Novinarska konferenca

15. marec 2012

www.stat.si/nk

Vsebina:

Kakovost življenja

izdaja posebne publikacije Statističnega urada RS:

• Merjenje blaginje in družbenega napredka: mag. Irena Križman,

generalna direktorica (SURS)

• Predstavitev publikacije: Brigita Vrabič Kek, vodja oddelka za

statistiko življenjske ravni (SURS)

• Blaginja in starajoča družba: izr. prof dr. Srna Mandič, znanstvena

svetnica (FDV Univerze v Ljubljani)

Predstavitev publikacije

Kakovost življenja

Brigita Vrabič Kek, vodja Oddelka za statistiko življenjske ravni

Kakovost življenja

Zadovoljstvo z življenjem

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

%

Vir: Evropska komisija. Eurobarometer.

Kako preživimo s svojimi dohodki?2010: Ginijev količnik (%) = 23,8

Z manjšimi težavami

38%

Dokaj lahko21%

Težko21%

Zelo težko10%

Lahko9%

Zelo lahko1%

Vir: SILC (2010)

Revščina in socialna izključenost

Ljudje so revni, ko…Osebe pod pragom tveganja revščine ali drugače socialno izključene

Vir: Eurobarometer (2010) Vir: SILC (2010)

12,7 % 5,9 %

5,6 %

Stanovanjske razmere

Opremljenost Stanovanjska prikrajšanost

Vir: SILC (2007) Vir: SILC (2010)

Zdravje

Splošno zdravstveno stanje • Pričakovano trajanje življenja se podaljšuje

• Brez bolezni ali zdravstvenih težav do 60. leta starosti.

• Prehranjevanje (2007): večina vsaj enkrat dnevno uživa

sadje in zelenjavo; čezmerno telesno težkih je bilo

skoraj polovica moških in nekaj manj kot 30 % žensk;

debelih je bilo 17 % moških in 16 % žensk.

Vir: SILC (2010)

Vseživljenjsko učenje

• Vsaj srednješolsko izobrazbo ima več kot 80 % oseb.

• V starosti 18 let je v izobraževanje vključenih 90 %.

• 5 % mladih zgodaj opusti šolanje.

• Najmanj en tuji jezik govori več kot 90 % odraslih (angleški in nemški jezik).

• Več kot 40 % odraslih je vključenih v katero koli obliko izobraževanja.

Družabno življenje in prosti čas

Stiki in srečevanja s sorodniki, prijatelji, …

• Poraba časa: Prosti čas – 24 ur/teden Gospodinjska dela, varstvo

otrok, ipd – 17 ur/teden

• Obisk kulturnih dogodkov in športnih prireditev

• Potovanja

• Uporaba interneta

Vir: SILC (2006)

Varnost v cestnem prometu

Dejavniki tveganja

• Starost osebnih avtomobilov se zvišuje.

• 60 % vprašanih vozi avtomobil skoraj vsak dan.

• Ukrepi za večjo varnost

Vir: Evropska komisija. Eurobarometer.

Objave podatkov• Na spletu: Publikacije - Brošure:

http://www.stat.si/publikacije/pub_brosure.asp

• Podatkovni portal SI-STAT– Demografsko in socialno področje - Življenjska raven: Anketa o porabi v gospodinjstvih Kazalniki revščine in socialne izključenosti Stanovanjski pogoji Finančne zmožnosti gospodinjstev Zdravje Tematski sklopi po letih:

2006 – Socialna vključenost 2011 – Medgeneracijski prenos prikrajšanosti

2007 – Stanovanjske razmere 2012 – Stanovanjske razmere

2008 – Prezadolženost in finančna izključenost 2013 – Blaginja

2009 – Materialna prikrajšanost 2014 – Materialna prikrajšanost

2010 – Delitev sredstev v gospodinjstvu

Blaginja in starajoča se družba

Izr. prof. dr. Srna Mandič, znanstvena svetnica predstojnica Centra za proučevanje družbene blaginje na

Fakulteti za družbene vede;vodja sekcije za vprašanja družbene blaginje pri

Slovenskem sociološkem društvu

• Imenitna publikacija SURS o kakovosti življenja – veliko kakovostnih podatkov, ki opisujejo različne vidike in sestavine KŽ, mednarodno primerjalni podatki

• SURS je svojo nalogo odlično opravil, zdaj je stvar družbe, zlasti javnih politik, da jih uporabijo

• Ali kaj želimo izboljšat in kako? (primerjava z drugimi državami)

• Sama izpostavljam problem blaginje v starajoči se družbi

Razvrščanje držav v EU

glede na režime blaginje

• Kako se države razlikujejo glede na to, kako močno vlogo pri zagotavljanju blaginje posameznika imajo država blaginje (javni sektor), družina in trg storitev

• Avtor je znani skandinavski družboslovec Gosta Esping-Andersen, danes je to razvrščanje zelo razširjeno, več variant – 3,4,5 režimov blaginje )

4 skupine držav glede na režim blaginje

• Liberalni (Vel. Britanija): vloga države je rezidualna, močna vloga trga

• Socialnodemokratski (vključuje nordijske države). Močna vloga države,ukrepi so univerzalistični, zagotavlja številne storitve v naravi

• Korporativistični /celinski (Nemčija, Avstrija, Francija in Belgija); država blaginje omejena na meritokratsko načelo, odivnost od položaja, ki ga doseže hranilec družine

• Familialistični (države Južne Evrope). Šibko razvita država balgin je, močna vloga družine.

• Defamilialistični režimi (liberalni in social-demokratski režim blaginje) družine bolj razbremenjene skrbi za blaginjo in oskrbo šibkejših članov, odgovornost prenesena na državo blaginje in trg storitev ;

• Familialistični režimi blaginje – odgovornost za blaginjo v veliki meri ostaja na družini, močen katolicizem in načelo subsidiarnosti (najprej je odgovorna družina, šele potem skupnost/NGO, šele potem država) najbolj izrazit v deželah Južne Evrope (Italija, Španija),

Zmagovita skandinavska kombinacija

• V 70‘ih letih je razvoj družinskih storitev (otroško varstvo, oskrba starejših) v javnem sektorju postal prioriteta socialne politike – zagotavljanje enakih zaposlitvenih možnosti žensk, dosegli dvoje: – Razbremenitev skrbi za otroke in starejše člane – Priložnost za zaposlitev v javnem storitvenem sektorju

(30% delovnih mest)

Makro posledice:– Zaposlene ženske prispevajo v državni proračun, visoka

produktivnost gospodarstva, malo brezposelnih– Relativno visoka nataliteta

• Za razliko do Skandinavije so druge države šle v drugo smer, najbolj izrazito Južna Evropa

• Pomanjkanje otroškega varstva in delovnih mest za ženske peljalo k ‚ravnovesju nizke rodnosti in nizke zaposlenosti‘

• Zaposlenost žensk v starosti 55-64 let: Švedska 65%, Italija 16%

Razlike med režimi močno vidne v:

• Demografskih kazalcih, staranju Projekcije upada prebivalstva 2100:

• Južnoevropske države -75 %, • Nordijske države :15%

• Politikah oskrbe starejših – % starejših, ki so prejemali pomoč na domu (1990):

• Nordijski režim blaginje: 19,5%,• Liberalni in kontinentalni: 4,3%• V Južni Evropi: 1,3%

• V velikosti bodočega prirastka stroškov za oskrbo starejših – V Skandinaviji bo prirast nižji, ker so te storitve že

vključene v javni sektor – V drugih državah višji

V SLOVENIJI?

• Stopila v tranzicijo z visoko razvitimi storitvami javnega sektorja, zaposlenostjo žensk

• V prvem desetletju uspešno prebrodila tranzicijsko krizo ob izgubi trgov, ohranila socialno varnost na zadovoljivi ravni

• Drugo desetletje: zamujene priložnosti modernizacije in pravočasnega soočenja s problemi demografskega staranja,

• zamuda pri razvoju storitev za starejše, stroški v veliki meri prevaljeni na posameznika

• demografska situacija: trenutno staranje med manj izrazitimi v Evropi, projekcijah 2030 med bolj izrazitimi, tudi pričakovani javni izdatki

Hvala za čas in pozornost!

• Več o tem najdete v knjigi Mandič in Filipovič Hrast (Uredili) 2011: Blaginja pod pritiski demografskih sprememb; Ljubljana, FDV-OST.

NAPOVED NASLEDNJE NOVINARSKE KONFERENCE

petek, 30. marec 2012

• Primanjkljaj in dolg države, 2011• Gradbeništvo

Stik: Ida Repovž Grabnar, odnosi z javnostmi, ida.repovz-grabnar@gov.si, 241 64 58