote.Sicer pa Pekarni Oblak ostajajo zvesti tudi delavci. Oba peka, Simon Štucin in Matej Kr-vina, sta tam že osemnajst let. Delata v nočni izmeni in v tem času sta se povsem navadila na tak ritem. Pravita, da je delo zanimivo in vsak dan prinese kaj novega. Zvečer dobita navodilo, kaj in koliko bosta pekla tisto noč, spijeta kavo, nato pa začneta z mešanjem in pripravo. »Običajno pripravljam testo,« pove Matej in doda, da mora biti pri tem zelo zbran. »Sestavine moram natančno preračunati in odmeriti, vse mora priti v mešalnik v pravih količinah in v pravem zaporedju,« razloži. »Najraje pečem kruh,« se nasmehne in že drugič v tistem dnevu slišim stavek: »Ne dela kruha moka, ampak roka.« •

Z NOVO DIGITALNO TEHNOLOGIJO STOPA KINO V KORAK S SODOBNIMI FILMSKIMI CENTRI

Metka Debeljak

10. marca je bila v dvorani DPD Svobode slovesna otvoritev novega digitalnega pro-jektorja. Ta večer je bila tudi priložnost, da so si obiskovalci na novem platnu s sodobno tehnologijo ogledali slovenski film Avtošola v režiji Janeza Burgerja. Slovesnost ob novi pridobitvi je bila tudi prva izmed prireditev, ki jih bo DPD Svoboda pripravila v letošnjem letu, ko društvo praznuje 60 let dela.

Kino ima v Žireh dolgo tradicijo, saj segajo začetki tja v leto 1932, ko so se prve filmske predstave nemih filmov vrtele v Sokolskem domu. Lastnik takratnih aparatur je bil Franjo Primožič, ki pa jih je leta 1935 prodal in postale so last Konzorcija. Tako so si lahko Žirovci na platnu ogledali film Moderni časi in vožnjo Charlija Chaplina po tekočih stopnicah. Po 2. svetovni vojni smo imeli Žirovci potujoči kino, leta 1946 je bilo v poletnih mesecih 18 kino predstav.Leta 1947 postane kino samostojno podjetje (podatki so iz almanaha 50 let Svobode, zbral in zapisal jih je Rado Jan).Franc Grošelj v isti knjigi zapiše, da je bil po vojni za direktorja kina imenovan Karel Kavčič (Kamškov iz Nove vasi), operater pa Anton Tavčar.Leta 1955 je direktor in operater kina postal Franc Grošelj, ki pravi, da so včasih ljudje zelo pogosto hodili v kino. Leta 1960 se je kino iz Partizana preselil v današnjo dvorano. Prvi film, ki so ga vrteli v novi dvorani 26. novembra 1960, je bil jugoslovanski film H8. Zanimanje za filme je bilo takrat veliko, vrteli

so jih tudi ob sredah, včasih kar dve predsta-vi. Tako so na svoj račun prišli tudi ljubitelji filmov, ki so delali v popoldanski izmeni. V tistih zlatih časih so imeli kar 150 stalnih obiskovalcev predstav.Ko se je ukinilo kino podjetje, je dejavnost prešla pod okrilje DPD Svoboda.Po drugi obnovi dvorane v 80. letih je v kino dvorani že začel delati Evgen Podobnik, prej pa Drago Grošelj in številni drugi, vendar imena raje spuščam, saj bi gotovo koga pozabila.Žal je v času osamosvajanja obisk kina močno upadel, po letu 1993 pa so predstave znova oži-vele. Od takrat kino deluje, seveda z manjšimi presledki, zelo redne pa so predstave za šolsko mladino, kjer si učenci ogledajo film v okviru filmske vzgoje.V vsem tem času se je spreminjala tudi tehnika za predvajanje filmov, največji preskok pa je bil v začetku 21. stoletja. Začeli so graditi velike centre s sodobno opremo in ljudje so jih začeli množično obiskovati, kar se je poznalo tudi žirovskemu kinu. Slabši obisk je bil tudi zato, ker so v Žiri filmi zaradi stare tehnologije prihajali z zamudo, nekaterih pa sploh ni bilo mogoče predvajati.Začeli smo razmišljati kako naprej, sami pa denarja nismo imeli.Slovenski filmski center je razpisal sredstva za digitalizacijo kina. Prijavili smo se prvič, pa ni bilo nič, pa drugič – tokrat smo uspeli in rezultat je v kabini.Veseli smo, da je k projektu pristopila tudi občina in nam finančno pomagala.Celotna investicija je bila velik finančni zalogaj in znaša več kot 48.000 evrov.Priložnosti, ki jih nudi digitalizacija, vidimo v bogatenju programa, ki bi s tem postal bolj raznolik in širše dostopen ter tako tudi zani-mivejši za gledalca. Poleg filmskega programa digitalizacija omogoča široko paleto priložnosti tudi na drugih programskih področjih, ki so izredno zanimiva tako za prikazovalce, ki poleg filmskega programa ponujajo tudi ▶

Blaž in Evgen Podobnik pri novem digitalnem projektorju. foto Jožica KacinDarja Prelog v prodajalni. foto Jožica Kacin


žirovske

raznovrsten drug program, kot za speciali-zirane kinematografe, ki te možnosti lahko izkoristijo za obsežnejši in bolj kakovosten program promocije filma.Med prednostmi, ki jih kino mreža vidi v digitalizaciji, je predvsem veliko večja dosto-pnost do filmskih kopij. Predvidevamo, da bo kakovosten in umetniški filmski program, ki načeloma ni tako zanimiv za komercialno mrežo, z digitalizacijo postal dostopnejši, pro-

Anton Čadež že štirideset let igra orgle v naši župnijski cerkvi. foto Andrej Praznik Zahvala ljubljanskega nadškofa Stanislava Zoreta cerkvenim pevcem in zborovodju Antonu Čadežu.

V PEVSKEM ZBORU NI VELIKO DEMOKRACIJE

Andrej Praznik

Mnogi bi v življenju veliko dosegli, če bi bili dovolj vztrajni in zagnani. Teh dveh lastnosti pa ne manjka Antonu Čadežu, ki v naši župnijski cerkvi že 40 let igra na orgle in 34 let vodi župnijski cerkveni zbor. Lju-bljanski nadškof Stanislav Zore je žirovskim cerkvenim pevcem nedavno podelil zahvalo za predano prepevanje pri svetih mašah. Antonu Čadežu, ki smo ga ob tej priložnosti povabili na pogovor, pa se je zahvalil tudi za »odgovorno skrb za stoletne žirovske orgle in za ohranjanje spomina na svojega predhodnika na žirovskem koru, skladatelja Antona Jobsta«.

Kdaj vas je pritegnila glasba?Pri treh letih mi je stari ata podaril majhno harmoniko. Menda sem jo tako navdušeno raztegoval, da je kmalu razpadla, zato mi je

gramska ponudba distributerjev se bo okrepila, filmski program pa bi lahko sestavljalo veliko več filmov redne distribucije, ki zdaj kino mre-ži niso dostopni in prihajajo v kinematografe z veliko zamudo, kar jih dela neatraktivne. S tem se bo po naših pričakovanjih okrepil tudi obisk.Ponosni smo na novi pridobitev, za katero upam, da bo v žirovsko dvorano privabljala številne ljubitelje filmov. Hvala vsem, ki so nam pomagali uresničiti željo in potrebo.

Hvala Slovenskemu filmskemu centru, Občini Žiri in županu, mag. Janezu Žaklju, ter Vesni Kranjc za vso pravno pomoč, Tinetu Kristanu za brezplačno internetno povezavo, hvala tudi Evgenu Podobniku, ki je skrbel, da so se stvari vrtele v pravo smer, vsem sodelavcem in upravnemu odboru DPD Svoboda. Hvala tudi obiskovalkam in obiskovalcem kina, ki so s prisotnostjo na prvi digitalni predstavi pokazali, da je žirovski kino na pravi poti. •

kupil novo in še eno. In verjetno bi še kakšno, če ne bi, žal, prezgodaj umrl. V četrtem razredu osnovne šole me je zamikala kitara, nad katero pa doma niso bili navdušeni, zato sem začel igrati harmoniko. Učil me je Jobst. Pouk je bil v šoli, velikokrat pa sva šla tudi k njemu domov. Takrat je na mizo dal največji lonec, ki ga je imel, nanj naslonil note, sedel na »šporget« in me poslušal.

Je bil zahteven učitelj?Da. Rad je imel red, bil je natančen, vedno točen, vztrajen in skrben. Če ne bi bil tak, tudi orgle v naši cerkvi ne bi dočakale stoletnice. Ko jih je še pred obnovo pregledala škofijska komisija, je zapisala: »Tako lepo ohranjenih in vzdrževanih orgel v ljubljanski nadškofiji še nismo srečali.« Jobst k tem orglam ni spustil nikogar, čeprav so mnogi želeli igrati nanje.

Kako pa ste potem postali organist?Takratni župnik Florijan Božnar mi je pre-dlagal, naj poskusim igrati še orgle. Ker sem vedel, kako Jobst pazi nanje, sem to dolgo zavračal, hkrati pa me je vleklo na kor. In ko sem bil enkrat povsem prepričan, da ni nobene možnosti, da bi se z Jobstom srečala, sem šel in

počasi začel spoznavati ta izredni instrument in se navduševati nad njim. Jobstu, ki me je v tistem času poučeval še klavir, za »ilegalno« igranje seveda nisem povedal. Prvič sem pri maši igral 11. januarja 1975 in potem začel kar redno z orglanjem pri delav-niških mašah. Bil je neki praznik, ne spomnim se več, kateri, g. Božnar mi je rekel, naj grem igrat, saj je Jobst zbolel. Šla sva na kor, izbrala pesmi, sedel sem za orgle … malo pred šesto pa je zaškrtal ključ in na vratih se je prikazal Jobst. Mene je skoraj kap. Umaknil sem se, Božnar pa je z njim tiho spregovoril nekaj besed. Jobst je odigral, po maši brez besed zaprl orgle in odšel. Nisem vedel, kaj naj to pomeni in tudi naslednji dan pri pouku harmonike mi ni nič rekel. Še naprej sem skrivaj hodil na kor in med tednom igral pri mašah. Z zborom, pri katerem sem že pel, smo imeli vaje ob nedeljah po jutranji maši. Enkrat je šlo vse narobe in Jobst je bil na trnih, saj bi moral k naslednji maši. Pogledal je mene, vzel iz žepa ključe in mi rekel, naj grem igrat namesto njega. »A zapomni si: samo jaz in ti sva na koru pa nihče drug,« je še dodal. Potem sva si delila sodelovanje pri mašah: on je spremljal zbor, jaz ljudsko petje. ▶

foto Andrej Praznik


žirovske

Čeprav imate radi glasbo, v srednji šoli menda niste hoteli peti v šolskem zboru.Po osnovni šoli sem šel na gimnazijo v Škofjo Loko in se hkrati vpisal na Orglarsko šolo v Ljubljani. Petje v zboru mi ni dišalo samo zato, ker bi se moral na vaje vračati iz Žirov v Loko. Sklenil sem, da bom pri preizkusu posluha namenoma »fušal«. In res: ko je pro-fesor pritisnil ton, sem zapel malo narobe. Poskusila sva še nekajkrat, jaz sem se potil, končno pa mi je rekel, da lahko grem. Nekaj let pozneje sem z zborom Alpina nastopil v Tržiču in profesorja znova srečal. Počakal me je pod odrom in mi rekel: »Saj se mi je takrat zdelo, da imaš posluh, a si zapel tako točno narobe, da nisem mogel nič.«

Kdaj pa ste prevzeli vodenje cerkvenega pevskega zbora?Ko sem šel leta 1980 k vojakom, je bil Jobst že bolan. Naslednje leto je umrl in pevci so me želeli za njegovega naslednika. Tako sem 29. novembra 1981 prvič vodil zbor. Od takrat do letošnje 4. postne nedelje (15. marca) smo peli 2.231-krat in imeli 1.255 vaj, kar skupaj znese več kot 4.000 ur petja. Od tistega 11. januarja 1975, torej v 40 letih, sem igral ali dirigiral pri 5.446 mašah. Od leta 1985, ko vodim statistiko, se je v zboru zvrstilo 113 pevcev. Največ jih je bilo 57, zdaj smo pri številki 35. To je že kar kritično. Trenutno je največja stiska pri visokih ženskih glasovih. Če bi dobili nekaj sopranov (seveda tudi drugih glasov), bi bili rešeni. Zato ponovno vabim nove pevke in pevce, naj se nam pridružijo. »Kor imamo prostoren in veličasten, služi izključno le pevcem«, je nekoč v Cerkvenem glasbeniku zapisal Jobst.

Ali se je odnos do cerkvene glasbe v mi-nulih desetletjih zelo spremenil?Manjše število pevcev sovpada tudi z manjšim

obiskom vernikov pri mašah. To je pač odsev današnjega časa. Ko začneš sodelovati v zbo-ru, moraš hoditi na vaje in péti pri maši ob dogovorjenih urah, ne pa takrat, ko ti najbolj ustreza. Treba se je prilagajati. To je velika obveznost. Dolgoročno ostanejo samo najbolj predani pevci, ki vedo, zakaj pojejo, in na katere se lahko tudi vedno zanesem. V zboru ni veliko demokracije. Vsak pevec se seveda sam odloči, ali bo prišel na vaje ali ne, glede petja pa samo dirigent pove, kako bo. Skladatelj in zborovodja Jože Trošt nam je govoril: »Vi (zborovodje) si morate zamisliti, kako naj skladba zveni, in to morate z zborom doseči. Pri tem ni popuščanja.« Nekateri pra-vijo: »Nič hudega, če pevci 'fušate', saj pojete Bogu v čast.« S tem se ne strinjam. Fušanje ni Bogu v čast!

Torej je potrebnega veliko odrekanja?Z zborom na leto pojemo od 65- do 70-krat, vse nedelje, praznike in še kdaj vmes. Za ljudsko petje orglam še pri nekaj mašah. Po navadi si samo eno nedeljo na leto vzamem prosto, ko grem na dopust. Drugače sem vsako nedeljo ob 6.40 v cerkvi; kor je takrat odprt, note so pripravljene. Ko pevci po maši odidejo, kor pospravim. To sem se navadil od Jobsta, ki mi je vedno govoril: »Kakor boš pustil, tako boš dobil.«V enem letu z zborom prepojemo približno 260 različnih pesmi. Samo med velikonočnimi prazniki jih je skoraj 50! Zame se začnejo pra-zniki na velikonočni ponedeljek po jutranji maši, ko je vsega konec. Šele takrat odpadejo skrbi.

Kaj je zahtevnejše: skrb za zbor ali za orgle?Nič od tega ni enostavno. Zbor je »živa stvar«, sestavljajo ga ljudje, ki zahtevajo in dajejo svoje. Glede orgel pa je Jobst vedno rekel: »Na orgle je treba 'ahtat'.« Tega se držim, zato jih

vsak teden pregledam. Pred mnogimi leti sem prišel na kor, ravno ko je čistilka po tleh zlila vedro vode. Kar zabolelo me je: pod podom je namreč dva kilometra drobnih cevk, ki vodijo od igralnika do vseh piščali. Od ta-krat kor čistim sam. Pred večjimi prazniki mi pomagajo tudi pevci. Na koru ne pometamo, uporabljamo samo sesalec in vlažno krpo, da se prah čim manj dviga in ne gre v piščali.

Spomina na Jobsta ne ohranjate samo s skrbjo za orgle in igranjem nanje ter vodenjem zbora, ampak tudi drugače ...Jobst je bil središče glasbenega življenja v Žireh, vodil je praktično vse zbore, godbo, učil v osnovni in glasbeni šoli. Na tem temelju stoji vse, kar je glasbenega v Žireh, zato je prav, da ohranjamo njegovo dediščino in spomin nanj. Lani, ob stoletnici Milavčevih orgel in 120. obletnici Jobstovega rojstva, smo pripra-vili orgelske koncerte, oglede orgel, slovesno mašo za Jobsta, izdali smo znamki z njegovo podobo in podobo orgel, poštni žig, zgibanko in brošuro o orglah, na Društvu slovenskih skladateljev so pripravili ponatis Jobstovih orgelskih del, Jobstove osebne predmete smo prenesli v župnišče, kjer bodo stalno razsta-vljeni, moja hči Tina je skoraj vse osnovnošolce popeljala po »Jobstovi poti« (ogled njegove hiše, razstave, orgel in spomenika). Vse je bilo zelo odmevno, a pričakoval sem več odziva. Zdi se mi, da se Žirovci ne zavedamo dovolj, kaj smo imeli oziroma imamo v svojem kraju.

Kako doživljate nadškofovo zahvalo?Pevci za svoj trud ne dobijo drugega kot osebno zadovoljstvo, enkrat na leto pripravimo piknik in praznovanje godu sv. Cecilije. Lepo je, kadar naš trud opazijo tudi drugi. Takega priznanja zbor še ni dobil. Bili smo presenečeni in veseli. Zelo veseli pa smo tudi, kadar nam ljudje po maši rečejo: »Danes ste pa dobro peli.« •

DOBRAČEVSKI GASILCI VEMO, DA SE OB STISKI IN NESREČI ZANESETE NA NAS, TOKRAT PA SE MI OBRAČAMO NA VAS

Luka Čadež

Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Dobra-čeva je eno izmed štirih gasilskih društev v Občini Žiri. Glede na operativno območje, ki ga pokriva, ima status osrednje gasilske enote III. kategorije, ki jo sestavlja najmanj 32 ustrezno izobraženih, opremljenih in psihofizično sposobnih gasilcev. Ob intervent-

nem posredovanju se enota odzove na nujne klice na pomoč v manj kot petih minutah po prejetem obvestilu, ne glede na uro.

Število nujnih posredovanj iz leta v leto narašča, ravno tako tudi njihova raznolikost. V letu 2014 smo – sami ali v sodelovanju z drugimi društvi v občini – posredovali 31-krat. V letošnjem letu (do konca marca, ko je bil članek napisan, op.) pa že osemkrat. Posredujemo ob požarih, naravnih in prometnih nesrečah, nesrečah z nevarnimi snovmi, ob različnih tehničnih intervencijah … Za uspešna posredovanja so potrebna redna usposabljanja, izobraževanja in vaje, na katerih operativni člani prostovoljno nadgrajujejo svoje znanje, ter seveda primerna gasilska vozila in oprema, ki se uporablja pri

opravljanju zgoraj navedenih nalog. Oprema sčasoma postane dotrajana in zastarela, zato jo je potrebno ustrezno servisirati in nadomeščati z novo. Tako smo gasilci v PGD Dobračeva usmerjeni v prihodnost. Čaka nas prepotrebna posodobitev voznega parka. Kupiti moramo tudi dodatno opremo, ki jo pri svojem delu potrebujemo, da bodo naša posredovanja še učinkovitejša in varna tako za ponesrečence kot tudi za nas, prostovoljne gasilce.

V prihodnjih letih želimo zamenjati dotrajano avtocisterno GVC 24/50 (Tam 190, letnik 1989) in kombi GVM-1 (Mercedes Sprinter, letnik 1996) in ju nadomestiti z novimi, modernimi gasilskimi vozili. O nameri so bili seznanjeni gasilskega poveljstva. ▶


žirovske

ravni, kar ste nekateri občani lahko opazili na kar nekaj skupnih uspešnih intervencijah.

Nihče ne ve, kaj ga bo doletelo naslednjo minuto. Morda zastoj srca, težka delovna nesreča, poškodba, prometna nesreča … Velikokrat med življenjem in smrtjo odločajo sekunde. V PGD Dobračeva imamo že več kot sedem let tako AED (avtomatski eksterni defibrilator) kot tehnično reševalno opremo za zahtevna tehnična reševanja in nudenja prve pomoči. Za posredovanje pri takšnih interven-cijah je trenutno usposobljenih petindvajset članov. Letos februarja (2015) je bil podpisan dogovor – s soglasjem župana in občinskega gasilskega poveljstva – o aktiviranju naše gasilske enote pri intervencijah, kjer pride v poštev uporaba avtomatskega eksternega defibrilatorja na območju celotne Občine

Žiri. Tudi zato vabimo v naše vrste nove operativne člane in strokovne delavce (predvsem zdravnike, medicinske sestre in študente zdravstvenih poklicev), ki bi bili pripravljeni pomagati v stiskah in nesrečah v naši občini oziroma bi nam s svojim zna-njem in izkušnjami pomagali pri teoretičnih in praktičnih usposabljanjih.

SPOŠTOVANI OBČANI ŽIROVZAVEDAMO SE, DA SO ČASI TEŽKI, A S SKUPNIMI MOČMI BI V PRIHODNJIH LETIH LAHKO IZPELJALI

ZASTAVLJENE INVESTICIJE. POT DO CILJA BO TEŽKA, AMPAK GASILCI SMO ŽE VEČKRAT DOKAZALI, DA JE

S POGUMOM IN VZTRAJNOSTJO MOGOČE DOSEČI VELIKO, NAJ BO TAKO TUDI TOKRAT. UPAMO,

DA SE LAHKO ZANESEMO NA VAS IN DA LAHKO RAČUNAMO NA VAŠO POMOČ.

ŽE VNAPREJ NAJLEPŠA HVALA. NA POMOČ! •

Poleg finančnega prispevka Občine Žiri, žirovskih podjetij in samostojnih podjetni-kov velik del financ predstavljajo tudi vaši prispevki, prispevki občanov. Zato vas bomo dobračevski gasilci v prihodnjih dneh obiskali in vas prosili za finančno pomoč pri izvedbi zastavljenih investicij. Veseli bomo vsakega prispevka.

Glede na to, da se tudi v naši občini vedno pogosteje pojavljajo nesreče v cestnem pro-metu in ob izlitjih nevarnih snovi, se gasilska enota PGD Dobračeva – s soglasjem župana in občinskega gasilskega poveljstva – vedno aktivira skupaj z enoto, ki ima z državo skle-njeno pogodbo o posredovanju pri tovrstnih intervencijah. Na območju žirovske občine je to Prostovoljno gasilsko društvo Škofja Loka. Naše sodelovanje z njimi je na zelo visoki

Gasilci PGD Dobračeva in PGD Škofja Loka pri reševanju v prometni nesreči, 2014. foto arhiv PGD Škofja Loka

Del operativnih članov ob 110-letnici društva, junija 2012. foto Viktor Žiri

MATERINSKI DAN POLEPŠAL NASTOP UČENCEV GLASBENE ŠOLE PIHALNEGA ORKESTRA ALPINA ŽIRI IN VRTCA

Daniel Podobnik

Kot ste v Stopinjah že lahko prebrali, je v letošnjem šolskem letu pod okriljem Pihalnega orkestra Alpina Žiri začela delovati nova glasbena šola. Decembra smo učitelji s svojimi učenci že pripravili prvi nastop, marca pa smo za materinski dan spet pokazali svoje novo pridobljeno znanje. Tokrat smo združili moči s starejšimi otroki vrtca OŠ Žiri. Nabito poln večnamenski prostor osnovne šole je sprejel skoraj trideset nastopajočih, ki so s svojimi učitelji pripravili lep kulturni program. Igrali so na glasbila, peli v vrtčevskem pevskem zboru, s posebnimi točkami sta se predstavili tudi skupini Skakalči in Pohajalčki. Za piko na i je sledil še skupni nastop otroškega orkestra in malčkov vrtčevskega pevskega zbora. Starši otrok, vzgojiteljice, učitelji in drugi poslušalci smo bili nad videnim in slišanim navdušeni in ponosni na nastopajoče.

K sodelovanju Pihalni orkester Alpina Žiri in glasbena šola vabita tudi sponzorje, ki bi lahko kakor koli pomagali pri delovanju. Projekt je finančno zelo zahteven in želimo si, da bi se v prihodnjih letih okrepili in omogočili šolanje še več učencem. •

Učenca Aljoša Kristan in Juš Burjek z učiteljem Danielom Podobnikom.

01 STOPINJE April 2015 glasilo občine Žiri

žirovske O G L A S I I N R A Z P I S I

24. april- 3. maj9. SLOVENSKI

KLEKLJARSKI DNEVI V ŽIREH

OKROGLA MIZA “Avtorske pravice”BOGATE RAZSTAVE ČIPK

PESTER PROGRAM ZA SKUPINEANIMACIJA

ODLIČNA KULINARIKADomača kmečka igra “OHCET BO!”

POHOD SKOZI ZALOSALAMIADA

POGREBNE STORITVE, HIPNOS d.o.o., Iztokova 8, 1215 Medvode, P.E. Barletova cesta Preska - Medvode

telefon: 01/ 361 35 89, fax: 01/ 361 65 06, www.hipnos.si

www. hipnos. siDežurni telefon 24h: 051 620 699

[email protected]

Ob izgubi Vaših najdražjih Vam priskočimo na pomoč in Vam v celoti opravimo

kompletno pogrebno storitev.



Na podlagi Zakona o športu (Ur. l. RS št. 22/98, 97/01, 27/02, 110/02, 15/03), 5. člena Pravilnika o merilih za sofinanciranje letnega programa športa v občini Žiri (Ur. l. RS, št. 23/2011, 6/2012, 88/2012) in Odloka o proračunu Občine Žiri za leto 2015 (Ur. l. RS št. 6/15) ter Letnega progra-ma športa, sprejetega na 5. seji občinskega sveta dne 26. 3. 2015, objavlja Občina Žiri

JAVNI RAZPISZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ŠPORTA V OBČINI ŽIRI ZA LETO

2015

Občina Žiri bo v letu 2015 sofinancirala programe športa v skupni višini 70.000 evrov iz proračunske postavke 08.1.1.1. – Izvajanje letnega pro-grama športa.Sofinancirani bodo tudi izredni športni dosežki v višini 1.000 evrov iz pro-računske postavke 08.1.1.5. – Nagrade za športne dosežke.

1. Na razpis se lahko prijavijo naslednji izvajalci športnih programov:ͳͳ športna društva in klubi, ͳͳ zveze športnih društev, ki jih ustanovijo športna društva za posamezna

področja oziroma športne panoge,ͳͳ zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na

podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa,

ͳͳ javni zavodi s področja športa, vzgoje in izobraževanja iz občine Žiri, ͳͳ ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v športu

in so splošno koristne in neprofitne in ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

ͳͳ da so registrirani v skladu z Zakonom o društvih, oziroma da imajo organizacije v svoji dejavnosti registrirano športno dejavnost in s svojim dosedanjim delom izkazujejo pričakovano kakovost,

ͳͳ da imajo sedež v občini Žiri, ͳͳ da imajo društva urejeno evidenco o članstvu in dokumentacijo, kot to

določa Zakon o društvih, ͳͳ da imajo za določene športne programe zagotovljeno organizirano

vadbo, v katero je vključenih odgovarjajoče število športnikov,ͳͳ da imajo zagotovljene materialne, kadrovske, organizacijske in

prostorske pogoje za realizacijo načrtovanih športnih aktivnosti,ͳͳ da se prijavijo na razpis za dodelitev sredstev iz proračuna Občine Žiri,

namenjenih izvajanju letnega programa športa, in dostavijo občinski upravi poročila o članstvu, realizaciji programov, doseženih rezultatih in planu aktivnosti za prihodnje leto.

2. V letu 2015 bo Občina Žiri sofinancirala

a) programe športa v okvirni višini sredstev

I. Športna vzgoja otrok in mladine

ͳͳ interesna športna vzgoja predšolskih otrok

ͳͳ interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok

ͳͳ športna vzgoja otrok in mladine, usmerjena v kakovostni in vrhunski šport

2,13 %12,79 %

42,73 %

1.491,00 €8.953,00 €

29.411,00 €

II. Kakovostni šport 15,45 % 10.815,00 €

III. Športna rekreacija 5,33 % 4.231,00 €

IV. Šport invalidov 0,43 % 301,00 €

V. Specifične športne panoge 4,26 % 2.982,00 €

VI. Šolanje in izpopolnjevanje strokov-nih kadrov

4,26 % 2.982,00 €

VII. Športne prireditve 3,2 % 2.240,00 €

VIII. Informacijski sistem na področju športa

2,66 % 1.862,00 €

IX. Delovanje športnih društev 6,76 % 4.732,00 €

SKUPAJ: 100,0 % 70.000,00 €

Izbrani programi bodo sofinancirani na podlagi pogojev, meril in normati-vov ter kriterijev za razvrstitev športnih panog v skupine glede na vsebino in glede na razširjenost in uspešnost, ki jih vsebuje Pravilnik o merilih za sofinanciranje letnega programa športa v občini Žiri.

b) izredne športne dosežke

Sofinancirani bodo izredni športni dosežki žirovskih športnikov na med-narodnih tekmovanjih, ligaških napredovanjih in tekmovanju za športnika leta v skladu s Pravilnikom o merilih za sofinanciranje letnega programa športa v občini Žiri. Za posebne nagrade izrednih športnih dosežkov je na-menjenih 1.000,00 evrov sredstev.

3. Prijava na javni razpis mora vsebovati:ͳͳ prijavni obrazec za prijavo na javni razpis z zahtevanimi prilogamiͳͳ plan dela in koledar športnih prireditev in akcij v društvu oz. organizacijiͳͳ v primeru, da se na razpis občine prijavlja prvič, pa še: fotokopijo

odločbe o registraciji, fotokopijo pravil delovanja društva oz. statut.

4. Rok in način prijave Razpisni obrazci so na voljo v tajništvu Občine Žiri in na spletni strani www.ziri.si. Prijave za programe športa z zahtevanimi podatki in priloga-mi zainteresirani pošljejo ali dostavijo na naslov: Občina Žiri, Loška cesta 1, Žiri, najkasneje do 8. 5. 2015. Rok za oddajo vloge za sofinanciranje izrednih športnih dosežkov je 27. 11. 2015.

5. Dodelitev sredstevPravočasno prispele vloge obravnava štiričlanska strokovna komisija za šport, ki jo za vodenje postopka javnega razpisa imenuje župan. Komisija pripravi predlog dodelitve sredstev in ga posreduje županu, ki z izvajalci programov športa sklene pogodbe o sofinanciranju izvedbe predlaganih programov športa.

Štev.: 41010-6/2015-3Datum: 1. 4. 2015 Župan mag. Janez Žakelj, l.r.-----------------------------------------------------------------------------------------

9. SLOVENSKI KLEKLJARSKI DNEVI

Klekljarsko društvo Cvetke Žiri vabi na 9. Slovenske klekljarske dneve od 24. aprila do 3. maja 2015.

PODROBNEJE O RAZSTAVAH

Osrednja klekljarska razstava Štirje letni časi.Čipkarska šola Žiri bo razstavila svoje izdelke, ki so nastali v medgenera-cijskem sodelovanju med mladimi in starejšimi klekljaricami. Obudili bodo žirovske pravljice v besedi in čipki.Posebne gostje bodo klekljarice iz Klekljarske šole Stara Gorica. Razstava čipk pokojne članice društva Cvetke Beatrike Poklič, in Jožeta Stanonika.Klekljarice iz vse Slovenije so na klekljarskem natečaju izdelale prtičke, ki jih postavimo pod skodelice za kavo.Kavne skodelice so iz keramike, porcelana, papirja, lesa in drugih materi-alov izdelali umetniki in rokodelci iz Slovenije in tujine na podlagi razpisa Skodelica kave.Na vzporednih razstavah se bodo predstavile:

ͳͳ Andreja Stržinar z razstavo unikatnih kostumov iz naše preteklosti,ͳͳ Stana Kristan s šopki iz suhega cvetja, ͳͳ razstava kreacij s sodobno idrijsko čipko, ki so nastale ob sodelovanju

študentk Katedre za oblikovanje tekstilij in oblačil Oddelka za tekstilstvo NTF Univerze v Ljubljani ter Društva klekljaric idrijske čipke,

ͳͳ na ogled bodo čipke slovenskih klekljaric, ki so bile razstavljene na svetovnem kongresu OIDFA v Avstraliji.

ͳͳ V zvoniku cerkve sv. Martina bo razstava žirovskih umetnikov iz družine Sedej.

ͳͳ V Galeriji Bahač bodo na ogled dela žirovskih likovnih umetnikov.ͳͳ V kapeli Male Cvetke v župnišču v Žireh pa bo na ogled 70 klekljanih

golobov (razstava potuje po Sloveniji in je postavljena v čast 70-letnice osvoboditve).

ͳͳ V kapeli Male Cvetke v župnišču bosta razstavljali sestri Anica Jankovec in Meta Adam.

03 STOPINJE April 2015 glasilo občine Žiri


DA BODO KLEKLJARSKI DNEVI ŠE LEPŠI IN BOLJ DOŽIVETI

V soboto, 25., in nedeljo, 26. aprila, bo od 9. do 18. ure bogata ponudba na stojnicah. Na voljo bodo material za klekljanje in drugi izdelki domače obrti iz Žirov, okolice in drugi krajev Slovenije.

V času klekljarskih dni cenovno ugoden nakup obutve Alpina. Prodajalne bodo odprte po rednem delovnem času, v soboto, 25. aprila, pa od 9. do 17. ure, in v nedeljo, 26. aprila, od 9. do 13. ure.

V soboto, 25. aprila, ste ob 9., 10. in 11. uri vabljeni na dan odprtih vrat z ogledom proizvodnje oken v M SORO.

V soboto, 25. aprila je pokrovitelj dneva Barcaffe. Obiskovalci bodo lahko poskusili brezplačno kavo. Podobno bo v nedeljo, 26. aprila, ko bomo po-kušali visokokakovostno kavo ICONIC.

Dobro kulinariko bodo ponudili v gostilnah Pr' Zet, Pr' Županu in pri Skle-dniku.

RAZSTAVE 2015Poslovni center IKA:

• ŠTIRJE LETNI ČASI - KD Cvetke Žiri.

• Čipkarska šola Žiri bo razstavila svoje izdelke, ki so nastali v medgeneracijskem sodelovanju s Klekljarskim društvom Cvetke.

• Življenjsko delo pokojne Beatrike Poklič.

• V Žireh bodo prvič razstavljaleklekljarice Šole klekljanja - Scuoladei merletti iz italijanske Gorice.Predstavili bodo tradicionalnečipke kot tudi sodobne izdelkenjihove klekljarske šole.

• Razstava kreacij s sodobno idrijsko čipko, ki so nastale ob sodelovanju študentk Katedre za oblikovanje tekstilij in oblačil oddelka za tekstilstvo Naravoslovno tehniške fakultete Univerze v Ljubljani ter Društvom klekljaric idrijske čipke.

• Čipke Slovenskih klekljaric, ki so bile na svetovnem kongresu OIDFA v Avstraliji.

• Andreja Stržinar z razstavo unikatnih kostumov.

• Stana Kristan s šopki iz suhega cvetja.

• Izdelki, ki so prispeli na natečaj Skodelica kave in klekljani prtiči.

Prihod do razstavnih prostorov bo prijazen tudi do starejših, invalidov in mamic z otroškimi vozički. Vsem, ki bodo želeli, bo omogočen strokovno voden ogled razstav.Ogled utrdbe Rupnikove linije na Golem Vrhu bo organiziran po dogovoru. Obisk kmetij Pr’ Matic na Hotavljah in Sirarne Pustotnik v Gorenji vasi po dogovoru. Obisk kulturnega centra slikarjev Šubic v Poljanah po dogovoru.

Razstave bodo odprte vse dni v tednu, od 25. aprila do 3. maja, med 9. in 19. uro. Če ni navedeno drugače, so prireditve in razstave v poslovnih prostorih Ike na Strojarski ulici. Vse dni bo prireditve spremljal bogat srečelov, ki organizatoricam omo-goča pokritje dela stroškov in uresničevanje idej pri pripravi prireditev. Pokličite Lucijo Kavčič, 031 693 731, in skupaj bomo oblikovali vaš klekljar-ski dan. Za vse najavljene in organizirane skupine obljubljamo še posebej pester program z domačimi kulturnimi društvi, ki bodo poskrbela za veselo razpoloženje. Več na www.ziri.si in na www.tdzirovskivrh.si.

DOGODKI OB KLEKLJARSKIH DNEVIH

PETEK, 24. APRILAͳͳ 16.00: okrogla miza z naslovom Avtorske pravice pri klekljanju z

žirovsko rojakinjo dr. Majo Bogataj Jančič. ͳͳ 19.00: odprtje razstave z bogatim kulturnim programom, v osrednjem

prostoru poslovne stavbe Ike. Slavnostni govornik bo prof. dr. Jože Ramovš.

SOBOTA, 25. APRILA ͳͳ 9.00: Ujemi Adolfa na parkirišču Alpine. Organizator Klub žirovskih

študentov.ͳͳ 10.00: slikarska kolonija na vrtu pri Bahaču in razstava del likovnih

umetnikov.ͳͳ 9.00, 10.00 in 11.oo: voden ogled proizvodnje oken M SORA Žiri.ͳͳ do 11.30: ogled proizvodnje Alpine za organizirane skupine, po

dogovoru. Cenovno ugoden nakup obutve Alpina. Prodajalne bodo odprte od 9.00 do 17.00.

ͳͳ 15.00: podelitev zlatih, srebrnih in bronastih čipk za najbolj unikatne skodelice kave.

ͳͳ 16.30: okrogla miza o vlogi založništva na Slovenskem. Sodelovali bodo predstavniki iz NUK-a, tiskarji, lektorji in založbe.

ͳͳ 18.00: podelitev zlate, srebrne in bronaste čipke najboljšim literatom. Nagrade bo podeljevala pisateljica Breda Smolnikar.

NEDELJA, 26. aprila ͳͳ 13.00: tekmovanje v klekljanju za otroke.ͳͳ 14.30: tekmovanje v klekljanju za odrasle.ͳͳ 17.00: domača kmečka igra Ohcet bo v dvorani DPD Svoboda. Igrajo

člani Turističnega društva Žirovski Vrh. ͳͳ Cenovno ugoden nakup obutve Alpina. Prodajalne bodo odprte od 9.00

do 13.00.

SOBOTA, 2. majaͳͳ 9.00: pohod skozi Zalo v organizaciji TD Žirovski Vrh. Začetek bo izpred

domačije Bukovc (Žirovski Vrh 44). Posebna popestritev na poti bo razstava klekljanih dreves sredi gozda.

ͳͳ 15.00: Salamiada na Žirovskem vrhu, na domačiji Bukovc.ͳͳ 17.00: voden ogled utrdbe Rupnikove linije na Golem vrhu. Za skupine

je možen poseben dogovor tudi izven tega termina.-----------------------------------------------------------------------------------------

VARNE HIŠE POJASNILO GLEDE POBIRANJA PRISPEVKOV ZA VARNE HIŠE PO

DOMOVIH

Pogosto nas pokličejo občani iz različnih krajev Gorenjske, ki povedo, da se po njihovih domovih zbirajo prispevki za varne hiše za ženske in otroke. Varna hiša Gorenjske zato obvešča občane, da za delovanje Varne hiše Gorenjske in Materinskega doma Gorenjske sredstva pridobivamo na jav-nih razpisih in s pomočjo donatorjev. Vsi prihodki so nakazani izključno na transakcijski račun Društva za pomoč ženskam in otrokom žrtvam nasilja. Donacij nikoli ne pobiramo po domovih.

mag. Vilma Regovc, vodja v programih društva



UPORABA IN NAJEM DVORANE DPD SVOBODA ŽIRI

Dvorana DPD Svoboda predstavlja del stavbe Zadružnega doma v Žireh, ki je last M Sore in je v dolgoročnem ter brezplačnem najemu DPD Svobode Žiri.

Občina Žiri za tekoče obratovalne stroške in investicijsko vzdrževanje pro-storov dvorane zagotavlja sredstva v skladu s točko e) Pravilnika o sofi-nanciranju programov in projektov na področju kulture v občini Žiri (Ur. l. RS, št. 30/14). Na podlagi prej navedenega so organizatorji prireditev in proslav oproščeni plačila najemnine kulturne dvorane ob naslednjih pri-ložnostih:

ͳͳ kulturni praznik, 8. februar,ͳͳ občinski prazniki in dan državnosti, 25. junij,ͳͳ spominski dan, 23. oktober,ͳͳ dan mrtvih, 1. november,ͳͳ dan samostojnosti in enotnosti, 26. december,ͳͳ koncerti ob jubilejih kulturnih skupin (na 10 let),ͳͳ organizacija srečanj kulturnih skupin z gostujočimi izvajalci, kulturnih

izmenjav, revij, medobčinskih in drugih srečanj,ͳͳ materinski dan in 8. marec,ͳͳ obisk dedka Mraza in sv. Miklavža,ͳͳ humanitarne prireditve,ͳͳ redni letni koncerti društev s sedežem v občini Žiri (enkrat letno),ͳͳ prireditve v organizaciji Osnovne šole Žiri, VVE in Vrtca pri sv. Ani,ͳͳ prireditve posebnega pomena, nepridobitnega značaja, ki niso navedene

v tem seznamu. Če je prireditev posebnega pomena, nepridobitnega značaja ter ni navede-na v zgornjem seznamu, je potrebno na sedež Občine Žiri dati vlogo z ute-meljitvijo. O prejetih vlogah in upravičenosti do brezplačnega najema bo odločala posebna komisija. Soglasje bo na podlagi mnenja komisije izdala Občina Žiri ter ga poslala vlagatelju in hkrati DPD Svoboda Žiri.

Da najem in uporaba dvorane poteka nemoteno, je potrebna uskladitev termina najema, tehničnih zadev ipd. Glede slednjega se je potrebno do-govoriti in predhodno uskladiti z Evgenom Podobnikom (tel. št. 041 436 820). Organizator prireditve pri prej navedenemu prejme obrazec za po-trebe najema dvorane.

Žiri, april 2015 DPD SVOBODA ŽIRI IN OBČINA ŽIR

---------------------------------------------------------------------------------------

8. KONJENIŠKA PRIREDITEV

Konjeniški klub Žiri organizira tradicionalno konjeniško prireditev, ki bo v soboto, 30. maja, s pričetkom ob 13. uri, na Pustotniku v Žireh. Nastopa-joči se bodo pomerili v spretnostnem jahanju, hitrostni štafeti in v barellu (jahanje okoli sodov). Za pijačo in jedačo bo poskrbljeno.

-----------------------------------------------------------------------------------------

BREZPLAČNI OKULISTIČNIPREGLEDI ZDRAVNIKA SPECIALISTA

ABC april 2015

Ob nakupu očal popust v vrednostiokulističnega pregleda.

Naročila na tel.: 01 7542 150

Notranjska 14, LOGATEC,telefon: 01 754 21 50Trg svobode 9 - ZD - ŽIRI,telefon: 04 510 63 80

DIMNIKARSKA SLUŽBA

Ponovno vas obveščamo, da uredba o načinu, predmetu in pogojih izva-janja obvezne gospodarske službe določa, da se dimnikarska dejavnost opravlja na podlagi koncesije. Za območje Občine Žiri je podeljena Dimni-karstvu Žir, d. o. o., Za Savo 1, 1430 Hrastnik, telefon: 041-529-563 ali [email protected]. Dimnikarstvo Žiri je potrjeno pri Ministrstvu za kmetijstvo in okolje RS in je zato edini izvajalec in koncesionar za opravlja-nje dimnikarske dejavnosti v občini.Z državnimi predpisi je določeno, da so uporabniki dolžni:- skrbeti, da so njihove naprave pregledane in očiščene tako, kot zahtevajo predpisi,- omogočiti izvajalcu dimnikarske službe neovirano in varno opravljanje storitev dimnikarske službe,- zagotoviti izvajalcu ob neposrednem opravljanju storitev neoviran do-stop do vseh prostorov, kjer se opravljajo storitve dimnikarske službe,- dovoliti izvajalcu prost dostop do kurilnih naprav, pomožnih naprav, di-mnih vodov ter zračnikov ter mu omogočiti vpogled v načrte naprav in v načrte zgradbe, v kateri so nameščene, - redno plačevati storitve dimnikarske službe v skladu z veljavnim predpi-som Vlade RS o določitvi cen.Izvajalec dimnikarske službe je dolžan za opravljeno storitev izstaviti račun po ceniku, ki ga je sprejela Vlada RS.

OPOZORILO:V primeru nespoštovanja navedenih obveznosti (pregleda, rednega čišče-nja in drugih dimnikarskih storitev koncesionarja) se lahko zgodi, da ob požaru in posledično nastali škodi zavarovalnica zavrne izplačilo zavaro-valnine. Izstavljeni računi drugega izvajalca o opravljeni servisni ali drugih dejavnosti niso dokazilo o spoštovanju zakonskih obveznosti.Več o dimnikarski dejavnosti je dostopno na spletnih straneh Ministrstva za kmetijstvo in okolje RS (http://www.mko.gov.si/si/delovna_podrocja/dimnikarska_dejavnost/).

Rok Prešern-----------------------------------------------------------------------------------------


žirovske

Učenca Aljoša Kristan in Juš Burjek z učiteljem Danielom Podobnikom.

ŠTAFETA SEMEN

Neva Šink

LITERARNE USTVARJALKE O SVOJEM ŽIVLJENJU IN DELU

Jožica Kacin

Knjižnica Ivana Tavčarja je 12. marca v Galeriji DPD Svoboda pripravila Četrtkov klepet ob prozi in poeziji. V goste so povabili tri žiro-vske literarne ustvarjalke: Ivanko Erznožnik, Marijo Gantar in Martino Mlakar, ki je bila hkrati tudi moderatorka večera. Ivanka Erznožnik je leta 2013 izdala pesniško zbirko Pesmi življenja. V njej je več kot sto pesmi, ki so razdeljene po vsebini. Govorijo o ljubezni, družini, domovini, naravi, veselju in trpljenju. Ivanka je na predstavitvi povedala, da so nastajale iz potrebe po izražanju, saj je tako želela ublažiti bolečine težkih življenjskih preizkušenj, ki so jo spremljale že od otroštva. Družina je živela na trdni kmečki domačiji, vendar je vojna, v kateri so ubili očeta, nato pa zaprli še mamo, močno zaznamovala njihovo življenje.Marija Gantar se je preizkusila tako v poeziji kot prozi. Leta 2011 je izdala pesniško zbirko Moje pesmi niso sanje, lani pa je izšel njen pro-zni prvenec Tudi besede ubijajo. Zgodba govori

o tem, kaj lahko naredijo na hitro izrečene, nepremišljene besede. V knjigi se prepletajo opisi kmečkega življenja, avtorica pa pravi, da se včasih dotakne resničnih dogodkov, čeprav je zgodba večinoma izmišljena. Martina Mlakar je ena izmed več kot dvajsetih avtoric v knjigi Zgodbe iz šestega nadstropja, ki jo je leta 2013 izdalo Društvo bolnikov s krvnimi boleznimi. To so osebne zgodbe, ki

govorijo o dolgoletnem boju z boleznijo in zmago nad njo. Martina je svojo naslovila Moje nove pomladi. Te prihajajo in odhajajo – tako kot življenje. Tudi gostje, ki so obiskovalcem s svojimi iskrenimi pripovedmi pripravile lep marčevski večer, ga doživljajo vsaka po svoje ter z literarnimi deli svoja občutja prenašajo na druge. Že tako prisrčno srečanje je z igranjem na citre polepšala Vida Učakar. •

NAJ ŽIVIJO KNJIGA IN BRALCI

Barbara Peternel

Večer pred zaključkom letošnje bralne značke so zlati bralci preživeli malo drugače, svojemu nazivu primerno. Dobili so se v šolski knjižnici, nato pa so v sproščenem razpoloženju večer posvetili knjigi, filmu, prijetnemu klepetu in še kakšno presenečenje jih je čakalo.

V soboto, 11. aprila, je kulturni dan je potekal v znamenju kulture in knjige. Na pogovor smo povabili ustvarjalce Žirovskega občasnika, ki so ga zastopali glavni urednik Miha Naglič, dr. Petra Leben Seljak in Stane Kosmač. Pogovor z njimi je vodila učenka Agnes Cankar. V zanimivem klepetu smo izvedeli veliko novega o nastajanju in izhajanju Žirovskega občasnika. Vmes so učenci interpretirali tri različice Lepe Vide: ljudsko, Prešernovo in tisto, ki jo je za sodobnost poustvaril Andrej Rozman Roza. V zaključku so uspešni bralci prejeli priznanja za zvestobo knjigi.

Po druženju v dvorani so učenci drugega in tretjega triletja odšli v šolo in vsak v svojem razredu ustvarjali svoj razredni časopis. Učenci prvega triletja pa so si ogledali lutkovno predstavo gledališča Fru-Fru: Pikec Ježek in gasilsko jež in prejeli priznanje za uspešno branje knjig.Uspešni bralci so ponos naše šole in želimo, da ostanejo še dolgo zvesti knjigi, saj je knjiga vrt, ki ga nosimo v sebi. •

V četrtek, 23. aprila, po 16. uri, ste vsi kra-jani ponovno vabljeni na izmenjavo doma pridelanih, po možnosti avtohtonih semen in sadik. Dogodek organiziramo vzgojiteljice in otroci starejših skupin iz VVE Žiri v so-delovanju z lastniki Kržišnikovega vrta, kjer dogodek poteka že tretje leto zapored. Obisk je vsako leto večji in tudi letos bomo zelo veseli

vašega sodelovanja. Dogodek je primeren tudi za srečanje in klepet ljubiteljev vrtov. Odrasli lahko pripeljete svoje najmlajše, da si izberejo želeno seme, ki ga bodo sami posejali in ka-sneje skrbeli za njegovo rast. Otroci starejših skupin bodo s svojimi izdelki popestrili videz Kržišnikovega vrta, zato bo že sam sprehod po prizorišču prijeten. Lepo vabljeni. •

Marija Gantar, Martina Mlakar, Ivanka Erznožnik, Vida Učakar pri citrah. foto Jan Dolinar

foto Andrej Mivšek


žirovske

KLEPET V KRAJEVNI KNJIŽNICI ŽIRI – PREDSTAVITEV KNJIGESLOVENSKA PESEM V TUJEM ŠKORNJU

mag. Matjaž Eržen

Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka, Krajevna knjižnica Žiri, je skupaj z založbo Mladika iz Trsta in na pobudo avtorice, ddr. Marije Stanonik, v četrtek, 26. februarja, v prostorih Galerije DPD Svoboda v Žireh pripravila zanimiv literarni večer. Na njem so bili predstavljeni zgodovinski okvir in utrinki iz pesnjenja Slovencev, ki so v času fašizma živeli v državi, ki jih ni priznavala, oziroma so služili v njeni vojski.

Knjiga je sicer del obsežnejše zbirke z naslovom Poezija konteksta IV, celoten naslov te knjige pa se glasi: Slovenska pesem v tujem škornju: od doma do puščavskega peska, z dodatnim podnaslovom: Slovensko odporniško pesnjenje pod italijanskim fašizmom (1920–1943) in v severni Afriki (1943–1945).

Omenjeni naslovi povedo, da gre za pesnjenje, ki je nastajalo v posebnih okoliščinah, okolju in času, ki slovenskemu jeziku ni bil naklonjen oziroma ga je celo preganjal. Ne glede na vso nenaklonjenost pa se je potreba po pesnjenju oblikovala v ljudeh, med katerimi marsikdo ni niti obiskoval šole v slovenskem jeziku in kot tak ni imel osnovnih slovničnih znanj o jeziku, v katerem je ustvarjal. Zato je potreba po pesnjenju v domačem jeziku še toliko bolj presenetljiva in vredna pozornosti.

Poleg drugih raziskovanj dolgo zamolčanega pesnjenja dela slovenskih ustvarjalcev, ki iz političnih ali drugačnih razlogov niso bili znani ali njihovo delo ni bilo objavljeno, s to knjigo avtorica razkriva še eno območje, kjer je delovala narodova izpovedna moč.

Knjiga pa ni le zbirka pesmi raznih ustvarjalcev tedanjega časa. Pravo težo ji dajejo komentarji avtorice in zbirateljice ddr. Marije Stanonik, ki je knjigo razdelila na šest vsebinsko zaokroženih poglavij:

• Slovensko odporniško pesnjenje pod italijanski fašizmom (1920–1943) • Simon Gregorčič in 100-letnica njegovega rojstva (1844–1944) • Andrej Peršič, slovenski pesnik v afriški puščavi (1943) • Danilo Florjančič, slovenski pesnik ob Rdečem (1939) in Jonskem

morju (1941–1943, 1945) • Iz pesniške delavnice Antona Novačana v Jeruzalemu in Kairu

(1943–1945) • Pesem pri slovenskih prisilnih mobilizirancih iz italijanske vojske

v procesu prestopanja k zavezniškim antifašističnim enotam na Srednjem vzhodu (1943–1945).

Večer je z dodatno razlago in zgodovinskim okvirom nastajanja teh pesmi predstavil dr. Blaž Torkar iz muzeja Park vojaške zgodovine Pivka, ki je na kratko orisal tedanje stanje in okoliščine, v katerih so živeli Slovenci pod fašizmom. Nekaj več časa sta se predavatelj in avtorica ob sogovornikih iz občinstva zadržala v obdobju tik po kapitulaciji Italije in prehodu italijanskih mobilizirancev v prekomorske brigade.Za dodatno popestritev in bogatejše občutenje večera je z branjem pesmi poskrbela igralka Marinka Štern.V Žireh smo bili tako priča še eni zanimivi predstavitvi, za kar gre zahvala avtorjem in ustvarjalcem knjige ter večera. Ob tem pa smo dolžni tudi zahvalo Galeriji DPD Svoboda iz Žirov, ki je zaradi obnovitvenih del v stavbi Stare šole (knjižnice) prijazno odstopila prostor za predstavitev. •

Mag. Matjaž Eržen, direktor Knjižnice Ivana Tavčarja, dr. Blaž Torkar, muzej Park vojaške zgodovine Pivka, red. prof. ddr. Marija Stanonik, avtorica knjige, Nadia Roncelli, založba Mladika iz Trsta. foto Jožica Kacin

VRTEC PRI SV. ANI − MAJHEN, PA VENDAR VELIK

Jerneja Smrtnik

Na Dobračevi stoji nasproti Kebrove hiše lična, zanimiva stavba. Včasih se je pri hiši reklo Pr' Tinčku. Lastniki so jo takrat imeli le za oddih in tu nikoli niso zares živeli. Pa je naneslo, da se je v Žireh iskal prostor za katoliški vrtec. Ker je bila hiša Pr' Tinčku primerna in prazna, so se lastniki in župnija hitro uskladili. In tako smo pred 17 leti dobili Župnijski vrtec sv. Ane Žiri. ▶ Malčki iz vrtca pri sv. Ani. foto Jerneja Smrtnik


žirovske

POMLAD V VRTCU

Damjana Milardović

Otroci so se na pustni dan preoblekli v klovne, junake iz risank in različna pravljična bitja ter se podali na pustni sprevod. Pridružile so se jim tudi vzgojiteljice, ki so se spremenile v like iz zgodbice Mojca Pokrajculja, na čelu sprevoda pa ni manjkal niti kurent. Sprevod so varovali člani Združenja šoferjev in avtomehanikov. Najmlajši otroci so rajali kar v večnamenskem prostoru vrtca. In uspelo jim je. Pregnali so zimo. Veliko doživetje je bilo tudi, ko so malčki skupaj s starši in vzgoji-teljicami po reki Sori spustili gregorčke in obudili lep ljudski običaj. Po Sori so zasvetile lučke, ki so naznanjale svetlobo. Po zgodovinskih virih naj bi bil sveti Gregor prenašalec luči.V vrtec se je naselila pomlad.Strokovne delavke so tudi v letošnjih prvih pomladnih dneh pripra-vile številne dejavnosti, v katerih so otroci staršem in starim staršem pokazali, kaj vse so se naučili. S pesmicami, deklamacijami in plesnimi predstavami so ogreli srca poslušalcev.Prireditve so lepo obiskane in so v veliko zadovoljstvo staršev in otrok. Za otroke so to prvi nastopi in so tudi motiv za nadaljnje delo.Nekateri oddelki so na skupno druženje povabili tudi stare starše.Ugotavljamo namreč, da so prav ti v veliko pomoč mladim družinam, ki se srečujejo z vedno večjimi stiskami, pred katere jih postavlja družba s svojimi zahtevami. Hkrati pa z neobremenjeno ljubeznijo

otrokom dnevno polepšajo življenje in so neizmerno pomembni za razvoj otrokove osebnosti. Ob takih srečanjih se razidemo bogatejši za drobne trenutke, ki jih podarimo drug drugemu. Najstarejši otroci pa so bili v zadnjih zimskih dneh na zimovanju na kmetiji Jureč v Ledinah. Za številne je bila to prva izkušnja, ko so preživeli dva dneva brez staršev. Otroci so odsotnost prestali brez težav, kar kaže na veliko zaupanje med njimi in vzgojiteljicami. Polni novih doživetij so se vrnili in še danes podoživljajo dogodke na kmetiji.V naslednjih mesecih bodo otroci spoznavali naravo in običaje, ki so značilni za naše okolje.Doživeli bodo pravi planinski pohod, saj si bodo oprtali nahrbtnike in se podali na bližnje vzpetine. •

Otroci pri mesenju kruha. foto Vanja Poljanšek

in izobraževanju vedno kaj novega. Sicer pa je življenje v našem vrtcu na las podob-no kot v drugih vrtcih. Skoraj deset ur mine vsak dan od takrat, ko se vrata zjutraj odprejo, pa do takrat, ko se popoldne zaprejo. Igra, zaj-trk, dejavnosti, kosilo, počitek, popoldanske dejavnosti, pa še veliko drugega se zvrsti vsak dan. Pa je vseeno dan odvisen tako od letnega časa kot od koledarskega zaporedja in vremen-skih razmer. Vsako leto je tudi nekaj že prav tradicionalnih dogodkov, kot so Miklavžev obisk in adventno pričakovanje božiča, pust, materinski dan, velikonočno veselje, vrtčeve šmarnice, celodnevni izleti oziroma letovanje, zaključek šolskega leta in še kaj. Enkrat letno imamo dan z gasilci, dan s policistom, zobno asistentko, čebelarjem, poštarjem in pekom. Vsak mesec nas obišče knjižničarka s polno malho pravljic. Vsaj trikrat v šolskem letu povabimo v goste gledališče ali pa se odpra-vimo na ogled predstave v pravo gledališče. Sodelujemo z vrtcem pri osnovni šoli. Radi gremo na obisk v živalski vrt, v Kekčevo de-želo ali v kakšno drugo deželo pravljic, včasih pa v vrtec pride pravi čarovnik. Da čim bolj spoznamo domači kraj, obiskujemo in razisku-jemo žirovske zanimivosti. Ne nazadnje medse radi povabimo tudi stare starše, ki so takšnih srečanj zelo veseli. Skratka, dnevi so zanimivi,

Vrtec je deloval po javnoveljavnem programu, zato je bil naziv ustanove za institucije sporen. Preimenovati jo je bilo treba v Vrtec pri sveti Ani Žiri, kakor se imenuje še danes. Veliko Žirovcev ima kar nekaj zaslug, da se je v zelo kratkem času družinska hiša preoblikovala v namensko ustanovo. Nekateri so pomagali kot botri, spet drugi z idejami oziroma s pro-stovoljnim delom. In tako so se vrata vrtca za otroke in starše odprla 6. aprila 1998. Od vsega začetka pa do konca julija leta 2005 je nad vsem skupaj bdel žirovski župnik in direktor vrtca, g. Jože Stržaj. V avgustu leta 2005 pa je župnikovanje v Žireh in direktorovanje v vrtcu prevzel g. Igor Jereb. Leta minevajo, vrtec pa je v osnovi še vedno takšen, kot je bil na začetku: majhen, domač, naš. Pa vendar smo v teh sedemnajstih letih doživeli zelo veliko sprememb. Najprej sta pote-kala varstvo in vzgoja v enem nadstropju, nato v dveh in zdaj v treh. V začetku smo sprejemali otroke od treh let dalje, zdaj imamo tudi jasli za najmlajše. Sprva sta skrbeli za otroke dve vzgojiteljici, zdaj nas je pet in trudimo se, da je otrokom lepo. Imamo novo streho, pa okna, novo peč za centralno kurjavo v kurilnici in su-šilni stroj v pralnici. Že vsa leta posodabljamo igrala, igrače in drugo. Sledimo kurikularnim novostim in drugim trendom, saj je pri vzgoji

aktivni, ustvarjalni, vedno polni presenečenj.Enkrat letno izide glasilo Anine spominčice, kamor strnemo vrtčevske zanimivosti, vedno pa za kakšen prispevek poprosimo tako starše, stare starše in vse tiste, ki se kakor koli dota-knejo življenja v naši ustanovi.Vsako leto imamo v vrtcu tudi rdečo nit, ki jo vključimo v vsa vzgojna področja in dejavnosti. Letošnje geslo je Vi ste moji prijatelji. Kljub svojevrstnemu načinu sodobnega življenja ima prijateljstvo še vedno takšno vrednost kot nekoč. Je ena temeljnih vrednot, h kateri teži vsako bitje, saj vsak potrebuje nekoga, ki mu lahko zaupa, s katerim se lahko veseli in z njim deli svoje skrbi. Vrtec je zagotovo kraj, kjer otroci sklepajo prijateljstva in preživljajo čas drug z drugim.Vsakodnevno si v vrtcu prizadevamo posredo-vati vrednote z zgledom in moralnim presoja-njem. Otrok je v predšolskem obdobju namreč sposoben sprejeti in ohraniti najpomembnejše sporočilo za kasnejše počutje, odločanje in življenje. Vrednote, kot so prijaznost, odgo-vornost, ustvarjalnost, odprtost, zanesljivost, poštenost, strpnost, odkritost, prijateljstvo in dobra volja, so za nas ključnega pomena in se v vrtčevskem vsakdanu vedno prepletajo.Vse to in še marsikaj je Vrtec pri sv. Ani. Majhen, pa vendar velik. •


žirovske

MARICA WOLF UČILA ŠTIRINAJST GENERACIJ ŽIROVSKIH PRVOŠOLČKOV

Maja Justin Jerman

Kdo od srednje generacije Žirovcev ne bi poznal legendarne učiteljice prvega razreda, Marice Wolf, ki je s svojim pedagoškim mirom in blago avtoriteto skozi prvi razred pospremila kar 14 generacij prvošolčkov? Najvztrajnejša v povabilih na svoje obletnice je generacija letnika 61, ki jim je učiteljica Marica obljubila, da se jim bo ob prvi priložnosti oglasila, ker na njihovo jubilejno obletnico ni mogla priti. Tako se je po mnogih pripetijah to dolgo načrtovano srečanje le uresničilo v petek, 27. marca, z nekaj nekdanjimi učenci v Ambasadi v Žireh. Ob srečanju sta nastala ta kratek pogovor in slikovni zapis.

Učiteljica Marica, kaj vas je prineslo v Žiri iz Apač, kjer ste po mariborskem učiteljišču začeli svojo učiteljsko pot? Svojo učiteljsko pot sem začela septembra leta 1950 v Apačah. Ker sem si želela iz Apač, razpisov za delovna mesta pa ni bilo, so bile mogoče samo zamenjave med okraji. Takrat se mi je ponudila možnost službovanja v okolici Nove Gorice – tako sem pristala na Vrsniku (nisem imela pojma, kje je to, želela pa sem si v Vipavsko dolino). Po treh letih dela v enorazrednici na Vrsniku, kjer sem bila zelo rada (dobro smo se razumeli in poznali z vsemi prebivalci), bi lahko nadaljevala z učenjem na osnovni šoli v Idriji. Ker se je medtem mož zaposlil in se prav tako prav dobro počutil v Alpini v Žireh, na tamkajšnji OŠ pa je bilo prosto mesto elementarke, ki sem si ga izredno želela, sem pristala v Žireh.

Kako je bilo priti s Štajerskega v precej oddaljene Žiri oziroma Vrsnik, ste imeli kaj domotožja po zeleni in odprti rodni pokrajini?S prilagajanjem novemu okolju ni bilo prav nobenih težav in problemov, Primorci in Go-renjci so nas kot mlado družino povsod lepo sprejeli. Hitro smo se spoprijateljili, v šoli in kolektivu sem se dobro počutila, prav tako mož v svoji delovni okolici. Morda mi je pri tem pomagala prav naslednja zgodba, ki povezuje Apače z mojim bivanjem v Žireh. V Apačah sem učila dopoldne in popoldne, v enem razredu je bilo 43 v drugem pa 42 učen-cev. Med temi je bila tudi Frida Tropenauer,

danes poročena Vehar, odlična učenka in na sploh zelo prijetna deklica. Nekega zimskega dne ni hotela po pouku domov. Postopala je okoli šole in jokala. Ko sem prišla do nje in jo vprašala, zakaj ne gre domov, mi je odgovorila, da bo doma tepena, ker je izgubila rokavice. Nobeno moje prigovarjanje ni pomagalo, zato sem napisala pisemce, naj je doma ne kaznujejo, ker ji bom ob priliki spletla nove rokavice. Zgodba se je končala tako, da smo se seznanili z njenimi starši. In ko je Frida končala osemletko, so se naše poti spet srečale. Mi smo imeli dojenčka, Frida pa je prišla k nam za pestrno, se kasneje zaposlila v Alpini, v Žireh spoznala moža in tako postala Žirovka. Vsa leta sva ohranili stike. In še nekaj lepega dopolnjuje to najino zgodbo: Frida je bila moja učenka v prvem letu službovanja, njen sin Robi pa v zadnji generaciji v Žireh. Joj, kako sem že stara ...

Kakšni spomini vas vežejo na žirovske prvošolčke, saj ste kar nekaj generacijam pomagali, da je bil prehod iz čiste podežel-ske svobode v šolski svet in red prijazen, a učinkovit?Na Vrsniku sem tri leta učila vse razrede (od prvega do osmega, dopoldne in popoldne, če-trtki so bili prosti, sobote takrat še delovne). V Žireh pa je bilo vseh mojih 14 let posvečenih prvemu razredu. Mogoče je zanimivo tudi to, da sva s Francko Lukan prvi začeli delati v ži-rovskem vrtcu poleg dela na šoli (to v izdanih spominih mojih nekdanjih učencev letnika 1961 ni zapisano) – res zelo kratek čas, ker sta bili pozneje »nastavljeni« gospa Berta in

Tonica. Tudi opremo za novoustanovljeni vrtec smo nakupili skupaj z ravnateljem Žlajpahom. Nekaj skupin učencev sem poučevala tudi slovenščino na čevljarski šoli v Žireh.

Kakšni so bili takrat učenci? Bi si jih upali primerjati z današnjimi?Učenci v obdobju mojega poučevanja so bili mirni, vzgojeni, odkriti, poslušni; majhni spodrsljaji ter nagajivosti so bili narejeni iz nevednosti, nikakor iz hudobije ali zlobe. Vse generacije sem imela izredno rada. Ker sem že 25 let v pokoju, si ne bi upala delati primerjave z današnjimi generacijami, ker na grobo opažam res velike razlike. Že začetki dela z učenci v Mariboru niso bili primerljivi s poučevanjem v Žireh, saj je bila razlika med vaškimi in mestnimi otroki zelo zelo velika. Kar nekaj časa sem potrebovala, da sem se prilagodila novemu okolju.

Verjetno se je v dolgih letih vašega pouče-vanja nabralo kar nekaj anekdot, zanima nas kakšna posebna iz žirovskega obdobja. Teh se je res kar nekaj nabralo in vedno jih rada obujam, posebno danes sem se jih spet nekaj spomnila. Preveč, da bi vam vse natrosi-la, jih moram prihraniti še za drugič, saj bom še prišla med vas. Posebno prisrčni sem zdita naslednji dve. Ob slovesu enega izmed prvih razredov smo jokali vsi – učenci in sama, tako smo se navezali, zato so izrazili željo, da bi jih učila vse do osmega razreda, ko bom jaz že stara in bom umrla, oni pa bodo šli naprej v srednjo šolo.Naslednja je pa že nekoliko drznejša. ▶

Tanja Mlinar, učiteljica Marica Wolf, Tatjana Šifrar, zadaj: Cirila Leben, Lijana Gantar in Branko Vončina.

foto Maja Justin Jerm

an


žirovske

ODSEV ODSEVA GENERACIJE 1961

Nina Dolenc

Generacija, ki se je rodila leta 1961 in obi-skovala osnovno šolo v Žireh, je leta 2011 ob obeleževanju abrahama izdala zbornik Odsev generacije. To je knjiga spominov, kronikalnih in dnevniških zapisov, pred-stavitev posameznikov, njihovega življenja, delovanja in mišljenja. Ob izidu Odseva generacije so prostor druženja popestrili z razstavljenimi slikarskimi, kiparskimi in drugimi umetninami ter publikacijami, saj je med njimi več dejavnih predstavnikov na umetnostnem in družbenem področju. V »klubu abrahamovcev« nadaljujejo s svojo ustvarjalnostjo, zato je prišel čas, da umetnik znova »podobo na ogled postavi«.

Odprtje razstave slik, fotografij in rezbarij je bila v petek, 13. marca 2015, v Sirnici Pu-stotnik v Gorenji vasi. Žuža in Milan Brence nimata le posluha za vodenje podjetja – centra sirarstva in kulinarike, ampak želita osmisliti v svoji dejavnosti tudi kulturnega duha. To-krat sta za en mesec na široko odprla vrata trem predstavnikom generacije 1961, in sicer Zvezdani Kralj, Tanji Mlinar in Branku Veglju.

Zvezdana Kralj, pobudnica razstave, je v svojem novem domu v Dolenjem Brdu pod Blegošem našla veselje v slikarstvu. Slike v

oljni tehniki, akrili in akvareli krasijo stene lokala sirarne. Iz okvirov vstajajo podobe cvetja, dreves in drugih prizorov iz narave, pa tudi obrazi, podobe mladih žensk in drugi motivi, naslikani v impresionističnem, modernem in v povsem svojskem Zvezdaninem slogu. V nekaterih njenih likovnih delih prevladujejo pastelne in naravne barve, sodobnejši motivi pa so upodobljeni z močnimi, vpadljivimi odtenki.

Tanja Mlinar živi v Žireh. Že od nekdaj se ukvarja s fotografiranjem in oblikovanjem. Na razstavljenih fotografijah se največkrat poja-vljajo motivi iz okolice njenega rojstnega kraja, hribi in gore v daljavi, utrinki s planinskih poti, droben cvet, brezskrbna ptica, igra s sončnimi žarki ali osamljeno drevo. Občutljivo oko opazi droben detajl in ga ovekoveči. Preproste, lepe in mojstrsko posnete fotografije so dokaz, da se ni treba podati v oddaljene eksotične kraje, da bi posneli enkratno fotografijo.

Brane Vegelj je mojster v rezbarjenju kipov iz enega samega kosa lesa. Njegova orodja so dleta, kladiva in druga ročna rezila. Najraje izbere jesen, javor, tudi hrast. Rad ima trd les z močno izraženimi letnicami. Pogosto upodablja kipe, povezane s krščanstvom, mater z otrokom, akt mladega dekleta, mogočno ptico. Njegova dela

si lahko ogledate v dokumentarnem albumu s fotografijami (kipi, polreliefi, ornamenti, izrezljana vrata in omare, okvirji za slike itd.). Na videz neuporabnemu kosu lesa doda novo obliko, toplino in pomen. Njegova dela, ustvar-jena v delavnici v Petkovcu, lahko najdemo po številnih domovih in v sakralnih objektih.

Vsi trije umetniki samorastniki imajo v ume-tniškem delovanju nekaj skupnega: poleg redne službe veliko svojega časa posvečajo ustvar-janju. Ni jim žal, saj jih to delo napolnjuje z zadovoljstvom in jih duhovno bogati.

Slovesni del odprtja razstave je vodila Mateja Tušek, ki je prebirala odlomke iz zbornika Odsev generacije. Živa Klemenčič je za po-pestritev izvabljala čarobne zvoke na flavti, Klemen Mlinar pa na bas kitari.

Generacija, ki ji pripadajo pri Pustotniku predstavljeni umetniki, se je na obletnicah več desetletij srečevala pomladi. Povezovalka programa se je v spremni besedi vprašala: »Je to zgolj naključje ali zato, ker so generacija 1961 iz Žirov pomladni ljudje? /…/ Bodite sonca in zrcala pa bo vaš odsev še svetlejši. Postojmo poklepetajmo, ljubimo svet. Preprosto zato, ker je … lep.« •

Ravnatelj nas je v zbornici opozoril, da fantje kukajo v dekliška stranišča. Kot vedno sem se potegnila za svoje učence in ravnatelju povedala, da moji že niso, ker so premajhni. V razredu sem učencem povedala, kako sem se zanje zavzela; en učenec pa veselo dvigne roko in pove, da je stopil na straniščno školjko, potem na umivalnik in tako tudi sam postal velik, da se je lahko povzpel na ogledno steno. Toliko lepih spominov se je nabralo in vsi so še živi pred menoj, kot da se je zgodilo včeraj. Na tole zgodbico se tudi rada spomnim. Uče-nec iz Ledinice se ni mogel odvaditi tikanja

učiteljice, mama je sklenila, da se bodo tudi doma vsi vikali in uspelo mu je. Vidi se, kako lepo smo sodelovali s starši, tudi nanje imam lepe spomine.

Kako pa danes gledate na Žiri? Na Žiri imam lepe spomine, saj sem tu pu-stila svojo mladost, svoja najlepša in najbolj ustvarjalna leta, v prijateljskem in kolektivnem vzdušju naše zbornice. Zato preberem in spremljam vse, kar je napisanega v medijih o Žireh. Veliko Žirovcev pušča pozitivne sledi na vseh področjih. Veliko ljudi sem spoznala

in z njimi ohranila stike. Nazadnje sem prejela knjigo s posvetilom nekdanjega učenca Mihe Nagliča. Bila sem jo res vesela – prebrala pa na en mah. Sama se redko vračam, redni gostji pri družinskih prijateljih pa sta hčeri Jasna in Nives, ki mi vestno poročata žirovske novice. Pa tudi Žirovske stopinje in Občasnik redno prebiram in tudi tako ohranjam stik z Žirovci in svojimi spomini nanje.

Draga naša učiteljica Marica, zahvaljujemo se vam za pogovor in obisk in upamo, da se čim prej spet srečamo v Žireh. •

Tanja Mlinar, Branko Vegelj in Zvezdana Kralj, v ozadju Zvezdanine slike. foto Žuža Brence


žirovske

PRAZNE CERKVE – PREDSODEK ALI RESNIČNOST?

Andreja Žakelj

Prvi letošnji predavatelj je bil domačin Marko Mrlak, študent tretjega letnika teologije, ki je v predavanju z izzivalnim naslovom Prazne cerkve – predsodek ali resničnost? analiziral podatke o obisku maš in podeljenih obhajil v Žireh v zadnjih 15 letih. Študijo, ki je bila del njegovih rednih študijskih obveznosti pri predmetu Sociologija religije, je nadgradil s primerjavami iz slovenskega in širšega prostora. Ugotovitve so zanimive in kažejo, da je stanje v Žireh primerljivo s trenutnimi razmerami na Slovenskem: število obiskovalcev nedeljskih maš je v 15 letih upadlo za okrog pet odstotkov. Največji upad obiska je opa-zen pri ženskah, število moških pa je precej konstantno. Kljub upadu obiska pa v istem obdobju ni zaznati takšnega zmanjšanja števila zakramentov. Iz tega je predavatelj sklepal, da gre po vsej verjetnosti za poglobitev vere in da tisti, ki hodijo v cerkev, tja hodijo iz osebne vere in vse manj zaradi tradicije.V živahni razpravi, ki je sledila dobro obi-skanemu predavanju, je bilo poudarjeno, da se bodo morale župnije prilagoditi novim razmeram. Z aktivnejšimi laiki bo potrebno iskati načine, kako čim bolje odgovoriti na vse nove izzive.

MIHAELA ŽAKELJ OGRIN – BLAGOR UBOGIM V DUHU

ddr. Marija Stanonik

Od 6. do 29. marca letos je bila v Galeriji DPD Svoboda v Žireh razstava grafik in kipov žirov-ske likovne umetnice Mihaele Žakelj Ogrin. Organizatorja razstave, Občinski odbor NSi Žiri in DPD Svoboda, sta poskrbela za lično zloženko s temeljnimi podatki o avtorici in njeni dosedanji umetniški poti. Žirovska razstava je bila dovolj bogata, da bi na njeni podlagi estetsko občutljivo oko in pero lahko še marsikaj dodali. Za nekatere figure je škoda, da so bile – po sili razmer! – pomaknjene ob rob prireditvenega prostora, saj jim je takšna stisnjenost jemala učinek monumentalnosti, kar je gledalca nemara deloma prikrajšalo za notranjo ubranost z umetniškim sporočilom. Mihaela Žakelj Ogrin si kruh res služi kot likovna pedagoginja, toda vsaka njena nova razstava ali bolj ali manj naključna srečanja z njenimi stvaritvami dokazujejo njeno globoko duhovno naravo, ki jo njene roke izpričujejo v grafikah in celo na otipljiv način – v kipih. Že naslov razstave Blagor ubogim v duhu – prvi izmed osmih blagrov (Mt 5,3), ki jih imamo lahko za Jezusovo ustavo, nakazuje, da avtorico navdihuje predvsem Sveto pismo. To se lepo vidi iz posameznih svetopisemskih

navedkov (prim. Mt 1,45; Lk 1,28; 23,28; Jn 12,26; 14, 4; 19,36) in naslovov posameznih ciklov, ki jih po krščanstvu vsaj malo raz-gledanemu gledalcu ni težko prepoznati. Že veroučenci bi vsaj iz napisov pri glinenih ekspresivnih skulpturah lahko prepoznali sedem zakramentov. Prav tako jim ne more biti popolnoma tuja pasijonska snov, iz katere se prepoznajo posamezne postaje križevega pota. Mogoče bi imeli težave pri litanijah, ki so pravzaprav s teološko iztočnico metaforizirani izrazi za Božjo mater Marijo. Avtorica lepo počasti brata duhovnika, ko pojasni, od kod je dobila navdih zanje. Kakor jo danes nagovarja papež Frančišek, jo je pred leti sveti Frančišek iz Umbrije. Nanj spominja skulptura Zastrta hvalnica Soncu na stopnišču v razstavni prostor in še zmeraj mu ostaja zvesta v toplih (rjava, rumena, zelena, oker) barvah zemlje. Ta se dobesedno pojavi v njenih večjih ali manjših kipih iz žgane gline. Prav tako je ohranjen prvobitni stik z naravo v lesenih reliefih. Ganljivo je v njih prepo-znavati vsaj dvatisočletne duhovne zgodbe, ki v meditativni obdelavi žirovske umetnice dobivajo umetniški izraz v drevesnih panjih lipe, hrasta, oreha itn. •

KAŽIPOTI 2015

Občinski odbor NSi je tudi letos pripravil Kažipote – kulturno in družbeno aktualno naravnan sklop prireditev, s katerimi želi pokazati na spremembe, ki se dogajajo v našem okolju, družbi, ter iskati odzive in odgovore nanje.

Marko Mrlak, študent 3. letnika teologije. foto Viljem Eržen

Mihaela Žakelj Ogrin. foto Tanja Mlinar


žirovske

VIDA KAJIN − POT PROTI VRHU

Katja Stanonik

V nedeljo, 8. marca, je bila v Galeriji v zvoniku odprta likovna razstava Pot proti vrhu. V tednu od 8. do 15. marca so si lahko obiskovalci ogledali likovna dela žal že pokojne Vide Kajin. Vida je v svojem življenju dosegla zavidanja vredno širino likovnega znanja, vključujoč akrile in slike, ki jih je izdelala s sukancem, načinom slikanja, poznanem le malokomu, a ga je Vida izdelala do popolnosti.

Čeprav Vidina mladostna življenjska pot ni bila lahka, sta veselje in optimizem njenih del slavnostno ožarila prostore galerije. V Cerkljan-skem hribovju rojeno dekle je ljubezen zanesla v Žiri, kjer si je ustvarila družino in se zaposlila. Kot samouka šivilja se je zaljubila v svet barv in tenkočutne estetike. Po besedah prijateljice Marine Pivk je bila vesela in vedra, prav tako tudi kritična, predvsem pa vztrajna. Polna zanosa je znala užiti sleherni trenutek, nikoli pa se ni smilila sama sebi. Zadnja tri leta se je pridružila likovni šoli Evridika v Sorici. Pod vod-stvom Mira Kačarja je spoznala oljno tehniko ter se navdušila nad akvareli. Njen mentor je zatrdil, da je Vida postala prava mojstrica

ZRAK KOT UMETNOST, TEHNIKA, NARAVOSLOVJE IN GLASBA

Nejc Grošelj

Na Gimnaziji Jurija Vege Idrija se je z začet-kom šolskega leta pričel mednarodni projekt AirNet. V Erasmus+ projektu sodelujejo dijaki, stari od 14 do 18 let iz Sindelfingna, Dronfielda, Malage, Barcelone, Kouruja in naše šole. Dijaki iz različnih vidikov razi-skujejo tematiko zraka (umetnost, tehnika, naravoslovje in glasbe), pri tem pa aktivno uporabljajo tehnologijo IKT. Glavni cilj pro-jektnih srečanj je, da se dijaki iz različnih kulturnih in socialnih okolij seznanijo in se obenem drug od drugega učijo.

Prvo mednarodno srečanje je bilo od 6. do 11. marca v Malagi. Srečanja se je pod mentorstvom prof. Nejca Grošlja udeležilo šest dijakov, ki so v preteklih dveh mesecih razvijali mobilne aplikacije. Aktivno sta pri tem sodelovala tudi dijaka iz Žirov, Žan Kopač in Maj Kristan.V uvodu je Žan s svojo tekočo angleščino pred-stavil lepote Slovenije in občinstvo navdušil za mednarodno izmenjavo v Idriji, ki bo oktobra 2016. Nato je Maj predstavil potek izdelave mobilne aplikacije v obliki enostavnega kviza. Zatem so drugi udeleženci s pomočjo naših dijakov v skupinah izdelali svoje prve aplikacije na temo zraka. Več utrinkov s srečanja si lahko ogledate na spletni strani http://appinventor.splet.arnes.si/. •

PESNIK CIRIL ZLOBEC NA GIMNAZIJI JURIJA VEGE IDRIJA

Maja Šubic

V sredo, 18. februarja, je Gimnazijo Jurija Vege Idrija v okviru 3. Kulturnega maratona z obiskom počastil pesnik Ciril Zlobec, ki se že bliža svojemu devetdesetemu letu.

Pred pogovorom sta na violino zaigrali sestri Neža in Nuša Rejc, za njima pa še Jernej Štremfelj na harmoniko. Da bi se lažje vživeli v pesmi in razmišljanje Cirila Zlobca, sta nas v razpoloženje uvedli še dve njegovi recitaciji. Sledil je osrednji del dogodka – intervju, ki sva ga vodila z Jernejem Šavlijem. Kljub častitljivim letom se je pesnik Ciril Zlobec izkazal za živah-nega sogovorca in pogovor je tekel brez napora. Pripovedoval je o svojem otroštvu, šolanju in kasnejšem življenju. S svojimi prigodami je nasmejal občinstvo in ga tudi pripravil do razmišljanja o prihodnosti. Intervju je popestril z recitacijo dveh svojih pesmi: eno duhovito in drugo, posvečeno prezgodaj umrlima hčeri ter sinu. Konec je prišel prehitro, a smo bili zadovoljni, da smo lahko poslušali izjemnega Cirila Zlob-ca. Upamo, da si bo v prihodnosti še kdaj vzel čas in nas ponovno obiskal. •

MLADOST OB RUPNIKOVI LINIJI

Anica Kumer

V petek, 10. aprila, je Zvonko Kokalj v župnij-ski dvorani predstavil svojo knjigo Mladost ob Rupnikovi liniji (Spomini). Avtor knjige se je rodil leta 1933 na Trebiji pri Jejlarju. Otroštvo in mladost je preživljal na Trebiji. Zaradi vojne ni končal popolne osnovne šole. Kasneje se je izšolal za šoferja in ta poklic opravljal do upokojitve. Poročil se je s Celjanko in si tudi tam ustvaril družino. Ves čas pa je bil zelo navezan na svoj rojstni kraj in na Poljansko dolino.

O svoji mladosti je pogosto pripovedoval lju-dem. Nekdo izmed poslušalcev ga je spodbudil, da bi bilo škoda, če bi šlo vse to v pozabo. Ko se je upokojil, je začel tipkati spomine. Potem je tipkane strani izročil svoji nečakinji, slavistki Vidi Kokalj, ki je vse uredila, prenesla v računalnik in dala v tisk. Tako je knjiga leta 2014 (v samozaložbi) zagledala beli dan. V njej opisuje življenje v naši okolici – tudi Žiri pogosto omenja – med drugo svetovno vojno in po njej. Veliko pretresljivih dogodkov se sam spominja, veliko zanimivosti pa je zapisal tudi po pripovedovanju starejših ljudi. Ker ima zelo dober spomin, se pripovedi še živo spominja. Na koncu knjige je objavil tudi dva intervjuja s še živečima osebama. Knjiga je bila kmalu razprodana, zato se je odločil za ponatis. Predstavitev v Žireh je bila dobro obiskana, zato se Zvonko vsem udeležencem lepo zahvaljuje. •

akrila, nežnega, mehkega, kot je bila sama, in ga je s sanjsko mehkobo in mavrično barvitostjo pripeljala do popolnosti.Razstava, polna optimizma in pozitivne energije, se je čudovito zlila z dnevom žena. Posebno simbolno vrednost je dodalo še darilo Vi-dinega ljubečega moža Cveta, ki je v spomin na svojo pokojno ženo predstavnicam nežnejšega spola na odprtju razstave podaril nagelj. •

Obiskovalci razstave ob odprtju. foto Tanja Mlinar


žirovske

PRIZNANJA ZA UREJENOST VRTOV IN OKOLICE

Neva Šink

Turistično društvo Žiri (TD Žiri) je popestrilo uvod v letno srečanje članov društva s potopisnim predavanjem o Argentini, ki sta jo pred-stavila Alma Kavčič (Argentina in njene značilnosti), in Rok Klemenčič (Žirovske korenine v daljni deželi). Po zanimivih razglednicah širne Argentine in ob nostalgičnih pogledih na stare znance ali sorodnike iz dežele, ki je dala zatočišče številnim izgnanim Slovencem, smo prešli na redni letni zbor članov. Analizirali smo delo društva v lanskem letu, za predsednika pa ponovno izvolili Roka Klemenčiča. Ob tem smo se mu zahvalili tudi za uspešno vodenje v zadnjih dveh mandatih. V nadaljevanju se je TD Žiri za sodelovanje zahvalil predsednik pev-skega zbora Alpina Primož Erznožnik, član društva pa je postavil vprašanje glede nestrokovnega obrezovanja javnih dreves. Sprašujemo se o odgovornosti takega ravnanja, kajti dolgoročno lahko pripelje do propada starih dreves. Srečanje smo končali s podelitvijo nagrad za urejenost vrtov, ki pripo-morejo k lepšemu videzu naših Žirov. Tokrat so jih prejeli:

Irma in Marko Oblak za lepo urejen predvrt ob glavni cesti.Predvrt je po vsej dolžini hiše obrnjen proti glavni cesti. Urejena in vzdrževana zasaditev nehote privabi pogled mimoidočega in ga navduši.

Sandra in Peter Poljanšek za ohranjanje arhitekturne dediščine v kulturni krajini.

Hiša je popolnoma nova, vendar je s svojo arhitekturno izbiro primerno umeščena v prostor, ki ga zaseda. S tem ohranja spomin na staro doma-čijo. O tem pričajo tudi letnice na ohranjenem portalu hiše iz leta 1838.

MAPRO, d. o. o., za urejenost zelenic ob industrijskem objektu.Urejenost industrijskega objekta ob sprehajalni poti proti Ledinici kaže spoštovanje do sokrajanov.

Martina Mlinar posebna nagrada za prizadevno delo pri urejanju javnih površin. Martino Mlinar srečujemo pri urejanju okolice na različnih koncih Žirov. Njeno dobro delo se odraža na urejenih javnih površinah, gredicah v centru Žirov, spomenikih občinskega pomena, na pokopa-lišču in na drugih delih, ki jih včasih niti ne opazimo, zanje pa smo ji lahko zelo hvaležni. Tudi njeno delo prispeva k obrazu našega kraja. •

ZAKAJ V UGANDO?

Tomaž Cankar

Zakaj v Ugando? To vprašanje nam pogosto postavijo ljudje, ki jim predstavimo našo odpravo. Vsak med nami ima svoj odgovor, svoj razlog, zaradi katerega se je odločil za tri mesece oditi v nerazviti jug Ugande nudit osnovno zdravstveno in zobozdravstveno oskrbo. Skupni razlog za odhod pa je pripravljenost pomagati prebivalstvu v okolici jezera Bunyonyi.

Slovenske ekipe se v ta del sveta odpravljajo že več kot štirideset let in tudi prisotnost žirovskih zdravnikov, študentov medicine ali zdravstvene nege, na tovrstnih odpravah ni nič novega. Prav zdaj 5.488 kilometrov daleč od Žirov v Ugandi delo lokalne zdravnice opravlja naša sokrajanka Lena Šorli, absolventka Medicinske fakultete v Ljubljani, že čez tri mesece pa bomo delo v teh istih ambulantah prevzeli člani naslednje ekipe. Projekt poteka v sklopu Sekcije za tropsko in potovalno medicino, ki poizkuša vzpostavljati čim bolj stalno zdravstveno oskrbo prebival-stvu nerazvitih držav. Naša oskrba je namenjena prebivalcem vasi in njenega širšega, bolj nedostopnega območja. V Ugandi se srečujejo s številnimi boleznimi, ki jih v razvitem svetu ne poznamo več ali pa so značilne za trope. Dostop do zdravnika in zdravil ima manj kot polovica prebivalstva. Zdravstveno osebje na podeželju pogosto nima pravega znanja za zdravljenje (šamani) ali pa nimajo ustreznih zdravil, ki si jih morajo bolniki kupiti sami. Glavni vzrok smrti v Ugandi je AIDS, sledita mu tuberkuloza in malarija. Pogoste bolezni so tudi driska, okužbe dihal, tifus, infekcije s paraziti. V Ugandi živi 940.000 ljudi, okuženih z virusom HIV (5,4 odstotka prebivalstva), vsako leto jih

umre več kot 70.000. Ocenjujejo, da je v Ugandi 1.200.000 sirot, ki so starše izgubili zaradi AIDS-a. Taki otroci so pogosto tudi podhranjeni. Delali bomo vsak dan od ponedeljka do sobote, od sončnega vzhoda do zahoda. V času odprave bomo predvidoma oskrbeli 3.500 bolnikov. Poleg dela v ambulanti nameravamo organizirati tudi obiske bližnjih vasi, kjer bomo nudili oskrbo vaščanom, ki sami ne morejo priti do nas, izvajali pa bomo tudi preventivne izobraževalne programe. Kadar bo ustrezno zdravljenje presegalo naše zmogljivosti, bomo poskrbeli za organiziran prevoz bolnika v bolnišnico v Kampali in poravnali stroške zdravljenja. ČE BI ŽELELI NAŠI ODPRAVI IN LJUDEM V UGANDI POMAGATI TUDI VI, NAM LAHKO S POSLANIM SMS SPOROČILOM Z GESLOM UGANDA5 NA 1919 PRISPEVATE 5 EVROV. USPEŠNO DONACIJO VAM POTRDI POVRATNO SPOROČILO. •

Priznanja Turističnega društva so dobili: Rok Klemenčič, Sandra in Peter Poljanšek, Martina Mlinar, Mapro d.o.o., zanj Maks Plesec, Irma in Marko Oblak.

Zdravniška odprava v Ugandi. Lena Šorli druga z leve.

foto Jožica Kacin


žirovske

TUDI BREZ KROVNE ORGANIZACIJE ZŠAM ŽIRI USPEŠNO ŽE DESET LET

Anica Jesenko

V začetku marca smo se člani ZŠAM Žiri zbrali na rednem letnem volilnem zboru članov. Začetek je popestrila folklorna skupina iz Sovodnja. Zbor je odlično vodil delovni predsednik Janez Miklavčič, ki je po poročilih predsednika, blagajnika, nadzornega odbora, športnega referenta in verifikacijske komisije dal na glasovanje razrešnico dosedanjemu upravnemu in nadzornemu odboru. Sklep je bil sprejet.

Janez Miklavčič je predstavil novi upravni in nadzorni odbor ter druge komisije. Člani so soglasno potrdili novo vodstvo. Za predsednika so ponovno imenovali Marijana Dolenca, ki je predstavil delo ZŠAM Žiri v preteklem letu. Najprej smo se z minuto molka poklonili v letu 2014 preminulim članom. Sledil je pozdrav povabljenih gostov: mag. Janeza Žaklja, župana Občine Žiri, Milana Čadeža, župana Občine Gorenja vas-Poljane, Branka Lotriča, direktorja avtošole B & B, Edija Demšarja, predsednika AMD Žiri, Mateje Velkovrh, predsednice SPV Občine Žiri, in Katje Pivk, državne prvakinje v kartingu, ki nosi logotip našega združenja na vseh dirkah po Sloveniji in tujini.Predsednik je pozdravil tudi člane pobratenega

združenja ZŠAM Slovenske Konjice, predstav-nike ZŠAM iz Bele krajine, Postojne, Idrije, Jesenic, prav posebej še društvo Rokovnači iz Besnice, vse uniformirane člane, domače člane ZŠAM Žiri in druge prisotne.Upravni in nadzorni odbor sta se vse leto se-stajala na rednih sejah. Večkrat smo izpostavili različna vprašanja, med drugim tudi proble-matiko šoferskega poklica ter razvrednoten poklic policista. V zadnjem času namreč vse cestne kontrole, ki so bile v pristojnosti polici-stov, opravljajo tudi cariniki. Zakaj tako? se je spraševal predsednik ZŠAM Marijan Dolenec. Upravna enota Škofja Loka je potrdila nov statut, ki so ga morali uskladiti z novim Zakonom o društvih.Delo v ZŠAM je bilo usmerjeno predvsem na preventivo in varnost v cestnem prometu. Poseben poudarek je bil na varovanju šolskih otrok v prvih dneh pouka v Žireh, Železnikih, Sovodnju, Gorenji vasi, Poljanah, Lučinah in Javorjah. Varovanje udeležencev v prometu smo opra-vljali tudi na čipkarskih dnevih v Žireh, pri maratonu Franja, na svetovnem amaterskem prvenstvu kolesarjev, ki je bil na isti trasi kot maraton Franja. Člani ZŠAM smo varovali in urejali promet tudi na kostanjevem pikniku, ki ga organizira društvo Rokovnači v Besnici pri Kranju. Dejavni smo bili tudi pri športu. Na balinar-skem turnirju v Zrečah, smo osvojili odlično četrto mesto. Organizirali smo predavanje nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK) za poklicne voznike, ki je potekalo v Škofji Loki in dvakrat v Žireh. Pri tem moramo pohvaliti avtošolo B & B in poveljnika Vojka Jezerška,

OČISTIMO NAŠE LEPE ŽIRI

Mitja Kozamernik

Tako kot prejšnja leta smo tudi letos ribiči organizirali čistilno akcijo pod zdaj že znanim sloganom Očistimo naše lepe Žiri.

Po tedenskem deževju nas je v soboto, 28. marca, že zjutraj obsijalo sonce. Člani Ribiške družine, Lovske družine, Planinskega društva in MoPZ Alpina Žiri in nekaj prostovoljcev – bilo nas je 67 – smo zavihali rokave in z vrečkami odšli na različna področja, ki smo jih predhodno skupaj določili. Tako smo ribiči in prostovoljci čistili porečje reke Sore od Pustotnika do Trebije, MoPZ Alpina Žiri pa od Pustotnika do Sovre, Lovci okolico Breznice in planinci pohodne poti Ledinica–Mrzli vrh in Mrzli vrh–Breznica. Po preštetih vrečah ocenjujemo, da smo pobrali okoli 6 m³ smeti. Količina smeti se iz leta v leto zmanjšuje. Večina smeti, s tem tudi nekaj večjih kosovnih odpadkov, je bila posledica lanskih poplav.Na koncu smo se zbrali pri ribogojnici, kjer smo si izmenjali podatke o količini pobranih smeti in se prijetno družili ob enolončnici.V ponedeljek smo se ribiči pridružili še čistilni akciji v okviru Osnovne

šole Žiri, kjer smo skupaj z učitelji in učenci očistili še Račevo do skakalnice in Rakulščico. Žal nismo uspeli narediti vsega, zato vabim tudi druga društva in občane, da se nam naslednjič pridružijo. Tako bodo naši kraji tudi prepoznavni po čistem okolju in ne nazadnje bodo naši sprehodi lepši. Posebna zahvala sponzorjem akcije za zdrav zajtrk in malico: Občini Žiri, Pekarni Jože Oblak, s. p., in Ljubljanskim mlekarnam, d. d. •

Eden izmed sloganov Turističnega društva Žiri, oblikovan v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. foto Aleš Kacin

saj se zaradi predavanja v domačem kraju udeležencem ni bilo treba voziti v Kranj ali Ljubljano. Varovanje na Škofjeloškem pasijonu, ki je bil marca in aprila letos, je končano. Bili smo na treh točkah na cestah, kjer je bila popolna zapora. V letu 2014 smo kot sponzorji pomagali dr-žavni prvakinji Katji Pivk, kar nameravamo tudi v prihodnje. God sv. Krištofa, zavetnika šoferjev in vsega prometa, smo praznovali v cerkvi Sv. Martina v Poljanah, kjer je sveto mašo daroval domači župnik Jože Stržaj. Srečanja se je udeležilo ve-liko uniformiranih članov našega združenja in povabljenih gostov drugih združenj.V letu 2014 je predsednik ZŠAM Žiri Mari-jan Dolenec prijel svečano listino, najvišje priznanje Agencije za varnost prometa (AVP).Tudi v letu 2015 se bomo udeležili večine naštetih akcij in dejavnosti. Letos nas čaka še en izziv. Pomagali naj bi pri zagotavljanju varnosti v cestnem prometu na svetovnem kolesarskem prvenstvu za ženske. Start bo v Kamniku, proga bo potekala tudi po Poljanski dolini do Gorenje vasi, skozi Lučine do cilja v ljubljanskem BTC. Zadnje dejanje uradnega dela občnega zbora je bila podelitev priznanj in značk za dolgoletno delo. Značke za petinpetdeset let članstva so prejeli Vinko Oblak in Janko Oblak iz Gorenje vasi ter Alojz Stržinar iz Škofje Loke.Zlato priznanje ZŠAM sta prejela tudi Avto šola B & B iz Kranja in urednica Žirovskih stopinj Jožica Kacin.Člani ZŠAM Žiri želimo vsem udeležencem v prometu varno in srečno vožnjo. •


žirovske

NORDIJSKA HOJA PRIMERNA ZA VSE LETNE ČASE IN VSE STAROSTI

Srečo Gaber

Nordijska hoja se je tako kot nordijsko smučanje razvila v Skandinaviji. Velja za eno najbolj učinkovitih oblik športne rekreacije in je postala priljubljena športnorekreativna dejavnost po vsem svetu, primerna v vseh življenjskih obdobjih.

Že pred leti smo jo imeli priložnost spoznati tudi v Žireh. Nika Drmota je bila tista, ki se je na našem koncu prva ogrela za to obliko rekreacije in opravila tudi strokovni izpit. Po nekajletnem premoru je bila v soboto, 11. aprila, v organizaciji Trim As predstavitev nordijske hoje, ki jo je na strokoven in zabaven način podal vodja demonstratorske vrste pri Smučarski zvezi Slovenije Mirko Verovšek. Udeleženci so po krajšem uvodu spoznali še različne oblike ogrevanja s palicami, vaje za moč, družabne igre in različne tehnike hoje. Najpomembnejša je pravilna uporaba palic, s katerimi si pri hoji pomagamo. Kot je slikovito pripomnil demonstrator Verovšek: »Palic ne nosimo s seboj za okras ali da se nanje naslanjamo.«Nordijska hoja nam ponuja bistveno več. V primerjavi z navadno hojo, kjer so obremenjene predvsem mišice spodnjih okončin, je pri nordijski hoji vadba usmerjena tudi na mišice trupa, ramenskega obroča in rok. Razbremenitev pri uporabi palic je še posebej učinkovita pri ljudeh s

preveliko telesno težo in ob različnih poškodbah ter obolenjih sklepov. Zaradi aktiviranja mišic zgornjega dela telesa dosežemo tudi večjo intenzivnost, poraba kalorij je v primerjavi z navadno hojo večja. V Sloveniji se je ta oblika druženja in vadbe že lepo uveljavila. Ker je nordijska hoja po tehniki zelo podobna smučarskemu teku, jo v poletni sezoni kot dopolnilo uporabljajo tudi tekmovalci smučarskega teka. V Žireh bo po predstavitvi organiziran še tečaj nordijske hoje, v nadaljevanju sezone pa tudi vadba in pohodi. •

POHOD PO POTEH KOLESARSKEGA KROGA

Miro Podobnik

Ideja za ta podvig se je porodila v moji glavi pred dobrimi osmimi leti. Bila je dolga zima in med vsakodnevno rekreacijo po zasneženih hribih v okolici Žirov se mi je utrnila misel, da bi vse te hribe prehodil v enem, mogoče dveh dnevih. Ker je bila ideja malo čudna, sem seveda potreboval somišljenika. To sta bila sodelavca Marko Marovt in Bojan Burnik, ki sta bila takoj za to. Odločili smo se za pot po Žirovskem kolesarskem krogu. Določili smo datum, to je prvi vikend marca, in zadnji teden so se nam pridružili še trije prijatelji – Ivo, Primož in Irena. Prišla je sobota, turobna in deževna, vendar smo ob petih zjutraj vseeno štartali in ob treh popoldne prispeli na cilj dobrih 50 kilometrov dolge poti. Tako se je zgodba začela.

Pohod je postal tradicionalen. Letos je potekal že osmič. Število rekreativcev se je s prvotnih šest, ki, mimogrede, še vedno vztrajamo, pove-čalo na več kot trideset, med katerimi je tudi skoraj tretjina žensk, pohodniki pa so tudi iz sosednjih občin. Število se vsako leto povečuje. Posebnost tega pohoda je zelo hiter tempo hoje, ki zahteva dobro telesno pripravljenost. Če kdo tega ne zdrži, sporoči prijatelju pred

ali za sabo svoj odstop in se nam pridruži popoldne na cilju.Dogodek je sicer organiziran kot družabno srečanje in ni tekmovalne narave, poteka pa v vsakem vremenu. S pomočjo sponzorjev se ku-pijo in potiskajo majice, med potjo pa imamo krajše postanke za potrebna okrepčila, na pol poti nas čaka malica, na cilju pa enolončnica. Začetek pohoda je ob petih zjutraj iz centra Žirov. Pot poteka skozi Brekovice po dolini Žirovnice na Vrsnik, kjer nas čaka kavica. Nato gremo skozi Govejk v Korita, sledi vzpon na Mrzli vrh. S Koprivnika se spustimo proti Selu. Tik pred Selom je spet krajši postanek

za čaj, nato pa sledi težek vzpon na Javorč, kjer je polurni postanek za malico. Nato pa – odvisno od vremena: če je lepo, gremo vzporedno s cesto po grebenu proti Golemu vrhu, Lavrovcu, do Smrečja, če je sneg, pa po cesti proti Smrečju in naprej proti Vrhu Svetih Treh Kraljev. Tu spijemo še zadnji čajček, noge so že kar precej težke, tako da se pot proti Goropekam že kar vleče. Sledi še spust v Žiri, kamor prispemo nekako od druge do tretje ure popoldne. Kljub utrujenosti se priležeta enolončnica in klepet o zanimivostih ter dogodivščinah tega dne. •

Udeleženci so na predstavitvi preizkusili različne tehnike. foto Srečo Gaber

Pohodnikov je iz leta v leto več.


žirovske

MLADINCI NK ŽIRI POKALNI PRVAKI GORENJSKE

Srečo Gaber

Nogometna ekipa mladincev NK Žiri je dosegla največji uspeh v zgodo-vini kluba. V finalu pokalnega tekmovanja je v Stražišču, z rezultatom 2 : 1, premagala ekipo Jesenice - Bled in se tako uvrstila v četrtfinale pokala Slovenije. Strelca za zgodovinski uspeh sta bila Nace Mlakar in Jaka Bric Krolnik, ki sta po zaostanku 0 : 1 zadetka za svojo ekipo dosegla v drugem polčasu. Na poti do pokalnih prvakov je moštvo Žirov v gosteh premagalo Triglav iz Kranja, ki nastopa celo v 1. državni mladinski ligi. Premoč je morala priznati tudi izbrana vrsta Šenčurja, ki igra v 2. državni ligi. Za uspeh ekipe gre pohvala vsem igralcem ter njihovemu trenerju Borisu Mlakarju. •

PLANIŠKI PRAZNIK POLETOV IN ZMAGA ŠPORTA

Srečo Gaber

Letošnji dnevi v Planici so bili nekaj poseb-nega. Nekaj posebnega zaradi dveh dvojnih zmag naših smučarjev skakalcev na posamični tekmi in prepričljivega nastopa Slovencev na ekipni tekmi, ki je prinesla še eno uvrstitev na najvišjo stopničko. Ko je četrti dan v zadnjem poletu zmanjkala samo še pika na i, se je prvi trenutek v srca navijačev prikradlo razočaranje. Kristalni globus je osvojil Severin Freund, in ne naš Peter Prevc. Po pomoti se je v raznih ugibanjih nenadoma med obema znašel še junak zadnjega dne Planice Jurij Tepeš, ki je nehote (športno) premagal oba. Ko so spregovorili vsi trije akterji neverjetnega razpleta tekme, so navijači lahko ponosno vzdignili glavo: »V Planici je zmagal šport! «

TOMAŽ NAGLIČ DO REKORDNE DALJAVE

To je bil tudi največji dosežek konca skakalne sezone, ki so si ga pravi ljubitelji športa s po-močjo neustrašnih letalcev zaslužili.

Žirovci v Planici nismo bili samo med gledalci. Čez velikanko se je spustil tudi reprezentant Slovenije Tomaž Naglič, ki je v kvalifikacijah skočil 210 metrov in se uvrstil na posamično tekmo. V petkovi poskusni seriji je za pol metra popravil še svoj in hkrati tudi žirovski rekord izpred dveh let. Tomaž je na kratko opisal svoje občutke iz Planice in ocenil minulo sezono.

S kakšnim spoštovanjem si se lotil preno-vljene planiške naprave?Res je, prvič smo preizkusili prenovljeno le-talnico. Težko bi rekel, da je bilo zaradi tega spoštovanje do nje večje. Na vsaki letalnici, predvsem ob prvem poletu, je na vrhu nekaj strahu in spoštovanja, tudi zato, ker na najve-čjih napravah ne treniramo in jih nismo na-vajeni. Je pa nova letalnica po mojem mnenju veliko bolj varna kot prejšnja.

Kako je bilo občutiti ves ta utrip številnih obiskovalcev in napeto tekmo za končnega zmagovalca svetovnega pokala?V Planici je bilo ob taki možici gledalcev, ki so nas spodbujali, lepo leteti. Tudi boj za veliki kristalni globus se je odvijal prav do zadnjega skoka. Seveda bi Petru privoščil, da bi osvojil globus, vendar ga je Severin Freund

športno premagal. Mislim, da je tu res zmagal šport, in ne nešportno kalkuliranje, kot se vse prevečkrat dogaja.

Kako si bil zadovoljen s svojimi poleti in minulo sezono?S svojimi poleti sem delno zadovoljen, naredil sem nekaj dobrih in popravil osebni rekord (216,5 metra). Lahko bi rekel, da sem skakal v slogu letošnje sezone, kjer je bilo zelo veliko nihanj v formi. Večkrat sem bil že zelo blizu dobrim občutkom, pa je šlo spet navzdol. Naj-boljša uvrstitev v svetovnem pokalu je bilo 25. mesto v Kuusamu na Finskem. •

MOŠKI NA ORGANIZIRANIH VADBAH

Srečo Gaber

V primerjavi z moškimi ženske bolj skrbno, dolgoročno ter preudarno skrbijo za svoje telo in posledično tudi za svoje zdravje. Moškim v športu veliko pomenijo trenutni užitki, za katere pa nismo pripravljeni storiti prav veliko. Razen na tekmi, kjer se bomo za zmago tudi »pretrgali«, če bo treba. Pustimo ogrevanje pred tekmo, za katerega velika večina »nima časa« in prave volje, če smo pošteni. Kaj šele, da

bi svoje telo že prej s kakšno drugo primerno vadbo pripravili na napore. Tekma s časom, nasprotnikom, uro in tudi sodnikom sprošča pravi adrenalin. Kasneje ob kakšnem pivu skupaj s prijatelji tekmo še enkrat obrnemo po dolgem in počez. Vse lepo in prav. O tem je govoril naš rojak, profesor dr. Janko Strel, ki je imel nedavno tega predavanje v Žireh.Na tak način lahko moški precej hitreje konča-mo svoje športne aktivnosti. Z leti nismo več dorasli tako zahtevnim športom, poškodbe in težave pridejo slej ko prej. Če nimamo druge primerne rekreacije, se vse skupaj lahko na hitro konča. Pa vendarle se tudi v tej smeri v zadnjem času v

Žireh dogaja premik. Pred dvema letoma je bila prvič organizirana splošna vadba za moške, ki se je nadaljevala tudi v minuli sezoni. Za primerjavo: ženska oblika tovrstne rekreacije je bila v telovadnici prvič organizirana že pred približno dvajsetimi leti. Tudi pilates je v našem kraju že sedmo leto. Razen res redkih izjem so ga obiskovale samo ženske in prav z njihovo pomočjo se je to sezo-no oblikovala še moška skupina. Ker imajo vse več zdravstvenih težav tudi mladi, je starostni razpon skupine zelo pisan. Narediti tako velik preskok v razmišljanju ni ravno mačji kašelj. Najtežji (pionirski) korak je za nami, v pri-hodnji sezoni bo vse skupaj bistveno lažje. •

Jurij Tepeš je bil v Planici v izjemni formi.

Pokalni zmagovalci Gorenjske. foto Tomaž Vehar

foto Srečo Gaber


žirovske

ŽIROVSKI TREKING – LEPO VREME, SUPER UDELEŽENCI IN ODLIČNA TRASA

Gregor Kurnik

Žirovski treking, ki poteka v okviru Slovenske treking lige, je za nami. Že jutro je nakazovalo, da se v Žireh in okolici pripravlja čudovit dan, začinjen s »trekinško začimbo«. Organizatorji in udeleženci smo se zbrali pri lovski koči na Javorču. Pripeljali so sveže piškote, iz loncev pa je že dišalo potrekinško okrepčilo.Lepo vreme je privabilo več kot 120 trekinga-šev, pohodnikov in tekačev, željnih čudovitih razgledov, narave in rekreacije. Udeležba je bila mednarodna, saj smo gostili prijatelje iz Avstri-je in Italije. Družba je bila izjemna: od hitrih tekačev, ki so brez težav premagali postavljene trase, do družin, ki so svojo avanturo našli v raziskovanju grebenov, potočkov in seveda utrdb Rupnikove linije. Vrata smo odprli tudi na eni izmed večjih utrdb na Hrastovem griču. V centru Žirov, za tiste na krajši razdalji pa na Hrastovem griču, smo poskrbeli tudi za izdatno okrepčilo.Žirovski treking je postregel s tremi trasami, in sicer aktivno 10-kilometrsko, pohodniško

20-kilometrsko in ultra traso za najbolj vztrajne, ki jih je popeljala vse do Vrha Sv. Treh Kraljev. Skupaj smo nabrali 40 kilometrov in obiskali vse najlepše vrhove Žirovskega in Golega vrha.Prednost domačega terena in odlično formo so pokazali tudi Žirovci, saj je prvo mesto v kate-goriji ultra zasedel Jure Kosmač, v pohodniški kategoriji pa si je prvo mesto s prijateljem iz Idrije razdelil Nejc Lazar. Ženske stopničke v pohodniški kategoriji pa je zaključil žirovski trojček: Lili Poljanšek, Martina Jesenko in Saša Eniko.Preživeli smo odličen aktiven dan. Treking v tem prelepem okolju je bil že drugi po vrsti in izjemni odzivi ter nasmehi udeležencev nam dajejo zagon, da že danes snujemo Žirovski treking 2016!Več o Žirovskem trekingu in slovenski ligi ter njenih dogodkih pa lahko najdete tudi na www.treking.si Treking je organiziralo društvo Lenuh.si. •

TRIM LIGA V FLOORBALLU ŽE OD LETA 1993

Anže Šneberger

Letošnje 23. sezone tekmovanja v trim ligi se je udeležilo devet ekip. Od oktobra do februarja so se igralci potegovali za naslov prvaka in po 84 tekmah je naslov osvojila ekipa Kamški, ki je v zgodovini trim lige zmagala drugič. V finalu so po tesnem obračunu premagali Anžončke, ki pa so ostali daleč najuspešnejša ekipa s skupno 13 osvojenimi naslovi.Šesto leto zapored je bil organiziran še zaključ-ni All stars, kjer se je šest regij borilo za častno zvezdico. Svojo drugo zvezdico so si prislužili igralci Dobračeve, ki so Jezera premagali šele po izračunu razlike v zadetkih. •

FLOORBALL S ŠTIRIMI SELEKCIJAMI MLADIH − U-11 DRŽAVNI PRVAKI

Anže Šneberger

V Floorball klub Žiri je bilo v tej sezoni vključenih skoraj 30 mladih, vse selekcije so tekmovale na turnirjih državnega ranga. V Kranjski Gori so igralci ekipe U-9 na zaključ-nem turnirju osvojili 3. mesto. Ekipa U-13 je prav tako odigrala dobro, po tesnih porazih je bila na koncu četrta. 19. aprila pa je bil zaključni turnir selekcij U-11. Igralci iz Žirov so postali državni prvaki. V polfinalu so premagali vrstnike iz Borovnice z rezultatom 7 : 5, v finalu pa Insport iz Škofje Loke s 4 : 3, z zadetkom prav ob koncu tekme.Starši so bili tudi tokrat zvesti navijači naj-

mlajših, ŠD Zelenci pa so se kot gostitelji zaključnega turnirja z organizacijo odlično izkazali.Že v januarju je bil organizator tekmovanja v državni ligi tudi žirovski klub, ki je v dveh nedeljskih terminih pripravil turnirje v štirih starostnih kategorijah. Skupaj je bilo odigranih kar 27 tekem. Poleg že omenjenih so bili največji uspehi Floorball kluba Žiri v letošnji sezoni končno šesto mesto v elitni floorball ligi za člane, ekipa U-16 je bila sedma. Vse ekipe so nastopale v 1. slovenski ligi. •

Ruben Ferreira v akciji pred nasprotnikovim golom. foto Estera Vehar


žirovske

STAVBE, ZAVODI, USTANOVE …[email protected]

Anka Tušek

Tako kot po drugih krajih imamo tudi v Žireh kar veliko stavb, v katerih imajo svoje prostore različna društva in druge organi-zacije. Društvo upokojencev, na primer, ima svoje prostore v Zdravstvenem domu Žiri, Delavsko-prosvetno društvo Svoboda v Za-družnem domu, žirovski muzej pa v Stari šoli.

Glede zapisa velike oz. male začetnice pri teh besedah Slovenski pravopis ponuja več razlag. Za poimenovanje zavodov in ustanov upo-rabljamo veliko začetnico: Vzgojno-varstvena enota pri OŠ Žiri, Krajevna knjižnica Žiri, Hiša klekljane čipke A. Primožič … Enako velja za poslopja in druge samostojne objekte, ki jih SP uvršča med zemljepisna lastna imena: Stara šola, Zadružni dom, Matevžkova domačija.

Po drugi strani naj bi male črke uporabili pri poimenovanju vrste objektov (ne posamezne stavbe): zadružni dom, šola, vrtec, rotovž, fran-čiškanska cerkev ipd. Prav tako velja, da kadar v govoru in pisanju ne mislimo na naslov (ime) organizacij ali ustanov (tudi društev, organizacij idr.), temveč samo na njihovo vrsto, torej na enega ali več zastopnikov vrste, poimenovanje zapišemo z malo začetnico. Na konkretnem primeru je to videti takole:Po drugi svetovni vojni so povsod po Sloveniji množično gradili zadružne domove. (vrsta objekta)Med večjimi stavbami v kraju je tudi Zadružni dom v središču mesta. (poimenovanje poslopja)

Veliko nam o pravilnem zapisu pove uradni naziv zavoda, ustanove, organizacije, tudi stav-be, težava pa je, kadar tega ne poznamo. Tako ne bi smelo biti nobenega dvoma o Muzeju Žiri ali Osnovni šoli Žiri, medtem ko ni jasno, kaj naj npr. z galerijami, ki kot take niti niso registrirane. Tako lahko beremo: Galerija v zvoniku/Galerija Zvonik/galerija Zvonik; Galerija Bahač/galerija pri Bahaču; Galerija DPD Svoboda/Galerija DPD Svoboda. Kako naj pravilno poimenujemo tisto, kar nekateri poznajo pod imenom Mizarnica, drugi Tišlar-nica, spet tretji poslovni prostor M Sore? V takih primerih bi bil verjetno smiseln dogovor o enotni rabi in zapisu, da bi se izognili mo-rebitnemu nerazumevanju.

Čisto posebno poglavje odpirajo tudi cerkve, pri katerih le redko zagotovo vemo, ali je be-seda cerkev del imena ali pa le občnoimenska sestavina. Prav lahko se spet zgodi, da izbiramo med tremi zapisi: Cerkev sv. Martina – ime samostojnega objekta; cerkev Sv. Martina – cerkev z imenom Sveti Martin; cerkev sv. Martina – cerkev, posvečena svetniku. •

TELESNA KONDICIJA IN POZORNOST

dr. Apolonija Klančar

»Boli me križ. Je to normalno pri teh letih?« To vprašanje mi je nedavno zastavil še ne desetletni otrok. Odgovor bi se lahko gla-sil: »To je normalen odziv na nenormalen življenjski stil. Veliko sediš, ješ in piješ sladko, malo gibaš in bi bil še v prostem času najraje za računalnikom in pred televizorjem. Tvoja hrbtenica je pretirano ukrivljena in telo zastrupljeno s sladkorjem.«

Spomnila sem se opažanja prijateljice: pri športni vzgoji neki otrok ni mogel sedeti na tleh z iztegnjenimi nogami, ne da bi se pri tem opiral na roke. Če je umaknil podporo rok, se je zvrnil, ker ga hrbtne mišice enostavno niso držale. Za marsikaterega otroka že hoja naprej in nazaj v ravni črti predstavlja izziv.

Ta postane res hud, če mora pri tem postavljati peto tik pred prste. Spretnost, ki je bila še pred 50 leti najbrž nekaj tako samoumevnega kot plezanje po drevesih! Pri svojem delu veliko uporabljam preprost diagnostičen test: otrok se ziba v treh ravninah: naprej in nazaj; iz počepa vstane na prste; se ziba levo in desno. Skoraj vsi 'moji' otroci se ne zmorejo z iztegnjenim trupom gladko zibati naprej in nazaj. Ali jih moram loviti, da ne padejo, ali pa se prelomijo v pasu in trup ni iztegnjen. Razlog je neustrezno delovanje hrbtnih in nožnih mišic. Hiperaktivni otroci hodijo po prstih. Vedo, kje je naprej, a ne, kje je nazaj. Obtičijo v ozkem fokusu in so preveč pozorni. Pri otrocih, ki stopajo na pete, pa je situacija obratna in drža pomaknjena nazaj. Nezmožnost gladkega zibanja naprej in nazaj onemogoča gladko prehajanje od ozkega vidnega fokusa pri nagibu naprej (opažanje podrobnosti) k širokemu vidu pri nagibu nazaj (zaznavanje velike slike). Kaj to pomeni v šoli? Če otrok ne zmore avtomatično (=hitro, natančno, brez napora) opažati podrobnosti, npr. č-r-k in jih povezati v veliko sliko pomena besede, ne bo vedel, kaj bere. Česar ne opa-ziš, ne moreš vedeti. Česar ne veš, ne moreš prepoznati in si to zapomniti. Drugače povedano: natančno zaznavanje omogoča prepoznavanje in spomin. Z vajo npr. večkrat zaznamo potek črke d, obliko črke d potem prepoznamo kot nov naučen vzorec, ki si ga lahko zapomnimo. Vsako učenje je pravzaprav

pomnjenje novih vzorcev. Vzorci so najprej gibalni. Ti izgradijo notranji kompas telesa za naprej-nazaj, gor-dol ter levo-desno. Šele na osnovi teh preko gibanja telesno usvojenih vzorcev lahko gradimo abstraktne miselne povezave in vzorce.

V primerih nezmožnosti gladkega prehajanja med ozkim in širokim vidnim fokusom delamo vaje, ki telo naučijo gladkega zibanja naprej in nazaj. Dobra pozornost, branje in spomin temeljijo na dobro delujočih refleksih hrbta, stopal in oči.

Na neki moji delavnici, kjer smo izkušali povezavo vidnega fokusa z zibanjem naprej--nazaj, se oglasi očka: »Na plavalnem tečaju vidim starše, ki otroka pripeljejo do vrat, ga slačijo in oblačijo. To, da se zna njihov šolar SAM obrisati, si posušiti lase, se obleči in obuti, zanje ni dejavnost. Dejavnost je plavanje, za katerega so plačali.«

Dragi starši, omogočite svojim otrokom, da se doma urijo v različnih spretnostih. Naj vam pomagajo. Naj to počnejo, dokler so še majhni in hočejo SAMI nesti žlico v usta, se obleči in zavezati vezalke. Za triletnika je tako učenje izziv, ki ga veseli. Ne prikrajšajte ga za to izkušnjo! Naj po svojih močeh sodeluje pri pripravi hrane in pospravljanju. S tem se gradi njegov odnos do reda, dela in hrane. Krepi se njegova volja, raste samozavest, uči se so-delovati. To je vzgoja za samostojnost! •

Osrednja tema letošnjih klekljarskih dni: ŠTIRJE LETNI ČASI. foto Tanja Mlinar

Hiša Sandre in Petra Poljanšek v Opalah. Zelenice ob industrijskem objektu.Predvrt Irme in Marka Oblaka na Loški cesti.OTROCI IZ VRTCA OŠ ŽIRI pri Jureču v Ledinah. Na harmoniko igra gospodar kmetije Dušan Bogataj.OTROCI IZ VRTCA SV. ANE na obisku pri Petrolu v Žireh. Bon jim izroča Matjaž Grum.

Gal Povšič

DrevoDolgo že teče reka življenja,

med skalami utira najkrajšo si pot.Kdaj razbesni se, odnese ves mulj,

nato čista odseva modro nebo.

Mlado drevo se ziblje na bregu.Raste in raste, se z vodo napaja.Razpira liste in veje tja k nebu.

Ne gleda na reko, le sonce osvaja.

A voda zahrbtna zemljo odnaša,korenine mladike svetu razkrije,

lahen vetrič ga še zadnjič poboža,nato pade v reko, za življenje se bije.

Med kamni brzic drevo se zatakne.Naprej ne nazaj, nikamor ne more.

Voda se peni, zaganja se vanj,na trske ga lomi, ji mar nič ni zanj.

Razbit in poražen, na ravan ga naplavi.Tam bober iz njega si domek napravi.

Gala Povšiča (1994–2014) smo poznali kot prijaznega, nadarjenega fanta. Obiskoval je Filozofsko fakulteto, kjer je študiral muzikologijo. Največji pomen v nje-govem življenju je imela glasba, zato je veliko časa posvečal kitari in bil član žirovske glasbene skupine Ni znesl. Dejaven je bil na številnih področjih, med drugim član upravnega odbora Kluba žirovskih štu-dentov, član PGD Žiri, društva Brez izgovora. Rad je bil s prijatelji in sovrstniki, z veseljem pa se je pridružil tudi drugim generacijam.24. aprila 2014 se je Gal za vedno poslovil. Ostajajo spomini, njegovo delo, proza in pesmi. V pripravi je knjižica z njegovimi literarnimi deli. Tudi v njih bo Gal še naprej z nami. • Jožica Kacin

1

2

3

1

2 3

4

5

64

5

6

obČina Žiri starosti ureditev turistiČno- v kinu je …

Documents